Poštnina plačana v gotovini. Leto XIIL, štev. Ljubljana, sobota 19« marca 1932 Cena 7 Din o t>i.»vLiu»tv«. bjuoi)&a«. NjmtijcT* ulica 5. — Ie.ctoo St. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. LnseratnJ oddeiek: Ljubljana, Selett-bureova uL 1 - TeL 349i n 2492. Podružnica Mar. bor: Aiet»ao07-- • »'^r tfl DIB Oroaništvo. Liubllana. Knafljeva ulica 5 leletoo ft. 3122 3123 3P4 3125 » 312A Manboi Aleksandrov« ce«t» 13 Te- leloo 2440 (p-m oči 2582) PeHr of S Telet 4- 100 RoKopisi st oe »rač-ajo. — Oglas po H zato priporočajte ob vsaki priliki „Jutrov" tnali oglasnik. Danes 391 panudb in povpraševanj. V. . 4 V'- . - . . v; Angleži Nemški odgovor rJkakoi* nI podrl vseh mostov — Akcija se živahno nadaljuje London, 18. marca 8. Diplomatski poročevalec >Daily Telegrapha« javlja, da so včeraj v angleških uradnih krogih zanikali, da le Velika Britanija že sprejela predloge ministrskega predsednika Tard:-euja glede gospodarske obnove podunav-sk:h držav in ostale predloge finančnega značaja. Vlada za enkrat še proučuje raz ne predloge, pač pa je v načeiu za to, da se vsaj nekaterim podunavskim državam nudi začasna finančna pomoč. Preden p^ bi angleška vlada izvedla ali pospešila tako finančno pomoč, bi morala natančno zvedeti, katere obveznosti b,i druge velesile v tem oziru prevzele nase. Kakor poroča >Agence ecorines'la nekaj Dodpore in opore, vendar pa za naše kraje, kjer so razmere docela drugačne, še ne zadostne. Problem razdolžitve slovenskega kmeta bo ostal še vedno aktualen in naloga naših poslancev, oblasti in kmečkih zastopnikov mora trti. da se trajno pečajo ž njim in mu iščejo reš?tve. Veliko zborovanje proti pretiranim najemninam Maribor, 18. marca. Nocoj s« je vršil v dvoroma hotela Union velik protestni shod proti pretiranim in krivičnim najemninam, ki se ga je udeležilo nad 3000 ljudi, sklical pa ga je akcijski odbor 32 strokovnih društev. Vsi govorniki so poudarjali, da sedanje najemnine nikakor ne odgovarjajo plačilnim zmožnostim prebivalstva. Zborovanje je otvoril g. Rudolf Tumpei, ki je ostro žigosal nevzdržno stanje, nastalo zaradi previsokih stanarin in najemnin za lokale, govorili pa so še gg. Josip Pete-jan. sodnik okrož. sod'šča dr. Vladimir Travner, prof. dr. Pečovnik v imenu državnih uradnikov, Vilko \Veixl v imenu trgovcev in tajnik delavske zbornice Čeh v imenu vseh strokovnih organizacij. Na shodu je bila srerejeta resolucija, ki zabte\-a zakonito maksimiranje stanarin in najemnin za lokale na podlagi zlate paritete po relaciji 1 K — 10 Din. ("Obširno priobčimo resolucMo v ponedeliski številki. Op. ur.) Izvoljeni sta bili dve deputaciji: prva bo predložila resolucijo pristmjnim oblastem v Beo^radn. druga pa hišnim posestnikom. Končno je bil izvoljen odbor za ustanovitev društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru in okolici. V odbor so bili izvoljeni gg Rudolf Tumpej, dr. Adolf Pečovnik, Josip Petejan, dr. Vladimir Travner, Anton Petelin. Anton Brandner. Lojze Do-ležal. Miho Vahfar in Anton Mohor. Zborovanje se je zaključilo ob 21.15. Osfromne carinske nagrade Osijek, 18. marca. n. V zvezi z odkritjem velike tihotapske afere, v katero je bila zapletena firma bratov Hahm v Os;je-ku. je vlada razdelila tri in pol milijonov dinarjev nagrade carinskim uradnikom, ki so odkrili vso zadevo. Nagrajena sta bila bivši upravitelj osiješke carinarnice Vladimir Kerečki. in bivši carinski inšpektor Milan Andjelkovič. Sedaj pa se je oglasil še Ivan Tironis, bivši skladiščnik carinarotce v Osijeku in dokazal, da ima tudi on pravico do nagrade. Državni svet je pogojno rešil njegovo prijavo in mu prisodil "tretji del nagrade. Vprašanje je, kako bodo sedaj uredili vso zadevo, ker sta Kerečki in Andjelkovič že prejek po 1.750.000 Din. Iz srednješolsko službe Beograd. 18 marca, p. Z odlokom ministrstva prosvete je imenovan za profesorja v VIII položaini skupini Karel Yirak. suplent realne gimnazije v Ptuju: Stanko Tavželi, strokovni učitelj re^dne gimnazije v Celju je napredoval v VIII. položajno skupino, dr. Alojzij Turk, suplent rpalne gimnazije v Mariboru je premeščen na Tealno gimnazijo v Novo mesto, M'nka Kokot-Kece1!. strokovna učiteljica v škof ji Loki, deljena meščanski šoli v Tr- žiču. Kajfeiev proces končan Noro mesto, 18. marca. Danes se ie v Kajfeževem procesu nadaljevalo zasliševanje obeh sodnih iz-vedon-cev o posameznih točkah obtožnice. Izvedenec dr. Kandare j« glede nekaterih postavk v obtožnici pojasnil, da sploh ne predstavljam kaznivega dejanja. V ostalem sta oba obtoženca po i as n j oval a zlasti vknjižbe izgub. ki sta jih opisala z različnih vidikov, kakor tudi pravilnost teh vknjižb. Ob zaključku je izvedenec dr. Kandare iziavil. da je bila tvrdka A. Kajfeža že 1.1916. pasivna, z dnem. ko je prevzela gozd Črni lug. dočim je izvedenec Drago LunJer navedel, da ie bila tvrdka že 1. 191(5. aktivna za več ko miliion Din. S tem je bilo zasliševanje obeh izvedencev končano in je sledilo čitanje raznih spi-sr.v. i red zaključkom razprave 'r. stavil bra-nitelj obeh obtožencev, dr Režek, razne predloge, ki pa jih je senat zavrnil. Nato je r-o\zel besedo državni toži'er g. Kovač ki ie v celoti vztrajal pri obtožbi Zatem sta govorila pravni zastopnik konkurzne mase d'. Adlešič in branitelj obtožencev dr. Re-ž?k. Razsodba v procesu, k! je traial pet dr.i, b- iz. ečena v ponedeljek dopoldne. Žrtev sirovega ločina Novo mesto, 18. marca Prva žrtev krvavega dogodka na Mirni, ki se je odigral na dan Sv. Cregorja, Je postal danes posestniški sin 221etni Jože Možina iz Zaorria pri Mirni Fant je po petih dneh zaradi grozne rane, ki mu jo Je prizadel ub'"jalec. umrl davi v boViioi usmiljenih bratov. Pri raztelesenju je sodna zd ravniška komisija dognala, da je imel na desni strani trebuha veliko rano in trikrat prerezana čreva. R.nna je bila povzročena najbrže z rezarskim nožem. Ubijalec ie okrog 40 let stari Janez Jakopin ;z Gorenje vasi. N 'egova druga žrtev. 221etni Janez Štrukelj, leži zaradi slične rane še v kan-dijski bolnici Jakopin je v tukajšnjih zaporih in ga zaslišujejo. Truplo pokojnega Možine bodo preneliali na domače pokTv pališče. Tragična smrt bogatega Amerikanca Novo mesto, 18. marca. Danes v prvih dopoldanskih urah se |e po mestu z bliskovito naglico raznesla vest, da se je v Gotni vasi na svojem stanovanju obesil 501etni zasebnik. France Klemen-čič. Pokoinik se je pred dobrim letom dni vrnil iz Amerike, odkoder je prinesel ore cejšnje premoženje, s katerim si je hotel ustvariti v domačem kraju nov dom. Sno-či je bil še v gostilni g. Matka, odkoder se ie vrnil v svoje stanovanje, kjer se je ofoe-sil. Služkinja ga je našla že mrtvega. Svoje dejanje je izvršil bržkone v duševni zmedenosti. Smrt albanskega poslanika v Parizu Pariz, 18. marca p. Tukaj je nenadoma preminil albanski poslanik Beg Vrio-ni, ki je ieral v balkanski politiki važno vloea Vatikanska politika v Juajski Krajini Ostavka pokojnega nadškofa dr. F. B. Sedeja in imenovanje poitalijančenega upravnika koprskega semenišča mons. Siro-tija za začasnega upravitelja goriške nad-škofije sta dali mednarodnemu ti6ku povod, da je izrazil svoje staiišee o vpraša* nju verske zaščite narodnih manjšin in še posebej o popustljiovsti Vatikana napram fašističnemu režimu. Beograjska »Politika« objavlja obsežen uvodnik o kampanji, ki je na9taia povodom goriških dogodkov med evropskimi listi in vatikanskim glasilom »Osservatore Romano«. List pravi v uvodu, da je, kakor znano, že tajnik manjšinskega kongresa dr. E. Ammende v »Rigasche Rundschau« ugotovil, da 6e je z spremembami v vodstvu goriške škofije sprožilo načelno vprašanje o verski zaščiti narodnih manjšin, ker bi se lahko dogodilo, da bi prav tako danes v Briixenu, jutri v Barceloni postavili škofa, ki bi ne znal zastopati interesov svojih vernikov. »Ko!ni6che Zeitung«. znani katoliški list, je tiste dni napadel Vatikan, češ. da je dosegel sporazum 6 fašizmom s tem, da je žrtvoval ne le nadškofa dr. Sedeja nego celo svoje dotedanje politične principe v odnosu z narodnimi manjšinami. Tema dvema in še drugim listom je »Osservatore Romano« koncem lanskega leta odgovoril, da se cerkev bori z velikimi težavami za svojo nezavisno«st od vplivov s katerekoli strani in da vrši svoje verske naloge v smeri enega samega nače a, da namreč skrbi za blagor duš. Vatikansko glasilo je celo objavilo pismo nadškofa dr. Sedeja, v katerem se zahvaljuje, da ga je papež rešil nadškofijske 6lužibe v Gorici. Izgledalo je, da se je s tem kampanja zaključila. Toda nenadoma je »Kolnische Zeitung« objavila rezultate preiskave, ki jo je njen dopisnik osebno izvršil. List je objavil, da je papežev vizitator Passerto leta 1931. večkrat pozval nadškofa dr. Sedeja, naj poda ostavko na svoj položaj. Nadškof dr. Sedej je okleval vse do septembra. ko je bil sklenjen drugi sporazum med Vatikanom in Kvirinalom. Tedaj je papežev vizitator formalno pozval nadškofa, naj prosi za upokojitev. Toda tudi sedaj je nadškof Sedej podal ostavko le pod določenimi pogoji, s katerimi je hotel zavarovati versko svobodo svojih vernikov. Te pogoje je Vatikan sprejel in dr. Sedej se je v svojem pismu papežu zahvalil za njegov pristanek. »Osservatore Romano« pa tega dela Sedejevega zahvalnega pisma ni objavil. »Kolnische Zeitung« zato sedaj zahteva, naj vatikansko glasilo v celoti objavi dr. Sedejevo pismo, zlasti tudi njegove pogoje. »Politika« dostavlja tem ugotovitvam še svoje pripombe m vprašuje, zakaj neki »Osservatore Romano« tako konsekventno molči o dogodkih v Gorici in zakaj ne navaja novega goriškega administratorja, ki si je priboril med verniki zaradi 6vojega r.asprotstva do Slovencev že tako slab glas. Vprašanje goriške nadškofije je nad vs« aktualno in izredne praktične važnosti za nadaljnjo usodo našega naroda na oni strani meje. Svoj uvodnik zaključuje »Politika« « stavki: »Zgodovinska resnica je, da je Va-tika pogazil svojo be.-./ao, ki jo je dal nadškofu Sedeju glede imenovanja njegovega naslednika, in da je s tem udaril njega in nad pol milijona slovanskih vernikov. Vatikan je z imenovanjem nekega italijanskega šovinista za versko-duhovnega vodnika slovanske manjšine namenoma in premišljeno prevzel odgovornost za vse posledice, ki morejo nastati zaradi tega njegovega dejanja. Vatikan je zapadel docela vplivu italijanskega naci jonalizma in. mesto da bi ščitil prirodne pravice zapuščene manjšine, se je pričel boriti proti njej s sredstvi, ki niso dovoljena tako velik' moralni sili, kakor je vrhovno vodstvo katoliške cerkve.« Koroški drobiž Te dni so pri Mariji na Grmu ob obilni udeležbi prebivalstva iz Železne Kaplje in Borovelj ter ostale okolice pokopali 42-'.etnega župnika dr. Ivana Sadolška. Že v svojih mladeniških letih se ie pokojnik odločno zavzemal za pravice slovenskega koroškega prebivalstva ter moral prestati zato marsikatero bridkost. Leta 1915 je postal vojni kurat in nato prefekt celovškega Ma-rijanišca. Po voini je še! na Dunaj in študiral filozofijo. Še preden je končal filozofske študije, ga je celovško knezoškofijstvo poslalo na dušno partirstvo v gorsko župnijo Golšovo pri Žihpoljah. ki šteje komaj 350 duš. Duhovnik s širokim obzorjem, z velikimi zmožnostmi in izkušnjami ter z močno energijo, je moral z velikega Dunaja v majhen gorsk" kraj, ter tam delovati cela tri leta. Pred tremi leti je dobil mestno župnijo Borovlje. kjer sd je v kratkem času pridobil spoštovanje in ugled pri vseh prebivalcih. Bi! je z vsemi prijazen in ljubezniv in našel za vsake-ga dobro besedo. Bo-roveljska občina ga je hotela sicer pokopati na občinske stroške, toda na željo matere so njegove telesne ostanke prepeljali v domači kraj. v Železno Kapljo. Bodi mu žemljica lahka! Dne 10. marca je pogorelo v Ličjl vasi pri Grabštanju pet gospodarskih in stanovanjskih poslopij. Ogenj je bil podtaknjen, kajti posestniki so že nekaj dnii poprej dobili grozilna pisma, da morajo postati komunisti. sicer bo zapel »rdeči petelin«. Koroška zaznamuje letos že preko 70 požarov, dočim jih je bilo lani v isti dobi 39. Res žalosten pojav v času splošne gospodarske krize, bede in pomanjkanja. Na predlog zvezne vlade bo izvršena posebna akcija v pomoč gorskim kmetom in brezposelnim. Gorskim kmetom se odkupi ?00 komadov drobnice, kj bodo razdeljeni med brezposelne. Akcijo podpira poljedelsko ministrstvo in je zato upati, da bo tudi uspela. Občinske v-ofitve na Koroškem se bodo vršile dne 24. aprila. Med prebivalstvom vlada zanje že sedaj, čeprav se agitacija še ni posebno razvila, precejšnje zanimanje. Prirejajo se zaupniški sestanki in po nekaterih občinah je bil že sklenjen skupen nastop vseh strank. V slovenskem delu Koroške bodo nastopile nemške stranke skoro povsod skupno proti koroški slovenski stranki in proti socialdemokratom. Bati pa se je predvsem naraščanja komunistov in prodiranja narodnih socialistov v slovensko ozemlja Za pomladno zdravljenje SSčenJe krvi In proti slabi prebavi uporabljajte naš nacijonalni produkt PIj A^T IN K A - € A J Bahovec Pravi samo v zaprtih ln plombiranih zavojčkih t napisom Izdelovalca« Lekarna Mar. FSa. L. Bahovec, LjuMJana 0<3« po Min. •©«. pol. i. r. »dr ul »d po«! br. »07. BBBgBBZEgggEga Georg Bsrnhard: Predsedniške volitve navidezno niso prinesle končne odločitve, vendar bo 10. april nedvomno popravil ta videz in Hindenburg bo c -tal nr svojem mestu. Croe slutnje, ki so bile to pot v inozemstvu daleko jačje nego v Nemčiji sami, so se razpršile. Po vsej verjetnosti bi bilo inozemstvo gledalo na nemške prilike še z večjo bojaznijo, ako bi bilo poznalo pravo stanje stvari. Kar je namreč država zahtevala od zvestih volil-cev, se je zdelo tako neverjetno, da je celo na Nemškem vzbujalo občutek goros Jasnosti, ir zemci pa bi bih prepričani, da je naravnost nemogoče. Pomisliti je treba ▼ tej zvezi, da Je od skoro 19 milijonov Hindenburgovib glasov dobrih 12 milijonov bilo takih volilcev, ki so po stranki in nazorih nasprotniki sivolasega maršala, pa so mu kljub temu pomagali do zmage. Kakih sedem milijonov je glasov socialističnega delavstva, več ko pet pa jih je prišlo lz vrst katoliških volilcev certruma in bavarske ljudske stranke. Pred sedmimi leti je veljal Hindenburg še za napadalnega ovna, ki naj poruši marksistično trdnjavo. Za njegovo izvolitev so se zavzeli tedaj pred vsem protestantovski cerkveni krogi, ki nikakor niso hoteli pristati na kandidaturo dr. Marxa, smatrajoč ga za eksponenta klerikalnega centruma. Prošlo nedeljo pa so socialisti in pristaši katoliških strank volili istega Hindenburga, antimarksista po nazorih in strogega protestanta po veroizpovedanju. To je pač zadosten dokaz, kako velika opasnost je grozila republiki in kako zelo sta razvita pri velikih nemških strankah politični instinkt ter strankarska disciplina. V volilnem boju je bila Hindenburgova fronta izrazito obrambna fronta, njen skupni in siloviti nasprotnik je bil Hitler. Okoliščina, da se mož Hitlerjevega kova sploh upa potegovati za najvišje mesto v državi, dovolj označuje grotesko in tragiko današnje nemške politike. Groteska je v tem, da si je mož žele tri tedne pred volitvijo pridobil nemško državljanstvo s tem, da ga je ena izmed nemških držav Imenovala za uradnika, ^roteska je tudi v tem, da je Hitler Kot inozemec lahko vodil tako razdiralno politiko, iti bi v vsaki drugi državi že v samem začetku imela za posledico ne-mineven izgon. Vrhu vsega tega pa je dosegel še nad 11 milijonov glasov! Tu pa se že prične tragika nemških političnih prilik, kajti pretežni del Hitlerjevih volilcev tvorijo brezposelni siromaki, privilegirani sloji bivšega cesarstva, ki s svojimi naslovi in redovi ne vedo kaj početi v demokratični republiki, ln meščanski sr-dnjl stan, ki sta ga inflacija ln davčni vijak spravila v obup. Odrešenik teh obupanih krogov je oni, kdor jim ^bljublja Izboljšanje težkega stanja. In Hitler je mož, ki se ne straši obljubiti vse, dasi ve, da svojih obetanj ne bo ogel Izpolniti. Pravi krivci te bede, M se boje, da bodo pozvani na odgovor za svoje desetletno škodljivo delovanje, ko so zapravljali na- 11". M rodno Imetje, pe, z velikimi vsotami podpirajo brezvestno gibanje. Nadejajo se pač, da bo Hitler razbil neprijetne jim delavske strokovne zveze, ln stavijo nanj, vedoč, da jim vseobča zmeda najbolj koristi in da pomenijo urejene razmere konec njihovega gosp- 1"*va. Meščanstvo tn delavstvo doslej fte ni ukrenilo ničesar rešenega proti tej divji gonji; zato se je agitacija hitlerjevcev razvila že do brutalnega terorja. Apostoli narodnega socializma obetajo »tretje cesarstvo« že za najbližje dni bodočnosti tn pre-te s krvavo os ve to vsem, ki so danes še nasprotni njihovemu nauku. Delavstvo ln meščanstvo sta se šele zadnji trenutek postavila v bran. Na grožnjo državljanske vojne Je lz njihovih vrst prišla kot odgovor mobilizacija strokovnih zvez in di-ugih republikanska! organizacij. Na srečo j« ta podvig imel skupni cilj v nedeljam predsedniških volitvah. Zaverovanost v Hitlerja Je s njegovtm neuspehom pri volitvah dobtta najhujši udarec. Obetal je 15 milijonov glasov in javnost je slepo verjela njegovim napovedim, da so vedno nove množice prestopal« v njegov tabor. Množice so se varale in posledica tega bo strahovito razočaranja. Kakor vse kaže, je že nastopil trenutek, ko bo neprfrodno zrasla stranka začela razpadati. Vera v Hitlerjevo nepremagljivost je občutno omajana in v tem je začetek konca napihnjenega gibanja. Hitler rad čuje laskarijo, ki ga primerja z Mussolinijem, vendar narodni socializem, v nobenem oziru ne vzdrži primera s fašizmom. S svojim pohodom na Rim si j« fašizem protizakonito osvojil oblast v državi in je nato ustvaril svoje lastno pravo. Hitler in njegova vojska pa sta se že v drugič ognila neizbežni konsekvenci. Prvič 1. 19^3., ko so ob monakovskem uporcf5voditelji zbežali, namesto da bi se bili udariu z vladnimi četami, drugič pa po volitvah L 1G30, ko si je Hitler nenadoma priboril več ko 100 poslanskih mandatov. Tedaj se Je bila polastila meščanstva strahovita panika, delavstvo pa za odpor ni bilo organizirano. Hitler bi se bil tedaj zlahka polastil oblasti, toda zagrešil je drugo nedoslednost: opustil je pohod na Berlin. Sedaj so narodni socialisti dosegtl stcer celo nad 11 milijonov glasov, kar pomeni 192 poslanskih mest, ako preračunamo milijone v poslanike mandate, toda danes so delavstvo, vojska in policija močni dovolj in vedno pripravljeni, da že v kali zatro vsak morebitni prevratni poizkus iz Hitler-jevskih vrst in vsak napad, ki je bil že tolikokrat obljubljen, ne da bi prišlo do dejanja. Vsa stvar vsekakor močno spominja, na Boulangerja, ki Je stavil vise na eno karto, izigrati pa se je ni upaL ko je prišel pripravni trenutek. Hitler je to pot tretji« igral Boulangerjevo viogo ln vse kaže, da je igro že končnoveljavno izgubil Tiskovna obsodba »Slovenca« Ljubljana, T8. marca. Pred maFm senatom deželnega kot tiskovnega sodišča se je danes opoldne vršila tri ure trajajoča razprava o obtožbi, ki jo je dvignil župan v Mostah pri Ljubljani g. Matej Seme proti odgovornemu uredniku »Slovenca« g. Franu Krem žar iu zaradii klevete in uvrede po č! 52. tiskovnega zakona, »Slovenec« je 25 oktobra lani priobčil članek pod oznako »Moste pri Ljubljani«, v katerem je obtoženec očital sedanjemu županu, da je trosil okrog vestri, da ima občina 6 milijonov Din dolga. Na neki seiii starega občinskega odbora je prišlo zaradi tega do interpelacije, ki jo je naslovil g. Fran Kremžar na tedanjega župana g. Josipa Oražma in v kateri je zahteva! pojasnila, koliko je občina dolžna. Gospod Josip Oražem je dal zadevna pojasnila ter je bila nato sprejeta daljša izjava, pri občen a v »Slovencu«, ki je dala potem povod za tiskovno pravdo. Senat so tvorili s. o. s. g Anton Mladič kot predsednik in kot sosodnnka gg. Ivan Krali in Jakob Jerman TožHelja g župana Šemeta je zastopal dr Vladimir KnafTič, obtoženca g Frana Kremžarja pa dr. Marko Natlačen. Razprava je bila mestoma zelo živahna. Uradnik Poštne hranilnice gospod Tonia je kot priča omenil, da je pregledal občinsko blagajno in da je prvič ugotovil za 2.377.256 Din realiziranih posojil in drugič, da občina dolguje za še neizvr-šeno zavetišče 3.829.097 Din. Zaslišane so bile nato še razne priče, ki so v podrobnostih opisale tisto občinsko sejo. Semat je obsodil odgovornega urednika »Slovenca« zaradi prestopka klevete po čl. 52.. točka 1 zakona o tisku na 10 dni zapora ali 600 Din ter v nadalinio denarno globo 600 Din. plačljivo v enem mesecu po pravomočnosti sodbe, v plačilo materi iatne odškodnine 600 Din in nanosied v objavo sodbe na čelu lista »Slovenca« Glede drugega dela obtožbe je bil odgovorni urednik oproščen. Otvoritev nemškem orifaHf* Beograd. 18. marca, p. Z od'okom ministrstva prosvete je otvorjen na osnovni šoli v Crmošnjicah na Kočevskem oddelek Z aem&km učnim jezikom. Poljski večer v Ljubljani Snoči je ljubljansko Društvo prijateljev polj sik ega naroda priredilo v počastitev imendam današnjega vodje nacijonalne Poljske maršala Josipa Pilsudskega, dve predavanji o Poljski. Prireditev je bila tako zaniliva, da bi jo kazalo ponoviti ob ugodnejši priliki, morda zvečer pred 3. majem m za njo zainteresirati širše kroge. Agilni predsednik Društva prijateljev poljskega naroda g. prof. dr. R. Male je v uvodnem predavanju podal zgoščen, vendar na prav poučen oris poljskih osvobodilnih bojev od Kosckrezke do Josefa Pri-soui^kega in nato z markantnšma potezami predstavil občinstvu nacijonalno delo slavnega maršala, ki velja za zedinjevalca Poljakov in čigar delo je bil »čudež ob VisM«. Nato je povzel besedo konservator g. (4r. Fr. Štele im predaval o poljskih prestolnicah. To so Varšava, današnja prestolnica, ki združuje politično moč Poljske in državno upravo: Krakov, nekdanja prestolnica poljskih kraPev in sedanje središče kulturnega življenja vsega naroda: Poznanj, prva prestolnica srednjeveške Poljske in današnje središče poljskega gospodarstva; Czenstohowa. mistično središče poljskega naroda im Gdvnna. največje poljsko pristanišče. njihovo »okno v svet«. Predavatelj je pri tem orisal tudi kultumo-razvojne linije Poljakov, kakor se zrcalijo v stilih njihove arhitekture. S skiontičnim aparatom je pokazal vrsto lepih slrik iz vseh navedenih mest Obe predavanji sta zelo zadovoljili poslušalce, ki so z živahnim ploskanjem Izražali svoje priznanje. Zagrebška vremenska napoved za dane«: Vreme bo še nestalno, deževmo in zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Ba-rometrska depresiia je prodrla v južno-vzhodno Evropo in ie zaradi tpga v tem delu kontinenta nastopilo deževmo vreme z nizkimi temperaturami. ViSii pritisk se je pomaknil v severne in zapadne kraie. v zadnjih urah pa se je pričel širiti proti severo-7apadu. Pri nas je pritisk padel za 4.5 do 10 mm. najbolj v južnem Primorju. manj i-a severo7?.padu. Dunajska vremenska napoved 7a soboto: Še nobenega bistvenega izboljšanja, ponovne padavine verjetna. krafi in ljudje Klic brezposelnih delavcev na Javorniku Odbila je 12. ura, ki jo je delavstvo s strahom pričakovalo že nekaj mesecev. Znašlo se je brez posla na cesti in nihče ne ve kod ne kam. Nemo strmi v bedo okoli sebe družinska mati, ki je po prestradani svetovni vojni doživela ponovno gorje. Iz oči dece bereš nepoznani strah, ko gleda od težke resnice strtega očeta. Prišlo je nadenj tisto zlo, ki delavoljnemu človeku vzame ponos in vtisne vanj zavest, da je brez moči postavljen v stran, kjer vidi samo začetek, konec pa mu je skrit v temni slutnji. Dolgo vrsto let je naš delavec veselo meril pot v tovarno in nazaj. Hudo mu je zdaj, ko je moral postaviti v kot svoio ljubljeno »kanglico«, pričo delavčeve skromnosti. Ostala je »kangli-ca«, toda prazna in nerabna stvar, ki bo bogve koliko časa čakala žuljave roke, da jo ponese zopet na pot — h kruhu. Tako stoje razmere v našem kraju, odkar je prenehala obratovati tovarna KID. 2e mesece preje je bilo precej brezposelnih, danes so vsi. Če pomislimo, da ti ljudje nimajo razen svojih pridnih rok ničesar, kar bi jim moglo biti v pomoč v najhujših dneh in da .je med njimi mnogo družin z osmimi In še več člani brez najmanjšega dohodka, je razumljivo, da potrebujejo nujne pomoči. Kdo naj jim jo nudi? Občina ie sicer takoj ustanovila nprovizacijteld odbor, vendar pa ta ne ve, kje naj črpa toliko nujne hrane, ki jo potrebujejo številni brezposelni. Zato se obrača tem potom na vse one, M bo tako srečni, da imajo k! rob težkemu ?asn še košček kruha odveč, s prošnjo, da pomagajo svojim sodržavljanom. Prispevke v denarju !n bi asu (moka, kror/roir. fižol itd.) bo hvaležno sprejemalo »Županstvo občine Koroška Bela — Aprovizacijski odbor«. HRPA prihaja v ljudsko telo skozi usta in nos. Izpirajte večkrat nos in usta s čašo vode, ki ste ji dodali malo žličico ALGE. Na večer masirajte vrat, prsa, ledja, roke in noge s čisto ALGO, ker ALGA osvežuje in dela telo odporno. ALGA se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14. H Ob jubileju in godu Josipa SfHigoja Med premnogimi Jožki goduje danes in obenem prevzema nase svoj šesti križ gospod Josip Sfiligoj, upokojeni višji davčni upravitelj v Ljubljani Prišel je tudi on na vrsto, naj mu je prav ali ne. Mi pa. ki ga poznamo, bi dejali, da se bo ob svojem jubileju samo vzravnal in se odločil, da bo odslej še bolj trdovratno in žilavo delal za »Sočo« in pri vseh tistih nešteviinih društvih, kjer je njegova pomoč potrebna in vedno želj ena. Rod"'! se je v Ljubljani in daleč okrog po Sloveniji splošno znani jubilant za Jožefo-vo 1872 kot sin uglednega veleposestnika in župana v Bil j and, v Brdih, sredi paradiža najlepših goriških vinogradov. Po očetu je kot prvorojenec dedoval ime. krepko natu- ro. značaj, poštenje, ni pa bil določen za dediča na gruntu, marveč za mestne šole. Študiral ~ gimnazijo v Gorici, nak?» je z 20 leti vstopil v službo pri davkariji. Kot praktikant je bival v Gorici in v Pulju, po treh letih pa je bil nameščen kot uradnik v Podgradu. V tem idiličnem istrskem mestu je prebil celih 12 let, nad vse priljubljen in spoštovan od meščanov in okoličanov. Tu si je tudi osnoval družinsko gnezdo, nevesto Amalijo pa je pripeljal s Tolminskega iz ugledne Šekljeve družine. V razmahu živahnega mladostnega temperamenta je g. Sfiligoj postal v Podgradu duša vsega tamošnjega društvenega, družabnega pa tudi gospodarskega in narodno obrambnega gibanja. Ko se je po 12 letih poslavljal, so mu vrli Podgradci priredili za odhodnico nresrčen banket, prvi v novozgrajenem Narodnem domu. Ker so otroci doraščali za šolo, je bil g. Sfiligoj leta 1907. na lastno prošnjo pre-meščem v Gorico, kjer je ostal do vojne z Italijo. Dočim je družino nastanil v Konjicah, je sam kmalu zopet nastopil službo v Pulju in se še večkrat rad spomni onih dni. ko se je bilo treba stiskati v kavernah zaradi Laških letalskih bomb. Po prevratu je bi.l še pod Italijani v službi, premestili pa so ga hitro v Trst, a tu jc lepega dne dobil »prijazen« nasvet, da najkasneje v 24 urah izgine preko meje . . V Liuibljani je bil dodeljen davčni administraciji, nato pa je devet let — do svoje upokojitve 1929 — vršil odgovorno službo blagajnika finančne direkcije. V avgustu 1920 se je v Ljubljani ustanovita društvo »Soča«. Josip Sfiligoj je bil saed ustanovitelji, nato odbornik in revizor. a zdaj že enajsto leto nepretrgoma in vzorno vestno vrši posle blagajnika. Pri takem društvu, ki si je nadelo tudi nalogo, da blaži težave in pomaga trpečim bratom izza meje, je funkcija blagajnika še posebno delikatna. Tudi Sfiligoj je žel že mnogo ne-hvaležnosti — ali to ga ne omaje, marveč samo podviza k še vztrajnejšemu delu. Denar je lahko deliti, če je v blagajni, — ali težko ga je pribaviti. To pa zna blagajnik Sfiligoj. Sodeluje pri vseh odsekih »Soče«, najbolj pa je njegovo delo vidno po uspehih priredi teljskega in predavateljskega odseka. Društvo »Soča« je doslej absolvi-Talo že okrog 200 krasno uspelih predavanj in okrog 50 lastnih družabnih ali slavnostnih prireditev. Ti dve številki govorita dovolj in sta Josipu Sfiligoju lahko v ponos in zadoščenje. Razen pri »Soči« deluje jubilant tue Glcria, dr. Češarek in Rajiko Gradnik. Na prvi seji, ki se bo v kratkem vršila, bo izmed odbornikov izvoljen predsednik in druga funkcijonarji V kratkem, najbrž že za velikonočne praznike, se bo predvajal na Bledu prvi zvočni film. Dragi teden se bo pričelo z montiranjem zvočne aparature. Zvonček želja na blejskem otoku, ki se oglaša posebno za časa sezone večkrat tra-di neprestano od jutra večera, mairsi-kateremu letoviščarju, ki si želd miru na Btedn, ni po godu. Neprestano klenkanja jam preseda. Že glede na kraljevsko rodbino, ki je poleti nastanjena v Suvoboarv je bik) zelo umestno, da so se faktorji odločili ter zabili line malega zvotaika, kjer se zvem nahaja, s pločevinastimi ploščami. Zvonenje se sdoer tudi še sedaj nekoliko sliši, vendar pa ne več tako silno kakor prej, S tem je ustreženo splošni želji toviščarjev. Krvno, kožno in živčno bohd dosežejo z uporabo naravne »Fraaz S osefov©« grencice urejeno prebavo. Speeljaini zdravniki silnega slovesa sprt ču je jo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozira. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerrjah in špecerijskih, trgovinah. Oetul teden v Ljubljani nima sicer nič opraviti s cvetjem in rožicami, zlasti letos ne, vendar je pomemben ter značilen za mesto, že zanadn sejma z butarami, ki napravi posebno praznično razpoloženje na Nabrežju 20. septembra. soboo trda za denar in izdelovalci butar komaj počakajo cvetni teden. Letos so nekateri postaviH butare na trg že fi doA cveteuo nedeljo. Kupčija je letos 00-s&abša kakor prejšnja leta, zato Ta sejem je na zunaj prav poetičen in bodi pomladno razpoloženje. Za pestrimi, 2ift> posaomri butarami, ki so učinkovit dekorativni element, se pa skriva povsem vsakdanja proza. Gre predvsem za kupčijo. Butare izdelujejo v okolici Ljubljane kmetje skoro vso zimo ter se trudijo, da bi izdelali čim lepšo ter privlačnejše; gre za zaslužek. Na kmetih je pozimi še po- todl kcafcoreoca precej ostre j sa, čeprav pravijo prodajalci, da so bali letos »produkcijski stroški« nekoliko višji, ker je zapadel debel sneg ter je bilo težko priti do zimzelena v gozdovih. Zaradi pomanjkanja 2»Ien(jB so morali butare tudi bolj bogato okrasiti s pobarvanim oblanjem, kar je tudi zvišalo stroške. Smrt zaslužnega narodnjaka Poljčane, 18. marca. Pred nekaj dnevi Je zadela kap 66 letnega posestnika ln upokojenega železničarja g. Andreja Petroviča, ki je bil do- poldne še v Savinjski dolini, zvečer, ko se je vrnil, pa je naenkrat izdihnil svojo blago dušo. Z vdovo, ki je preživela z VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! njtan nad 40 let v srečnem zakonu, žaluje za blagim pokojnikom tudi veliko število prijateljev in znancev, kajti g. Petrovič je bil zelo vnet v vseh narodnih organizacijah in po svojem blagem značaju zelo priljubljen v kraju in širši okolicL Visa narodna društva je vneto podpiral z imcijativnim delom in po možnosti tudi z denarnimi prispevki. Posebno velike zasluge ima za čitalniško, gasilsko in sokolsko društvo. Med gasilci se je udej-stvoval že blizu 25 let, član čitalnice je bdi od ustanovitve in, ko se je pred par leti ustanovil naš Sokol je bil med njegovimi prvimi člani in je ves čas zavzemal tudi odbomiško mesto. Zgledno je bilo tudi njegovo delovanje v občinskem otHjoru. Pokojnik Je bO rodom iz Leskovca pri Sv. Andreju v Slovenskih goricah ic je po vojaški službi postal železničar ter je v naših krajih služboval do svoje upokojitve L 1923. S svojimi prihranki si je na prijaznem gričku uredil skromno domačijo. Velika udeležba pri pogrebu je pričala o njegovi priljubljenosti, nudila pa je tudi dokaz, da vrli pokojnik zaradi svojih zaslug ne bo nikdar pozabljen v domačem krajo, Zdravstvene prilike v dravski banovini Poročilo o lanskem delu higienskih ustanov na področju Higienskega zavoda v Ljubljani nam ciaje lzčrper pregled zdravstvenega stanja v naši banovini Zavod je bil ustanovljen 1921 kot bakteriološka Staniča m ie vrši! splošno nigiensko delo ter organiziral higienske ustanove in služoo v vsej banovini kot prvi Higienski zavod v državi. V aravski banovini je živelo koncem leta 1930. na površini 16.971 km- 1,135.112 pre-bivaicev. 67 na 1 km2. Zemljepisni položaj usposablja banovino za razvoj poljedelstva m industrije Dve tretjini prebivalstva obdeluje zemljo, ostau so zaposleni v industriji Tudi hitri porast nekaterih mest je v zvezi s stalnimi doseljevanjem z dežele v mesto Celotni prirastek prebivalstva v banovini od 1920 dalje je mnogo manjši kakor bi mora! biti po številu rojstev. Gibanje prebivalstva v naši banovini v zadnjem desetletju nam kaže tole sliko: V letih 1920 do 1929. je znašalo število živo rojen'h na 1000 prebivalcev 2S.76. umrlih p.". 18.55. V pogledu starosti je znašala umrljivost dojenčkov in male dece na 1C00 živo rojenih v prvem mesecu 63. v prvem letu 143.99 do 5 eta 198.69. Od vsakih 1000 umrlih je oodleglo jetiki 24.21 prebivalcev. Leto 1931 kaže že mnogo manjšo umrljivost Število rojstev se je le neznatno zmanjšalo, umrljivost je padla na 16.83 %. Tud; umrljivost dojenčkov in male dece je znatno pad'a in je znašala na 1000 rojenih v starosti 1 meseca 56 v starosti 1 leta 135. do 5 let 178.5 Za jetiko je umrlo od 1000 prebivalcev le 18 oseb Tudi število rojstev in povprečna starost umrlih se vedno veča Dočim je bilo povprečno v letih 1920 do 1929 na 1000 umrlih rc1en'£i 158.71 in le znašala povprečna starost 39 77 let. kaže leto 1931 mnogo ugodne^So sliko. število rojstev nasproti umrlim se je povišalo na 167 71. povprečna starost umrlih se je dvignila na 41.OS %. Za desetletje 1920 do 1929 je vzeta srednja vrednost. Če bi proučili zdravstvene prilike za v?ako leto posebej, bi opazili stalno izboljševanje. Lan' je bil precejšen zdravstveni napredek. Glede rojstev je opažati, da polagoma padajo, vendar je padec tako majhen, da gledamo lahko mirno v bodočnost (v večih evropskih državah je število rojstev na 100 prebivalcev padlo irrpod 201," V petletju 1927—1931 sta glede števila rojstev bili leti 1930. in 1931. najboljši. če primerjamo število rojstev z umrljivostjo, opazimo splošni prirastek prebivalstva nad 1 %, kar je zelo ugodno. Splošna umrljivost, kakor tudi urmljivost dojenčkov in male dece pada od leta do leta, srednja starost umrlih se pa dviga. Ker Imamo zadosti poinladka. se nam nI treba bati osiarelosti naroda Razmerje starih in mladih je še vedno v prid mladim. Glede padanja umrljivosti se približujemo državam z zelo majhno umrljivostjo (Nemčija n. pr je dosegla umrljivost 12 na 1000 prebivalcev). Umrljivost dojenčkov in malt; dece je srednja, dala se bo pa še izboljšati. Razveseljivo je dejstvo, da v naši banovini ne moremo nanašati padca umrljivost; dojenčkov in maic dece toliko na zmanjšanje rojstev kakoT v drugih državah marveč v ve.3ki meri na zdravstveno zaščito dojenčkov Ln male dece ter na pouk prebivalstva V umrljivost' in rojstvih delata izjemo Ljubljana in Maribor. Rojstev imata polovico manj (i. 1930 13.88 in 11.86 na 1000 prebivalcev), a tudi precej majhno umrljivost (1. 1930. 10.50 ln 11.62). kar le v veliki meri v zvezi z malim številom rojstev Prirastek na domačem prebivalstvu je malenkosten, padec rojstev ogromen, splošne umrljivosti ne bo mogoče vidno znižati, domače prebivalstvo je zapisano izumrtju, če se bo število še nižalo. Povojni porast teh mest na prebivalstvu tvorijo v večini doseljenci. Umrljivost za tuberkulozo nazaduje v naši banovini hitro. V desetletju 1920. do 1929. je umrl za jetiko vsak osmi človek lani vsak deseti. Paaec lahko tolmačimo z izboljšavanjem splošnih higienskih razmer z izboljšano prehrano, z razvitkom športa, s poukom prebivalstva, predvsem pa z zaščito dojenčkov, male in šolske dece. kjer ?e tuberkuloza tud- pričenja. Zanimiv je pregled gibania nalezljivih bolezni od i 1922^ do 1. 1931 Od prijavljenih nalezljivih bolezni so v dravski banovini najvažnejše skupine tifeznih bolez-r: griža, davica in škrlatmka. ker nasto-P" jo najpogosteje in zahtevalo največ smrtnih žrtev. Statistika prikazuje od I 1 22 dalje, ko so se normalizirale povojne razmere. splošen padec tifoznih obolenj griže in škrlatmke, pa velik porast davi-ce. V resnici je manjšanje prvih treh bolezni večje ker je bilo z organizacijo higienske službe prijavljenih in odkritih mnogo več primerov obolenj kakor v prvih letih po vojni V primer navaiamo leta 1922., 1930 in 1931 v skupini tifoznih bolezni je obolelo 413. 214. 231 oseb od teh umrlo 48, 18, 22, za grižo je obolelo 575, 152, 313, umrlo 98 25, 67; za diftenjo (davlco) obolelo 252, 1526, 1561, umrlo 42, 160, 175; za škriatmko obolelo 786, 917, 571, umrlo 127. 84. 19. Epidemično se je pojavila griža lani v treh srezih, v čmomeljskem, dolnjeiendav-skem tn kočevskem Zanimivo je. da je bila umrljivost v kočevskem srezu dvakrat maniša kakor v ostalih dveh srezih pri skoro enakem številu primerov griže Zelo visoka je bila letabteta griže v srezih. kjer se je griža pojavila sporadično (30 do 50 %). Od tifozmh obolenj smo imeli lani le manjšo epidemijo v krškem srezu Davica je nastopala epidemično v brežiškem. celjsko-okoliškem, mariborskem 'desni breg), litijskem, ljubiiansko-okoliškem in šmarskem srezu. Najmanjšo letaliteto na davici zaznamuje mesto Ljubljana, kjer Znaki preranega staranja so ponajveč posledica oslabljenega delovanja želodca ln črevesja oziroma pomanjkljivega Kroženja krvi. Marljivo ji banje in zdravljenje z die-tetskim »Planinka-čajem Bahovec« mnogo koristi Kupuje se v lekarnah sta umrla od 67 te 2. Slednje dokazuje vrednost hitre zdravniške pomoči in takojšnjega zdravljenja 3 serumom. Velik porast na davici v poslednjih letih nas opozarja na začetek energičnih ukrepov zoper to bolezen Dosedanji ukrepi, izolacija, desinfekcija in zdravljenje v bolnici so nezadostni Potrebno bo izvesti tmunizacijo proti davici. Statistika gibanja prebivalstva ta gibanja letalitete nalezljivih bolezni v 1. 1931 kaže srednjf stanje zdravstvenih prilik v dravski banovini Stanje se stalno boljša, a se more in mora še izboljšati! !§na* razveseliiva in žalostna Iz smm N®vi* glasilo ^Tri^Savassski list" — ©Slelrfl v usvskeni Mariborska rokovnjaška slovenščina TU Maribor, 18 marca. Te dni je izšla prva številka »Triglavan- divjimi kozami in medvedi Srečna 90 bila ona leta ko so čuvali nad Martuljkom t' svptniki. katerih dobrote niso poznale ne konca ne kraia A vsi ti svetniki so izumr li ko je pošastno zasopihal Hk mimo njih brezbožni Lukamatija Imena svetnikov vse 28 Martuljka so se razpršili in o njih b' mogla pripovedovati samo še stoletna stai ka ki ždi samotna v svoji ozki kamrici in smuka med ovenelimi prsti paternoštrove •agode in zaupno kramlja s svetniki, ki jih ni več v Martuliku. Čudno da so med našim planinskim prt? bivalstvom izmed pravih svetnikov najbol češčpni oni katerih god se praznuje v pred oomladanskem mesecu, v marcu Vsi ti svet niki uživajo med ljudstvom visoko čast. ki se niti naimani ne more primerjati s častjo, ki so jo nekoč uživali domači svetniki. Clo- sorji m učitelji vsak v svojem delokrogu zoper mrcvarenje našega jezika, toda uspe-hgv je bore malo! Priznam da imajo upravna oblastva v današnjih hudih časih dosti važnejšega posla kakor je čiščenje jezika na javnih mestih; vendar pa stvar zopet ni tako malenkostna da bi jo smeh zanemarjati m popustiti da se v prijazn> štajerski metropoli razvije slovenščina iz-vestnih krogov v pravcato ciganščmo najslabšega pomena Ali ne bi morda dala zadevne pobude Narodna odbrana? Če me pozdravljajo iz lokalov m s stojnic vabila »vsaki čas sveže hrenovke in pivo« in pa veliki napisi nad lokala »trgovina z papirjem«, »gostilna z prenočiščem«, me to še ne razburja toliko, ker vem, da ima takih pogre.škov na vsak korak tudn beLa Ljubljana Toda če čitam v oknu mlekarne »mleko za pit*, v izložbi silaščičaroe »Koksbussle«. »Homgbussle« v razstavi starin »stara malariia na stek lo« aLi v neki trgovini: »V Vrbanova ul št x se spremtje 1 gospoda na stanovanje s hran je* tn je pr takih objavah obi-iaino še vsak samostalnik pisan z veliko začetnico — potem se pa že težko zdržim. da ne pridem v kritiki takega postopanja v nasprotje s paragrafi! P S Nekaj kratkih minut potem, ko sem tole zapisal, sem pogledal v ravnokar došh »Mariborski Večernik Jutra« »n tudi v njem našel člančič z naslovom; »Cvetje z vrtov spakedranščine« Neki za materinščino rahločuten čitatelj je predložil ured ništvu prvo zbirko zveriženk iz mariborskih izložb Človek ne ve, ali naj »e smeji ali joka nad takimle pačenjem slovenščine: »cvirnat cajg«, »vino lastnega pridel/ka čes ulici«, »1 gospot se sprejme na postiljo«, »tukaj se iskuha kafa«; tn končno uganka, trd oreh za vsakega slovenskega čitatelja: »špecijaliteta! Gladča-no perilo v nedoseženi izpeljavi«. — Kateri slovenski jezikoslovec bi mogel razrešiti to uganko? Proč s tako rokovnjaščimo na ta ali oni način! Zaslužno delovanje Josina šuštersiča Sirom domovine posebno pa mnogoštevilnim ljubi anskim izletnikom v prelepo okolico Medvod ie ka; dobro znana gostil" na »Pr Tometu« ob glavp- cesti pod mehanskim klancem na Semčio pri Medvodah To je stara ve^ugledna vedno dobro obiskana hiša. sa? vsakdo ve da bo tam na bolje postr-žen Okrog gostilne stoje ve!'ka in solidna gospodarska poslopja. Nekaj korakov proč ob potoku ie tud žaga » stanovanjskim ooslopiem za uslužbence in njihove družine Tu ie tud' dinamo. ki oskrbuje z elektriko vso to obsežno domačijo. a ta ;ma tudi lastn' vodovod To vel'ko gospodarstvo ob-men pa še irtsno trgovino in trgovino z vinom vodi vzorno že 32 di n*nteto korporacij ir, organizacij -n sodeluje vsepovsod v korist naroda Tako je že 32 let v občinskem odboru in od 'eta IO06 skoro nepretrgoma župan velike občine Medvode kjer se povsod vidi jo sledovi njegovega požrtvovalnega dela V dobi njegovega županov«nj3 je bila dograjena 'mnozantna nova šola ena najlepših v vsej banovini Na pokopališču stoji od I 1926 krasen spomenik žrtvam svetovne voine. delo kiparja Lojzeta Dolinarja. kateremu je malo enakih in za katerega je g. Sušteršič kot predsedmk odbora največ storil, dalje cp*yta na pokopališče, cesta po do'ini Ločnice in sploh vzorna občinska pota ga označujejo kot skrbnega gospodarja občine Letos bo pa še otvorjena nova cesta m novi železen most čez Soro za katerega je znal merodajne kroge pridobiti. Poleg tega deluje kot predsednik kraj. šol odbora in kot predsednik odbora za kmetijsko nadaljevalno šolo v Preski, kot starosta Sokola v Medvodah in kot predsednik krajevne in odbornik sreske organizacije JRKD. Nevenljive zasluge si je slav-Ijenec pridobil za ustanovitev in za nadaljnji lepi proč vit gasilnega društva v Preski, ki ga je zato izvolilo za svojega častnega člana. Ravno tako je Častni član gasilnega društva v Sori. Deloval je več let kot predsednik podružnice Jugosl. Matice v Medvodah do njene razpustitve. Kot odbornik Kmetijske družbe v Ljubljani in podružnice v Preski deluje za prospeh kmetijstva, pri kmetski hranilnici in posojilnici za ljubljansko okolico, je član načelstva. novoustanovljena županska zveza ga je takoj tudi pritegnila v odbor — pa kdo bi mogel našteti vse funkcije in častna mesta, ki jih zavzema g Josip Sušteršič. Prebivalci občine Medvode so res lahko ponosni na svojega župana. K njegovemu 60 letnemu jubileju mu tudi mi najiskre-nejše čestitamo z željo, naj ostane krepak in čil kakor je danes, še dolgo vrsto let, do skrajnih moja človeškega življenja! >Jurri< pod šifra »Jf sn .enik ali pojdite osebno v TRGOVSKI DOM STt,i :..!{•.< ivi. <. tndifjsSSij bolj _ j ski cei?^ j sta si i{ * ki so in j ih £ Dekle IcU frtrtn Lj'iblj^ire »'i?- pc f ; Snežna odeja duši eziinme Pom,ad na-stopa in z njo južno vreme Snežna odeja se topi Ko sneg izsine. bomo videii, kako škodo so utrpele zaradi doigo ležečeza snesca predvsem ozlmine Stara reč je, da predolga snežna odeja duši Ln uničuje zimske poset/e Ječmen Postane b'ev in = snev.no v'esniir • fu-sarium) prepleten. Tsto velja za rž !n pesnico Tud, na nj!h se pojavijo velikanske pleše, ker so rastline splesnile in poginile. Kaj sedaj storiti? človek je t t&kčh prilikah brez moči. Ozimine si lino potrebujejo zraka in jim ne moremo pomoči. Pa3, lahko jim odpomoremo, ln to s prav enostavnimi sredstvi. Gre za tem, da pretrgamo dušečo snežno plast čim prej na ta ali oni način. Ponekod, posebno v hribovitih krajih, kjer se drži sneg dol#o do pomladi skoro vsako leto, se ljudje poslužujejo enostavnih sredstev v tem pogled«. Gospodarj' naženejo po njivah živino, tel se po njih Izprehaja. Z vsako stopnjo s« pretrga snežena odeja in tamkaj kunam nastane kopno mesto. Zopet dmgod trosijo po njivah saje, pepel ali pa umetna gnojila Mno-gl so posrrunta!; posebne brane, kr>a debla z roglji aLi kaj sllčneea. s katerimi se obavi to delo. S^re^ni jahači se poslužujejo konj, e katerimi prelaodljo njive. Čas valjenja 0 gnojenju s kalijem pomladi Zaradi guapodarsfee krize je poraba umetnih gnojil silno padla, in to breizivom-no na veliko škodo kmetovalcev samih Nizke oene in majhni pridelki morejo do-nesti do najhujšega. V večjem in boljšem odnosu ua istem prostoru je pa spas. Znano je, da naše kulturne rastline iv rahljajo zemljo, posebno na nekateria nra-nil/ni.h snoveh, kakor na dušiku, rosforni kislini in kaliju. Navedena sno>Ila je do-sedaj vsak napredni kmetovalec djkupo''al ter ž njim! gnojil svojo zemljo. Dosegli so se na ta način večji donosi, pa tudi boljša kakovost in večja vztrajnost. Mnenje nekaterih, da se bo izhajalo sedaj samo « hlevskim gnojem, je v toliko pr«r:!no, v kolikor Imajo dovolj finega domtč>?a gnoja, gnojnice in komposta Ali dognano Je, da zemljam primanjkujejo zgoraj navedenih hranilnih snovi, ki jih ni iiV!»r dovolj aa razpolago koreninam naših knitumih rastlin, če gnojimo še tako močno samo z domačimi gnojili. Vsak kmetovalec se lahko prepriča, kakšne hranilne snovi primanjkujejo njegovi zemlji. Marsikdo dobro ve, da na primer brez superfosfata sploh ne loseže zadovoljivih pridelkov, posebno kar se tiče žitaric In ajde; isto velja tudi glede kalija pri rasnih okopavinah, kakor krompirju, Krmilni pesi, koruzi In zeljnatih rastlinah Sicer je običaj, da gnojimo vsakemu pridelku sprot! s hlevskim gnojem Naša zemlja je pač tako slaba, da brez takega gnojenja sploh ne moremo izhajati ali 7se to je nezadostno Zaradi tega smo --•—/»■ rani računati tudi s dušlčnattml gnojili, ker je običajno hlevski gnoj zelo elabe kakovosti, odnosno ga nimamo v dovolj>ni množini. Da zadostimo vsem potrebam, moramo torej dokupiti tu-di potrebno množino dušičnatih gnojil. Za naše prilike Je sedaj zgodaj pomladi priporočljiv apneni dušik. Tako Je v našem gnojenju zapopa-dena raba domačih gnojil, na drugI strani pa tudi raba umetnih gnojil, ln sicer v oblik! polnega gnojenja. Glede kalija ravnamo najbolj«, Ce ti dobavimo 40 odstotno kalijevo sol. Sicer imamo nekaj kalija tudi v domačem lesnem pepelu, ali to Je malenkostno ▼ primeri s pomanjkanjem kalija t naših zemljah. Prav.ikno bd morali s tem gnojilom gnojiti že v jeseni, vendar zadostuje, če ga Kljub dolgotrajni ilmj so sačele teoko® pri nas na kmetih tu ln tam že kokati. Gospodinje niso tate'.h kokoši n!č kaj vesele. Zapirajo jih po kleteh, sploh v temtn« prostore, da jih s tem odvadijo kokanja. Naprednejše gospodinje, ki prav cenijo vrednost zgodnega valjenja, pa izrabijo priliko. To pa Je tudi pravilno. Za naišega km eta k e? a, »ploh maJega rejca. ostane koklja edini zanesljivi valita! aparat. Posebno priporočij-ive so p-a purica, katerim lahko podložimo skoro dvojno viiio Jajc. Pri izbiranja kokelj roocamo biti previ* ai. Perutgiiiiar, ki s raziHneranjesn ope-a*-ija to delo, Izbere le zdravs, mirne in starejše kokoši, ki nimajo nlkaklfc vidnih napak, niti poapnjertih neg, pa teidl ne kakih zajedalcev (uši, tekuton). Koklje preiščejo temeljito in jih oanažljo, preden jira podložijo jajca Tako jim bolne noge večkrat izpirajo in namažejo ter Jih naštupa* jo z mrčesnim praškom, da Jih rešijo nad-ležnla uši. če koka več kokoši hkratu, podložimo Jajca le največjim in najboljšim. Za primer, da se je izvalilo me.o piščet, jih dajmo le erl koklji, da jih vodi Ko ae izvalijo piščeta, jih zbirajmo v priprava« posodo, ki je napolnjena s perjem aK s 6Lm drugLm in imejmo p!£četa na toplem skozi 24 dc 3S ur, preden jih damo koklji. Važno Je tudi, da uporabljamo aarn« S, kvečjemu 10 dni stara jajca, ki niso bila znešena na en dan. Jajca za valjenje morajo bitd čista, v vsakem pogiedu brezhibna ln primemo debela. Navadno darao po neradi pečajo s tem poglavjem, ker »m J* s vsakdanjem življenju skoro vedno nepri ietno zaradi svojega učinka Zato ni pra* ni? čudno če so se včasih hoteli izogniti ten neprijetnim vremenskim prerokom 'n «' P«' ;skati boljSih priprofnjikov v svojem revnen življenju Na ta način so nastali Martuljka vi svetniki ki so odgovarjali krajevnim po treba m in so imeli vsak čas tudi zmisel za nje Pri vsem tem je pa gotovo, da teh 5ti rideset mnčenikov nikoli ni prodrlo v ljud sko mišljenje in Če bi jih krnel slučajno ne videl naslikanih t pratiki, U se jih gotovo ne hotel niti spominjati a kaj Žele, da b' jih častil, kakor zaslužijo in kakor se ©podobi Ves drugačen fe pa sveti Tomaž, ki godu je 7 marca Naš človek si ga predstavlja kot moža. ki ne stoji v naiboljšem slučaju prav nič višje nego kmet. ki mirno živi svoje življenje pod Martuljkom Morda je bil celo dober drvar ki je znal vihteti sekiro in cepin, a je pri tem vendarle živel sveto in Rogu dopadljivo življenje Posledica te pri Ijubljenosti pa so mnogobrojni Tomaži, ki iih •srečujemo v dr>!ini opd Martuljkom Med ženskim svetom pa ie naibolj češčena svets-FrančiSka od 9 marca Sai je oznanjevalk* nomladi iskrene in nemirne ljubezni ki * orebuja prav s Domladjo ko se na belib skalah zasvetijo žarno rumepi mežikljj it zadehte z mamljivim vonjem kakor lepa lju bežen sama Gregor letos ne ženi zaljubljenih ptičkov tudi drugi prvi pomladni svetniki so se po tuhnili kakor so se Se davp0 poskrili Ma-»uljkovi svetniki *?neg Dada ln snežinke srrtinčijo v veselem d!p«u kakor ob davnet. božiču Samo Črne vrane se pojak) skoz '>lanin«k' svet Zima kamor oogledaft na' orletnejSa zima In človeku mora nehm 'deti da ie pomlad «amc pravljica kakor »>ravljipp fe davno pozabljeni Martidik««' jvotniki Inefp VanHot Na vsako velikonočno voščilo kolek protituberkulozne lige! potem sanna jajca ln nimamo s tem nika-kega posia. Glede gnezda bi bilo omeniti, da poiščemo v ta nam-eoi primerno košaro aLi zaboj, kamor smo spodaj nasull nekoliko zemlje, na vrh pa slame. Slama je boljša kakor seno. Gnezda namestimo na temnejših prostorih, kjer ne zmrzuje m kjer imajo živali mir. S tem, da skrbimo za dovolj hrane in vode kokljam ter da dnevno koklje vsaj 10 minut zapustijo gnezda, i>osebno v drugem tednu valjenja, v svrho očiščenja tn krmljenja, srno storili svojo dolžnost Nekateri imajo navado, da poškropijo med tem časom jajc* z mlačno vodo aLi jih celo izpirajo, če so postala med tem umazana. To delajo 8. ali 7. daa ln preiščejo tudi, aH so jajca oplojena Neuplojena jajca lanko uporabljamo še v kuhinjstvu. Vsako nadaljnja vznemirjanje živali pa naj izostane. Kot krmo polagoma kokljam pšenico, ječmen ic koruzo. Menke krme j-lm n« po-kladajmo, ker lahko povzroči drisko pii živalih. Sedaj je prav za prav najprikladinej§i čas, da vsak perutnlnar na najlažji in tudi najcenejši način izboljša svojo rejo. V ta aamen si preskrbimo jajca za »aienje od priznanih perutninarjev Samo ob s-^bi je rmev-^, la to ta ji ca dražji, kar pa nas ne sme plašiti Jajce, ki je staro S Ani, težko 56 do 62 gramov, lepo oblikovano ;n snažno, iz zaklopnib gnezd, "iznamovano i datumom tn številko kokoši — priznane aesDict, je tudi v današnji krizd vsekakor vredno 3 Din. Ves uspeh valjenja zavisi mnogokrat od ravnanja z jajci pri prenosu aH prevozu. V tem pogledu se maščuje vsana oovrš-aost, če se jajca prekladajo m pretresaj-j. Majhen stresljaj že zadostuje, da se potrgajo aeznansko fine aitke notranjosti uplojenega Jajca Ce Jih prevažamo i m se bo -ačunalo za vloženo iaice 1 Din a iiri ia-?al,tvi za vsako pišče 2 Din. Lastna eno-Inevna piščeta br> oddajal odsek po 7 Din za žival Pni odseku se dobijo tuli tn!ade race khatrl campbeH in piščeta belih Sta-Jeric, F. Kt SO let po solčavskem punta Spomini in stari zapiski Tyrš kot vzgojitelj - Kaj hoč® „Sokol" ? »Prager Pressec, pohiradnl organ, prinaša že več ko 2 meseca tedensko nekoliko člankov o Sokolstva. V svoji številki od 6. t. m. je prinesel pod gornjim naslovom članek, ki ga priobčujemo v prevodu. Silno notranjo moč vsebuje sokolsko gibanje, ki prihaja do izraza v svoji vzorni organizaciji, v vdanosti vsakega posameznega člana do sokolske stvari in končno — najočitnejše za vsakogar izven Sokolstva stoječega — v gigantski prireditvi sokolskega zJeta. O motivih sokolskega gibanja ter o smislu in namenu predstoječega sokolskega zleta se je izrazil poslevodeči podstarosta československč obce sokolske v razgovoru z našim urednikom tako-le: »Mnogi neinformirani, zlasti inozemci ne vidijo v sokolskem gibanju ničesar več nego veliko telovadno organizacijo, ki temelji edino na nacionalnih motivih. To je popolno neshvačanje naših smotrov in osnovnih misli, na katerih je zgrajeno So-kolstvo. Sokolsko gibanje je neskončno več. In neskončno več je tudi letošnji zlet, ki ni le ob priliki 100-letnice rojstva ustanovitelja Sokolstva dr. Tyrša posvečen njegovemu spominu, ki marveč nudi hkratu pregled čez celotni sokolski program. Posebno naključje dovoljuje, da moremo postaviti pomembno paralelo med prvim nastopom Sokolov v letu 1862. ter med letošnjim zletom. Leta 1S32. je Slo za to. dati češkemu človeku novo moč, da se ne bi zrušil pod pritiskom tedanjega sovražnega mu režima. Trebalo se je zahvaliti genialnosti dr. Miroslava Tyrša ki je spoznal, da se mora človek naučiti svobodno misliti, svobodno presojati in svobodno ravnati, da pa si mora okrepiti tudi svojo voljo ter se ojačati fizično, da bi bil tako zmožen, nele imeti svobodno intelektualno prepričanje, ampak izraziti to prepričanje tudi z dejanjem. In v tem leži analogija med tedanjim časom in današnjimi dnevi: nam se sicer ni treba več bonti za svojo narodno svobodo, toda biti moramo v tem času moralne razrvanosti, ki jo je prinesla s seboj petletna moritev. v tem času duševne, gospodarske in socialne krize moralno ja-ki, da ne poginemo. Duševno moramo ozdraveti. Tocia zdrav duh zahteva zdravo telo, kakor pravi stari pregovor: In corpore sano mens sana. Tyrševa ideja torei daleko tri bila samo telesno jačanje. Telesna vzgoja nI sama sebi smoter. Je sicer smoter, toda tudi sredstvo v doseženje namena. In tako je zsrradil vse sokolsko gibanje na sledeče vodilne misli- Z udejstvovanjem v telovadnici se nudi vsakomur prilika, meriti se z bližnjim; ▼ uspehih boljšega vidi daljnjo možnost razvoja. Tako prihaja tudi vsakdo, k temu, da se nauči spoznavati samega sebe ter se pravilno ocenjevati. Tako se tudi preprečuje nevarno precenjevanje samega sebe. Z redno vzgojo v telovadnici spravlja Tyrš tudi nezmožnega v višino; kaže mu pot, kako je mogoče, preboriti se z dnevnim podrobnim delom na višjo stopnjo. Uči ga podrejati se volji. Kaže mu, da je možno premagati vse težave, samo če se hoče. Toda volja mora biti podrejena višjemu ramenu; treba se ni znati samo obvladovati, ampak se tudi podrejati. Tyrš (in tudi že Fiigner) je zvezal Sokole z bratstvom, da bi izrazil tako dolžnost medsebojne podpore; oni, ki so višje, naj ne zamolčijo poti. po kateri so se povzpeli do višje popolnosti, marveč naj pokažejo, kako jo je možno doseči z gojitvijo lastnih zmožnosti. Dolžnost jim je torej, da pomagajo bližnjemu dospeti do višje popolnosti, toda ne drugače nego z nasvetom, torej ne po protekcionizmu. Višji namen je podan z združitvijo članstva v vrste, Sokolska društva, župe in teh v zvezo. Celokupno Sokolstvo pa ima za smoter blaginjo naroda. Toda to ni kratkoviden šovinizem, nego narod je or-ganično potreben činitelj za razvoj človeštva; brez narodov se napredek človeštva ne da misliti. Narod — to višjo enoto — mora.mo gojiM in krepiti; ne smemo ga drobiti. Narod se mora znajti za višje naloge. To seveda ne pomeni ne privoščiti drugim narodom njihove eksistence, njihovega prostora pod soncem ter jih tlačiti. Ampak šele po narodu prihajamo k skupnosti človeštva. Od Tyrša Sokolstvu v ztbel položeno načelo bratstva privaja s seboj medsebojno zaupanje, s čimer drug drugega krepi ter se moč skupnosti množi. Zaupanje onemogoča, da bi postali bližnjemu nezvesti; spletajo se razmerja medsebojnih dolžnosti, celokupnost se zvari tako v mogočno celoto. Z zaupanjem pa se začenja tudi značaj, ki pridobiva i meč, ne se izneveriti lastnemu jazu. Kakor je kazal Hus vcljo do resnice, tako je pokazal Tyrš pot, kako naj se spoznana resnica pretvori v dejanje. Tudi demokracija je ena izmed temeljnih misli Tyrševe sokolske vzgoje, toda ne neprava demokracija v smislu enakosti uspehov, ampak taka, ki daje vsem ljudem možnost za izpopolnjevanje in jim odpira pot do doseženja najvišje popolnosti. Geslo francoske revolucije: jEgalite — Liberte — Fratemite« pomeni pri Tyršu: svobodno pot vsakomur za njegov razvoj in njegov Dapredek, vsi imajo enake pravice in enako priložnost za izpopolnjevanje, vsi si morajo bratski pomagati. Toda Tyrš ni hotel samo vrhunca surove sile, ki bi b;la podrejena višjim etičnim interesom, nego tudi estetično popolnost, lepoto. Pokazal ni Soko'om lepote le na lenih telesih, ampak tudi v lepi izvedbi vaj. v plemeniti harmoniji barv, v lepoti spremljevalno godbe. In tako je vplival z vzgojo vsega človeka potom svojega telovadnega sestava na oblikovanje človekovo. Vidimo torej, e nazaj. To priča prekrasna ž.upna cerkev, ki leži na (rrK-u nad vasjo in je bila zgrajena ▼ gotskem slogu v 14. ali 15. stoletju. Na cerkven! zjrradbi pa je opaziti tudi dele starejše ^dave, ki po svoji oblini spadajo k romanskemu slo.sru, iz česar sledi domneva, da je bila cerkev deloma sezidana že r le-tih 1000 do 1200. Tudi v zgodovini celjski grofnv je Solčava igrala že gotovo vlogo. Govorica pravi, da so celjskim grofom, ko »o bili v največjih stiskah, služile daljne in skoro nedostopne Solčavske planine (tako imenujejo Gornjesavl.njčani Savinjske Alpei kot pribežališče in skrivališče. Ker meji solčavska občina r nedostopnih stenah od Ojstrico do Savinjskega sedla s Kranjskimi občinami, je jasno, da Je občima Solčava igrala veliko vlogo r časta, ko #0 se fantje skrivali pred rekrutacijo in so božali v hribe. Preko Škarij in Ka.mni-fckeda sedla so se zlasti fantje iz kamnišk-1-era okraja zatekali v Solčavo, kamor ni vo-nobena cesta in noben kolovoz. Tu so nivežniki služili tudi pri kmetih. ki so jim da:ali hrano. Mnogi se sploh niso več vrli H v svoje rodne kraje, temveč so se v Soič-aTi i*opo1noma udomačili in t« d j priženili. Dokaz temu je, da najdemo v Solča-vi mnosro rodbinskih imen, stičnih onim v krajih po okolici Kamnika in Ljubljane ter Slovenije sploh, kater'h solčavski rodovnik more zasledovati le do pradedov, v pr-"to polovico 19. stoletja. Ubeižništvo je bilo zatrto r početkn dr~i-jre polovice Ifl. stoletja. Ko so vojaški be-jeunci in dezerterji leta 18."2 na dan 17. decembra na koroško štajerski meji na št. Lena.rdskem vrlin napadli orožniško patruljo in jo skoro pobili, so oblasti energično likvidirale zatočišče ubežnikov t Solčavi. Ne dolgo po tem napadu je močna vojaška «: a koncentrično napadla solčavsko kotlino i.n do zadnjega polovila in prepodila vse ♦iezerterie in rekmite-begunce. O teh dogodkih, ki jih oraenja tudi Kocbek v svojih »Savinjskih Alpsne. je graška ■»Tagespost< po starih uradnih aktih prinesla zanimiv članek. Po njem posnemamo naslednje poročilo: 17. <1eef»rnbrA 1SS1 j« n-sstalo v majhnem t roškesm tr?u Kaplji veliko razburjenje. Star berač Je okrog poldne ■prinesel v trs poročno, da ležijo visoko v hribih trije mrtvi, odnosno pol mrtvi orožniki, k! sc J>'' napadeni od čete upornih vojaških be-f-.irfv. Nemudoma se je odpravila na pot reševalna eksned'e.»ja, ki je po uanomem jvotu našla orožnike. Ranoeelnik Miha "\an-zer iz Kaplje je nudil ranjencem, ki so ležali skoraj dvanajst ur v snegu in ledenem mrazu, prvo pomoč, nakar so jih nesM skoro eno uro daleč do sani in jih nato prepeljali v Kapljo. In kaj si? je prav ta prav shodilo? Dne decembra so odšli z orožmiške postaje Dobriaves na Koroškem trije orožniki; najprej so hoteli iti v Koprrvno, da bi ane-tirali nekega dezerterja. Prijeli so ga šele pni kmetu Prodniku v Solčavski dolini. Od toree/io ušel Btrelom, je zbrane fante pozval da napadejo žandarme takoj v Rogarjevi tliši. Celo župan sam je pristaviti, da ne bi fcllo to tako napačno, napasti žan-darae in oprostiti ujetn.ike. Ko je eden od sbramih tfantov .izrazil bojazen pred puška.mi, je G1 avač obljubil, so silo bile s cepini, poleni do palicami, žandarji so se sicer branili in ubili enega napadalca, dva pa ranili, vendar pa so kmalu podlegli premoči in ra-nj«ii obležali v snegu. Napadalci so osvoboiMH ujetnike, s seboj pri napadu ubitega tovariša in oba ranjenca ter so zbežali preko sečila v Solčavo, kjer so se ustavili v neki niši. Nji-bo- pogovor je slišal za pečjo sedeči berač. vala od dne do dne več pritožb zaradi zahrbtnih žalitev, da so naposled take motnje tako narastle, da je Ecograd že prvačil ž njimi vsemu ostalemu svetu i po številu i po sirovini. Dočim so n. pr. v Berlinu na 100 aparatov ugotovili samo 4 taKe motnje, jih je bilo v Beogradu kar 10, in dočim gre drugje večinoma za duhovite šale, gre tu skoraj izključno za najizbranejše nesramnosti. Bilo je res treba napravili konec tej zlorabi in telefonska centrala ga je napravila. Ko se Je namreč naročevala aparatura avtomatskega telefona, so se naročili tuai posebni aparati, imenovani »lovci«, ki avtomatski ugotavljajo »zvezo« z določenimi naročniškimi aparati. Naročnik, i».i ga neznanec žali po telefonu, prijavi stvar centrali, ki njegovemu aparatu pritakne v centrali »lovca« in ta točno označi odnosno »zvezo«. Užaljenec mera samo pustiti svoj aparat odprt, ne sme položiti slušalke nanj, pa v najkrajšem času izve v centrali, s katere številke so ga žalili. Stvar je seveda zelo delikatna. Telefon- stari FajdI, ki se je skrivno splazil iz hiše. Odšel je na mesto napada od tod pa je v prepričanju, da bo dobil lepo nagrado, hitel v Kapljo, kjer je alarmiral oblast. Ker se je napad izvršil že na koroškem ozemlju je biia seveda v prvi vrsti naloga koroških oblastev, da so uvedle preiskavo. Odredile so koncentričen pohod vojašk h kolon skupaj kakih fiOO mož, proti solčavski kotlini, kot ognjtišču upora. Taki moči se seveda dezerterji uiso mogli un-rati. Aretiranih je bilo okrog 300 osumljencev med njimi tudi župan iz Solčave. Vsa skrivališča so bila preiskana in izpraznjena. Baje se je mnogo ubežnikov javilo tudi prostovoljno, tako da so bili, kakor pravi drugo poročilo, vsa vojaški zapori v Celju, Celovcu in v 'Ljubljani polni. Glavna preiskava proti osmim udeležencem solčavskega napada je bila 17. decembra 1852, točno ob obletnici napada, pred deželnim sodiščem v Celovcu. Obtožnica se je glasila na zločin vstaje in težke telesne poškodbe. Obtoženi so bili obsojeni na težke zaporne kazni. Janez Pavlič, vodja napada, Je bil obsojen na 8, Janez Glavač kot hujskač na 6, Miiha Podbrežnik na 4. Janez Gerbec, Janez Pogorevčnik in Matija Jergič vsak na 3 leta, Matija Podbrežnik in Ignac štifter pa na eno leto ječe. Fante, ki še niso bili pri vojakih in torej še niso bili v smislu zakona dezerterji, je že mnogo poprec, 23. marca 1852, sodil •v Gornjem gradu okrajni sodnik Krona-bethvogel, na katerega so se starejši Gor-njesavinjčani spominjali še v preteklem desetletju. Takrat sodna praksa še ni poznala poenostavljenega postopka, toda s ki razgovor je zasebna stvar, velja za nameščence telefonsKega urada za uradne tajnost, se vrši brez prič — »lovec« ugotavlja samo številko telefona, ne pa razgovora samega — se ne more spravljati pred sodišče, ugotovitev žalilca pa more imeti zelo nevšečne posledice za obe strani. Zato je naloga telefonske uprave v tem pogledu zelo težavna in je treba ravnati kar naj-previdneje. Evo par primerov. _ Ugleden profesor beograjskega vseučilišča je moral na telefonu zopet in zopet poslušati najhujše žalitve. Prijavil je stvar telefonska upravi in »lovec« je ugotovil telefonsko številko drugega vseučiliškega profesorja, s katerim je bil prvi zaradi znanstvenih stvari v precej »napeun odno-šajih«. Lahko si je misliti, kaka afera bi mogla nastati iz vsega tega. Telefonski upravi pa se je posrečilo, da je s pravim diplomatskim posredovanjem ugotovila, da je krivda na služkinji, ki je prešla iz službe pri prvem v službo k drugemu profesorju. Profesorico ženske gimnazije je nekdo dan za dnem nesramno psoval po telefonu. S pomočjo >lovca« se je ugotovilo, da te psovke prihajajo s telefona na domu neke odlične njene učenke, ki se je v šoli kar najdostojneje obnašala napram profesorici. Ko so jo na podlagi ugotovitve i lovca« prijeli v šoli, je priznala, da je delala vse to po dogovoru s tovarišico, ki je bila zaradi slabih učnih uspehov in še slabšega vedenja izključena iz šole. Nekega trgovca je nekdo ravno v času, ko je bilo največ dela v trgovini, obkladal z najizbranejšimi psovkamL »Lovec« je ugotovil številko drugega trgovca. Preiskava je dognala, da je bil žalilec trgovski vajenec, ki je prešel iz prve trgovine v drugo. Predsednica nekega dobrodelnega društva je morala vsak dan na telefonu poslušati grde žalitve. Ugotovilo se je, da so bile žalilke dame, ki so propadle pri predsedniških volitvah, ali pa dame iz arugin dobrodelnih in kulturnih društev. In kaj porečete o zetu, ki je v ljubezni !n spoštovanju do svoje ljube tašče šel tako daleč, da jo je noč za nočjo vsake pol ure povpraševal po telefonu, ali je dobro zavarovana proti mrazu, ali je dobro pokrita v postelji, in je prav tako javljal, da še sneži... ic t£.ko. Kakor zatrjuje telefonska uprava, Je »lovec« v kratkem času uporabe dosegel kar najlepše uspehe in žalitve in sploh motnje po telefonu so začele ponehavati, d asi je uporabljanje »lovca« bilo doslej še neaaka uradna skrivnost. Sedaj, ko je stvar prišla v javnost in zahrbtni zlorab?jevalci telefona vedo. da jim preti razkritje v najkrajšem času, bo uspeh gotovo še tem boljši. Josef Pilsudski Današnji praznik sv. Jožefa je na Poljskem dan Josefa Pilsudskega, ki ga Poljaki smatrajo za stvaritelja svoje države. Pil-stidski je vteletiil v sebi poljsko vo:io do samostojnega državnega in nacijonalnesa življenja, poljsko edinstvo, poljsko eijersi-cijo. Sivolasi maršal z odločno in z zavestjo Kronabetfogel je očividno poznal svoj posel. V eni uri je zaslišal vseh 16 obtožencev, ki so se vsi zagovarjali, da so se odtegnili rekrutaciji. ker so se bali vojaške službe, sestavil tri strani dolgi zapisnik in proglasil sodbo, ki je bi'a za vse enaka: 24 nc zapora, poostrenega s postom. S to obsodijo je bilo na najenostavnejši način rešeno tudi vprašanje prehrane obtožencev. Ranocelniku M"nu Tanzerjn iz Kaplje Je bilo za njegovo, ranjenim žandarmom nu-deno zdravniško pomoč izrečeno cesarsko priznanje in mu je razen teara bila podeljena na.grada v znesku 200 forintov. V utemeljitvi predloga za to nagrado je zanimiv naslednji odstavek: >... Ker je c. kr. žandar-meriiska uprava pri tukajšnjem prebivi'-st.vu trn v očeh. je Tanzer z dejansko udeležbo in s podpiranjem žandarmeri.ie izgubil zaunanje prebivalstva in si je s tem škodoval . ..« Turist, ki bo prenotoval Gornjo Savinjsko in Logarsko dolino ter se od tu napotil čez št. Lenardskl vrh na Koroško bo prišel tudi mimo kraeta Romarja. Od tod mu ne bo težko najti mesto, kjer je pred 80 leti izvršil opisani napad. Z razgnanjem begunskih zavetišč se je končalo tudi rokovnja-štvo. Svoj čas je ob stezi, kjer se je izvršil nanad. stalo znamenje (bridka martra). Ne vemo. ali je mesto tudi še danes ?a.-znaniovano Prav eotovo pa ie. da bo kmet Rosiar radovednemu popotniku rade volje nokazal kraj usodpeea dogodka, ki je se danes živ v pripovedovanju krepkih Sol-čavanov. zgodovinske odgovornosti obrača krmil« poiijske narodne države ie izza leta, ko js obvaroval svet, da se ni boljševiška povo-denj razlila v neurejeno poprevratno sred- njo in zapadno vropo. pilsudski je mož akcije in dela, zato naciionalna Poljska z zaupanjem gleda nanj. Maršal Pilsudski je tudi zagovornik ožjo-ara sporazumu med Poljsko in Jugoslavijo^ Velikemu državniku bratskega naroda želimo na dan njegovega goda še mnogo loti Ljubljano čistijo - pomlad se bliža Ljubljana, 18. marca Muhasto zimo Imamo letos. Nihče ni prav zadovoljen z njo, niti športniki ne. Ne morejo pozabiti božiča, praznikov in počitnic. Vse se je veselilo obilice sne^a, se pripravljalo na bližnje in daljše Izlete, nabavljalo in izpopolnjevalo svojo smuško opremo, zaljubljenci so se menili o sestankih na Golovcu, pod Rožnikom ali celo na Sv. Katarini, skratka: športna trgovina in šport v srcih sta cvetela na vso moč. Pa glej šmenta. snega od nikoder! Seveda geri na Gorenjskem so ga imeli marsika^ tero ped, ampak vsi in vse tudi niso mogli tjakaj. Za ljubljanski smuški svet so najbolj prikladna pobočja in zatišja bližnjih gričev in gozdov, ti so pa ostali tja po novem letu suhi in dolgočasni. Nu, konec januarja pa je zapadlo snega blizu in daleč, da so športniki, pravi in priložnostni, prišli na svoj račun. Kar dovolj ga je bilo. čez mesec dni je kazalo, da dobimo zgodnjo pomlid, po vsej pravici, saj so jo napovedovali celo časopisi, ki so vedeli poročati, da je zime že vse sito, ko nam že kar iz trebuha gleda. Pa nas je spet potegnila, prav pošteno! Ko po mestnih ulicah ni bilo že nobenega snega več tudi tistega črnega ne, ki se najdlje drži po cestah, je priče'o mesti in ie medlo nekaj dni brez prestan-ka. Pa smo žalovali in tarnali, da nas ni počastil sv. Peterček, ki vreme dela, a tako dlvno zimo vsaj pred novim letom. Snega na klaftre. Trgovcem so zmanjkale galoše in snežni čevlji, lekarnarjem prsni karameli, revežem pa kurjava. Na stežaj so ljubljanski gosped župan odprli blagajne, da se ulice očistijo snega in plundre. In to niso malenkosti. Dan za dnem že voz:jo na avtomobilih in vozovih gore snega k novim mostovom na obrežje naše plitke reke. ki le s težavo požira tako obilne zalogaje. Sneg se kopiči ob obrežnih zidovih in spodjedajoča voda ustvarja like. podobne razpokam na lednikih in bizarne kapniške oblike v podzemnih votlinah. Ljudje postajajo na mostovih in občudujejo moč fekalij, ki se pretakajo po Ljubljanici. Revna je ta reka, neznatna in neblago dišeča, toda kam bi z vso meteorno vodo. z vsem snegom in plundro z mestnih ulic. ko ne bi vsega tega Ljubljanica tako potrpežljivo odvajala v črno morje. Pomlad se bliža in z njo vsi mogoči prazniki. Ljubljana se otresa zime, da bo snažna, čista. bela. ko pride vigred v svate. Pa ne. da bi nas zima še v tretje uka-nila! če je le ne bodo ujezili zzmerjanjem po časnikih! »IJUTRO* št 67 6 Sobota, 19. m. 1332 blodni salon domskih Menici k'°b"k°v Poljanska cesta 15 (mestna hiša), IV. stopnjiACe nudi cenjenim damam veliko iz bero najmodernejših slamnikov po najnižji cenL — Dame državnih uslužbencev in uradnice popust. — Popravila se točno in najceneje izvršujejo. — Žalni klobuki vedno na zalogi. 3606 * Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani sporoča, da nastopi predstojnik konzulata konzul i. razreda g. inž. Josef gevči.k 21. t. m. svoj redni dopust V njegovi odsotnosti ga bo zastopal vicekonznl g. A!o:s Cihelka. ♦ Službeni list uprave dravske banovine od 18. t m. objavlja zakon o konvenciji o mednarodni uniji aa pomoč, uredbo o prometu a filmi, pravilnik o kontrol! izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov, pravilnik o taksah pri Izvozu živine ter objave banstce uprave o pobiranju občinskih trošarin ? letošnjem letu najfinejša praška Sanka, štajerska perutnina, sveže meso vstb vrst delikates«, me-sni izdelki itd. najboljše in najcenejše pri V ► 4» velemesarija POSPOSVETSKA CESTA 6 3621 PREŠERNOVA ULICA 5. * Pevskim zborom Hubaoove župe JPS Sporedi za župni koncert (pevsko pred-takjno) pojdejo v tiskarno v ponedeljek. Dva dni je še čaaa za priglasitev na sodelovanje. Takoj! Dosedaj je prijavljenih 16 pevskih društev. Župni peza siadkor«. Društvo bo sladkor naročilo takoj, ko bo dobilo vsa vplačila, čebelarji hitite! Poleg naročila naj navedejo naročnici svoj točen naslov, pošto in železniško postajo in število panjev, čebelarji, izrabite ugodno priliko In naročite sladkor, da rešrbe svoje čebel ne družine. Sladkor dobe le člani čebelarskega društva * Podporno društvo finančnih In druKrJh ttehižbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani je na svojem II. rednem občnem zboru dne 5. marca 1932 sklenilo, da spremeni svoj naslov v: >P©dt>omo društvo državnih in banovinski h uslužbencev dravske banovine« ter da sprejema nove člane, ki se prijavijo do 31. 5. t 1., e ugodnejšinsi pogoji glede višine pristopnine, kakor tudi gietle starosti (do 55. leta) iPo tem roku, to je po 31. 5. 1932, pa se bodo sprejemali člani le do 45. leta starosti in z zvišan!mi pristopninami. Glavno društveno delovanje je osredotočeno v od-eesjlb za pogrebni in bolniški sklad. Slednji nudi svojim članom brezplačno zdravniško ordinacijo, brezplačno dobavo zdra- Vlažno vreme povečuje nevarnost pogibelji zaradi prehlada. Te nevarnosti infekcije vas obvarujejo okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavojčka Din 8, velikega zavojčka Din 15 Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Številke za označbo kraja pomenijo: i. čas opazovanja, 2. »tanje barometra S. soaer in brzina vetra. 6. oblačno«* l—M) l temperatura, 4. relativna vlaga ▼ I. vrsta padavin, 8. padavin« v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo aal-Vlfiiio, dra^e najnižjo temperaturo. 18. marca fcjtsbljana 7, 753.7, 3.4, 92, mirno, metla, dež, 7J>; LJubljana 14, 75-5.7, 5.2, 94, mirno, megla, dež; Maribor 7, 75S.2, 4.4, 87, SW2 10, —, —J Zagreb 7, 754.3, 2.3, 95, WNW1, 10, dež, 5.2; Beograd 7, 753.7, 6.0, 87, mirno, 10, dež, 1.4; Sarajevo 7, 753.0, 7.2, 80. mirno, 6, Skoplje 7, 760.2, 7.0. 70^ NW8, 10, —; Kumbor 7, 753.3, 14.0, 87, ESE4, 60, dež, 16.0; Split 7, 752.5, 11.0, 90, SE4, 10, dež, 14.0; Rab 7, 751.7. 10.2, 91, SE4, 10, dež. 5.0. Tem ,n7a: Ljubljana 6JI, t.Tore; ti s. Lat!< zamahnil po njem s sekiro. Luee v svoji razburjenosti najbrž niti nI vedel, koga je napadel, ter je takoj pobegnil. Nedeljka so ne ki sosedje našli in odpremill v bolnico, kjer pa nimajo upanja, da ga bodo ohranili pri življenju. Miloševič je zbežal v gozdove !n ga iščejo sedaj orožniki. ♦ Brezobrestno posojilo za zidavo in prezidavo, odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup poslopij ln zemljišč, daje Zagrebška stavbe>no-kreditna zadruga Zastopstvo, Ljubljana, poštni predal 307. Sprejme poverjenike! Alkoholik ne m.nra slaščic. Mati, navajaj svoje otroke nanje, da jih odvrneš za vselej od alkohola. »Sadvita« sadje v ^čokoladi je nainrimemeiša. tečna in redilna slaščica za velike in male. Vrečice 5 Din. ♦ Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana. Za Gradom 9 ♦ Darujte podpornemu društvu slepih Ljubi iana. Pod Trančo 2-111. ♦ Obledele obleke barva v rsztičnlb barvah ln plisirs tovarna Jcs. Relch. ♦ Kranjske klobase — najfinejše, Marija Urbas nas!., ujubljana. Komenskesa 1« tisi sssd škcSi© Najfcrpežae|si snvsčf? reki čevlji la gcjzeriee. Zahtevajte eenike! Trgovci popust ♦ Kupujte fotoamaterske veiikonočne razglednice v založbi Fcto-Tourist, Ljubljana, Seleaburgova ulica 6-1. Dobe se tudi v vseh trafikah in trgovinah s papirjem. ♦ Za velikonočna voččiia priporočamo CLril-Metodove razglednice ♦ Zadnja založba Hudson-E3eex avtomobilov 1930 je docpela. Izrabite isrecno priložnost. Eteser sedan stane 53.000 Din, prej pa 97.000 Din, Hudson sedan 8 c«. 75.000 Din, prej 120.000 Din. Generalni zastopnik je V. Halper, Medniičeva uli-?a 11, Zagreb. ♦ Občni zbor jUnlon«, hotelske ir stav-Wn®ke d. d. v Ljubljani bo 31. marca eb 16. v srebrni dvorani hotela Uniona v '^dttbljani. Udeleženci morajo položit! delnice vsaj do 25. t. m. v pisarni hotela Union. ♦ VefHco fažjJro kramt la trjseSzsai finih ja-iporo-ža tvrdka Ign. Sargl, Ljubljana, Sv. Petra c. 3 in 11. % *r t psom^sts I Krasne slovenske napove, kvtntete, plesne šlagerje nudi specijalni oddelek esl f-rpjBv^Af © IV. Lf^Mlssa« | 9 Zaradi velike zaloge nudim nekaj prvovrstnih električno posnetih plošč, Coiuin-fcia, His Mastors Volce in Pclydor namesto po Din 60.—, sedaj Din 38.—. 3355 IV. MMČ, ■— Ustanovni občni rbor JRKD za Trnovo. V soboto 12. t m. se je vršila ustanovna skupščina organizacije JR.KD za trnovski o Kraj v SoitMčevi gostilni. Blizu 150 zborovaloov je prisrčno pozdravilo po-aet župana g. dr. Diuka Puea, narodnega poslanca dr. Stane Rapeta. direktorja A. Ju«a. predsednika šentj-akobske krajevne organizacije g. Mama in predsednika prnl-ske krajevne organizacije g. štruklja. Po nagovoru predsednika pripravljalnega odbora profesorja g. F. Sfiča so bile poslane pozdravne brzolavke ministrskem« predsedniku g. Petru ži-vkovlču in ministni za trgovino in industrijo g- dr. Kmmerju. Iz- hodi od palač do koč in vstajenje v vsej naravi mahom se povsod pojavi. Vrata na stsžaj odprimo! Okna s cvetjem okrasimo! Da popolne br veselje, izpolnjene slednje želje, mizo s prtom pegrnimo, nanj >Jajnine« postavimo. Vsa družina bo vesela, ko bo v skledi jed dn^tela. • voljeni so b!K: za predsednika profesor Franjo Sič, za podpredsednika občinsk: svetnik Josip Lovše, v odbor Ivan Bre-ftkvar, Valentin Breskvar. žane Breskvar. Jakob Goli, Fr. Froblich, Jakob Gol!, Jože Gruden, Albin Jančar, Ivan Klemene, Leon Koman, Martin Kovač, Franc Muravec, Matko Močnik, Ivan Oblak, dr. Maks Roblč Josip Satler, Fran Smole, Matko SokHč, Rajko šetina, Stane škodlar, Ferllnan«! Vrabec, v nadzorstveni svet pa Ivan &aus. •Ignac Veh ar in Ivan Vreček. u— Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD Mestni trg v Ljubljani se je vršil 14. t m. pri činkoletn. Zbora se je udeležil delegat banovin s nega odbora rav natelj g. Jug. Izvolil se je naslednji od bor: Planinšek Fran, žel. sv., predsednik; Rebek Josip ml., ključavničarski mojster in posestnik, podpredsednik; Grasselli An dres}, maglstratni uradnik, tajnik; Simon čdč Vlado, magistratu! uradnik, blagajnik: Oblak Karel, skladiščnik, Brezni k Venče slav, trgovec ln Humar Vinko, zidar, od borniikl; Fabiani Pavel, trgovec, Zdravif Anton, mestni uslužbenec in dr. Lnkai' Miroslav, vellfed župan v pokoju, nadzorn odbor; Oblak Karel, skladiščnik, delegai za aresko skupščino. Somišljenik?!, stanu joči v okolišu Krekovega trga. Pred ško fijo, Mestnega trga, Stritarjeve ulice. Can karjevega nabrežja tja do Pod Tranče in na Grajski planoti, se naprošajo, da se pariške modele, prekrasne kostume, kompleje in obleke nudi za pomlad v največji izberi FRAN LUKIC, Stritarjeva ulica. Za gospode: Obleke, površnike, trenchcoate in obleke po meri, elegantno in po- ceni* čimprej priglasijo za člane JRKD in plačajo obenem letno članarino 12 Din. * u— Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za šentpeterski okraj se bo vršil 21. t. m. ob 20. v prostorih Zupančičeve gostilne na Jegličevi cesti. K udeležbi so vabljeni tudi vsi oni somišljenik! in prijatelji, ki pomotoma niso dobili povabila u_ Akademiki! Danes ob 11. bo pri sv. Jakobu ev. maša za brate t Primorju. Pokažimo svojo ljubezen do njih! u— Redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske Straže bo 31. t m. ob pol 9. zvečer v prostorih restavracije na glavni postaji z običajnim dnevnim redom. Člani in pri iatelji Jadranske Straže, pridite! u— Predavanje profesorja g. Rudolfa v J NAD »Jadranu«. Pereči problem, ki straši mladega akademika, a ki obeta preiti v še kompllciranejšo fazo, je problem nezaposlenosti. Da mladina dob! pravo sliko tega zla in da pride do lažjega nač!na in uspešnejšega sredstva, odstraniti ga. je sklenila, oa priredi več zadevnih predavanj 15. t. m je imel prvo tako predavanje v društvenem lokalu profesor g. Rudolf, k! je ie na njemu lasten način predočil ves problem tako živo, da so akademik! polni optimizma sklenili vreči oe na dok). Da na kratko podam Izvleček predavanja: V okviru vsesplošne gospodarske krize se razvija tudi rana, kateri bi mor».i kirurg s posebno odločnostjo napravit! konec. Še nevarnejša od brezposelnosti delavca je brezposelnost inteligenta, k! zavzema vedno večje in ooasnejše dimenzije, že naslov predavanja, ki se je glasil jiNeEaposlenost in invazija tujcev pri nas«, pove dovolj jasno, kje je treba Iskat! vzroke. Baš v času, ko se z raznim! odredbami zapirajo našim sezonskim delavcem vTata flr-nglh držav, uživajo pri nss celo lntellgentl največjo gostoljubnost. Na vseh mogočih mestih najdemo tujca, ki milostno reže naš »•Unija«, gospe, M jo Selite VI ohraniti, Vas veže na strogo dlje-to, ki bi Vas zainogla Eevarno oslabiti. Skodelica Ovomaltine bi bila sa Vas lahka, toda krepka ve-ierja, ki Vam bo ohranila »linijo«, VaSe zdravje ln Vašo moč. Krepilna, naravna hrana Ovomaltine vsebuje v svojih topljivih zrneih samo najbolj hranilne sestavine, k! so znanstvenim potom izločene lz slada, svežega mleka, svežih jajčjih rumenjakov, katerim je radi boljšega okusa dodan kakao. B?a zahtevo pofifjeree vawnree ts- sfrsnj. Oena meJe škatilse Din 18. Dobiva se povsod. DS. A. WANDKJ3 d «L, ZAGKKB ohrani rtnljo. kruh našemu, njemu podrejnaerna Skrrekn. Odločujoči faktorji ne vidijo, da na tisoče naših ljudi, ki so se s stradanjem prebili skozi študijska leta, čaka na drobec kruha, katerega naj bi jim dala domovina, za ka-ti=»ro žive in jo ljubijo. Ne zavedajo se, da inozemstvo eksportira k nam le drugovrsten materija!, ki doma ni bil poraben. Ne dajmo, da bomo kolonija, kakor tudi ne dopustimo, da bi moral naš človek od tujca z lastne domačije izpodrini en s trebuhom za krunom po svetu. Okoli 15.000 dobrih mest poseduje pri nas v Jugoslaviji inoze-mec. Plača sigurno ne gre pod 3000 D!n. Prav toliko pa je tudi mladih dela željnih naših ljudi, ki bi za polovično ceno opravljali isti posel morda še boljše. Ne plačuj-mo tujca samo zaradi firme! Že sedaj, ko je še čas. da se naredi stanju konec, opozarja akademska omladina vse odločilne člnitelje, da se tu zainteresirajo. Mar je res treba, da pride dvanajsta ura! — A. S. U. u_ Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« poziva članstvo, rojake in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže maše za trpeče rojase danes ob 11. v cerkvi Jakoba.. u_ I. delavski koncertni vefer »Zarje«, ki bo v ponedeljek 21. t. m. ob '20 v dvorani Delavske zbornice, bo imel naslednji spored: Uvodne besede o komorni ?lasbi pihal izpre^ovori konservatorist Drago Žacrar Komorni trio na flavto, klarinet in fagot, ki ga sestavljajo člani opernega orkestra Slavko Korošec. Janko Gregore in Willy Hauck. bo igral Beethovna T stavek »Alle-gro«. II. stavek »Ada^io«, Tli. stavek »Mi-nuettec. IV. stavek jFinale-presto«. Kvartet na flavto, klarinet, fagot in rog zaigra Ros sinijeve skladbe 'člani opernega orkestra šlavko Korošec Janko Gregorc. Will^ Hauck in Robert Lukas). Koncertna pevka m operna sooranistka Anita Mezetova zapoje Lajovčeve »Tkalre«. Pegerjevo »Marijino uspavanko« in Pavfirevo »Pastirico< Orke ster >Zarje< pod vodstvom Janka Gregor ca zaigra Rossinijevo uverturo »Semiramis« Boitovo fantazijo h opere »Mefistofeles«, P-izetpvo suito TI »L' arlesiene«, I. stavek »PasVirale. II stavek »Tntermezzo«, III stavek »Menuettec in IV. stavek »Faracdo- le<. Straussov koncertni valček »Pomladni glasovi« in Wagnerjevo slavnostno koračnico iz opere »Tannhausert. Vstopnice so v predprodaji v Delavski zbornici I. nadstropje, I. vhod (strokovna komisija). Sedeži po 8. 6 in 4 Din, stojišča 2 Din. u_ Lutkovno gledališče na Taboru uprizori 19. in 20 t m. vselej ob 15. tragikomično igro >Gašperček dvorni zdravnik« v treh dejanjih po znižanih cenah. m— Zlata zobna proietika v zobnem am-bulatoriju okrožnega urada. Zaradi številnih vprašanj, ki prihajajo na urad glede zobnih del v zlatu, ponovno sporoča urad članstvu, da se izvršujejo dela v zlatu vsako popoldne od 14. do 15. ure Cene posameznih de! so naslednje: 1) zlata kror.a 200 Din, 2) plomba iz zlata 120 D!n, 3) pri zlatem mostu vsak poini člen 240 Din. Izvršujejo se tudi vsa druga dela v zlatu. Podrobne Informacije se dobe v zobnem ambulatoriju okrožnega urada na Miklošičev! cest! pritličje levo. Vsa dela v zlaTu rzvršu5e zobozdravnik. naiem © e (3 ^ ~" w Vaš film ali plošče Vam razvije tn napravi kopije na visoki leek v 4 urah — povečane slike pa še isti dm Ljubljana, Selen bnrgova 6 u— Društvo medicinoev »a »ntverd kre'ja Aio.^sandra v Ljtpbl}an4 isporoča, d* je -bii na 26. rednem občnem zboru, ki »e je vršil 16. t. m., izvoljen naslednji oot-or: predsednik stud. med JagodiC Boris, pod-predsedsik etad m»*l, Sporu Zdenko, ts$-n£!t I. Baraga Lojse, tajnik IL NareS Gn-stelj, blagajnik L Jazbinšes Jože, blagaj«-nlk IL Ročko Lojze, knjižničar I. Raprecht KuJjfct-t, kiij-ižničar K. Janež Jan oz. gospo-d&r Bols Laom. revizorji Bricelj Jiaissej, 3&-te<ščk Drago in Dindarskil Dt-žaa. JAD >THg!av«, Dne 17. t sa. Je v Kranju preminil nenadne smrti naš brrži predsednik, večkratni odbornik, tor»r'š cejutl tež. Joža Tajnik. Pogreba Idealnega t o vari', a t nedeljo m. t, a t Eranjn »o bom."; korpc-ratuvso ndeležIT!. Odhod is Ljubljano v nedelje 2 vlakom ob 11JS&. Vožnja četrtlnska. Odbor. Is kamgaoa m* asserl Ž-s sa r/m 'Eivesr jevti tsSes efe- 3 Prfstaa, asjgi^xa blaga. 133 FVesfco^sl^i« gsalf!so tSrsJPs*. je usiefe -ia« SS,. t. zs. svoj 44. redni letni občni zbor v gostasi g. Kačfča T Ttovi o&bor so biH hsvoljeni aečcbifk Cvsu Rcjlsa, ro^eijrii ki tnj-irik Krotepa Psrvel, poveljcdkor nam&artnlk Kosec Franc, blagajnik čeme Josip ks od-homitel: Matija Menard, Mihael Kc^elj in Mllpič Ivan.. Kot častna člana sa. zaaiuge in vrtino ter požrtvovalno deto- vamje droštv-n rta bila izvoljena g-3- Josip Čeme in Jernej Jafovšok. Norolzvolj«i£ odbor s! je stavil nalogo, da društvo rorrr--ganisli-a ln spopohri, s ustanovitvijo teih-ntlin-ega odseta ln reševalnega oddelka ter uveds sa. svoje člaae posk >Prva fei rszna penčna predavserfa. Let> društeva najbolj dokasaje deristr*;., da el & nabarrfio v garno Cest tr h^aia vsem dobrotnikom ta nstsjvo^ccsi, so pripcssogli s podporo nepeha rekedelske šole javlja vsema članstvu, da bo njen redni občni zbor r nedeljo 20. t m. ob 9- dopo ve v predavalnici Dela jsboraire v Ljubljani. Za predavanja o žeSe-zo bet orni, ki Jih je Imel g. dr. inž. K»s-sl skozI o tednov po trikrat na teden brezplačno, se iskreno zahvaljujemo. rj_ sluh jtEgoeL primorsfcSh afesjlenji- kov v Ljubljani vljudno vabi vso našo javitest društr.-a hi korporacijs, tovariš« akademike in naša primorska društva k sv. maši, ki to danes ob 11. dopoldne v cerkvi sv. Jakoba v LJubljani za blagor naših rojakov. Poje zbor »Tabora«. ,, ~ -g--r -Br-^ raznih kakovo-" |\ Hi sti> v najnovej-ših barvah in oblikah, zadnje modne novosti, ter športne klobuke in čepice, dobite v lepi izbiri po nizkih cenah pri 3577 MIRKO BOGATAJ specijalna trgovina klobukov LJUBLJANA, Stari trg Sprejemajo se popravila! Solidna postreSbs! u— Sokol na Taboru sporoča vsemu članstvu žalostno vest da je preminila njena ustanovmea, večletna telovadka, vadite-ljica, sestra Vera Derganc roj. Pogačnik, Uprava poziva članstvo, da se njenega pogreba udeiežd v kar največjem številu, ki bo danes ob pol 4. pop. iz mrtvašnice Leo-nišča k Sv Križu. Kroj civilni z znakom. u— Obrtniško društvo v Ljubljani, vajeniški odsek, naproša vse gg. mojstre, d aopozore svoje vajence in vajenke na skioptično predavanje o oberammergau-skih pasijonskih igrah, ki ga priredi vajeniški odsek brezplačno za vajence in vajenke v ponedeljek 21. t m. ob pol 7. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Predava tajnik Prosvetne zveze g. Zor. u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola Igra jutri v Narodnem domu (vhod z Bleivveisove ceste) burko v treh dejanjih »Začarani škorn«. Začetek točno ob 16. Še na prinesene obleke v kemično čiščenje, pHsiranje, barvanje, pranje in svetlo-likanje perila izgoiovi sigurno do praznikov tovarna 382 JOS. REICH NAJVEČJI FILM VSEH ČASOV e n ur Šcot zrocni film V GLAVNI VLOGI PRILJUBLJENI a m on •hCovarro ZARADI OGROMNE DOLŽINE FILMA predstave ob 6. in 9* zvečer. PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 11. DO POL 13. URE! Sv OCttl I i no e a u_ Obsmrtncs podporno društvo Vič- Glince ima svoj redili občni zbor jutri ob pol 4. popoldne v telovadnici nove šole na Viču. Udeležba članov je obvezna. u— Največjo izbiro izredno lepih oblek, plaščev, bluz in otroških obleke Vam nudi za praznike po izredno nizkih cenah tvrd-ka Ign. žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3 in 11. u— Velik napredek esperanta v Ljubljani, V četrtek je imel klub esperanti-stov v Ljubljani svoj XI. redni občni zbor in je iz odborniških poročil razvidno, kako ie klub napredoval in kako si je pridobil priznanje tudi v krogu internacionalnih organizacij, število članstva se je zelo povečalo, klub pa je vodil tri tečaje za esperanto, ki so se vsi končali s prav dobrim uspehom. Funkcijonarji kluba imajo redno vsako nedeljo dopoldne v ljubljanski radio postaji esperantska predavanja o turistiki, o lepotah naših krajev, o športu, o naši literaturi in o drugih važnih temah iz življenja našega naroda. Meteorološki zavod ljubljanske univerze je izdal celo znanstveno delo v espe-rantskem jeziku. Klub je priredil tudi več zanimivih predavanj s skioptičnimi slikami. Koncem laaskega leta je klub proslavil 10 letnico svojega obstoja in je bila ta proslava po sporedu zelo važna in pestra. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika kluba g. Danilo Herkov, na druga odborniška mesta pa dr. Reva Oskar, Kozlevčar Jože, Kralj Ivan, Zupan Marija, Jereb Milči, Sajko Maks. Pire Ivan in Korene Riko. Za revizorja pa Kramar Joško in Petrič Mara. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl čevljarsko delavnico v GRADIŠČU St. 3 (poleg Uršulinske cerkve). — Izvršujem š", nadalje svojo obrt tudi v Gajevi ulici št. 2 in na Vodovodni cesti št. 5. Se priporoča za cenjeni obisk A. BBECELJ, čevljarski mojster. 3630 u— II. interna produkcija gojencev drž. konservatorija bo v torek 22. t m. ob 6. pop. v Filharmonični dvorani. Na interni produkciji nastopi 10 gojencev iz so-lopevskega, klavirskega, violinskega oddelka, dalje oddelka za čelo in iz operne šole. Občinstvo vabimo, da se v velikem številu odzove vabilu ravnateljstva ter poseti interno produkcijo, prosi pa, da se s prepoznim prihajanjem ne moti izvajanja. Vstop je dovoljen le med posameznimi točkami v odmorih. Ravno tako pa prosi ravnateljstvo da starši mladoletnih otrok ne vodijo seboj k produkciji. Vstop je dovoljen proti nakupu sporeda, ki se dobi v veži dvorane pred začetkom produkcije. OdvetnlSJcl Izpit je položil pred višjim deželnim sodiščem g. dr. Jo so Kamn-§16, po rodu iz Istre, odvetniški kandidat r Ljubljani. u_ Pevsko društvo »Slavec« poziva članstvo, da se sigurno udeleži častnega večera častne članice gospe De Schiava drevi ob 20 v društvenem lokalu. Letos kupite krasne veli/eonoene pirhe najceneje v špecijalni trgovini JOŠKO OSETA 3645 „BONBONNIERE" Dunajska cesta 7 u— Prisrčno počaščenje svojcev, prijateljev in znancev za Veliko noč izrazimo pač na najlepši način, če j.ih počastimo s prekrasnimi fotograf lenimi razglednicami, posnetimi nalašč za to priliko. Slike, polne narodnega sloga So mojstrsko delo znanega totoamaterja >Emte« in jih je založila tvrdka M. T.ičar. V onih, ki jih bodo prejeli v počastitev, bodo vzbudile nedvomno prisrčno hvaležnost napram onim, ki jim bodo s temi, za nas edino primernimi razglednicami, izkazovali svojo pozornost. u— Trajno ondulacijo na aparatu svetovno znanega Izumitelja in večkratnega šampijona, Adolfa Henkela iz Berlina izvršuje prvovrstno brivsfd ln damsfei salon Stane Rakar, Prešernova ulica 7. u— Vitamini in zopet vitamini! Vsak jiih danes že priznava, Vi pa jih sistematično uničujete s prekuha valjem mleka. Uživajte Bio mleko Osrednjih mlekarn, ki je tudij neprekuhano absolutno neškodljivo. Tele-fo 24-46, dostava na dom. u_ Stavbena tehnična pisarna — zunanja ln notranja arhitektura Inž. airh. Ciril Tavčar, šelenburgova 6. n Ruski Eau de Cologne h Din 30.— liter toči Parfumerija Uran, Mestni trg št. 11, Ljubljana. 3612 u— Pevski zbori, ki sc včlanjeni v Hu-badovi pevski župi, prirede 2. aprila v unionski dvorani ob 15. velik pevski koncert, na katerem nastopi cela vrsta ljubljanskih in izvenljubljanskih pevskih zborov. Župni koncert bo veledostojna revija naših zborov, ki nastop'jo z mešanimi in moškimi zbori ter izvajajo skoro izključno dela slovenskih komponistov. Kdor hoče kravji sir ali tudi kislo mleko, ga lahko napravi z Galij sol tabletami v 20 minutah. 3575 u— Še tretji nesramnež prijet. Policija je bila večkrat v zadnjih mesecih opozarjana od starejših ljudi na početje raznih ne-STamnikov in je šla kar najenergičneje na delo. Zadnje dni se ji je posrečilo spraviti na varno dva taka nesramr.eža, o katerih smo že poročali, včeraj zjutraj pa je bil aretiran še tretji tak pokvarjenec. Okrog 8. zjutraj je namreč prijavil neznan gospod, da se je lotil neki mladenič nekega lOletnega dekleta v Lattermanovem drevoredu. Stražnik je bil kmalu na mestu in je res čez čas ujel zločinca, skritega v veži neke hiše v Nunski ulici. Medtem pa. ko je stražnik lovil nesramnega perverzneža in ga aretiral, sta se odstranila njegova žrtev in pa neznani gospod, ki je zadevo prijavil. Zaradi tega prosi policija, da se gospod, ki je opazoval nesramneževo početje, zglasi v svrho informacij na policijski upravi. u— Največja izbira izvanredno lepih oblek, plaščev, bluz in otročjih obleko Vam nudi za praznike po izredno nizkih cenah tvrdka Ign. 2argi, Ljubljana, Sv. Petra c. 3 in 11. u— Zobni atelje Ivan Radovan, šelenburgova ulica v velikonočnem tednu ne sprejema. a— JRKD. Danes ob 9.30 bo v mali dvorani v Narodnem domu sreska skupščina JRKD za oba mariborska sreza. Izvoljena bosta pripravljalna sreska odbora za vsak srez posebej. Vabljen je vsakdo. a— Slovesna otvoritev sokolskega odra krčevinskega sokolskega društva bo jutri ob 15. v krčevinski osnovni šoli. Sokoli in prijatelji, pridite polnoštevilno! a— Lutkovno gledališče Sokola Maribor matica v Narodnem domu uprizori danes ob 15. Levstikovega »Martina Krpana« v dramatizaciji br. Jake špicarja. a— Samopomoč državnih nameščencev ♦n upokojencev, registrirana pomožna blagajna v Mariboru, naznanja vsem svojim članom, da bodo vsem tistim članom, ki so marca meseca plačali posmrtnino za prvi kvartal za leto 1932., vplačani zneski meseca aprila po končni likvidaciji vrnjeni. Kako se bo vračal ta denar, bo objavljeno v časopisih. a— Trgovsko obrtna mladina bo imela svoj občni zbor jutri ob 15. v Narodnem domu. a— Mladina! Ponovno opozarjamo tovariše (ioe) na predavanje višjega režiserja g. prof. Osipa šesta o temi: Mladina in gledališče. Odborniki naših mladinskih društev naj marljivo agitirajo med svojim članstvom, da bo udeležba res številna. Predavanje je javno in vsakomur dostopno. — Odbor Starešinske organizacije »Napredka«. a_ Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 2.3-58 lastnik in vodja kirurg dr. česrnič. Najmoderneje urejen za operacije, zdravilni aparati višinsko sonce, diatermija, tonizator, žarnica »Hala« Een-terocleaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli). Cene zmerne! a— Razstava ročnih del. Opozarjamo na velikonočno razstavo ročnih del v Cankarjevi šoli, ki je bila otvorjena danes in ostane odprta še dva dni. Razstava obsega | raznovrstno narodno blago in veliko izbiro motivov. a— Slanlnarskl trg bo zaradi velikonočnih praznikov prihodnji četrtek 24. t. m. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! a— Pasji kontumac. Ker je bila dne 16. t. m. na nekem psu ugotovljena steklina, je mestno načelstvo odredilo do nadaljnjega strog pasji zapor. Stekli pes je Dil iz Jezdarske ulice št. 8, volčje pasme in rjave barve in ker še ni dognano, če so bili od tega psa ugri'znjeni ljudje in živali, se poziva prebivalstvo, naj vsak tak primer takoj javi mestnemu načelstvu. a— Sleparska družba. Lansko jesen so se pojavili pri nas neki nemški agentje, ki so zlasti v Sloveniji pridobili precej pedzastopnikov v svrho nabiranja interesentov za ugodna inozemska denarna posojila, katera bi jim preskrbela neka »International Finanz- und Immobilien A. G.« v Berlinu pod zelo ugodnimi pogoji. Že način akviriranja in pa, ker je dandanes huda za denar, je našlo to precej odziva med lahkovernim ljudstvom. Reflektanti na obljubljena posojila pa so morali plačati visoko vpisnino in druge korespon-denčne stroške že v naprej. Ker pa so morali čakati na denar, ki ga od nikoder ni bilo le predolgo, so jeli nekateri dvomiti v verodostojnost omenjene družbe v Berlinu. Pri mariborski mestni policiji se je nabralo precej takih prijav in ker si neki mariborski zastopnik te družbe sam ni bil na jasnem, je policijsko predstojništvo zaprosilo berlinsko policijo za informacije in prejelo obvestilo obenem z opozorilom, da je imenovana družba bila že zaradi podobnih manipulacij obsojena ter da ne razpolaga z nobenim kapitalom in da je vse skupaj le gola sleparija. Ta čas pa je proti tej družbi ponovno vložena sodnijska prijava. Iz Novega mesta Advokat DR. GROS DAVORIN je PRESELIL svojo ADVOKATSKO PISARNO na Ljubljansko cesto štev. 24, I. nadstr., v Ska-bernetovo hišo, nad gostilno Mtmd-scniitz. 3598 n— Kino »Dom« predvaja danes in jutri obakrat točno ob 15.. 18. im 20.15 zvočnd velefilm »Markiza Pompadour« z zvočno predigro. Ker je film gotovo eden najlepših v sezoni, se upravično pričakuje obiiega obiska iz mesta in okolice. n— Huda nesreča se je pripetila upokojenemu nadučitelju in navdušenemu planin- cu g. Vekoslavu Liliji. G. Lilija je hotel po opravkih v domačo klet Na visokih in pladkih stopnicah pa mu je naenkrat spodrsnilo. da je padel kake 3 metre globoko v klet. Pri padcu si je nalomil 3 rebra. G. Liliji želimo skorajšnjega okrevanja. Iz Celja e— Irprememba voznega reda pri avtobusu Vransko - Celje. S ponedeljkom 21. t. m. se bo izpremenil vozni red Kotarjevega avtobusa na progi Vransko-Celje tako, da bo avtobus, ki je doslej vozil z Vranskega protii Celju ob 15. in dospel v Celje ob 16. odhajal z Vranskega ob 14.30 s prihodom v Celje ob 15.30. Ta izprememba je bila v korist potujočega občinstva zaradi ukinitve nekaterih osebnih vlakov in Jzpremem-be železniškega voznega reda. Dosedanje zveze z odhodom z Vranskega ob 7.30 in s prihodom v Celje ob 8.30, z odhodom iz Celja ob 13. in s prihodom na Vransko ob 14. In z odhodom iz Celja ob 18.30 in s prihodom na Vransko ob 19.30 ostanejo Se nadalje v veljavi. KUPITE DOBRE ČEVLJE! Le z dobrim blagom boste zadovoljni. Moderne, lepe in dobre čevlje kupite v Celju, Kralja Petra c. pri MILANU STRAŠEK. Novo blago, nove cene, bogata izbira! — Podpirajte domače podjetje! 3664 e— Aretiran prijatelj tuje lastnine. Lani poleti smo poročali, da je bilo vlomljeno v kočo nekega oglarja pri Mariji Reki v Savinjski dolini. Neznani vlomilci so odnesli obleko, obutev, perilo in druge predmete. Jeseni se je posrečilo prijeti enorokega brezposelnesa delavca G., ki je vlom priznal in izpovedal, da ga je izvršil v družbi dveh pajdašev. Predvčerajšnjim pa je celjski mestni policiji uspelo aretirati 24 letnega brezposelnega delavca Ivana Vebra iz Radomelj pri Kamniku, ki je bil kolovodja omenjene vlomilske trojice. Po zaslišanju je bil izročen tukajšnjemu okrožnemu sodišču, tretjega dolgoprstnika pa še iščejo orožni M in je upati, da bo ttudi on kmalu prišel za zamreženo okno. e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19 in pol 21. pcslednjič z.vočno veseloigro »Ljubavni regiment«. Jutri ob istiih urah in pa v ponedeljek ob pol 21. se bo predvajala zvočna opereta »Viktorija in ujen huzar«. Pri vseh predstavah zvočne predigre. Glasoviti na učni graSolog KARMAH Na zahtevo interesiranih povrnil se Je v CELJE Iz Kranja r— Občinstvu naznanjam, da sem se s svojim tihim druižabniikom g. Vinkom Gse-Ijijem razdruižil ter od sedaj naprej sam postavljam peči in štedilnike in .izvršujem vsa tozadevna popravila. Zaloga in sprejemanje naročil v hiši g. L. S-rca, poleg gimnazije. — Vinko Kokalj. Z Jesenic s— Da se vsaj nekoliko omili trpljenje nekaterih družin, ki 90 zaradi bolezni, zmanjšanega zaslužka ali pa zavoljo že dalje časa trajajoče brezposelnosti zašle v strašno pomanjkanje in bedo, sta ga dr. Obersnelova in županja ga. Zabkarjeva pod-vzeli akcijo, da pri dobrih in socialno čutečih ljudeh nabereta najpotrebnejša živila, kakor mleko, meso in kruh. Akcija omenjenih gospe je imela lep uspeh, čeprav ao na Jesenicah zaradi nastalega položaja vsi sloji v izredno težavnem položaju. Tako bodo plačevali dnevno do preklica naslednji gg. in gospe naslednje količine mleka: dr. fir-ne9t Rekar 51itrov, dr. Kogoj Frančišek 4 litre, ga. dr. Marčičeva 2 Jitra, ga. županja Zabkarjeva 4 litre, ga. dr. Obersnelova 4 1, g. Lavoslav Planišček 2 1, ga. Ema Pibrov- 1 SOKOLSKO DRUŠTVO JESENICE ponovi danes popoldne t. j. na Jože-fovo točno ob y215. url Opereto „Pfičar" Nastopa preko 50 pevcev v zboru in solisti. Močan ojačen orkester. Prijetna zapletena igra s komičnimi nastopi. Smeh na smeh. Opereta se jutri zvečer ob 20. zopet ponovi! 3569 čeva 2 1, g. dr. Aleš Stanovnik 2 1, g. dr. Bartol Kržan 2 1. g. dr. Janko Vovk 4 1, g. Valentin Markež 1 in pol 1, ravnateljica »Mladike« iz Ljubljane gdč. Jerica Zemlja-nova 4 1, ravnatelj v Ljubljani g. Evgen Lovšin 7 litrov mleka dnevno. Pa tudi jeseniški mesarji so se prav lepo izkazali. Tako bo g. Ignacij Hrvat dajal dnevno do preklica poldrugi kg mesa. g. Franc Dečman '.stotako 1 in pol kg, g. Ciril Bajželj 1 kg, 2 Andrej Herman i kg in g. Ivan Vergles 1 kg. Pekovski mojster g. Janko Cerne bo dajal dnevno do preklica 30 žemelj, g. An Ion Petač pa 8 žemelj dnevno. Vsa ta množina živil se bo razdeljevala 25 najbolj potrebnim družinam. Med temi družinami jih je več, ki imajo od 7 do 12 otrok. Vsem plemenitim darovalcem najlepša zahvala. Obenem pozivamo usmiljena srca v Sloveniji, naj po možnosti darujejo denar in živila ter naj jih pošljejo direktno na mestni aprovizacijski odbor na Jesenicah, ki jih bo razdelil najbolj siromašnim družinam. Iz Tržiča č— Delavsko izobraževalno društvo Svoboda zaigra v nedelio v razvedrilo zdraviliškim gostom na Golniku Molierjevo komedijo »Prevarani soprog«. č— Redukcija draginjskih doklad bo posebno hudo zadela tržiške državne name ščence. kajti znano je. da je naše mesto eno najdražjih v državi. Glede na to so storjeni koraki, da se Tržič, ki sicer ni sedež sreskega načelstva, uvrsti v II. draginjski razred. Akcija je v rokah narodnih poslancev. č— Kino »Radio« predvaja danes in jutri opereto »Njeno visočanstvo zapoveduje«. Predstave ob 15. m 20, \tfuute.7 t tem da uporabljat* NIVEA-CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in na postane hrapava. Nadrgnite Vato kožo ve£e» vsak predeni, greste na počitel> temeljito z Nivea-Creme Tkanine postanejo t tem mladstno napete, koža pa močna m prožna. Veter in slabo vr«me ji ne morejo več (kodlti Nadrgnite pa tudi podnevi, predeni odidete na prosto, lice in roke t Nivea-Creme. Ta krema namreč ne rapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni ivefi in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi (mamo. Razlika nasproti luksuznim kremami Na|viSji učinek ali ceneje. Nivea-Creme; Oin 6.oo—22.oc Jugosi. P Beiersdon & Co.d.s. o.|.. Maribor č— Tržiški pevski zbor nastopi jutri tu-dti v Kranju na sokolskem prosvetnem dnevu in zapoje pod vodstvom ravnatelja gospoda Lajovica Hajdrihovo »Pri oknu sva molče slonela« im Schwabovo »Pala je slanica«. Dr. Zupane Fran je otvoril ADVOKATSKO PISARNO v Tržiču, Glavni trg št 18 3560 č— V nedeljo ob 20. uprizori Sokol igro s petjem »Brat Martin«. Pridite! Iz Kamnika ka— Kamnik za svoje siromake. Kamniška mestna ob6ina žrtvuje letno za soci-jalno skrbstvo skoro 80.000 Din, Kar pa še vedno ne zadostuje niti za najnujnejše po-tirebe. Beračenje se je zadnja leta 6ilno razpaslo in je postalo zlasti v tujski sezoni tako nadležno, da je bilo sresko načelstvo primoraimo Izdati znano naredbo o omejitvi beračenja. Ubožna odsek mestne občine, kateremu načeluje občinski odbornik g. Ivan Machtig, se bav>! že dalje časa z načrtom, kako bi sploh odpravil nadlegovanje meščanov in občanov po beračih. Preskrbeta jim namerava popolno oskrbo v mestni siiromašnicL V ta namen hoče poslopje primerno urediti in iz Zagreba bosta prispeli 2 usmiljenJci, Kuharica in po-strežmea S tem bi imeli siromaki vso arano in postrežbo in bi jdm ne bilo treba beračiti po mestu. Občani naj bi izvedbo tega načrta omogočili s tem, da bi mesečno prispevali primeren znesek kot odkupnino. Ako bodo odkupnine meščanov dosegle proračunanl znesek, bo občina lahko realizirala svoj načrt in postavila socijal.no skrbstvo na popolnoma moderno podlago. Pri tem bodo občini lahko v veliko pomoč kamniška humanitarna društva. Ker pozmaimo njihovo požrtvovalnost in plemenito srce kaannišKih meščanov, smo prepričani, da tega ne bo hudo izvesti. Iz Zagorja z— Koruza za brezposelne. Socijalnl odsek je minile dni razdelil 585 brezposelnim, staroupokojnecem, rudarjem in delavcem nad 2200 kg koruznega zdroba in moke. česar je bilo deležnih 1292 družinskih članov. z— Jožefov sejem je bil dobro založen z blagom. Tudi na živinski sejem je bilo prignane precej lepe živine, ki pa ni šla v kupčijo. Lepi voli so šli po 3.75 do 4.25 Din. 25— Občni zbor prototuberkulozaie Bg® bo danes ob v Sokolskem domu. z— »Sumljivo osebo«, izvrstno NuSiče-vo komedijo, bo drevi uprizoril dramski odsek Sokola. • s— Oljčne vejice prodaja KJS. Segajte po njih, saj je izkupiček namenjen na-najbednejšim, predvsem rudarski decL Iz Trbovelj t— Mladinski koncert v Beogradu. Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode, ki se re-Krutira po večini iz rudarske dece, se odpelje v Beograd, kjer se pokloni svojemu visokemu pokrovitelju Nj. V is. prestolonasledniku Petru. V Beogradu priredi dva koncerta, enega v gledališču, drugega pa v veliki dvorani Kolarčeve zadužbine. Mladim pevcem, k! poneso v Beograd našo moderno pesem, želimo obilo uspeha. t— Prosvetni odsek NSZ priredi jutri ob 17. v dvorani Forte veseloigro »Pri belem konjičku«. Udeležite se je v polnem številu. t— Prosvetno društvo Svoboda ponovi danes ob 20. »Tri vaške svetnike«. Vljudno vabljeni vsi. Kino Šokrtl bo predvajal danes in jutri ob 16. in 20. najboliši Buster Keatonov nemški zvočni film »Deviški Casanova<. t— Licenciranje bikov v naši občini je hilo zaradi vremenskih neprilik preloženo na torek 29. t m., in sicer bo pregled v Hrastniku pri Rošu ob pol 9., v Trbovljah pri Parašuhu ob 10., na kar se opozarjajo vsi bikorejci. Iz Hrastnika h— Ustanovitev krajevne organizacije JRKD bo jutri v nedelio ob 15. v gostilni g. Dolinska, »Pod skalo«. h— Pevski koncert priredi danes ob 15. Svoboda I. v dvorani rudarskega konzum-nega društva. Koncert bo vodil g. Dier-maver. h— Zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o težkih razmerah, ki nastajajo zaradi obustavitve raznih tovarniških in drugih obratov, priredijo vse delavske strokovne organizacije jutri v nedeljo ob 15. v Delavskem domu. h— Koruzno moko in koruzni zdrob so dobili brezplačno te dni na občini brezposelni delavci, ki jih je pri nas nad 380 z družinskimi člani vred pa preko 600 Na vsakega brezposelnega delavca in na njihove žene je odpadlo po 7 kg koruznega zdroba. na otroke pa poleg te količine zdiro ba še 4 kg koruzne moke. Veččlanske dru žine so dobile cele vreče in so vsi za to zelo hvaležni. Posebna zahvala velja obči ni, ki je dala zmleti koruzo na lastne stroške. h— Kino Narodni dom danes in jutri ne predvaja nobenega filma, pač pa bo jutri ob 16. v Narodnem domu uprizoritev zabavne igre »Gospa ministrica«. h— Uradni dan sreskega načelstva v Laškem se bo vršil za Hrastnik v ponedeljek 21. L m. popoldne v občinski pisarni. Iz Koniic nj— Podružnica Jugoslovenske Matice v Konjicah bo imela občni zbor 30. t. m, ob 17. v občinski posvetovalnici v Konjicah. Iz Ptuja j— Glasbena šola Glasbene Matice v Ptuju proslavi letos 10-letnico obstoja in priredi ob tej priliki velik glasbeni koncert, za katerega s^ že prav pridno pripravlja. Na koncertu nastopi razen mešanega zbora in godalnega kvarteta tudi prvič mladinski zbor pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Logarja. O zgodovini glasbene šole pa bo poročal g. Bogo Orožen. Ta veliki koncert bo 3. aprila ob 16. v mestnem gledališču. j— Kino bo predvajal danes ob pol 19. in pol 21. velik zvočni film »Seviljski pevec«. V nedeljo 20. t. m. ob pol 19. in pol 21. pa velefilm »Poljub« z Greto Garbo. Iz Prekmurja pm— Krajevna organizacija JRKD ▼ Per» toči se ie ustanovila za občine Pertočo. Ger-lince, Večeslavce, Ropočo in Kraščo. Pristopilo je okrog 140 članov. Izvoljen ie bil naslednji odbor: predsednik Čontala Janez, podpredsednik Gomboc Josip, tajnik Babi5 Filip, blagajnik Mencigar Jožef. pm— Pcžar. Pred kratkim je nastal požar pri posestniku Borovnjaku v Sotini. Z največjim naporom se je gasilcem posrečilo požar lokaliizirati in rešiti živino, ki se jo nahajala v nevarnosti. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Avstrije, škoda pri požaru znaša preko 30.000 Din. Pri gašenju se je huje ponesrečil gasilec Borovnjak. ki je dobil nevarne opekline. Iz življenja &a ST. VID NAD LJUBLJANO. Na Jože-fovo ob 11. dopoldne bo v risalnici narodne šole Tyrševa proslava. Udeležba je obvezna iza vse sokolsko članstvo. V nedeljo ob pol 16. uprizori prosvetni odsdk Soko*-la v dvorani »Kratkv« mladinsko igro »Pehta«, planinsko pravljico v 3 dejanjih s petjem. Isti dan, od pol 8. uri zjutraj bo pa r dvorani »Kratkv« ustanovni občni zibar nove stranke JRKD m bo poročal poslanec našega sreza g. Albin Koman. Vabljeni vsi somišljeniki! TRATA. Krajevna organizacija JRKD za občino Trato se bo ustanovila 20. t. m. šo-stanek bo ob 15 v prostorih gostilne »Pri Anžku« v Gorenji vasi. Vabljeni so vsi s;>-mišlieniki. DOMŽALE. Dramatični odsek Godbene-ga društva uprizori jutri ob 15. v svojem domu dramo v 7 slikah: »Carski sel«. Ta drama, ki je prirejena po romanu slavnega Verneja, bo to pot prvič igrana na slovenskem odru. Za oder jo je priredil g. J. Radenšek, ki vodi tudi režijo. Pri prireditvi sodeluje tudi društveni orkester. VIŠNJA GORA. Sneg, ki smo ga imeM letošnjo zimo toliko množino, se kar vidno tali. — V četrtek so pokopali na tukajšnjem pokopališču občinskega reveža iz občine Drage Josipa Pajka, znanega pod imenom Mihevc. Bil je star 91 let in menda najstarejši človek naše okolice. Usoda je hotela, da je po naključju prenočeval poslednjo noč na posestvu, ki je bilo nekoč njegova lastnina. Zadnja leta je živel in je tudi umrl v fiksni ideji, da se mu je posrečilo odkriti perpetuum mobile, s čimer se je bavil 30 let. Ker nI imel zmotnih sredstev, svojega »izuma« ni mogel realizirati. Oblezel je vse mogoče instance do profesorjev na univerzi. Umrl je z domnevo, da mu iz nevoščljl-vosti niso hoteli pomagati. — Učiteljica ga. Koporčeva Minka je premeščena v Kostreno - Sv. Lucijo pri Sušaku, katero mesto nastopi najbrže po veliki noči. SEVNICA. Prosvetni odbor Sokola priredi na Jožefovo ob 16. v Sokolskem domu poučno predavanje s skioptičnimi slikami O potovanju s Zeppelinom na severni tečaj bo predaval br. dr. Mušič. Vstop prost. V nedeljo 20. t. m. ob 20. bo v sokolski dvorani glasbeni in pevski koncert s pestrim sporedom. Nastopijo solisti, pevski kvartet in orkester. Vstopnina običajno nizka. Za velikonočne praznike pa bo v Sokolskem domu otvoritvena predstava kina. MOZIRJE Sokolsko društvo Polzela priredi danes v dvorani g. Majerholda v Mozirju velezabavno burko v treh dejanjih: »Trije vaški svetniki«. Začetek igre bo ob pol 4. popoldne. Sedeluje tudi društveni orkester. Po igri se bo predvajalo tudi več šaljivih komadov, člani in prijatelji So-kolstva vljudno vabljeni. DRAVSKO POLJE. Poslovil,n4 večer priredi slivniški Sokol danes članom-re-krutom v gostilni g. Primca v Hotinji vasi Prijatelji sokolstva vabljeni! — Povrnitev ukinjenih vlakov naše ljudstvo z veseljem pozdravlja — Bivšo šupo za shranjevanje sena na travniku veleposestn;ce g. Bachlerjeve v Račah je kupil inž B"hl iz Maribora ter jo preuredil za livarno Vsa zidarska dela ie opravil že lansko leto. Manjkajo še stroji. — Tovarna kvasa v Račah. ki je pred leti ustavila obrat, je sedaj ponovno začela obratovati. Izdeluje pa terpentinovo olje in kolomaz. Zanos'u-je začasno le nekaj delavcev, u-namo pa. da bo postopno nastavila večje število delovnih moči. Prva velika propagandna in reklamna številka „ Jutra" za tekoče poslovno leto bo velikonočno „JUTRO", ki bo izšlo že v soboto zjutraj. Naravno le da bo izšla na pomnoženih straneh in v rekordni nakladi, polna zanimive vsebine, tako da bodo imeli cenjeni »Jutrovi« čitatelji za dva oziroma tn dni dovolj hvaležnega štiva. To praznično »Jutro« bo prava univerzalna borza naše trgovin©, Industrije in obrti, ker se vzorniki našega pod ietništva v polni meri zavedajo visokega pomena časopisne reklame za omilienje gospodarske krize, zlasti na se zavedajo visoke vrednosti reklame v »Jatrn«, ki je vedno in vsakomur doprinesla pozitivne uspehe. Osrlase za velikonočno številko »Jutra« naj nam gg. trgovci in drugi podjetniki blagovolijo ooslati že prve dni v tednu, da nam bo mogoče oglase skrbno zložiti in jim določiti razmeroma dobra mesta. Oglasni oddelek „JUTRA" I. red™ *>bčni zbor ljubljanskih fotoamateriev Ljubljana. IS marca. Ob obilni udeležbi se je vrši! v četrtek 17. t. m. v lovski sobi gostilne pri »Sokolu« letni občni zbor ljubljanskega fotokluba ki je pokazal razveseliiv razvoj te pomembne organizacije v kratkih pet'h mesecih njenega obstoja Občni zbor je otvo-ril predsednik g. Loize Pen ga 1, ki je v svojem poročilu ugotovil, da se je moglo stvarno delo pričeti šele po izrednem c.bčnem zboru ob koncu letošnjega januarja. ko so se izravnale načelne razlike, ki so cenile društvo v dva tabora. Preureierd odbor se jc nato takoj lotil izvedbe nekaterih velikih akcij, ki so se določile na ustanovnem občnem zboru. Med temi^ akcijami je posebne omembe vredna društvena razstava, ki se bo vrnila definitivno od 14. do 22 maja v Jakopičevem paviljonu ta ki bi se ie moral udeležiti vsak član vsaj z enim delom. Iz obširnega tamiškega poročila, ki ga je rioda! g Karlo Kocjančič po prečitanju 7apisnika zadniega občnega zbora in spremenjenih diru« t ven ih pravil, posnemamo, da so se začele izvajati tudi druge točke društvenega delovnega programa, tako nsnovanie slikovne centrale, ki bo zbirala in izdajala vsakovrsten slikovni material v znanstvene. tu isko-prom etn e in druge svr-he (razglednice, krajevne albume, albume najboljših slik društvenih članov, diapozi-tivne serije i. dr.). Klub n osrednje svojim č'anom tudi nabavo cenejšega fotografskega materiala, prireia interne nagradne tekme. uvaja vsakovrstne tehnične in sicer Izvirno naše novo ta rije v fotografsko področje (nove razvijalce, temnične filtre, povečata e aparate) in posega sploh čedalje odločilneie v slovensko fotografijo Članov je že p^eko 100 in njih število stalno narašča; odbor je imel v preteklem poslovnem letu 1 sestanek in 10 sej. na zadnji seji je sklenil reorganizacijo društva z osnovanjem vsakovrstnih odsekov; članski sestanki so se vršili 3. poučnih ekskurzij večjih •od srednjih let pri gospodinji vdovi Mici J v Tu.rjancih blizu Radencev češ. da ie vinsk* agent neke firme v Celovcu. seveda N"mec Beseda je dala besedo ta kmalu je bila sikipnipna vi-ncVn ktpč1'« za 10 polovniakov vina po 3 Din lito Go-spodinia je neznancu seveda nidi lepo po stregla Ker os K v ;ih. gdč O v Kanelskem v-hu. C v R 3vc:b in tako naprei kjer so ga go< mastnimi reberci m drugimi svinj- skimi dobrotami, kar je vedno krepko zaliva! z najboljšim vinčkom. Seveda 'e bila povod tudi sklenjena »kupčiia« za več polovnjakov. kajpak brez are. Z zanj uspešnega pohoda pa se je na večer vedno vrni! k gospodinji Mici, pri kareri je prenočeval Za tretji dan so bili vsi omenjeni vinogradniki pozvani, naj prinesejo svoje vinske vzorce do 9. k C. v Rihtarovce, kjer ju bosta pričakovala z avtom on, agent, ln njegov šef, ki bo takoj vse kupljeno vino izplačal na roko. Tretji dan ob 9. so vinogradniki res čakali. Čakali so do 10., 11., 12., a prebrisanega agenta, ki se je dva dni in dve noči prav dobro počutil na račun lahkoverni-kov. kajpak mi bilo. Tako se je ta vinska kupčija prav klavrno končala. Seveda se ne ve, če ni kdo teh vinogradnikov dal možaku tudi kakega denarja O tem namreč zgodovina molči . . . (Opatija) Pension Hansner (P- Tomašič) Krasna lega ob morju sredi Opatije. — Prvovrstna kuhinja, penzija dnevno 25 do 30 lir. 8657 Nesrečna smrt tehnika Jožeta Tajnika Kranj, 18. marca Kranj tn okolico je pretresla strašna vest o tragični smrti gradbenega tehnika Jožeta Tajnika, sina veleuglednega višjega davčnega upravitelja iz Kranja. Bilo je snoči okrog "17.15, ko je odšel Jože Tajnik z doma na kolodvor, hoteč se odpeljati v Ljubljano, šel je po starem drevoredu čez železniški most ob progi, ki vodi v Tržič, in je stopil na tir Gorenje Save baš v trenutku, ko je privozil brzi vlak. Lokomotiva je pograbila nesrečneža ter mu odrezala obe nogi, mu zdrobila glavo ter ga vrgla kraj proge. Malo pozneje je prišel ob progi železnišKi čuvaj, ki je našel tamkaj najprvo galoše, par korakov zatem pa je naletel tudi na čevlje. Meneč sprva, da jih je kdo vrgel iz vlaka, je stopil še nekaj korakov naprej, tedaj pa je že zadel ob razmesarjeno truplo. Posvetil je neznancu v obraz in ga tudi takoj spoznal. Prestrašen; čuvaj je pohitel na postajo in obvestil svoje predpostavljene, nato pa še orožnike in zdravnika dr. Faj-digo. Seveda zdravnik ponesrečencu ni mogel več pomagati. Pokojnik se je rodil L 1907. V Kranju je dovršil gimnazijo, zdaj je študiral grad-iieno tehniko v Ljubljani in se pripravljal baš za diplomski izpit. Ni pa bil samo vzoren dijak, marveč se je udejstvoval tudi v društvenem življenju, pri Sokolu v Kranju in v akademskem društvu »Triglavu«, kateremu je bil dalje časa tudi predsednik. Truplo so prenesli v mrtvašnico, nakar so pozno zvečer obvestili o strašni nesreči tudi pokojnikovega očeta. Usodno se zdi pri žalostni zadevi da je skoraj enaka nesreča doletela tudi pokojnikovega brata, ki ga je povozil nemški tovorni avtomobil v letu 1915. in ga usmrtil. S Taj-nikovo družino, ki uživa v Kranju vsesplošno spoštovanje, deli prebivalstvo iskreno, globoko žalost. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 16. Naj bo nesrečnemu mlademu akademiku ohranjen blag spomin, kruto prizadeti rodbini naše sožalie! Zborovanje obmejnih vinogradnikov Gornja Radgona, 17. marca. Letošnji redni občni zbor gornjerad-gonske podružnice Vinarskega društva se je vršil v zdraviliški restavraciji g. Mar-šika Josipa v Slatini Radencih ob izredno lepem številu članstva in po dolgih letih v navzočnosti polnoštevilnega odbora. Razen članstva je prisostvovalo tudi precej ostalega občinstva, da sliši važna razpravljanja o obupne n položaju naših vinogradnikov Predsednik z Clotar Bou-vier je pozdravil narodnega poslanca g Jakoba Zemljiča in sreskega kmetijskega referenta g. žnidariča. Tajnik g. Ko-rath Kari se je spominjal pred kratkim umrlega sedemletnega podružničnega predsednika g. duh. svetnika p. Ivana Pavca teT je opisal njegove zasluge. Lepo zasnovani spominski govor »o poslušali navzoči stoje. število članstva se je lani zvišalo in šteje podružnica sedaj 142 članov iz poštnih okolišev: Apače Gornla Radsro-na. Ivanjci, Mur Sobota, avstrijska Radgona, Slatina Radenci. Sv. Benedikt v SI goricah in Sv. Jurij ob ščavnici. iz česar sledi, da je podružnica ena naimoč-neiših v Dravski banovini. Za bodoče poslovno 'eto je bil izvoljen kot predsednik Clotar Bouvier (Gor Radgona). podpredsednik Tvan Kreft (Sv Jurij ob ščavmei). tatnik ln bla-srainik Kari Korath ičrešnjevci) odborniki pa so i7. v«eh krajev ter tudi dva avstrijska zastopnika Pri slučataostih se ie oerlasil k besed narodni poslanec Zemljič. ki 1e podal izčrpno poročilo o nujnih potrebah in težnlah obmejnih vinogradnikov ter o dosedanjih zadevnih ukrepih centralne vlade. Poročilo so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje. V Imenu podružnice se Je narodnemu poslancu zahvalil tajnik Kari Korath, nakar se je razvila dolgotrajna debata. Za uspešno rešitev hude vinske krize je bilo več predlogov, kakor: maksimiranje trošarine Izdelava špirita iz cenenih vin sprememba ali ukinjenje viničarskega reda, ki nikakor ne odgovarja dandanašnjim prilikam, in še več drugih. Za sestavo končnih konkretnih predlogov je bil nato pooblaščen novi odbor, ki bo v najkrajšem času imel izredno sejo. Sledilo je obširno, aktualno in zelo zanimivo predavanje sreskega kmetijskega referenta 2nidariča; razpravljal je podrobno in razumljivo o letnem obdelovanju vinograda, (rez, pletev, kopanje vpliv na kvalitativno in kvantitativno kakovost vin) in drugih sličnih važnih vprašanjih za našega vinogradnika Za izčrpno predavanje, kateremu je sledilo vse članstvc in občinstvo s posebnim zanimanjem v tej hudi krizi, se je predavatelju zahvalil predsednik g. Bouvier ki je nato s pozivom članstva k skupnemu delu zaključil izredno lepo uspelo zborovanje. P^CP rmknnčevalke škodljivih irm-ASov Živimo v hudih časih. Vsakršne pomoči, ki se nam nudi od koderkoli, bi se morali okleniti z obema rokama, zlasti še, če je zastonj. Splošno znano in tudi često dovolj dokazano je, da so pt;ce pri zatiranju sadjarstvu, vrtnarstvu, gozdarstvu in sploh rastlinam škodi iivih žuželk najbolj uspešne pomočnice. Treba je le prečitati nekaj strani Erjavčevih spisov in prepričaš se o nenadomestljivi koristi ptic za sadjarstvo in vse dri'ge nanoge kmetijstva. Za pakon-čevanie škodljivcev se izmeče vsako leto lep denar in je še malo uspeha brez pomoči od strani ntic. Ptice nam vrhu tega opravljajo ta posel čisto zastonj, kvečjemu, da njim pripravimo in nudimo ob gnez-ditvi primerna gnezdišča, da morejo vzrediti in vzgojiti svoj zarod, ali da jih vsaj ne preganjajo. Za gnezdi t v-e nam tudn obilno povrnejo in popravijo malenkostno, navadno le navidezno škodo, ki nam jo morda napravico na drevju za čas cvetenja ali ob drugi priliki Imamo veljavne postavne določbe, ki vse urejajo odnos do koristnih ptic. Deželni zakon z dne 20. julija 1910. v zaščito kmetijstvu koristnih ptic vsebuje take določbe Vendar je ta pomembni hi zelo važni zakon tako malo znan in tako redkokdaj upoštevan, da se celo zakonodajalci pri novi zakonodaji ne ozirajo nanj. Pri kodifi-kaciji zakona o pospeševanju kmetijstva bi bik za to gotovo najprikladnejša im najprimernejša prilika, toda o tem ni sledu v dotičnem zakonu. Kaj je temu krivo? Zdaj v pomladnem času se na raznih shodih in tečajih mnogo razpravlja o sadjarstvu in vrtnarstvu in njihovem pospeševanju. vendar o tem zakonu in o pticah kot na^iih usnešnnh pomočnicah pri zatiranju rastlinstvu pogubnih sovražnikov ni čuti nikier besede. Zakon se malokje troožteva in njegove zakonske določbe redkokdaj Izvršujejo. To navajamo zgolj iz namena, da se zamujeno popravi in nadomest: in se pticam prizna oni pomen za kmetijstvo, ki ga v resroici imajo ta da glede na to tudi človeštvo temu primemo z njimi ravna ter v sedanjih hudiih časih uporablja i® upošteva njihovo pomoč pri kmetriistvu. Poleg tega imajo nr^e vrstice Se drugo namero, namreč opozoriti na novi zakon o zaščiti kmetijstvu in gozdarstvu koristnih ptic, ki se nam obeta v doglednem ča--je bilo v nrie-j še za 30 do 40 cm. Številne ribe so bile kakor v pasiti. To so opazili nekateri Bniiročand ta ker imajo porrmii minogo časa. so sklervJi *x>-magati uiefm riibam tm nraik ibi v sikledo. Odprio stmrgo so zamašili z vereviem. napravili v led večje ta ma-mše hiknH TV!o ie Slo od rok. na breg"t so se kupi-č^e be>-Mce. vmes tudfi ščutke. V pravi ob- tožba, je bilo u i rtih kakUh 3°0 kg rib. Ribolova so se udeležil«' pretežno manj pre-možrr sloji, delavci ta drugi, medtem ko «o kmetje sta.K tx> večini na breg« ter gledali. saj so, kfkor so »e zagovarjali pred wyJn,?!coni. p^Vi srmo po fiaiklrničfu do ribn.ožba. Tako so buinčanski ribiči nem d* nlačalii ribe, ki so jiih §e sumn morali loviti. Nekateri so dobili po 14 dni zat»ra, drugi po teden dni, nekaj pa j'r?i je odšlo domov brez kazini. Na koncu Se eno prtaomibo. R&vJovna pravica graščine Rot on turna je še ostanek fevdiatae dobe. Kakor pa so bile v naši državi ukinjene diru/ge fevdalne pravice, ♦■ako bi bilo dobro ukitaiti tudi stare ribolovne pravice v nekaterih državnih rekah ter ustvariti tako nove ribar^ke revirje, ki bi dajali državi preceFmje do hodlke. Tako bi bilo manj nepriišk zaradi nedovoljenega rfbarstva. občinsko ureclbo tudS šc stari običaji, da budi občina molzna krava Je pač res že skrajni čas, da se z uvedbo enotnega ob-onskega zakona za vso državo enkrat za vseiej napravi konce takim razmeram. Novi grobovi V Zapužah št. 32, je umrla erospa »Ivanka S i H č e v a, rojena Breščak. 20. februarja je obhajala v krogu svojcev še razmeroma zdrava zlato poroko. Pred dnevi pa je začelo pešati srce in je 17. t m. zatisnila svoje blage oči za vedno. Pokojnlco bodo danes pokopali in se bo pogreb vršil ob 16. uri na pokopališče v Dravljah — V Ljubljani je umrla v cvetu 21. pomladi gdč. Pepca Westermayerjeva Pogreb se bo vršil danes, na njen god, ob 17. iz hiše žalosti v Idrijski ulici 20. _ V ljubljanski bolnic,, je umrla ga. Marija P1 e-v e 1 j e v a, vdova po strojevodji in jo bodo danes ob 16 spremili k večnemu počitku. — Umrl je 15. t m zvečer v Kranju g. Lovro Groban, star 82 let. Deloval je zvesto pri tvrdki C. Pire. Vsem, ki so poznali prijaznega starčka, ostane v prijetnem spominu. Pogreb je bil 17 t. m. popoldne __ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! t/,i. ' GLEBAL iSČE LJUBLJANSKA DRAMA. rafptek ob 20 Sobota, 19.: Jubilej. Izven. Znihma oone. Nedelja. 20. ob 15.- Jurček Izven. Globoko znižane cene — Ob 20.: Gospoda Gleia-bajevi. Izven. Znižane cene, Ponedeljek. 21.: Jubilei D u1bljan5ka opera Začetek ob 20. Sobota, 19. ob 15.: Madame Buterfly. Tsven Znižane cene. — Ob 20.: Grofica Marica. Gostovanje Lubejeve. Izven. Znižane ceue. Nedeija, 20. ob 15.: Evgenij Onjegln. Gostovanje Križaja. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Robinzonada. Izv. Znižane cene. Ponedeljek, 2L: Zaprto. * Ljnbljr.nska drama. Danes ob 20. s* ponovi izvrstna sodobna komedija k beograjskega življenja >Jubilej«, ki jo ie napisal g. Momčilc Miloševič. Režija prof. Seetova. V glavnih ulogah nastopita gg. Gregorin in Cesar, ostala zasedba kakor pri premieri. I__Jutri ob 15. se uprizori mladinska igra >Jurček< po globoko znižanih cenah. Igrs je velezabavna, namenjena naši mladim, zabava pa staro in mlado. Cene so od 20 Din navzdol. — Ob 20. se ponovi drama »Gospoda Glembajevi< v režiji 2. Branka Gavella. Za večerno predstavo veljajo običajne znižane dramske cene. I Ljubljanska opera. Danes dve predstavi. Oh 15. Puccinijeva »Madame Buberf!y<. Na-, slovno ulogo bo pela Gjungjenac - Ga-ve-ilo-va, tenorsko partijo Banovec, glavno baritensko pa Janko. Drugo glavno žensko partijo bo pela Kogejeva. Dirigent dr. Svara. Zvečer ob 20. j>a bo >Gro!ica Marica« 20-6tnm Lubejevo: Za obe predstavi znižan« cene- _ C-osp. Josip Križaj bo oel v nedeljo cb 15. v Čajkovskega operi »Evgenij Onjo-gin basovsko partijo Kneza Gremina. Glavno žensko ulogo bo pola Gjungjenčeva, tenorsko partijo Banovec. baritonsko pa Primožič. _ Re-priza »Robinzonade« bo ▼ nedeljo 'ob 20. Za vse štiri predstave znižane ceno Vsa občinska irorava na zatožni klopi Subotlca, 17. marca. V ponedeljek se Je pričela pred soiboti-škim kazenskim sodiščem razprava proti Nebojši čoeiču, bivšemu občinskemu be-ležniku. Aleksandru Sirtešu bivšemu podžupanu. Božidarju Jerkoviču bivšemu županu, Aleksandru Popovidu. bivšemu davčnemu beležniku. Branku Tapavici. bivšemu sreskemu načelniku. Stevanu Balogu, bivšemu podžupanu, in Stanku Kovačevi-ču. bivšemu podbeležniku, vsem iz Bačke Topole. Obtožnica navaja za vsakega posameznega obtoženca celo vrsto kaznivih dejanj, zlorabo uradne oblasti, izsiljevanje, poneverbo. prejemanje podkupnine prisvajanje občinskega imetia. ponarejanje javnih listin, uničevanje javnih knjig razmetavanje občinskega imetja, svojevoljno prekoračenje preračuna itd Glavni obtoženec je bivši sresiki načelnik ta poznejši občinski beležnik Čosic. kateremu se oči ta. da je nad 400.000 Din javnega denarla pridržal zase, zakrivil nedovoPena preko račenja proračuna za kakih 136.000 D'n in uničil računske kni;ge. da bi zakril svoje protizakonitosti Obtoženca Čosič in Sir-teš sta od subotiške »Automobilia« zahtevala 20.000 Din nagrade ta to. da se »prejme njena ponudba, seveda na škodo to-polske občine Za po-sredov-mje. da je električna centrala v Bački Topoli dob'la čim ugodnejše pogoje za oddajanje stru'e občini, pri čemer je bila seveda zon^t oškodovana občina, ie dobil Čosič 50tvv> Din nagrade od ravnatelia fdfiktTarne S;r -eš ta Terkovič pa po 25 000 D:n W *ku r>aj pa so seveda krili drug drugega in za krivali nezakonitosti svoje ta svojih so krivcev Za razpravo, ki bo traiala gotovo precej dolgo, vlada v vsem Banatu največje zanimanje in še tembolj, ko menda tudi marsikje drugje pri občinskih upravah nt vse v redu ia vladajo s staro madžarsko SEVTJAROSSKI «»LBD M-.ISRI 0T)E1 Začetek ob 20.15 Sobota, 19.: Sedem njegovih grehov. Nedelja. 20,: Sed^m njegovih grehov. Gostovanje v Sokolskein domu na Viču. * Bnrka »Pedem nj«»eovih grehov« deseti? j na Šentjakobskem gledališkem odru., Dar.es ob 20.15 ponovi Šentjakobski oder v»leza< travno igro v treh deianjib s pevsko predigro »Sedem njegovih grehov«. Vse predstave dosedai so bile razprodane kar ie najbo'išf dokaz, kako se ie ta burka priljubila. Posebnost te predstave je pevska predigra. Režijo igre vodi Peirovčič Miran. Ker vlada za predstavo veliko zanimanje, vabimo občinstvo, da si kupi vstopnice že v predpro-daji v trgovini g. Karničnika na Stare-m trgu. —,V nedelie 20. t. m. ob 20. bo gostoval oder z omenjeno Durko na Sokolskem odru na Viču, na kar opozarjamo vse W čana Marlf?©*"^® f?1edaIišSe ZaMpk ob 20 'Vibota. 19.: Ptičar Znižane cene. Zadnjič. Nedelja. 20.: Zemlja smehljaja. Znižane c*- ne Zadniič Ponedeliek. 21.: Zaprto Torek. 22.: Diiak - prosjak. P Sreda, 23.: Kaverna. Krstna predstava. B. ★ Mariborsko gledališče. Danes je poslednja uprizoritev melodijozre operete »Ptičar«. Veljajo znižane cone. _ Poslednja uprizoritev Leharieve izcedno dobro ospele in privlačne operete »Zemlia smehljaja« bo jutri. Veljajo prav tako znižane cene. _ V sreda 2H. t. m bo krstna predstava Silihove drame »Kaverna« Snov te drame je zelo zanimiva in obdelana učinkovito Režira J. Ko-vič. nastopiio pa ga Zakraiškova, gdč. Kraljeva. Starčfva ter gg Skrbinšek. Toma*,i6 in Fnriian — V kratkem bo leto^nia premijera Vprdiieve mplodiioznp in popularna opere »Trnviata* V glavni oartiii Vijolete Ho gostovala primadona graške opere ga. Tinka Wpsel Polla ki ip ppvka pvroo«kfv 'a slovesa in 'e mariborski ouhliki šp t naibolišem spominu, kpr jp pred dvpma lotoma i?o<=fovalf» 7 ogromnim uspehom na na-odm v »R'Tolptt'1« že da- np« na ta redki umetniški užitek - Dramatična šo'a Ker moram odpotovati za nekaj dni v Beograd, odpade v ne-deiio 20 t. m pouk Prihodnia predavanja bodo po Veliki noči. datum bo pravočasno objavljen. — Jože Kovic »JUTROc 5L C7 q Sobota, 19. IH. 1932 HOTEL OB JEZERU Pensicm tn soba Izven sezone dnevno Din 60—75. Jnfl, svg Din 80—120. Prospekti na za-135 htevo. (JNiOK Ugodna lega. Senčnat Trt. Solidna postrežba. MENU: Din 15.— ln 18.—„ Najboljša oskrba po najnižjih cenah. Zahtevajte prospekte. 137 Moftefl »Jtoteltetr' Staroznanl naJprOJufclJene^l hotel Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prebrano, vStervši »»pM-rt^ m takse, za 1 dan Dtn 75.—v aa 5 dni Din 850.—, za 10 dni DJn 650 ter votaja s kolodvora na kolodvor. 74 Hotel Central Bled Hotel,»Starki«, Bled PARK - MOTEL BLED WEEK-END 1, 2, 3 dni po Din 90.—> 5 dni lO dni Din 430 Din 840 V tej ceni vključeno: soba, prvovrstna prehrana, napitnina, vse takse ter vožnja s kolodvora in nazaj. — Pri 5dnevnem bivanju pri povratku na železnici 75 odstotni popust. 136 Hotel Starki Ta blejski hotel adružuje idilo mirnega zavetišča v prekrasnem kraju z vso udobnostjo, ki 30 zamore nuditi dobro urejeno letoviščarsko zavetišče. Prikupna hotelska zgradba je obdana od gostega drevja, pod katerim se gostje počutijo kakor v idiličnem vrtu kakega mirnega, podeželsfeegn gradiča. Par ko- rakov od tod pa se 9» odpre druga idila vaorno urejenega jezerskega kopr.liščne-ga hotela. Vse je spretno urejeno tako, da se nudi gostom obenem vse, kar so si zaželeli od zelo živahnega letoviščar-skega kraja, in kar jim nudi najbolj okrepčllni oddih v prekrasni gorski por krajini Hotel „ Central* Bled Bled v snegu. — Razgovor e mojstrom Jarao o umetnosti in umetnikih. prinaša dčmaSa^e »Jutro« na strtol 18. Ka Bleda, ki je eentamn le^ovKčarskeja Sklanja v Sloveniji, je več zelo agodnih hotelov, ki vsi v pokri meri zadoščajo še tako lazvagenim tujim gostom, ima pa vendar vsak še svoje posebne lastnosti. Hotel »Centrale je »grajen tik ob jezera ter predstavlja obenem z udobnim zavetiščem tudi pravo idilično gneado. Za njim se dvigajo go- re, pred nftm pa se rasprassfira fmmtHha ete- dina. Iz prijetne sence je do od sonca azar-Jenaga jezerskega proda samo nekaj korakov. Gost tega hotela lahko vsak dea bre« vsakega trada in izgube časa menja užitka, ki jih zamore roditi moderno opremljen jezerski hotel ia pa idilično gorsko zavetišSa, Cene v hotela *Centralu< so naslednje: BLED Hotel Jstoria' Priljubljeno bivališča čestlicev Bleda. Komfortno urejene sobe. Izvrstna oskrba ob naj&lžjJh penrfjsirfh cenah. 75 Motel BLED P«oii»a pred la aerfjl «4 Mn v gl»vu4 «odjt od 76—60 Sta MdUn Muuakom ae sodi praimem ta sta- po najlažjih eecah. — Oprava mdi pwyftato« tAvaoje prati mesefoim obnotom. Vsa pojaanaJ* da.}e vpmr* botal* »Z A K A«. Jtotoel - ^enti' Star&l, urejen, prvovrstna kuhinja, nizke cena, vrt za goste ob jezeru, jezersko kopanje za plavače brezplačno, čolni, garaže, prospekti brezplačno na razpolago. Telefon štev. 21. 76 Hote! »Centra!« Bled K Tcfafion M. 37. Teiefoa bi. SL Nvn reiwvčr«2i, Hk Jesesa, Jenereka TerzAda, terana in boJofaa iaopdj, črnini, garaža in lepe a o 1 n £ o e sobe z razgledom oa jezero. OeD* aa »obe pred ja po senceri . . 116—00 Sta s |V«brsDO pred in po oeuofri . « 40—60 Srni Cm za sobe v juto jo in awg>ue«n . . 20—25 Din e prebrano v julija in aivigreta . . 60—83 Din /Me fci ve6j« drožbe imajo BoaAan popusti — PWcspefcmoČki. Sam ni vedel Štefan, kako je prišel na Julkin dom. pritlično hišico v predmestju. Na binkoštno nedeljo je bila poroka in Štefan se je preselil na svoj novi dom. Razen petih kokoši in pete'.'na je priženil Štefan z Julko in hišico še velikega an-gorskega mačaka P'fa s katerim sta se kmalu spoprijateljila. Kako bi se pa tudi ne saj mu je prinaša1 Štefan vsak večer, ko se je vračal z dela v klavnici, mastnih svinjskih repkov Ker zakona ni Bog blagoslovil z zarodom, sta prenesla Štefan in Ju ka vsa gorečo očetovsko in materinsko ljubezen na Pifa. Poseben krožnik je imel mača.k pri kosilu in svoj stol pri mizi. Zvečer ie sladko snaval na mehki flaneli med zakonskima poste!jima Prav pred domačo h'šo je stala plinsk-a svetiljka in sem neštetokrat v večernih urah videl na Pote-kovem oknu Pifa. kako je pazno motri! mimoidoče s svojimi velikimi zelenimi očmi in se oblizoval Čim ie ugled«! svojega gospodarja je naglo skočil k vragom in ga pozdravil s prisrčnim tmjavkom. Štefan ga je pogladil z desnico po mehkem kožuščku, 2 levico pa je segel v žep po evrrnjski repek. Ko je Pif prevdarno pojedel svojo gosposko večerjo, je skočil na posteljo, se zvil v klobčič in mirno predel v siti zado-voljmo6ti. Tako je tekel teden za tednom, in je sledilo leto za l-ertom v ljubezenski slogi Moža Štefana ni bilo vse dSnl doma, pa je začela še vedno razposajenemu Julkine-mu stcu postajati zakonska kletka pretesna. Sosed, čevljarski mojster Zagode, je imel kodrolasega pomočnika, cigar črne oči so povsem zimedle ubogo Julko, da so ji vedno uihajali pogledi v sosedovo okno, ko je sedela pri šivanju. Tam je kraljeval na •trinožniiku kraljevič njenih sanj, ernooki Lipče, tolkel v taktu po podplatih in si žvižgal kakor kos v meji. Lipče je bil še neizkušen v ljubezenskih razmerah in je rad sledil Julki v nedeljo, ko je šla k maši. Neke pozne jesenske nedelje, ko je bilo ozračje nasičeno žalosti obupa in smrti, se je pa Lipše ojunačil :n ogovoril sosedo, ko je stopal za njo v mesto. Beseda je dala besedo in sta jo mahnila kar mimo cerkve ven med polja in loge. Tako sta se sestajala vse do zime in ni nihče v predmestju ničesar sluti!, najmanj seveda mož Štpfan. Zgodi'o 6e je pa. da se je Štefan pri kolinah zastrup i in umrl v treh dneh za vra-ničnim prisadom Ko je ležal Poteko na parah, so prišli sosedje kroDit O polnoči so ostali kropile- drug za drugim odšli, ostala sta le vdovica Juika in Lipče na straži v kuhinji. Še eden je bil t^m. Na po-stp'ji je leža! Pif. Ker ga je svetla luč slepila se je skril v senco rakvmega pokrova, ki je bil prislonjen k postelji. Čudno je z ljudmi takole ob smrti. Če kdo nenadno umre, je v^ka in krika nekaj ur, mogoče en dan. pot'm se pa vse leno poleže. Kakor če vržemo kamen v mimo jezero; silen pljnsk. voda vzvalovi, čez nekaj trenutkov je pa vse kakor je bilo. Tako je bilo tudi pri Julki. Ko jo je LipČe tolažil, so se nenadno našle roke in ustna in sta se obje!'!. Te-dajci na se je zamajal pokrov in treščil na zaljubljpni par S krikom st« skoči!« pokonci. vsa b'eda. Brez klobuka in slove.sa ie plan'1 lipče v noč in se ni kar n^č zmenil za .Ttilkine klice: »Saj ni nič. Pif vino. »Kaj bi ne vesela k sebi gospoda na stanovanje.« »(Seveda bi . « je porkitHa JuHca. »Samo ko bi našla poštenega. Saj veste, kgidžnj so danes ljudje.« »Kaj pa Petra ne bi.« je pofcafzale Lenka na zaprtega dranrista, ki ee .je kdo ve odkod pridružil pogrebe em. Juika ga je postrani pogfedala is ko je ▼idela, da je prikupen fant je zardela: »Bi., j* Dkimist Peter se je kar s pogrdbSčfcie preselil k Julki. Toda uračuneia sta se. čim se je približal doma najemnik svoji gospodinji, že je planil vanj PifL Le z veliko težavo ga je izgnala Juika vz hiše. Vso noč je zavijal Pifi okrog ogilov in skakal n« okno. DrugI dan je Bel Peter v ckižbo. Ko se je zrvečer vračal, je prinesel nekaj v papir zavitega. Pifi se je ves naježil, ko je zagledal novega gospodarja in jemo zapihal proti njemu. Peter je pa potegnil iz žepa paipir, ga taizvil in ponudil razsrjenemu Cerberu namesto svoje duše tolst svinjski repek. Od tega dneva sta bila Peter in Pil prijatelja. Janko Ka& Staroveške iveri Človek je že sam na sebi zadosten razlog za žalost. Menander. • NlaS to, kar se ti vidi, da st; s! samo utvara. EpEktet. * Prenašajte s močjo — v tem presegate boga. Ta je Izven trpljenja, vi pa ste nad njim. Seneka. • Hrušfi tn truSč, ki prihaja s stadiona do mene, me sicer ne spravlja iz sebe, a vendar imam svoje misli: Koliko jih je, ki uganjajo telesno kulturo, a kako malo, ki gojijo duha! Koliko ijudi prihaja k tem neresnim prireditvam in kako majhen je krog pri kulturnih prireditvah! Kakšna duševna revščina je v naši oboževani aristokraciji mišic! Seneka. * Ne skušaj vsega razumeti, da ti vse ne postane nerazumljivo. Demokrit. * Pametne ženske čednost: to, da svojemu možu ne povzroča bolečin. Epimarkus. Dober človek ostane vedno samo začetnik. Marcial. 'a m paradižniki v Ameriki Sok paradižnikov pospešuje rast kosti, si je domislil neki podjetni ameriški trgovec s paradižniki, ir posledica tega je. da oije vsa Amerika paradižnikov sok kakor pri nas malinovec. Celo v Evropo je že segla nova maniša, za kar so dali pobudo številni Američani ki vsako leto poseča-o Pariz in Riviero. V Ameriki dajejo paradižnikov sok celo dojenčkom, samo da bi bolje rasli. Nova epidemija seveda te spada med škodljive koristi pa. če že ne odjemalcem, vsaj pridelovalcem paradižnikov in izdelovalcem zadevnega so'ta. Pogostokrat je človek v zadregi, ko pred prazniki izbiral, v kateri kraj bi se namenil na kratek oddih. Navadno je tako tudi z našimi ljudmi — s tistimi, ki ob praznikih gredo z doma. Vsa mogoča letovišča in tuja mesta izbirajo, pri tem pa jim kar ne pride na misel, da se jim ponuja Bled v vsej svoji krasoti. Kaj si morete želeti lepšega, kakor preživeti velikonočne praznike na BIt-du! Sneg naglo k< pni po blejski kotlini in ravna za Veliko noč se bo prismeliljala pomlad. jx>-zlatila snežnike in njihovega sivega poglavarja. Vzbrstelo bo življenje okrog jezera. V najprelesinejših barvnih odtenkih zašije jez"rika gladina, kadar jo boža in kodra rahel pomladi vetre. Bled sam je ra sprejem gostov pripravljen, vrata njegovih hotelov so odprta vselej in vsakomur. A prav posebno za Veliko noč se bo Bled j>otrudil, da bodo gostje kar najodličneje pogoščeni. Cene sobam kakor hrani so znižane tako, da si lahko privoščiš velikonočni oddih za mai denar pa ob največjem komfortu. In komur je premalo, da bi si samo umiril živčevje in zbral duha na šetniah okrog jezera, na lagodni vožnji j)0 jezeru, v tihi idiličnosti blejskega otoka, — kdor se želi okrepiti še v zimski naravi bodisi na smučkah ali sankah, temu je z Bleda odprt ves gorenjski svet, pa tudi nejx>sredna blejska okolica sama premore ob Veliki noči še lepa smučišča. Bled je posebno v zadnjih letih uveljavil svoje ime po širokem sveta, po svojem sfcv vesu je ta izredni dragulj prirode v lati vrsti izbranih najlepših evropskih letovišč, ln je povsem napačno, da se Slovenci zanj premalo brigamo, ko nam je vendar odprt kakor na dlani in nam pripravljen nuditi kar premore v svoji pri rodni krasoti in kar so ustvarili podjetni Blejci sami. Blejski hoteli so urejeni prvovrstno, kuhinja je vsepovsod odlična. Bled vabi in mi s svoje strani toplo priporočamo vsakomur, ki se še ni odločil, kam na oddih ob velikonočnih praznikih: Pojdite na Bled. Dnevi, ki jih boste preživeli v njegovoem objemu, vas bodo okrepili duševno in telesno in ostal bo spomin, ki vaa bo vnovič in vnovič mamil na Bled. S slikarske razstave M. Jame Park - hotel, Bled Park - hotel modeme dovršenosti, fs na Bledu na prvem mestu gotovo imcpcaanten jtPark-Thotel«, ki pa združuje « tem tudi T8e vrldme munnega zavetiša v naJlepSl pokrajini Hotel je zgrajen najmodernejše in otpremljem b vsem komfortam. V hotelu so najnK>de»rnej5e kopalne naprave. Jezersko kopališče pa je tudi tako urejeno, da sado-voijl v vsakem oeim todl najbolj razvajenega obiskovalca. S hotelom jo združena velikanska najmodernejše urejena itavar- aa m twR ■ aragftmd svojimi oMeftl se hotel lahko meni e svetovno znanimi hotelskimi podjetji Veliko tn vzorno hotelsko podjetje je uredflo vse na ta načim, da služi v največje zadovoljstvo vsakemu gostu neglede sa to, b kakimi sredstvi ta raapo-laga. Omembe vredno je tudi to, da je za vsakega posta, M prefoiva v 'tem hotelu nadmanj B dni, oskrbljen T5-odstot. popust ca povratek v stalno bivališče. Grand hotel Toplice, Bled Grand hotel Toplice Na posebno mičnem delu jezerske obale Je zgra;en impozantni hotel »Toplice«, ki je od ene strani obkrožen od senčnih gozdov, od druge pa od jezera, kjer ima hotel tudi dobro '.ir>*jeno in opremljeno kopališče. Velik del apnrtmanov hotela je naravnost na jezersko riian. So pa tudi lepe sobice, ki jih osvežuje naravni vonj gozdov. Hotel ima urejeno tudi termalno kopališče in je naravnost vzorna njegova skrb za udobnost go stov tudi v vseh drugih pogledih. Ta hotel si je s svojo vzorno ureditvijo in dobro postrežbo pridobil kader stalnih obiskovalcev in so zelo velike njegove zasluge za razvoj tujskega prometa. Najmodernejše jugoslovansko zdravilišče, kopališče in letovišče 510 m nad morjem. Sezija skozi vse leto. Pojasnila in prospekte daje: Zdraviliška komisija in g uprava hotelov. s 1 # ir I a M '"j i® Ilir Nova zgradba. Tik ob jezeru, kopališču in zdrav parku. V vseh sobah tekoča mrzla in topla voda. 73 (r3% 'iT iS Ca :SU5 fKVStelj. t>4 ajmede neiši ',n na;bolje opremljeni hotel v d-žavi '.a»tn& termalno plavalna kapel v sama hiši. — fCo-mi>iwtna pe.n7.1ija (*na:bo4jša anta. prvovrstna oskrba postr^.bs. zdraviliška taksa in termaJna kiope) .pomladi 9."> Din. — Zaht^va-jte na&o pav šailrNž oferto. ki Vam nudi še tLadaJjinj-e predanosti. Docent Ar. Ivan Matko: avaie in. Preden načnemo to vprašanje, Je treba nekaj informacij glede smrtnosti za jeti-ko, števila odprtih in sploh jetičnih bolnikov pri nas kakor tudi glede naprav, s katerimi že razpolagamo. Glede prve točke navajam, da znaša v Jugoslaviji smrtnost za jetiko povprečno 3°/oo. So pa kraji s smrtnostjo le 2°/oo, nasprotno pa tudi taki s smrtnostjo celo 4°/0o in čez. Za jetiko umrje tcrej pri prebivalstvu 13 milijonov na leto približno 40.000 oseb. po 8 a v i č u in drugih ce.o 50 do 60.000, kar bi odgovarjalo povprečni smrtnosti 3.5 —4"/oo Po dr. Stojanoviču velja Beograd za najbolj okuženo me3to izmed vseh prestolnic Evrope, kjer m skoraj rodbine brez primera jetike V Beogradu umrje vsaka tretja oseba za jetiko Slično visoko število jetičnih okužb zaznamuje tudi naše socialno zavarovanje. Kajti 33.6 % vseh umrlih, zavarovanih delavcev je I. 1926 umrlo za jetiko. To je. da je bil vsak tretji cd vseh umrlih članov žrtev jetike! še višje je to število pri ženskah, kjer znaša smrtnost za jetiko ?eio 44.5 %. Po teh podatkih je 1. 192S umrla na jetik: polovica vseh umrlih žensk. Dalje dokazujejo podatki socialnega zavarovanja pri nas, da je znašala smrtnost za jetiko v odstotkih cbče smrtnosti med meščanstvom 13.5 %. med zavarovanim delavstvom pa 33.6 %, t. j. trikrat več. Slednrč nam kaže da umre v skupmi mladin delavcev od 14 do 22 let vsak drugi vseh umrlih na jetiki!! Število 40.000 jetičnib mrličev odgovarja glede na življenjsko dobo 2 in po! leta f po B r a u n i q g u), odi. 4 let po J o t -tenu, Bliirnelu itd.), odnosno 8 ,et ipo Kavserlingu) izza odprtja jetike pa do smrti povprečnemu številu 250.000 odprtih jetičnikov število bolnikov z aktiv-ro jet;ko znaša 360 000 število bolnikov s sicer ždečo- pa očitno tuberkulozo 4S0.000. £ t a m p a r sam računa število vseh. za jetiko obolelih v Jugoslaviji na 1,200.000, i: ar odgovarja približno mojim številkam. I)r. B o g i č nasprotno domneva, da bolehajo za tuberkulozo le 4 % vsega našega prebivalstva. Zanimivo je. da prihaja tudi dr. Hahn pri statističnem pregledovanju razširjenosti jetike med socialno zavaro-vanim delavstvom do približno iste številke. t. j. 3.iS %. Vendar se ista razteza le rs a člane, nesposobne za delo in prejemajoče hranarino! Prekužni indeks, odgovarjajoč našim Egrarnim razmeram, je zaradi tega bržčas manjši kakor v kulturnih državah.1 I v a n i č," ki se je bavil teta 1912 s tem vprašanjem v osnovni šoli v Guči v Srbiji, je našel prekužni indeks 70 %, ki bo bržčas povprečno tudi odgovarjal našim splošnim razmeram. Slično visoko prekužni indeks (68.61 %) je ugotovi) tudi dr. Čepu i i č pri šolski mladini v krajiški šoli v Zagrebu :n indeks 76.5 % pri otrocih, ki bo bili v skrbstvu prot; tuberkuloznega dispenzarja v Zagrebu. Znatno višji indeks od 45.5" % je ugotovil pri šolski mladini v vasi šestinah in v okoliških vaseh; največji indeks 95.75 % pa pri otrocih v Zagrebu iz rodbin z jetičnikom. Leta 1920. t a je dr. I v a n i č preiskaval zakuženost dece smederevske osnovne šole in ugotovil pozitivno P i r q u e t o v o reakcijo pri 22.4 % otrok. To število pa bi se sigurno še zvišalo, ako bi bil dr. I v a n i č pri negativnih primerih reakcijo še ponovil. Za oskrbo in skrbstvo teh ogromnih množin jetičnikov im.ai.nc na razpolago komaj 42 državnih in en zasebni dispenzar, dalje 7 sar.atorijev in 17 okrevališč itd. s približno 2.000 ležišči (Ivani č. Konstant i n c v 1 č, S a v 1 č). K njim pa je treba še prišteti postelje izolačnih oddelkov v javnih bolnicah in bolnico za bolnike z lupusom v Sarajevu. Z ozirom na to. da imamo za borbo proti jetiki precejšnje število dispenzarjev, vendar pa razmeroma zelo majhno število zdravilišč in dragih zdravstvenih ter skrbstvenih naprav na razpolago, mislim, da moramo osredotočiti vso borbo okoii d i -spenzarjev. En dispenzar pride pri nas na približno 300.000 prebivalcev, katero število pa je seveda za delokrog enega dispenzarja daieko previsoke Na Francoskem pride en dispenzar na 64 345. na Angleškem na 61.770" v Italiji na 212.646. na Japonskem na 47.122, na češkoslovaškem na 59.790. na Poljskem na 181.240. na Nemškem na približne 20 000 prebivalcev itd C a 1 m e 11 e sam zahteva po en dispenzar na 30 000 prebivalcev Potemtakem bi potrebovali še najmanj 100 do 150 novih dispenzarjev, tako da bi jih skupno imeli 150 do 200 kar bi odgovarjalo razmerju 65 do 85 000 prebivalcev na eno ustanovo.2 Ni^hcvo število bi morda znižali za nekaj desetin, ako bi pri oživo-tvarjanju dispenzarjev dali prednost tako zvanim »sreskim« s posvetovalnimi urami na obljudenejšib naselbinah podrejenega področja. V tem primeru bi moraM združiti s koro polovico vseh srezov katerih število znaša pri nas 339, v enote, obsegajoče po dva sreza. Vlogo dispenzarjev v praktični borbi proti jetiki nam najbolj predočuje statistika Nemčije kjer umrje od 80 000 jetičnikov le 12.000 v bomicah. ostalih 68.000 pa doma. t j. 5krat vec na svojih stanovanjih kakor v bolnicah Pri nas je to razmerje še mnogo mnogo višje! To dejstvo je živi kažipot, kam mora prodirati dispenzar pri nas. ako hoče docela izpolniti namenjeno mu nalogo! Delokrog naših dispenzarjev se mora točno opredeliti G^vni pogoj za delovanje teh ustanov mora biti harmonično sodelovanje s praktičnim zdravništvom in z vsemi pristojnimi humanitarno socialno karitativnimi napravami ter ustanavljanje krajevnih lig zaradi zbiranja gmotnih in in materialnih sredstev za praktično udej- 1 Po podatkih iz leta 1939. znaša v Ukrajini. Id nam lič^ 00 sestavi prebivalstva itd., pri odraslih prekužni indeks po Pir-quetovem načinu 67.4 %, po Mantouxovem pa 75 %. 2 z 200 dispen zarji bi se približali če- škoslovaški. Ir poseduje pri 14 milijonih prebivalcev 230 takih naprav. V splošnem pa rabimo mi z ozirom na nedostatna prometna sredstva, na površinsko obliko raz-nit i lin. no lako pomanjkljive socialno ske razmere ponekod in predvsem na .50 gostoto obljudenja znatno višje šte ispenzarjev ko Češkoslovaška. stvovanje tuberkuloznega skrbstva, kakor n pr. za izboljšanje hrane za sanacijo stanovanj, za skrbstvo svojcev, zlasti otrok itd. Dalje spada v delokrog dispenzarja čim zgodnejša izsleditev jetičnega obolenja, zajetje vseh jetičnikov v okolišu, socialno higiensko nadzorstvo svojcev, točna evidenca zakuženih stanovanj, razKuž-ba okuženih stanovanj, oprema odprtih jetičnikov z razkužili m pljuvalniki, zdravljenje jetičnikov z vidika jetike kot ljudske in kužne bolezni, torej z vidika epro-stitve bolnika nevarne kali v pljunku in dragih izločkih ter izcedkih m končno čim širša prosveta in pouk o jetiki in ne le je-tičnika in njegovih svojcev, marveč tudi širšega občinstva. Zdravilišča sprejemajo v mimogredočo oskrbo jetičnilie s prvim obdobjem obolenja in izolačne bolnice ter domovi bolnike z razvito in Drezupno jetiko, dočim pripada dispenzarjem odlična, navedeni dve napravi dopolnjujoča naloga: a) zaslediti na jetiko sumne o) nuditi jim hitro zdravniško pomoč (zdravilišče, bolnica, pneumo-toraks itd.), c) nuditi njim in iz zdravilišča odpuščenim socialno higiensko pomoč in slednjič č) odvzeti tercijarni jetiki, ki ostane v rodbinski oskrbi, opasnost za okolico. Načelna naloga dispenzarja torej ne obstoji v delovanju v dispenzarju samem, marveč zunaj njega 7 zakuženi rodbini, v zakuženem domu in v poklicu in okolišu, ki ga more doseči Dispenzar mora pretvoriti leglo nevarne kali v asanirano mesto, ki mu je odvzeta vsaka nevarnost za okolico! Postopek naših dispenzarjev mora biti torej inf i Krati ven, socialen, ne pa čakajoč, individualen! Zaradi tega spadalo na čelo dispenzarjev dobri poznavalci klinične in razvojne slike jetike. in sicer s potrebnim socialnim čutom, ne pa le s čutom individualne prause!! K glavnim nalogam dispenzarja pa spada tudi sestava točne statistike o relativni in absolutni smrtnost; za jetiko, o krajih, najbolj okuženih z jetiko, o številu odprtih jetičnikov, o dobi odprte jetike od otvera pa do smrt: obolelega, o prekuž-nem indeksu, o analizi posameznih obratov in zaposlenja delavstva z ozirom na prikladnost za jetičnike in k jetiki nagnjene delavce itd. Kajti brez zanesljivih takih in enakih statistik je smotren boj proti jetiki zelo težak! Seveda Je delovanje dispenzarjev zelo ovirano m mora biti celo brezuspešno, ako ustanova ne razpolaga s potrebnim številom postranskih skrbstvenih in oskrbovalnih naprav. Te naprave se tičejo jetični-ka, in sicer na eni strani z ozdravljivo in izboljšljivo oblino bolezni, na drugi strani pa jetiCnika, invalida, hiralca, nevarnega za širšo in ožjo okolico, in slednjič morajo zajeti ogroženo okolico, predvsem deco. V naših razmerah potrebujemo v prvi vrsti izoSačne bolnice, in sicer bodisi v obliki običajnih oddelkov, priključenih javnim bolnicam, ali pa specialne bolnice za vse oblike jetike.3 Kajti naM ljudstvo je še na prvobitni stopnji in so pri nas kraji, kjer prebiva:stvo nima pravega pojma o jetiki, njenem bistvu, načinu prenosa, nevarnosti in njene kali itd., ne o negi bolnika, ne živi v primernih stanovanjskih prilikah, nima pojma o prikladni, četudi preprosti prehrani, ne pozna mestoma niti postelje ali pa trpi na takšnem pomanjkanju ležišč, da se okoli jetičnika gnete vsa družina V takih bednih in revnih razmerah znači vsak odprt jetičnik najhujšo nevarnost za svojo okolico! Zaradi tega mora v borbi proti jetiki tudi pri nas obveljati načelo brezpogojne odstranitve čim večjega števila odprtih jetičnikov iz okolice v izolačne bolnice! Iz računanje števila hiralničnih postelj je možno na različne načine. Tako n. pr. je dognal B r a u n i n g s študijem stettin-skih razmer, da rabi Nemčija z 62 milijeni prebivalcev z absolutno smrtnostjo za jetiko od 61.000 jetičnih mrličev na leto in relativno smrtnostjo od 0.S8 % približno 18.900 hiralničnih postelj. Od teh odpade na odrasle 17.640; ostale 1260 pa na hirajoče jetične otroke. V istini pa ima Nemčija v ta namen danes približno le 12.000 ležišč. Na ta način ji primanjkuje do izpolnitve teoretične zahteve še 6.800 postelj. Po prenosu Brauningovih ugotovitev za Nemčijo na našo državo potrebujemo za hirajoče, odprte jetičnike 3780 postelj pri čemer upoštevam le število prebivalstva pri nas in v Nemčiji. Ako pa jemljem v obzir še močno zakuženost našega prebivalstva, ki je trikrat večja kakor nemškega, petem se dvigne število nam potrebnih postelj na 11.340!! Na Norveškem računajo eno petino ležišč na število odprtih jetičnikov, t. j. 45.000 postelj za naše razmere. Nekoliko manjše število postelj. 36.000, potrebujemo po danskem ključu, kjer ima po zakonu vsako upravno okrožje s 65.000 prebivalci tn izolačne bolnice z 1S0 posteljami. Anglija ima na razpolago pri enako visoki absolutni smrtnosti za jetiko, kakor jo imamo mi, za jetične hiralce približno 20.000 postelj. Po Brauningovera. računu bi morala imeti za oskrbo jetičnih hiralcev Jugoslavija torej najmanj 11.340 postelj. Vendar pa sem mnenja, da je to število za naše splošno nedostatne razmere znatno premajhno in se moramo v tem pogledu držati angleškega ključa. Kajti od Anglije je obče znano, da ni dosegla silnega znižanja smrtnosti za jetiko od 25.3°'oo leta 1861. na 0.9S°/oo 1. 192S. le z izboljšanjem socialno higienskih, stanovanjskih in delovnih razmer, marveč v znatni meri ravno z izločitvijo in z oskrbovalnimi možnostmi jetičnih hiralcev izven rodbine v primernih zavodih bolnicah azilih delavskih kolonijah itd Zaradi tega sem mnenja. da moramo na tem polju posnemati Anglijo in doseči isto število postelj kakor jih ima ona Potemtakem rab! Jugoslavija trenutno najmanj 11000 in največ 20.000 izolačnih hiralničnih postelj. Pripomnim pa. da za praktično zatiranje jetike ne zadostuje le osnavljanje izolačnih bolnic, hiralnic itd., marveč je treba tudi s primerno prosveto pripraviti jetičnike in njihove svojce, da se poslužujejo teh naprav. V to svrho je treba skle- 8 Sem spadajo tudi razni azili, hiralnice domovi za jetičnike, delavske kolonije itd. njenega, smotrnega tuberkuloznega Skrbstva, predvsem dobro delujočih dispenzarjev. Najvišja naloga in najvišji cilj poslednjih mora biti, zajeti v skrOstvo ln staviti pod nadzorstvo vse jetičnike brez izjeme podrejenega okoliša in odprte hirajoče, predvsem pa umirajoče jetičnike v čim večji meri izločiti iz ogrožene okolice ter skrbeti za izčrpno sanacijo svojcev (rodbine). IV. Pri ustanavljanju ljudskih zdravilišč, namenjenih revnim slojem, bi morali biti zelo oprezni, ker stane njihovo osnavljanje in vzdrževanje ogromne vsote Pomen in vlogo ljudskih zdravilišč za pobijanje jetike je treba razmotrivati z vidika karita-tivne pomoči in nacionalne ekonomije. S prvega ni mogoče ugovarjati proti ljudskim zdraviliščem, ker značijo za manj imovite in ubožne jetičnike veliko dobroto. Kajti zdravilišče omogoči, da se odstrani bolnika za izvestno dobo od rodbine, da najde bolnik tam ne le oddih, marveč tudi okrepčilo za rvišanje starih in tvorbo novih odpornih fizičnih in duševnih sil, da se mu nudi dobra oskrba in okre-pilna hrana in končno Ja se more bolnik v napravi odpočiti od naporov in težav borbe za vsakdanji kruh Razen tega mora biti jetičniku zdravilišče »higiensko vzga. jaiišče« v pravem pomenu besede. Vse navedene okolnosti pa ako tudi se v celoti zdmžijo za borbo proti jetiki, ne morejo zgrabiti jetične kali na korenu Kajti ni države na svetu ki bi bila toliko bogata in bi razpolagala s tolikimi gmotnimi sredstvi, da bi mogla nuditi vsem svojim jetičnikom oskrbo v zdraviliščih. Jugoslavija n. pr. bi potrebovala na leto približno 3 in pol milijarde dinarjev, ako bi hotela nuditi vsem 600 000 jetičnikom (240 tisoč odprtim in 360.000 aktivno bolnim) oskrbo v zdraviliščih, in sicer le po 3 mesece na leto in bi oskrba stala na dan 60 dinarjev. (640.000 : 4X60X365.) Razen tega nam te milijarde ne nudijo zadostnega jamstva da bi se z njimi dosegla večja gospodarska korist- Iz poročila dispenzarjev v Nemčiji moremo n. pr. posneti, da je obolel ponovno, ln sicer v razmeroma kratki dobi znaten odstotek pljučno bolnih, ki so bili odpuščeni iz zdravilišča, akoravno so bili ocenjeni z Izvidom »polno delazmožni« Mnogim izmed njih se je bolezen že tekom enega leta poslabšala, tako da 1e bilo glede njih treba razmišljati o ponovni oddaji v zdravilišče. Di-spenzarji se tudi pritožujejo, da iz zdravilišč odpuščenim jetičnikom ne morejo zlepa najti zaposienja, odnosno službe, ker mnogokrat vobče niso polno marveč le delno delazmožni in prislužni ali pa si je delodajalec našel medlem polni nadomestek. Mnogokrat tudi iz razloga, ker je jetičnik zaradi obolenja postal fizično in zdravstveno nesposoben za svoj prvotni poklic ali pa je bil bolnik vsled daljšega bivanja v zdravilišču sploh izgubil smisel za vsakdanjo borbo in smatra, da ga mora javnost brezplačno preživljati Zaradi tega vsega smatra poročilo nemških dispenzarjev oceno delazmožnosti jetičnikov po odpustu iz zdravilišča kot veljavno le na papirju, ne pa za praktične potrebe. Zato bo razumljivo, ako se zahteva, da se povratek delazmožnosti tekom zdravljenja v zdraviliščih in zatem ne meri na imo-vitih, marveč na neimovitih slojih, predvsem na fizičnem delavcu. Drugi zahtevajo pri oceni delazmožnosti tudi navedbo predvidenega trajanja tega stanja. Slednjič priča za nezadostno vlogo zdravilišč v borbi proti jetiki kot ljudski bolezni tudi dejstvo, da se je n. pr. 1. 1921. v Nemčiji kljub ogromnemu številu zdravilišč oprostilo manj oseb jetične kali. nego se je v istem letu v Berlinu pojavilo novih odprtih jetičnikov!!! Pri izračunanju števila zdraviliških postelj sem vzel za podlago tozadevne razmere na Danskem in v Nemčiji, ki veljata v tej panogi tuberkulozne oskrbe kot najbolj opremljeni, in razen tega še B r a u-n i n g o v e tozadevne številke. Po danski formuli bi potrebovali na 2.800 prebivalcev 1 zdraviliško posteljo. Na ta način potrebujemo na 13 milijonov prebivalcev 4.600 postelj. Seveda to število za nas ne more veljati točno, ker ima kulturno izredno visoko stoječa Danska pri 3,400.000 prebivalcev absolutno smrtnost za jetiko s komaj 2 821 mrliči na leto. Relat^ <>a smrtnost zanjo pa znaša le 0.8°/oo. Mi pa imamo približno 40.000 mrličev na leto in relativno smrtnost za jetiko, ki je skoraj štirikrat višja kakor na Danskem!!! Upoštevaje poslednjo, bi morali imeti na razpolago najmanj 18.000 zdraviliških postelj. Po vzgledu Nemčije s 65 milijoni prebivalcev in z 31.600 ležišči v zdraviliščih za odrasle in otroke (1. 1931.) se moramo opremiti z najmanj 6.400 posteljami. Oziraje se pa na relativno in absolutno smrtnost za jetiko pri nas (3°/oo) in v Nemčiji (0.98°/oo) pa potrebujemo znatno višje število postelj, t. j. 19.000. Torej po tem računskem postopku dobimo skoraj enako visoko število kakor po danskem. Pripomnim pa, da sem dobil te številke na podlagi trenutnih razmer v obeh državah, ki sicer slovita na tem polju kot najbolj opremljeni, ki pa še vrhunca v tej panogi naprav nista dosegli. Zaradi tega se mi zdi, da odgovarja številka, dobljena s pomočjo Brauningo-v e g a ključa, mnogo bolj resničnim zahtevam kakor pa zaključki na podlagi danskih in nemških razmer. B r S. u n i n g4 je za Nemčijo izračunal, da rabi mesto obstoječih 31.000 zdraviliških ležišč najmanj 44.200, in sicer 39.160 postelj za "»drasle. 1.890 za otroke s pljučno in 3.150 za otroke s kostno jetiko. Na 13 milijonov prebivalcev pri nas odpade potemtakem 8.850 ležišč. Ker pa je relativna smrtnost za jetiko v Jugoslaviji trikrat višja kakor pa v Nemčiji, potrebujemo zaradi .ega znatno višje število ležišč, t. J. najmanj 26 550 Na podlagi teh razmotrivanj potrebuje Jugoslavija pri današnjem stanju najmanj 18.500 in največ 26.000 zdraviliških postelj v katero vsoto sc. všteta zdravilišča za pljučno in kostno jetiko. kakor tudi za odrasle in za otroke! Seveda te in enake številke ne predstavljajo aosolutnih vrednot. Kljub temu pa morejo služiti vendarle kot prilična podlaga v svrho informacije v tem težkem predmetu V koliko rai se pa da prednost osnavUanju samostojnih izolačnih in zdraviliških naprav ali pa združenju obeh v enoto, prepuščam nadall-niemu razvoju. K oživotvorjenju sanatorMev bi se mo--ala pritegniti v znatni meri privatna pobuda in pa socialno zavarovale vseh na nog. žal. nam manjkajo slično kakor 4 Glej mol članek: »Gmotna sredstva potrebna Jugoslaviji za zat?mn1e iefke«, ki izide v eni izmed prihodnjih številk Franciji, Angliji Italiji Itd. zlati zakladi invalidnega zavarovanja Eventualno bi si mogli pomagati z zdraviliškim in skrbstvenim zadrugarstvom, kakor ga ima Italija Za jetičnike v prvem obdobju obolenja bi moralo obveljati najvišje načelo, ria se izslede jetiki zapadle osebe po dispenzarju v čim zgodnejši dobi jetičnega obolenja in se oboleli dovedejo k čim hitrejšemu higienskemu, dietičnemu zdravljenju ali pa k čim zgodnejšemu stisnjenju obolelih pljuč (pneumothorax). V mnogih krajih bi po mojem mnenju pomagale iz zagate javne prostozračne lope. stoječe pod nadzorstvom dispenzarjev skrbstvenega zdravnika in skrbstvene sestre, kakor sem to imel priliko videti v Belgiji. Nemčiji in drugod Prav zanimivo je. da se poudarja zlasti v zadnjih letih važnost tako zvanega ambulantnega zdravljenja jetičnikov in se ga postavlja nasproti zdravil en-fu v zdraviliščih in bolnicah Ambulantno r.dravlje-nje se izvaja v prostozračnih lopah, ki so priključene dispenzarlem ln služijo prosto-zračnemu ležanju Namenjene so lahko bolnim, ki niso potrebni stacionarnega zdravljenja, dalje bolnikom ki po poteku zdravljenja v bolnicah ali zdraviliščih še niso popolnoma delazmožni. končno pa tudi vsem še hodečim kronično odprtim jetičnikom, v kolikor niso potrebni zdravljenja v bolnicah. Namen javnih ležalnic ni. da bi nadomeščale bolnice ali zdravilišča. marveč služijo le v svrho podpiranja ambulantnega zdravljenja, spojenim z ležalno kuro pod strokovnim vodstvom. Na drugi strani pa osamljenju okužljivih jetičnikov iz nedostatnih rodbinskih ln stanovanjskih prilik. Prednost teh ležalnic je, da ostanejo v okrilju rodbine poslednji bolniki, je zdravljenje v njih jako poceni in ni njihovo osnavljanje ter vzdrževanje spojeno z večjimi izdatki V Ltibecku sem imel priliko si razjedati krasno urejeno ambulantno, javno le-žalnico, ki je priključena mestnemu dispenzarju in stoji pod nadzorstvom pristojnega skrbstvenega zdravnika. Dopoldne se poslužujejo naprave moški ln z njimi mladina moškega popoldne pa ženske z mladino ženskega spola. Doba ležanja traja poleti pet ur, pozimi 4. V napravi dobivajo bolniki pol litra mleka in maslen kruh z narezom. Ležalna kura stane na dan 0.6 mark, t J. 7.8 Din. Stroške za vzdrževanje lilbeokove naprave krijejo socialno zavarovalni zavodi, socialni oddelek mesta, zasebna karitativ-na društva in slednjič tudi plačujoči bolniki, ki se naprave poslužujejo. Taka ambulantna ležišča pa ne ustanavljajo le razne javne institucije, marveč tudi zasebniki, zdravniki itd. V Glo-gischdorfu je zgradil tako ležalnico ts mošnji zdravnik dr. L i n d e m a n. Ležalnica nudi prostora za 25 bolnikov. Bolnike pošilja ne le imejitelj sam, marveč tudi drugi zdravniki, ker je izven ležanja vsako drugo zdravljenje izključeno. Prostozrač-na lopa sestoji iz pritličja ln iz nad njo se nahajočo ležalnico, ki je po zmesmi steni deljena v oddelek za moške in za ženske. V pritličju so nameščeni razni prostori: zdravniška soba, zajtrkovalnica ln kopalnice. Ležalnica je urejena tudi za prenočevanje. Ležanje stane na mesec tn na osebo 30 mark. Prenočujoč, doplačajo 5 mark. Bolniške blagajne plačajo za člane 4.5 mark. Za 1 marko dobe bolniki kosilo. Take zasebne ležalne naprave so v splošnem Jako priljubljene in je njih osnavljanje tn vzdr-žavanje prav poceni. V Glogischdorfu se je n. pr. prvo leto zdravilo na ležalnici nič manj kakor 200 oseb! Iz omenjenih razlogov mislim, da se naj tudi pri nas take ambulantne ležalnlce osnavljajo in naj tvorijo v programu naših mestnih tuberkuloznih lig važno točko praktičnega udejstvovanja. Priporočljivo bi celo bilo, da bi se te naprave oprijela tudi zasebna podjetnost.5 K izčrpni izgradnji tuberkuloznega skrbstva spadata tudi posredovanje dela in poklicno posvetovanje. To pa le za osebe, vstopajoče v življenje (posvetovalnice za mladostne) in v skladu z njihovimi fizičnimi in duševnimi silami, marveč predvsem za jetičnika v trenutku, ko ni več zmožen izvrševati priučeni poklic ali je postal zbeg obolenja brezposeln. Pri menji poklica je upoštevati v prvi vrsti poklice z zaposlenjem na prostem, svežem zraku. Pri poklicnem posvetovanju je potreben do izvestne mere nfe le čut človekoljubja, marveč predvsem čim ožje harmonično sodelovanje med zdraviliščem, dispenzarjem in poklicno posvetovalnico. Pri Jetičniku naj se s posredovanjem dela ne prične šele ob izpustu iz zdravilišča ali ob popolnem razsulu njegovih fizičnih sil, marveč mnogo prej, docela že pred odhodom jetičnika v zdravilišče. Na ta način se omogoči. da se bolnik lahko popolnoma posveti zdravljenju, ne da bi ga tlačila skrbi glede usode njegove rodbine in glede njegovega zaposlenja po vrnitvi na dom. Radi omilienja prehoda iz brezposelne dobe v poklicno udejstvovanje je nujna potreba, da se uvede čim razseinejša in razno-ličneiša delovna terap'ja in poklicno pre-šolanje že v zdraviliščih. Koliko mnogovrstnih delovnih zaposlenj uvajajo moderna zdravilišča v svojem okrilju, katerih ponos so razspžna delovišča in uspehi v tem pegledu! Za uspešno poklicno posvetovanje pa je nujno potrebna razvrstitev delavstva v večjih obratih po obsegu delazmožnosti posameznika in njegovega delovnega udejstvovarja. Tu smo popolnoma zaostali, akoravno je brez tega pregleda vsako pokl'ono posvetovanje prav za prav iluzo-no! Pri teh ugotovitvah naj nas vodi io v prvi vrsti bogate izkušnje Henrika Forda, ki jih je imenovani obelodanil v svoji kniigi »Moje življenje in delo«. Tu se odpira naš;m dispenzs>riem bogato polje za praktično pobijanje tuberkuloze med delavstvom. Glede nadaliniib izvaianj v teh važnih in zanimivih vprašanjih, ki radi nujnega štedenja. zlasti v zadnji dobi stopajo v ospredie opoznHam čitate'ia na mojo knjigo »PrntituherkTiloznl disnenzar«. poglav-1e XXIX »Poklimo posvetovanie«. ki se uvaia s pomembnim veslom• »Poklicni po-svetovalee ietičnikov mora h't» Krn glede znania. Salomon pi modrosti In duhovnik po plemenitosti sroa.« (Se bo nadaljevalo.) ZA ŽENSKE BOLEZNI t 20-dnevno zdravljenje v spomladanski sezJji Din 1.200— (Soba, hrana, kopeli, zdravnik in prevoz z avtom.) 3467 Prospekti zastonj. 5 Sred'Sn11 urad za zavarovanle delavcev vzdr^j-fp v Zagrebu taktno lavno ležalnico fob^pmsčp) ki sestoii iz treh ena nad dii?o fprflo Rr»'nik' ne vživa *o v zavodu le le*«»1ne kure marveč tud' druge oblake zdrpvHenia v koHkor so iih notrebni v tn svrho nhtcknie dvakrat M1 din 7^-OTm'k T.^on^fp t^ja dnevno od 8% do 11% in od do ^ m M IL Urefufe dr. Milan VzcJmar Zanimiv šahovski jubilej smo praznovali te dni: ar. S. rarrasch si je naložil sedmi križ. Leta 1862. se je rodij v Bratislavi Nihče ne bi majhnemu, svežemu, agilne-mu gospodu prisodi) sedemdeset let. Tarrasch je imej svojo veliko dobo. Od ieta 1889. do 1905. Takrat ;e nabra) celo vrsto prvih nagrad na mednarodnih turnirjih. Močan je bil. Prepričan je bil, da mu na svetu nihče ni kos Pa se je leta 1908. spustil v dvoboj z Laskerjera. Dobro se je držal. Lasker je dobil 8, Tarrasch 3 partije Zdi se mi. da je Tarrasch v tem dvoboju prekosil samega sebe. On seveda je sodil drugače. Od tega poraza naprej, od trenutka, ko so se mu podrle iluzije, je Tarrasch počasi postajal manjši in manjši. Jubilant si je nakopal veliko sovražnikov. Oblastnim ljudem gre vedno tako. Nobena sramota ni to. Tarrasch pa Ima nedvomno velike zasluge za šah. Izvrstno je od nekdaj glosiral partije. Njegova prva knjiga »Dreihundert Schachpartien« j« vzgojila skoraj vso moderno generacijo velikih mojstrov. Ostala je najboljše Tarra-schevo delo. Na stara leta je Tarrasch prevzel broj šahovskih rubrik. Menda je zato edeu izmed najbolje situiranih poklicnih šahov-slrih mojstrov. Ostal je svež in ohraail si je čisto, vročo ljubezen do šaha, ljubezen, ki je popolnoma izpolnila vse njegovo dolgo življenje. Da mu je usoda naklonila tako življenjsko vsebino, je v današnjih grdih časih prav gotovo izdaten povod za odkritosrčne čestitke. Naslednja partija la pravkar končanega londonskega turnirja je izredno zanimiva: Beli: dr. Aljehta črni: dr. T&rtakcwr«* 1. d2—d4 RgS—f6 2. c2—c4 e7—e5 Tartakower je nepoboljšljiv, vedno m spušča v divje stvari Budimpeštanski gambit je sicer že dokaj konsolidiran, ni p« na najboljšem glasu. 3. d4Xe5 Stf6—«4 Torej niti ne! Tarta3cower Igra nov g®i> bit. Madžarska poteza je 3. . . . Sf6— g4. Igrano potezo je iznašel Fajorowica leta 1927. 4. Sbl—<52 Se4—c5 Mogoče Je ta 1 , , . DfS—bi feoT*«. 5. Sgl—f3 . . . Dobra je varitanta 5. b2—M 3c8— 6. a2—a3 d7—dS, 7. ©5Xd.3 LfSXd&, & Sd2—e4I 5. . . . EbS—cS 6. T>dS—«7 7. Lfl—g2 . . . Na 7. a2—a3 bi s5ed!lo Sc8Xe51 8- S2S5C e5 d7—d 5. 7. . . . 8. Sd2—bi! . . . Silno presenetljiva poteza. Skakač pa ima svoj načrt. Preko c3 bi rad skočii na d5, kjer bi imel izvrstno pozicijo. 8. . . . Sc6Xe5 9. O—O! Se-5Xf3+ Seveda ne 9. . . . 6e5Xo4 aaradi 10, Ddl—d4. Bolje pa je bilo 9. . . . d7—di LfS.—g*7 ScS—efl 0—0 . Lg7Xc3 m* Lcl—-M TfS—«• De7— lizacijo. 19. Tel—dl . . t Prvi pritisk na oslabelo točko <18. 19. . . . Ld7—cS 20. Sc3—e4! . . . Drugi pritisk, ki je že udar. 20. . . . Se6—c3 Na žalost 20. . . . d6—d5 ne pomaga nič. Sledilo bi: 21. c4Xd5 Td8Xd5, 22. Se4—f6+ Lg7Xf6, 23. Lg2Xd5. Menda bi bilo 20. . . . b7—b6 še najbolje. 21. Se4Xd6 Sc5—a4 2. c4—c5! . . . Pravi odgovor. Na 22. b2—bS sledi Sa4—b2! 22. . . . 8a4XW 23. Tdl—el b7—b5 Zadrega je zelo velika. Skakaču na b2 grozi Le3—d4. Prav nič bi ne pomagalo 23. . . . LcS—e6 zaradi 24. Le3—d4! Sb2—c4, 25. TclXc4 Le6Xc4, 2S. Ld4X g7, Kg8Xg7, 27. Dc2—c3+. 24. c5Xb6!! . . . Odločilna poteza. Jasno je, da grozi 25. TclXc6. črni mora vzeti skakača, če noče kapitulirati takoj. 24. . . . Dc7Xd6 25. Dd2Xd6 Td8Xd6 26. b6Xa7 . . . Prosti kmet je seveda obilna kompenzacija za žrtvovano figuro. 26. . Lc8—b7 27 Le3—c5 Td6—d8 28. Lc5Xf8 Kg8 Xf8 29. Lg2 X c6 Lb7 X c6 SO Tel X c6 . . . Po končani likvidaciji ima beli trdnjavo in 3 kmete za dve lahki figuri Toda med trojico kmetov stoji orjak na a7 Vrhu vsega grozi že Tc6—b6 in Tb6—b8. Vse to vodi do nagle katastrofe. 30. . Td8—a8 31. Tc6—b6 . . Grozi 32 Tb6—b8+. Torej bi bil v 28. potezi mora! na fS vzeti lovec ? Tudi to bi ne pomagalo ker M po istem boinem načrtu beli nazadnie z obema trdnjavama na osmi liniji ujel lovca. 31. . . . Ta8Xa7 Tartakower igra skoraj vsako partij« do br'dkpomLid... Kadar potihne f>esem burje na morju, vedo vsi, ki živijo ob njem, da je spomlad na pragu. Zima se poplavlja. Ta zima. primorska, ie seveda brez snega in leda. Sneg pokrije kvečjemu kraške nredele. Zdaj, sredi marca, vsekakor lahko govor'm o le še o lanski :?irr.;. Selce so razpele svoji bela krila kakor (Mob in dihajo s polnimi pljuči. Burja ie Č.-7, zimo očistila ozračje zatrla vse kužne klice, zraku pa je dala poseben vonj in okus. O. kako srečni so tisti, kn ga smejo vdihavati! Kamor se človek ozre. povsod je b!a iščejo morje. Ljubitelji planin že pripravljajo svoj wmo iin h ajdi «K-veda! O, Selce jih bodo z veseljem »prejele! Ce ?>-e ra več. vsa j za dva dnn in v tem ča-^u se bodo nekako za predujem mudihaJi slabega zraka, ki jih bo poleti še «!>krat. za delj časa privabil sem doli Tujski ofoisk Selc iz lanskega leta daje prijetno upanje, da bo letos poset morja Hotel „Rokan" v Selcah torbe, da i'h vržejo cez aa pot! Kam? V Primorje željnih gostov še večji. Peščina j« odlična, kopališče krasno, prilike za odmor tn zabavo kolikor hočeš. HoteM pa kar tekmujejo med reboi. da bi gostom čimbolj olajšali prijetno bivanje. Hotela sta dva. »Rokan« m »Lomčarič«. Prvi in največji ima 40 sob im veliko teraso s krošniasti.m drevjem. Razgled jc d.iven. Lastnik tega hotela je uredil tudi prenočišče za turiste kjer dobi planinec ležišče za borih 10 Din. Na ta nač:n je omogočeno turističnim skuninam, da se ustavijo v Selcah za več dni. Hotel »Lončar!** je lep in tma 15 v>b, salon in teraso tik obale. K-er^stori tik ob m"«-;u. greš iz njega kihko naravnost v vodo. Poleg hotelom imajo Selce por en i. Za 45.— do 55.— Din dnevno preživ^š tam Lahko v miru m blaženosti velikonočne praznike. Sobe pri arasehnrkib so na razpolago po povprečni ceni 15 Dim. Selce so oddaljene od Crlkvenke bona 2 km. kar predstavi ia ljubek vsakdan ji izlet, komur se tja pol.hfbi. Ker kopljejo prekop m nor vodovod, je vozni promet preko železniške postaje Plase začasno ustavljen "m gostom »e priporoča, da se pripeljejo naravnost 3 Suša/k« z ladja. 4 # Najbolj obiskani hotel v Selcah. Obdan Je b senčnatim vrtom, ki nudi gostom prijetno fcetališče. Stoji ob peščenem kopališča. Komfort hi prvovrstna kuhinja. Izborna postrežba. Krasna terasa in druge največje udobnosti Hotel Overland na H v aru Ta hotel je prav priporočljivo zatočišča ln bivališče za naše, na morje potujoče občinstvo. Hotel stoji tik ob morju s svojim lastnim kopališčem, terasami in prostori za e< »Inčenje. Postrežba v hotelu }e prvovrstna, r lasti kuhinja se odlikuje po zadostnih por-cjah in izredno nizkih cenah. Kuba se rut dunajski in domači dalmatinski način, t;;ko da je izbira slastnih jedil vedno prav znatna. Preskrbljen pa je hotel zlasti z iz-rednimi sj>ecijali tetami dalmatinskih vin. Klima na Hvaru je izredno ugodna in s» zlasti slabokrvni ter bolni na pljučih in oni. ki tožijo o težkočah prebavnih organov, prav dobro okrepijo. PARK HOTEL CRNKOVIC Vls-a-vls zdraviL parka. Dipl. kuhinja. x-en-sdjon 60—70 Din. Prospekti gratis. HOTEL CTvIKVEMCA Pomladne in Jesei-ske cene Din 60, t glavni ■ezemi Din 65—75. Prospekti zastonj. PENZIJON »VILA JULIANNAc Pavšalne cene s kopeljo dnevno 60—70 Dtn, ▼ sezoni 70—80 Din. Prospekt. KRALJEVIČA Najstarejše morr':o kopališče pol vrt Susaka-Reke in postaje Plase. od Krasno peščeno kopališče, za otroke ločeni prostor. Kur- taksa Din 2, kopanje Din 2. Cela oskrba s sobo od 40 do 65 Din. Izven sezije eventuelni popust. Natančne informacije dajejo hoteli: »Jugoslavija« in »Krk« ter Kopa-Jiščno poverenstvo. — Avtobusna zveza. Železniška staja Crikvenica-Šilo-Krk. (Otok Krk) vsaki dan |>arobrodn» zveza s Su- šakom (3 ure vožnje) vodilno morsko hi kliinatično kopališče na Gornjem Jadranu. — Letni obisk 14.000 gostov. Ko-pališčna sezona od aprila do oktobra. Velikonočne atrakcije. Letos znatno znižane cene. — 30 hotelov in penzionov. Cene pavšalne od 50—90 Din dnevno po osebi. — Zahtevajte prospekte in pojasnila od LJEČILIŠNOG POVJERENIŠTVA U CRIKVENICL 94 ■Ml Hotel Palace-etablisement 40 sob, urejene za zimsko solnčenje. Posebni balkoni ln terase za solnčenje ter vrt poln eksotičnih rastlin. Zdraviliški salon in drugi društveni prostori. Pension od 70—90 Din 83 Zahtevajte prospekte! Direktor: Med. dr. J. AvelinL Od Bln l 10 dni rnkiu-zivno: prvovrstno prehrano, stanovanje vse takse, elekt. luč, postrežbo in kopelj na tastni peščeni obali Koncerti, d.ancing, šport, tenis HOTEL Zahtevajte gratis prospekte! BBBMnaSBHHBIHBBBI Korčula JUŽNA DALMACIJA 4 ure do Splita, 3 ure do Dubrovnika. Brzojavi: Andreis, Korčnla __S7 —— Ste potrebni trt g rja ? Tau je pptrf• potrtfcna topla morek-a kope!? Fotujt« čimprej ▼ Selce, 6a m pbpraTite, dokler nI prepoco*. tflotel Jtofcan ki je priljubljen m-eS!am^ki peniio« prarr m morju, 0Wa.11 7. vpidiim yfr>čaalx> 45—Din. Informacij« daj« diRokait< a 40 aoudum in bo?«! »l-ončarič« a SC ».-bajni. _ Ceno u Veliko ooi: 1fMn«™» penarf> 460 Din 5-doevjia j>oriuji 300 I»« HOTEL BELLEVUE CRIKVENICA more s svojim konfortom, izvrstno oskrbo in nizkimi cenami zadovoljiti vsakogar. Divni razgled. Kopališče v neposredni bližini. Hotel, ki zapusti v gostu najboljši vtis in se gosti vedno zopet z veseljem zatekajo v to najsolidnejšo hišo. 91 ZA VELIKO NOC V CRIKVENICO Hotel „SLAVIJA" Pension Novozgrajen na krasnem prostoru ▼ okraju viL 25 moderno urejenih sob; ■ tekočo vodo ln balkoni z razgledom na morje Lep park in borov gozd. Par korakov na plažo. Vedno svež in čist zrak. Prvorazredna domača in dunajska kuhinja. Prospekti na zahtevo brezplačno. Brzojavni naslov: »Slavija«, Crikvenica. Lastnik Albin Starešina. 78 bivanj® v Crilcvessiei nudi komfortni per»!leo~»«»tanrant VILA RU2ICA ter dependiviaca VELA AKETA NajflneJSa oskrba ob eenah. Krasna lega in razgled. Sohtevajt« brezplačne prospekte. 96 PENZIGN »DANICA« CRIKVENICA gV. JELENA Ugoden položaj, po prtredi tik morja oddaljen 15 minut od Crikveniee. Leži ▼ bližini borovega gozda. Kopaliftč« »raven poslopja. Cena pen z ion a z oskrbo in taksami Din 55. Na razpolago eo čolni tn mogočnost izleta z jadrnico tor rtbarenje. 93 Lastnik: Jar® Maaestar. Dom Dr. Seidl, CrlSsresdea 50 sob s tekočo vodo. Penjsfca Dtn 65.— 148 do 75.—. Zahtorvajte prospekte! V sred! meeta to atowa najbližji kopališču. Krasna teraso sa solnče-nje. Lepo urejena sobe ter najboljša domača ln dunajska kuhinja. Cene pensionu najnižje. Pojasnila in pro-spekte pošilja brezplačno lastnik B. Kovače\4č, Hvar. 80 RESTAVRACIJA IN KAVARNA vRivieTa" sa Rabo, slovi kot naJlzvrstneJBa kuhinja ob najnižjih cenah. Domača in dunajska kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ki prebivajo na Rabu. 96 Polna penzija z vsemi taksami in postrežbo Din 55—60 dnevno! Hotel »Astoriacc na Raba B ser Jadrana, a kra^nrm kopali^em. Hotel )e impoianiea, us->pro« pr<«t*niži!a. Modtfne, s vtem komforV>m in za T»iko potrebo HKti a pofeuu >pr A Ij M A € I J A Cena celotnega penzijona incl. postrežbo in zdraviliščno takso Grand Hotel Imperial Hotel Praha in Bristol Hotel Adrija Hotel Miramar Hotel Slavija Vila Sofija Din 85.— Din 85.— Din 75.— Din 75.— Din 75,— Din 70.— Železniški privilegij pri povratku po 5. dneh bivanja 75 % popusta. Parobrod odhaja vsak dan iz Sušaka (razen n _6^.0b 1,4-„m Rab 19 3°- PoleS te&a odhaja iz Sušaka v torek, sredo, četrtek in soboto ob 7. zjutraj ......................140 na dan na dni Din 400.— Din 400.— Din 350.— Din 350.— Din 350.— Din 300.— na 10 dni Din 800.— Din 800.— Din 700.— Din 700.— Din "00.— Din 600.— in prihaja okrog 3. popoldne na Rab. Grand hotel »Imperial" na Raba HoImperial< — Bab Ta prekrasna momimentalna stavba j« pravi ponos Raba. Njegovoa ek-ganea, ki pa ui pretirana, zlasti pa njegova komfortna notranjosot privabljata vedno nove gosto, ki širijo sloves te solidne postojanke na Ka-bu. Lastnik, g. Franjo Kukulir, ki je sam strokovnjak v hotelski in goetilnicarski stroki, si je s to svojo zgradbo pridobil velike zasluge za tujski promet na Rabu, Mno-eo Slovencev., ki potujejo vsako lelo na morje in prežive par dni na sončnem Rabu, zatrjujejo, da se malo kje tako prijetno biva in živi, kakor r Grand hotelu lmperiaL Rab Ima dnevno parobrodno kom in drugimi otoki in se prav izplača, i* je človek na Sušaku, da napravi par ur prijetne morske vožnje in obišče Rab. Raba pa dodobra ne pozna. zla?ti ne njegove ugodnosti, kdor se ni nau/.il dobrot v tem hotelu. Jadranka pkrritba d. d. na SoSakn žuje s salonskim parnikom >Topola< br*a piogo Susak—Rab. Dne\mo odhod iz Sušaka ob 14.80, iz Raba na S-ušaic pa ob 5. zjutraj. Hotel Belleme v Omiša prt SpSta Hotel >IleUevH«< — Oir.iž pri Spbt« Omiž Je s?otr>vt> neJtepSe dstmeflnrfro mal» ntesto s slikovito okolico, ki nudi tujeem na eni strani vse udobnosti, na drugi strani pa jih vabi s pri rodnimi krasotami in tudi * spomini i»voje »lavne preteklosti. Velika prednost tega letoviščarske>?a kraja Je tudi i*ajnpodnej?a prilika za kopanje v morbi. za razvedrilo pa »o prekrasna šetaližča. alestw ima 1200 rebivalrev. Za tujce pa je v vsakem pogledu preskrbljeno kakor t najmo-(ternej$a«i letoviškem mesta. Zlesti hotel »BeUSevac imhr» urejenih prometnih zvezah gostom ta, dro-god težko najdeno priložnost, da se v krat. kem času seznanijo s krasotami Dalmacija, Omiš leži ob želozniški proiji Za^eb—Split ter imajo njecori obiskovalci dnevno sv«zo s Splitom in Trogirom, kamor dospejo io tekom pol ur® za silno nizko ceno 5 Dču Hotel Bellevue slovi po stroji komfortni are-jenosti in solidnorti ter »o nizke eene popolne oskrbe splošno mane. ,Zagreba J Kaltel — Start — Split na Raba " tK med najboljle Jim m ležeče na redkih dobičkih, ki bi jih morda dosegli z odiranjem gostov, marv^i na tem, da je gost povsem zadovoljen, da Hotel-penzion >Zagreb« Rab 89 stsdeiD« «preraj>mfb aui> ▼ kra^ceun p«*«, 1 »im kofr^Vtren oi>iy?ij«tL ^ s pnroivro'ji. Prvorairedni t rrv.rto io k-riri^njo. Prošek rini. PoJna pen- »ja ( tobo m tv« oektbo V) Ismi d Jan i« a!« r Pos;>ek5i t -recli potovabiiih pisarf.* x S«ija »d 15. BLaroa da/j«. 16» HOTEL „SLAVIJA" M. Jozevič nudi ves komfort, izvrstno in ceneno ložiranje! Moderno opremljen. Divna lega. je deležen ljube-znjive oskrbe in postrežbe. Lastnica hotela eo?pa Marija Z6olnay-IIauke si je pridobila stalen kader rednih gostov, ki se vedno radi vračajo in pripeljejo vedno nove goste-znance. Popolna oskrba v tem hotelu je izredno poceni in je res vsakomur omogočeno, da si privošči od svojega dopusta nekaj dni morskih kopeli na Rabu. Potujte na naše morje! HOTEL BELLEVUE Omis pri Splitu Sredi razkošne romantike in naravne krasote. Preživite nekaj dni v hotelu Bellevue. Morje, pesek, sonce, zrak, zdrava pitna voda Vas bodo okrepili. V sobah hladna in topla voda. Električna razsvetljava ln kurjava. Balkoni, verande za odpočitek. Pred hotelom idealno peščeno kopališče. Takse so ukinjene. Uradnikom popust. Prospekti na zahtevo zastonj. Penzion dnevno od 55 do 75 Din. g-, n Dubrovnik — Lapad. Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Hotel v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenja. Prvorazredna kuhinja in tudi dunajska kuhinja. Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo in vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačno. 118 veri Ljudje se sprelevijo v učitelje večinoma zato, da prikrijejo lastno nevednost — kakor se običajno smejejo, da prikrijejo solze. * Vprašanje ni prav za prav nikoli indi- skretno, odgovor pa marsikdaj. * Kdor hoče druge razumeti, mora izob-ličiti najprvo svoj lastni jaz. Osebnost, ne načela, premikajo dobe. * Nezadovoljnost je prvi korak do višjega razvoja za posameznika kakor za vse ljudstvo. » Najredkejši človek na svetu: tisti, ki res živi. Večina ljudi Ie eksistira. Umetnost ugajanja je umetnost ranja. va- Živimo v času. v katerem spada ..o, kar je absolutno odveč, med življenjske po- trebe. Prav razveseljivo jc opazovati, koliko lepega in novega je letos zrastlo na modnem" polju, še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da se novi modeli vseskozi izogibajo pretiranosti v kroju in okrasju. Zdi se torej, da so modni umetniki slednji« spoznali pravo pot in glede na težke gospodarske rairniere ustvarili enostavno modo, ki je dostopna tudi najbolj skromnim denarnicam. ]„etos se more pač vsaka dama čim najbolj omejiti v svojih izdatkih in si sestaviti novo pomladno garderobo z malimi sredstvi. Vendar pa učinek nove opreme ne sme biti boren', kajti ravno v ljubki svcžosti novih oblek najde vsaka žena tisto dobro voljo, ki zlasti v današnjih težkih časih tako blagodejno deluje. Trenutno zbujajo največ pozornosti novi plašči, ki so ravno ukrojeni in imajo apartne raglanske rokave. Ozki pasovi so se vedno priljubljeni, prav moderna pa je razdelitev hrbta po dolgi ozki progi, ki je obšita z gumbi. Tvorivo strapacnega plašča ne sme biti enobarvno, ker bi bil tak komad sicer preobčutljiv. V ta namen se torej poslužujemo diskretno vzorčastega blaga in zlast: lepe, kariraste tkanine so ie-tos silno moderne. Plašč, ki ga predstavlja naša druga slika, moremo uporabiti ob vsaki priložnosti, tako za promenadne, kakor za trotteoiTske s vrhe. Velik uspeh imajo nove temnomodre >plaščne obleke« s »klasično« enostavnim krojem, ki se vedno izkaže kot najbolj praktičen. Svetla garnitura iz piqueja ali irskih čipk je prijazna in vedno elegantna (zadnja skica). Za vsak dan nam prečesto rabi majhen komplet, ki 6estoji iz elegantne ob'eke in ecgovarjajoee kratke jopice ali paletoitja. Te komade izdelujemo iz novih luknjiča-stih tkanin v srednje močnih barvah, izmed katerih so se elegantnim damam najbolj priljubile lepa nebeško sinja, peščeno rumena in diskretna rdeča barva. Komplet m {1! j ! t- t t i l ffŠ ir- I 'j ki fNG-j-imauoNnf*1^ oivU^.^aiKji^Hi 'LJUiDflMQ Levstikova ulica na Vrtači na naši prvi skici sestoj te nagubane »trapa en s obleke in iz napol dolgega ogrinjala z našitim; žepi in malim ovratnikom. Za popoldne so taikisto moderni kompleti, ki pa imajo docela kratke jopice in zato posebno mladostno učinkujejo. Tu gre večinoma za ljufolki abolero« v zvezi z visokim životnim krilom, kakor nam ga pred-očuje naša predzadnja skica. V našem primeru je zvončasto krilo opremljeno s pasom v obliki stetzniiSka, gornji del obleke pa sliči bluzi m j« iz svetle svile. BoJero ima kratke rokave, pod katerim vidimo svetle rokave obleke. Nekaj besed o pomladni modi klobukov, ki je največjega pomena z«, eleganco nove garderobe. Danes smerno že z gotovostjo trditi, da so za spomlad zmagali mali klobučki in se bodo torej širokokrajni modeli nosili le poleti. Novi klobuki so vedno garnirani in zato je okrasje iz zaponk, trakov, peres ter cvetlic nadvse hvaležno. Knpujte kolke protltsiberkolozsae lige! Slamnat prtiček pod jedilnim priborom vidimo zadnje čase na moderni, namenoma primitivno po\gr-cjeni mizi. Ti naravno barvni slamnati pr- tički so j ako originalni rn so v svoji naravni barvi tudi zelo čedni in okusni. Odkar se je udomačila navada malih prtickov pod krožniki (vsak gost ima svoj posebni prt), se j« domišljija gospodinj v tem pogledu MmMi (!11 silno razvila. Zato poznamo danes že fine razlike med jutranjo, opoldansko in večerno mizo. Zjutraj in opoldne je miza primitivno pogrnjena (6 slamnatimi ali grobo platnenimi prtički), zvečer pa vidimo pod krožniki krasne čipkaste in izvezene prtiSke in na mizi lepo cvetje v plitkih brušenih posodah. Kratek svilen sa! z modernimi geometričnimi vzorci nosimo kot dopolnilo trotteurskega kostuma. Zelo zanimiv je novi način nošnje takega ša- la, ki ofcstoji v tem, da potegnemo šal skozi pokonci stoječi ovratnii: jopice, ki je v ta namen opremljen z zaponkami iz blaga. Nedvomno damo s tem tudi najbolj enostavnemu kostumu izredno originalno noto. Zdravniška posvetovalnica A. J. Gornje Scšice in L. R. Hrastnik. Preobilno izločanje potu je lahko splošno aii pa krajevno, drugo je omejeno na manjše dele kože, največkrat na nos, pazduho, roke !n noge. Zelo neprijetno je potenje rok; Vzroke te bolezni moramo Iskati v alteraaciji krvnih cevi. Zaradi tega vidimo preobilno potenje p Vesne*. — 16.30: Zabavni kotiček. — 17: Dve mandolini s spremijevanjem kitare. Vmes narodne pesmi (gdč. Korenčanova). — 20: Koncert Sattnerjevega pevskega zbora. — 20.45: Pevski koncert ge. Thierry-Kavčnikove. — 21.30: Salonski kvintet — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Narodna glasba. ■— 11.30: Radi o-orkester. — 12.30: Plošče. — 16: Balalajke. — 17.30: Narodne pesmi — 20: Zborovski koncert — 20.45: Goethe jeva proslava. — 22: Poročila. — 22.35: Koncert orkestra. — ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. — 20.30: Prenos lz Beograda. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 16: Koncert iz Mor. Ostrave. — 18: Goe-thejeva proslava- — 19: Godba na pihala. — 20: Kabaretni večer. — 22.20: Godba za ples. — BRNO 15: Opera jRusaika«. — 18: Kakor v Pragi. — 19.20: Prenos iz Prage. — 21: Glasba Joh. Straussa. — 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 20.15: Koncertni večer. — 21.55: Klavirske skiadbe. — 23: Plesna glasba. DUNAJ 10.05: Orgle. 11.05: Avstrijski glasbeni mojstri. — 12.30: Lahka glasba! — 15.30: Pevski kcncert — 16.10: Koncert orkestra. — 18: Wagnerjeva opera »Somrak bogov«. — 22.50: Plesna glasba__BERLIN 19.30: Pevska ura. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.30: Jfies. — KO-NIGSBERG 16: Popoldanski koncert — 18: Hayanove klavirske skladbe. — 19: Prenos cerkvene galsbe. — 20.15: Dramski večer. — Lahka glasba. — MUHLACKER 16: Orkestralen in pevski koncert. — 13.30: Sluhoigra. — 22.50: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 15.45: Madžarske pc-sml — 18: ko pravijo tisti reči, in dejali: »Ali vas ni sram?« so dejali. »Mi bi vam bili tukaj postavili narodni dom. čitalnica bi bila notri, delavnice.«« »In kaj ste vi dejali?« »Kaj hočemo,« smo dejali, »mi smo temni ljudje, neuki.« »Postavili ti bodo, ti jim boš pa mo* ral dajati krompir,« je dejal molčečni. »To je eno. Zdaj pa poglej ta, tamle je stal parni mlin. In zraven njega pet desjatin obsegajoč vrt.« »Povej, prijatelj, je bik) posestvo že staro?« je dejal mužik, ki je sedel na saneh. »Kajpak. Več ko sto let in zmerom so dobili še kak grunt povrhu.-' »Ste dolgo uničevali?« »Več ko tri tedne.« »Da... prej kaj takega ni moči na* praviti,« je dejal mužik v ruti, pogle* dal preko sneženega prostranstva in zmajal z glavo. »Zdaj so se mnogi zavedli, ko je prekasno,« je spet povzel visoki, »zdaj stoji okoli hiš straža. Tako smo ostali brez vsega. Samo ponoči l?hko kako stvar sem in tja suneš.« »Dosti ne moreš.« »Slaba nam prede,« je dejal mužik v ruti. »Pri nas stoje zdaj že dvonad* stropne hiše z balkoni. In da bi bili vsaj kaj prida, tako pa stoje tam brez koristi, le ob nedeljah prihajajo časih in si ogledujejo. V stenah pa so debela bruna.« »Kaj pa ogledujejo?« »Vrag si ga vedi. Stopi h kakemu stolu in gleda, potem prične hoditi okoli mize in spet gleda.« Lahka godba. — 19.45: Dramski večer. — 21.50: Violinski koncert. — Ciganska "-od-ba. — RIM 17: Simfonična hi komorna glasba. — 20.45: Mešan glasbo"-' program, — 21: Igra. Ponedeljek, 21. mar LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — IS. čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Popotni vtiski i- Nemčije. — 19: češema. — 19.30: Prenos Goethe j eve proslave iz Lipskega. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Popoldanski koncert. — i».30: Prenos iz Lipskega. — 20.45: Klavirski koncert. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.02: Prenos zvočnega filma. — 19.30: Goei -ji /a proslava iz Lipskega. — 22.40: Orkester. —• PRAGA 2u: Koncert češke filharmonije. — 22.20: Koncert is Bratislave. — BRNO 20; Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.30: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Koncert antične glasbe. — LUN A J 11.30: Koncert orkestra. — 12.40: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 19.45: Dramski večer. — 21.30: Beethovnove violinska uonate. — 22.15: Lahka godba. BERLIN 19.30: Goethejeva proslava iz Lioskega- — 22.30: Lahka godba. — KC~ IGSBERG 16.15: Popoldanski koncert — 19.30: Prenos iz Lipskega. — MUHLACKER 17: Orkestralen koncert iz Frankfurta. —- 19.30s Prenos lz Lipskega. — BUDUkur^aTA 17: Zborovski koncert — 18.15: Koncert ciganske kapela — 20.10: Prenos r giasoene akademija — Lahka ln plesna glasba. —> RIM 17.30: Koncert godalnega, kvarteta. — 21: Simfoničen koncert — 22.10: Lahka godba. Torek, 33. marca LJUBLJANA 11.30: šolska ura: Slover*-ska Velika noč. — 12.15: Plošče. — 12.43j Dnevne vesti. — 13: čas, plošča borza. —• 17.30: Otroški aotiček. — IS: SalonsKi kvintet — 19: Nemščina. — 19.30: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini — 20; Predavanje dr. Vebra, — 20.30: Preraos ia ZsgTeba- — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.05: Radio or i: -ster. — 36.30: Popoldanski koncert. — 20,30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — Ciganska godba. — ZAGREB 12JO: Plošča. — 17.02: Popoldanski koncert — 20.30? Komorni koncert Zikovega kvarteta. —-21.30: Goethe v pesmi — 22.40: Plesna glasba__rRAGA 18.SO: Goetnejeva proslava. — 19: Goethejev >Egmont<--22,20: Lahka godba. — BRNO 19: Program iz Prag-e. — VARŠAVA 17.35: Simfoničen koncert. — 20.15: Chopinov koncert — DUNAJ 11.25: Goethejeve svečanosti te Wc-1>-mara. — 15115: Klavirski koncert, — 17.05: Plošča — 17.45: Plesna glasb?« — 2B.4.05 Piccaver poje arije in pesmi. — 20.50: Koncert dunajskih filhamionikov. — 22.35: Plesna, glasba. — BERLIN 19.JO: Drugi del Goethejevega -sFausta«. — Ko!> iGS BERG 16.15: Orkester. — 19.30: Prenos iz Berlina, — MTjHLACKER 16.30: Koncert la Wiesbačina, 19.30: Program iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 17: Vojaška godba. — 18.30: Lahka glasba. — 20.15: Goetnejsva proslava- — 22.30: Klavirski kvintet — 23.30: Plošča — RIM 17.30: Vokalon in lastnim en talen koncert. — 20.45: Komorna glasba. — 21: Mešan program. |j vnovič opozarjamo, da izhajajo ▼ 3 knjižnih zbirkah Tiskovne zadruga f) izbrana domača leposlovna dela in tja vsgiedni prevodi iz svetovnih Htera-čj tur. i B »Tu bi morali vzeti vžigalice,« je resno mračno dejal molčečni »Mi že vemo, kaj je s tistimi vžig ali* cami. Mišcnski so tudi zažgali, zdaj pa imajo, ko so jim vse ogradili s plotom. Da, da, prav so imeli, ko so nam stari pravili, da borno še doživeli tlačanstvo. Tako se je tudi zgodilo. Menili smo, da bodo konji iz gosposkega hleva na* ši, pa so jih vpregli v svoje vozove. Krave smo sicer dobili, pa smo jih ta* koj morali peljati k mesarju.« »In vse v korist države?« »Vse v korist države, da bi jo vrag,« je dejal mužik v ruti in se usekniL »Ne, mi smo napravili bolje,« ie de* jal visoki, »iz same Moskve je prišel nekdo k nam in dejal: hudiči neumni, čemu ste vse uničili in zdaj sedite grx li? Ali nimate toliko soli v glavi, da bi razumeli, kako prav za prav sami sebe kradete?« »Goli smo, toda vzeti nam tudi nih* če ničesar ne more,« je dejal hromi. »Glej, tamle so spet naši kraji.« je vzkliknil visoki mužik in pokazal s knuto, »tamle je bila mlekarna, v Mo* skvo so vozili mleko, in tam je bila steklarna.« »Nič ne vidim,« je dejal mužik v m* ti in se z vsem telesom okrenil na sa* neh. »Seveda ničesar ne vidiš, saj niče« sar ni,« je dejal visoki. ».Te bila tovarna bogata?« »In še kako!« » Velika? « »Pet tednov smo jo podirali« (B. Z.) * pomebčrk => veleposestnik. P © R T Tekma v slalomu za prvenstvo Akademske smučarske organizacije v Ljubljani se je vršila v sredo 16. t m. na Golem Brdu pri Mednem. Prijavilo se je 15 tekmovalcev. Ker je bila dolžina proge približno 150 m, »ta se vršila dva teka Poleg resničnega čaaa. katerega potrebuje tekmovalec, da presmuča od starta do cilja, se ocenjuje pri slalomu tudi točna izvedba Prestopki proti točni izvedbi s« kaznujejo s prib:tkom časa. Sešteti rezultati prvega in drugega teka so dali končni rezultat: 1 Dečman Ton« 1:25. 2 Rironik Zdenko 1:26 3 Bervar Stane 1:28. 4 Baebler Leo 1:29.5. 5. Jereb Stane 1:30. 6 2irovnik Boris 1:31 Močno sonce je razjužilo sneg tako, da jc bila proga proti koncu tekmovanja v obupnem stanju Na ostrih ovinkih je snega »oloh zmanjkalo in so tekmovalci vozili deloma po zemlji. Kljub temu je bilo tekmovanje izvedeno do konca S to tekmo, ki pa ne spada v končno kvaI:fika.cijo za prvenstvo ljubljanske univerze, je Akademska smučarska organizacija zaključila svoj letošnji program. Mariborski smučarski klub razpisuje svojo I. tekmo v smuku dne 27 t. m. (velikonočna nedelja) Start: Kordežova glava - vrh - Peca, dne 27 t m. ob 11 Cilj: Uletova koča na Peci 2124 m — 1653 m — višinska razlika 471 m. teren visokoalpin-«ki Pravico udeležbe imajo v konkurenci vsi nri JZSS verificirani, izven konkurence ostal* tekmovalci. Tekmovalci: starti so moKjoči v ločenih skupmah 16 — 18. 18 — in preko 20 let ter se klasificira vsak razred za sebe Prijave sprejema do 25. t. m. Mariborski smučarski klub. Maribor. Jurčičeva 8, urama Stoiec Prriavnina 10 dinarjev. po tem datumu do 27 t. m. do 9. ure ria mestu cilja proti dvojni prijavnimi. Tekmovalna proga vodi po odnrtem terenu ter sc bo izogibala vsem nevarnim mestom. da nc bi bi! v opasnosti tekmovalec v svojem hitrem in drznem teku Slovensko planinsko društvo, podružnica Mežica je stavila na razpolago Uletovo kočo prireditelju tekme ter je prijava za rezerviranje prenočišča na vsak način posebna. Prenočišče ^a tekmovalce stane 10 Din, za ostale 20 Din. Vsi tekmovalci morajo po možnosti biti v Ulctovi koči 26. t. m. Darila: prvaki v vsaki skupini prejmejo častna darila. Kot prvo darilo je poklonjeno od SPD. podružnice Mežica, drugo in tretje od prireditelja. Razglasitev rezultatov ter razdelitev daril bo na prijateljskem sestanku smučarjev ter rriiateiiev smu?>kega športa v Mežici na velikonočni ponedeljek 28. t. m. popoldne. Najboljši dohod do Ute-tove koče je: Železniška zveza preko Maribora. odhod tz Ljubljane ob 7.38, iz Zagreba ob 5 45. dohod v Maribor ob 11.36. v Prevalie 15.33, dalje avtobusna zveza do M ežice 10 Din. od tu do Uletove koče šti-riurna položna pot Zaradi rezerviranja prerašča se naj prijave pošljejo prireditelju tekme, Prvenshr) Dravske banovine v table tenisu: Prejeli smo: V športnih rubrikah časopisov je razpisala ljubljanska Ilirija prvenstvo Dravske banovine v table tenisu Ta leto 1932.: prvenstvo bi se vršilo dne 27 in 2s. t. m. Dan preje je SK Mura iz Murske Sobote razposlala razpis istega prvenstva vsem zainteresiranim klubom in časopisom. Df>čii» je tmela Mura za razpis prvenstva dow!jen>e od Jug o slovenskega table tenis saveza v Za,grebu. je razp;sala Ilirija prvenstvo na lastno pest. nc da bi prosila dovoljenja pri savezu. Da bi razčistil situacijo, se je naš član in odbornik JTTS g. N emec Janez informiral pri saveznih odbornikih ter dob'1 od tajnika JTTS naslednje pojasnilo: JTTS ni dobi! od Ilirije nikakega dopisa, kjer bi prosila za dovoljenje, da sme razpisati in prirediti prvenstvo Dravske banovine. Nasprotno je Mura predlagala na glavni skupščini save-za, da se odigra prvenstvo Dravske banovine za leto 1932. v Murski Soboti Omenimo, da Ilirija iz neznanih vzrokov ni poslala svojega delegata na omenjeno skupščino m kakor se vidi, ni informirana o sklepih te skupščine. Iz omenjenega je raz- Janho Kač: vidno, da Ilirija ni postopala pravilno, ko je razpisala prvenstvo Dravske banovine Zato opozarjamo vse zainteresirane klube in igrale«, da bo Jugoslovenski table tenis savez priznal naslov prvaka Dravske banovine le zmagovalcem na mednarodnem turnirju v Murski Suboti dne 27 in 28. t. m. S športnim pozdravom: SK Mura. Službeno iz LNP (\z seje u. o. od 16 t. m.) Opozarjajo se k!ubi. navedeni v pozivu med služb, objavami LNP v »Jutru« od 20 IT. (iz seje u. o. od '7. II.). da vplačajo dolžne honorarje gg. »av. sodnikom v teku 8 dni. sicer sled"' suspenzi j a. Tajnik I. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo od 10. naprej obvezen trening za vse nortomejaše. ŽSK Hermes (nogometna sekcija) Vsi igralci morajo danes od 9. naprej oddati vso onremo v klubskem lokalu, vi'* Kova-čič. Kettejeva 7 oz Podkmbarska 26. SK Jttvornik-Rakek ima svoj redni letni občni zbor v n.edel;o dne 3. aorMa t. 1 ob 10. dop. v posebni sobi gostilne §evar na Rakeku z običajnim dnevnim redom. — Udeležba članstva dolžnost! Upravni odbor motokolesarske Iliri ie opozarja vse verificirane vozače motoodse-ka, da vpošljejo vsa i do 23 t. m. dosedanje licence zaradi obnovitve istih za letošnje prireditve. Vozači, kater do stavljenega roka licenc ne bi vposlali, se zaradi skupnega verificiranja na Savez na pozne-ie dospele verifikacije ne 'bo moglo ozirati. Licence je vnos! a ti na tajnnštvo kluba, Go-sposvetska c. 4. Vremensko poročilo JZSS. Rateee-Pla-nica: temo. —, oblačno. 45 cm snega, pršič a smuka dobra. — P!anica-Tamar: —1. sneži, 100 cm sne^a, sneg južen, smuka m^ni ugodna. — Kranjska gora: -J- 1, lahen dež, 40 cm snega, sneg južen, smuka ugodna. — Mojstrana: —2. jasno. 30 cm snega, sneg dober, smuka prav dobra. — Kofce: —1, gosto sneži, sneg dober, smuka dobra. — Sv. K.riž-R.ašca: ob'ačno. 50 cm snega, sneg dober, smuika dobra. — Rakitna: —2, oblač no, 45 cm snega, sneg južen. smuka mani ugodna. — Zelenica: —8. sneži, swh prš'č, sever, izgledi za smuko prav dobri. — Bloke: vreme južno, smuka neugodna. — Koča na Pesku (Pahorje): sneg star 1.5 m. 1u-žen, smuka srednja, temperatura plus 5 C ozračje mirno. Zlisisk c športni drobiž Letošnja sezona je prav za prav zelo muhasta. Morda že več let nebeški vremenarji niso tako temeljito mešali računov smučarjem kot ravno letos. Pri tem so šli celo tako daleč, da so pustili brez snega tudi severne države, so sicer vajene šestmesečnega snega v letu. šele v marcu torej v dobi, ko je v skandinavskih državah na programu največ važnih in tradicionalnih prireditev, je padlo tudi gori nekaj novega snega. Tako je b; mogoče, da so s preteklo nedeljo zabele in v omejenem obsegu zaključile slavne tekme v Kolmenkolu, kjer je bilo navzočih 40.000 gledalcev. P.mača udeležba je bila seveda ogromna, iz ostale Evrope pa so se udeležili tekem same Nemci, ki jih je med ostalimi najboljše zastopal tudi tz Kranjske gore znani Willy Bog-ner. V močni konkurenci seveda ni mogel zavzeti visokega mesta. Rezultati v Hol-menkolu — vsaj v skokih — niso bili nič posebnega Najdaljši skok je imel Sner-srud z 49 r^; zmagovalec na 18 km Hagen, je skočil dvakrat 38 m. V skokih samih je zasedel prvo mesto Johanson s skoki 48 in 46 ra. Zmago na holmenkolskih tekmah in kraljevi pokal si je v skupni klasifikaciji za teke in skoKe priboril Norvežan O. Hagen s 286.SO točkami. Drugo in tr-tje mesto sta zasedla Vinjavengen (ki je tudi v La*e Placidu ostal na drugem mes. .) in Grot-tumsbraate- (ki je v Lake Placidu nosil zastavo) s 284.65 ozir 283.59 točke. Za najlepše skoke je bil nagrajen H. Beck, ki .ie v Ameriki ostal na drugem mestu za B. Ruudom. oko Spremenljivo vreme je čas katarjev dihalnih organov. Obolenja dihalnih organov so zelo nadležna in postanejo tudi dolgotrajna, osobito ako jih zanemarjate. Zato pričnite z zdravljenjem takoj na sledeči najbolj enostaven in uspešen način: Popijte dnevno dve do tri čaše ogrete RADENSKE ZDRAVILNE VODE ali same ali pomešane 8 toplim mlekom. 3581 V ostalem je bilanca severnjaške smučarske sezone precej skromna. Vsakoletnega Vasovega teka letos sploh bo. Ker so snežne razmere nemogoče. Kakor zagotavljajo vremenski strokovnjak j. vre ga kriv Zalivski tok, ki je bil v preteklem poletju neravadno gorak, na zimo pa se je precej ogrel. Ta sprememba j" odločilno vplivala na podnebje severnih krajev, pa kakor vse kaže tudi pri nca ni ostala braz posledic. Pojav je z ozirom na težke gospodarske čase, ki jih preživljamo, gotovo razveseljiv, čeprav bi raraščajočo smučarsko armado le pretežko zadela prognoza, da morda v nekaj letih ali še dalj v Evropi ne bomo več imeli snega in led Dobro je, da se vse to razvija prav počasi, po nekem določenem načrtu, ki ga na srečo ne poznamo! • Od vseh strani prihajajo k nam poročila o raznih smučarskih tekmah in celo iz Amerike smo dobili prav podrobne ve^ti. o naših vzhodnih sosednih Bolgarih pa ne slišimo nikoli. Tudi v Bolgariji letos ni bila najugodnejša zima za izvajanje zimskih športov, toda kljub temu je bolgarski zimski šport tudi letos storil v teh panogah korak naprej. Zanimivo je, da so imeli letos tudi v Sofiji — kot v Ljubljani — otvoritvene tekr-e v aokeju na ledu. Smu-čarstvo goje Bolgari že več let in po rezultatih so'5-" morajo razpolagati s prav dobrimi vozači. Državni smučarski prvak je Dimitrov. ki je prevozil progo 18 km v času 1:25. Tudi na drsališčih se je razvila mlada garda drsalcev, ki bo lai .;o kmalu postavila svoje zastopnike na mednarodno bojišče. O hitrostnem rekordu v smučanju smo svoječasno že poročali. Ta vrsta rekordov je še zelo mlada, pa kljub temu skokoma napreduje. L. 1930 je Tirolec Gustav Lan-tsebner blizu St. Moritza prvič po3KU3il ua strmem pobočju in dosegel povprečno hitrost 105.6 km na o. Ze takra^ so računali, da s smuči ne bo mogoče voziti hitrejše kot 90 ali 10C lun na uro. L. 1931 so ostali vsi poskusi za zrušitev Lantschner-jevega rekorda brez uspeha. Letos 15. februarja pa je Slo. Švicarji so poslali svoje najboljše vozače, toda tudi to pot so jih nesli Tirolci in svoj rekord. Mladi T on Gasperl iz Kitzbiichla je prevozil 100 m dolgo progo na veliki strmini v 2.977 sc' unde, tako da je dosegel povprečno hitrost 122 km na uro. Na izteku proge je znašala povprečna hitrost na uro celo 136.3 km. Ta fantastična znamka pomeni, da Tirolci niso samo doma na smučeh, temveč da so tudi tehnično veliki mojstri. • 82 m daleč je skočil angleški skakalec Bob Lymburne na neki skakalni o' v zapad-ni Kanadi. Torej vendar malo Amerike! Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! Sestanek načelnikov iz zgornjega zasavskega okrožj'a V nedeljo 13. t. m. je bil v Zidanem mostu sestanek vseh načelnikov iz Zgornjega Zasavja, na katerem so se določili datumi za javne nastope in kraj za okrožni zlet ter se je razpravljalo o društvenem delovanju tega okrožja. Sestanka se je udeleži! tudi župni načelik br Rudolf Poljšak. Za okrožni zlet so se potegovala društva^ Zagorje in Trbovlje. Ker pa v Zagorju že dolgo časa ni bilo večjega nastopa, so se vsi zedinili po burni debati za letošnji okrožni zlet v Zagorju, ki bo 15. maja (ob binkoštih). Na ta nastop so obvezana vsa društva v okrožju poslati kolikor jc le mogoče telovadečega članstva in naraščaja. V bodoče bodo okrožni zlet i v vsakem društvu drugo leto, tako da bo vsak kraj prišel na vrsto vsako deseto leto. ker je v okrožju ravno 10 društev Preskočila bi se društva, ki okrožnega zleta ne bi mogla aii ne bi hotela imeti. Za ostala društva so se določili letošnji javni nastopi takole: v Hrastniku 22. maja v Radečah 12. junija, v Trbovljah 19. junija, v Zidanem mostu 7. avgusta in v Rimskih Toplicah 14. avgusta. Dol pri Hrastniku letos ne bo priredil javnega nastopa Društva, katerih načelniki niso bili navzoči (I^ško, St. Jedert in Medija—Izlake) naj glede javnih nastooov upoštevajo te datume in si izberejo druge proste nedelje. 5. junija bodo župne tekme v Celju in Sokolova tombol v Zagorju. 29. junija bo Sokolova tombola v Trbovljah, zato tudi ta dneva odpadeta za javne nastone. Druga okrožja v celjski župi naj upoštevajo okrožni zet 15. maja. da ne bo v vseh okrožjih okrožni zlet Kaš isti dan. Načelnik' so se pogovorili še o nadaliniem delovanju v društvih ter o prir>ravah za Prago, nakar 6o se bratsko razšli fitaa beograjska savezu veliko zemljišče za zgradnjo stadiona za vsesokolske zlete. Sa-vezni umetniško-stavbni odsek pod vodstvom arh. Korunoviča bo sedaj izdelal generalne načrte za stadion, kjer naj bi se vršili tudi bodoči vsesokolski zleti v Beogradu. Prostora bo za okrog 9000 telovadcev in preko 60.000 gledalcev. Tribune bodo zgrajene iz betona ter bodo tako predstavljale stalno telovadišče za sokol-ska društva v Beogradu. Prostora pa bo dovolj tudi za prostorne slačilnice, kopališče oziroma pozimi drsališče in tudi za možnost tekem v plavanju bo preskrbljeno. Pripravljalna dela za sokolskl stadion v Beogradu. Svoj čas je podarila mestna ob- Zaradi dolga v samostan Grof 2iga Berchtold, sin bivšega av-stroogrskega zunanjega ministra grofa Berchtolda, si je izprosil pri madžarskem grofu Esterhazyju 8GO.COO pengov kredita in je odpotoval v inozemstvo, ne da bi se briga1 za povračilo denarja. Grof Berchtold, na katerega se je sin zanašal, da bo plačal menico, pa se je uprl izplačilu navedene vsote, nakar je grofič sklenil vstopiti v samostan in sicer med redovnike karmeličanskega reda. Panika v kina V filmski kabini nekega operaterja ▼ Ferrari se je vnel ogenj, ki se ni razširil samo zaradi izredne prisotnosti duha delujočega operaterja. Operater je namreč potegnil goreči trak iz aparata in ga zalučal preč, da se niso vneli še ostali fiimi v kabini. S tem je tudi prepreči eksplozijo. Gledalcev pa se je kljub termi polastila silovita panika ln so prevrnili celo dve peči ob izhodu. Gneča je bila na begu tako strašna, da so ljudje iz straha za lastno življenje pohodili trideset oseh. Krlzaljka »Dseek z butaro64 Rešitev črtanke S(l)aik, p(e)rot, na(p)rava, mr(a)k, pe(v)ka, pr(i)stan, go(d)ba, gr(a)m: Le p a Vida. Navpični o: L stmbc* Cvete« nedelje; X reka v Franciji; 4. glina; 6. reka v Rusiji; 7. trg v Beogradu; 8. pogojni vernik; 9. evropsko mejno gorstvo; 10. pritok To-bola (Sibirija); 1L gora na Krasu; ia. mesto na polotoku Arabiji; 15. ozvezdje; 17. polotok na Balkanu; 2L sod (hrvatsko; 23. reka v Rusiji; 24. k (latinsko); 29. gorska skupina v Zetski banovini; 30. kalcijev oksid; 31. mesto v Primorski banovini; 34. industrijski kraj v dravski dolini; 35. puščavski otok Vodoravno: L kemijski znak ra halo-gen; 3. reka v CSR; 5. kazaini zaimek; 6. panj; 7. Jezero v Afriki; 9. nemška filmska družba; 10. reka v Kavkaziji; 12. egiptsko božanstvo; 13. reka v Dravsžd banovini; 14. reka v CSR; 16. gospa (lat); 18. reka v Afriki; 19. zapoved; 20. francoska postojanka v Afriki; 22. naša tvor-nica letal; 25. mesto v rimski Dahnatfjl; 26. ah (latinsko); 27. oblika glagoia »biti«; 28. mesto v Dunavski banovini; 32. mesto v Istri; 33. ozvezdje; 36. lopa; 37. reč (francosko, fonetično); 38. kraško vina. Rešitev skrivalnice On, peta, «p, rame, Azov: opera — n a p e v. »Za Kolenčevino tudi štiri! Berači pa tudi nismo«, je zrasel Anza in položil svoje medvedje tace na mizo. »Ce je taka«, je udaril Matija Anzu v roko, »se pa lahko pomenimo.« »Na dobro srečo!« je dvignila Polona kozarec. »Bog daj!« sta odgovorila moža in so izpraznili kozarce vsi trije, da bo bolj gotovo držala beseda. »Že giihajo!« je rekel sam pri sebi Tona, ko je šel pod oknom. »Pametneje je res tako. Micika je pa tudi zastavna in pametna. Menda ne bo delala kakih okolistav. Samo ono reč bo treba pač urediti.« Stopil je mimo vrat v hlev, kjer mu je zarezgetala prama v pozdrav. Potapljal jo je po bedrih in pogladal po mehkem, mokrem podhraciku še rjavca, da ne hi zameril. V. Dobre volje se je vračal domov kovač, vesel, da bo tako dobro preskrbel svojega otroka V duhu je meril Kolenčevino: črne njive, sočne travnike in košate gozdove. Vsega tega pade polovico na njegovo Miciko. Ne bo ji slabo. Doma so sedeli ženski in sin že pri večerji. Kašo je pa zajemal iz rjave, glinaste sklede le Nejče, dočim sta ženski čemerili pred se. »Kaj pa vidve, kisli nevesti? Mislita, da bosta lepši, če ne bosta jedli. — Pojutrišnjem nam bo omlatil Tona ječmen« je dejal Anza in sedel k skledi. Pri Tonovem imenu si je zakrila Micika s predpasnikom obraz in krčevito zaplakala. »Kaj ti je kdo mlade požrl, da tako neumisljeno jočeš«, se je pošalil oče, ki se ga je malce prijela Kolenčeva starina. »Tona, Tona, bi bil pač potreben, da bi mu jih kdo!« mu je planila v besedo matu »Kadar jih bo imel, ne boS tako govorila Lena, posebno če jim boš babica«, se je nežno razvnemal Anza. »Ce bi bila mati Balantove capavoznice ali pa Kolenka, bi bila že danes babica. Kovačica pa ne bo nikoli...« je živo zagostolela Lena. Anza je odložil žlico in gledal z odprtimi ustmi ženo, ker ni kar ničesar razumel. »Za božjo čast! Kaj se je pa vendar zgodilo?« »Kaj se je zgodilo? Nič in pa vse! Toliko časa je lazil Tona okrog tiste Balantove, da ga je le vjela. Kolenčevina že ima nevesto, zraven tega že kar prirejo«, je pripovedovala razburjena Lena, ki je tudi že leta računala na tisti dan, ko bo stopila njena Micika v Kolenčevo kuhinjo kot gospodinja. »Tak nehajte no, mati!« je zahlipala hčerka, sunkovito vstala od mize in izginila na drugi konec v svojo kamro. >Lej, le j! Tak zato sta bila stara Kolenca tako sladka in jsta me skoraj prosila za Micikino roko. A, sem je pes taco moliL Viž ga, viž ga!... Jaz sem si pa še v čast štel, tepec. Ko izvem pa vse najzadnji pri hiši«, se je Anza čudil in hudoval. »V kovačnici ti vendar ne morem pred vsemi tega pripovedovati. Sem mislila, da se že zvečer pomeniva. — Kaj ste se res menili za Miciko?« je prijazneje vprašala Lena. »Kaj menili? Zmenili smo se, da bi, če bo tebi prav, napravili po hmelju svatbo. Pa ti pride taka-le reč vmes«, se je mršil Anza in nadeval pipo, da nemara iz nje izmodruje pameten izhod. »Nerodna reč... Dekle ima Tona rado in je sedaj vsa preče, si je podprla kovačica glavo. Anza je zapalil pipo in je bil ves zavit v dim kakor pagansko preročišče, ko je izmodroval: >Če ga ima res rada, mu bo že izpregledala to neumnost in ga bo vseeno vzela. Bo lahko še bolj nategnila vajeti in bo Tona bolj poslušen.« »Kaj se pa res hoče kujati? Na tak grunt ne pride nikoli več. Saj tudi drugi fantje niso svetniki Le jeziki, jeziki!« je preomlevala žena. »Sama zavist govori iz njih. Stavim, da bi ponudil vsak gospodar devet far naokrog Tonu še sedaj kar dve hčerki, če bi za eno vprašal. Sicer je pa Tona poštenjak!« se je zopet razvnemal kovač. »Počakajmo, da se vi 1 o !a vj AIV i*1*"—j t> v. gotovo umrla od lakote, da jima ni sir v glavo rešilna misel, lotiti se lova na podgane in miši. katerih kar gomazi v birmanskem gorovju. Pekla sta meso teh glodavcev na osraju in se tako za silo prebil askozi kritično dobo. Ko sta se pa vrnila k odpravi, sta izjavila, da so podganji in mišji kotleti seveda manj okusni kot žabji kraki, ampak njima so vendarle pomagali, da jima ni bilo treba umreti od gladu. Zdaj sta raziskovalca že na Angleškem. Njuna eksoedicija je bila štirinajst mesecev izven domovine in je prodrla v doslej najnedostopnejše predele Birme ter globoko v osrčje Tibeta. Cudakova smrt Kakor smo že pisa'4. je. nedavno umrl v Bolcanu 82-letni Nemec Heinrich Basse iz Bonna Hodil je okrog raztrgan in vsi so ga imeli za berača. Po smrti se je izkazalo, da je bil čudak, ki je imel pet milijonov lir premoženja in je ves *a denar zapustil Kitajcem z izrecnim pridržkom da ga smejo porabiti samo za boj proti Evropcem. Kitajsko poslaništvo v Rimu, ki je bilo obveščeno o zapuščini, je poslalo v Bolcan posebnega deegata. ki je položil venec na J Bassejev grob in prevzel dediščino v imenu vlade V starih kovčegib Basseia so a-šl meo drugim sliko b'všeca česana V<-jema z niegovim lastnoročnim nodnisom Basse je napravil prej dve oporoki, v katerih je zapustil svoje premoženje sorodnikom. v tretjem testamentu pa je preklical obe prejšnji poslednji volji in je zapustil vise svoje imetje Kitajcem. pogoste — a drugI temu oporekajo, J»?adek izločimo tedaj vidimo, da so vlo-crp pr' ostalih posojilnicah naraslp v teku leta 1930 za 87 4 milijona Din nasproti 160 milijon. Din v 1 1929 Posojila pri posojilnicah so se povečala od 605.8 na 734.8 mili {psa iOin, naložbe pri zvezi in pri drugih denarnih zavodih pa so znašale 826.8 milijona Din nasproti 325.8 milijona ob koncu leta 1920 = Preferenčnl pogodbi Nemčije z Madžarsko in Rumunijo bosta vendar uveljavljeni. Kakor doznava berlinska >Vob-sische Zeitung< je situacija glede prefe-renčnih trgovinskih pogodb sedaj toliko razčiščena, da je v kratkem pričakovati uveljavljenja lani sklenjenih preferenčnih pogodb med Nemčijo na eni strani ter Rumunijo in Madžarsko na drugi strani. Kakor znano bi se morali ti dve pogodbi uveljaviti že lani v novembru. Do tega pa ni prišlo ker je uveljavljenje preferenc v smislu priporočil Društva narodov vezano na pristanek drugih držav, ki imajo največje ugodnosti v prometu z Nemčijo. Ugovori nekaterih držav proti preferenč-nim določbam obeh pogodb so sedaj odstranjeni. Pogajanja s temi državami, predvsem z Rusijo in Argentino, so omogočila anuliranje, prej izrečenih ugovorov Tako je sedaj pričakovati, da bodo prefe-remčne določbe obeh pogodb v kratkem stopile v veljavo. Kakor znano je Nemčija že lani v jeseni tudi naši državi stavila ponudbo, da sklene tudi z nami slično pogodbo kakor z Madžarsko in Rumunijo. — Hranilne vloge pri Poštni hranilnici zopet naglo naraščajo. Po najnovejših podatkih so se hranilne vloge na knjižice pri Poštni hranilnici tudi v februarju ponovno dvignile za 14.7 na 368.7 milijona Din. Dotok novih hranilnih vlog je zopet povsem normalen. V prvih dveh mesecih t. 1. so se hranilne vloge pri Poštni hranilnici dvignile že za 34.6 milijona Din; ta prirastek je celo večji kakor lani v prvih 2 mesecih, ko je znašal le 22.6 milijona dinarjev. Od lanskega septembra ko se je pojavilo v zvezi z denarno krizo dviganje hranilnih vlog, so se hranilne vloge Poštne hranilnice povečale že za 70.2 milijona Din. Počasnejše naraščanje hranil nih vlog je bilo zabeleženo le v septembru, oktobru in novembru, dočim je bil v decembru in v naslednjih mesecih prirastek zopet normalen. — čekovne vloge so pri Poštni hranilnici v februarju nekoliko nazadovale, in sicer za 9.7 na 857.3 milijona Dm, vendar pa so bile za 57.7 mili jona Din večje nego ob koncu preteklega leta in tudi za skoro 10 milijonov večje nego lani ob koncu februarja. = Gradnja proge Beograd—Banjahika. V zvezi z gradnjo železniške proge, ki naj zveže Beograd, odnosno postajo Resnik na progi Beograd—Niš preko Lazarevca, Va-ljeva, Loznice Tuzle in Dobola z Banja-luko, se trenutno vršijo dela na tunelu pri Beli Reki (med Resnikom in Lazarev-cem), ki bo dolg 3840 m. Ta tunel je do polovice zgrajen. Ker bi bil po otvoritvi nove proge del glavne železnice od Beograda do odcepilne postaje Resnik preveč obremenjen in ne bi mogel obvladati prometa treh prog je prometni minister pred kratkim podpisal pogodbo z družbo »Batignolles«, ki bo zgradila na tem delu proge drugi tir in nekatere potrebne objekte. Zgraditev drugega tira se ima Izvršiti v 1 letu, gradbeni stroški pa znašajo 40 milijonov Din = Bilanca Privilegirane agrarne banke. Privilegirana agrarna banka je pravkar objavila svojo bilanco za 31. december 1931, v kateri izkazuje za preteklo leto 44.4 milijona Din čistega dobička nasproti 26.8 milijona Din dobička v letu 1930 Ob koncu preteklega leta je bilo stanie vseh posojil in kreditov 742.6 milijona Din; od tega zneska odpade na hipotekama posoiila 489.9 milijona Din (po zadnji bilanci 323.7), na zadružna posojila na menice in obveznice 186.4 (167.2) in na zadružna posojila v tekočem računu 64.4 milijona Din (86.1). Hranilne vloge pri banki so se od leta 1930. povišale za 166.8. in sicer od 9.8 na 26.6 milijona Din. = Odmera rgradarine. V smislu 51. 131. zakona o neposrednih davkih razglaša davčna uprava Ljubljana mesto, da je razpored o odmerjeni zgradarini in samskem davku na zgradarino za davčno leto 1931. od zgradb v območju mestne občine ljubljanske razgrnjen na javen vpogled med uradnimi urami v času od 22. do vštetega 29. t m. pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5 (IT nadstropje soba št. 13). Razglas pripomni, da se bodo hišnim posestnikom čim prej dostavili za leto 1932. plačilni nalogi za zgradarino. Morebitne pritožbe je kolkovati s kolkom no 20 Din. = Nazadovanje konzuma sladkorja v Jugoslaviji. Iz podatkov, ki Jih je objavil sladkorni} kartel je razvidno, da je konznm sladkorja v naši državi v zvezi s nagHro padcem knpne moč! širokih lludskih mas znatno nazadoval V mesecih oktober, november, december 1931 ln Januar 1932 Je znašala oddala sladkoria le 22-19 varo-nov nasnrot.1 319-R vaeonom v Istem raz-dobtn 1930-31 Koti •mm se je torej zmanjšal letos za 976 vagonov aM 30.5 odstotka = Važno mlekarsko z borov/m te v Kamniku. V torek 15 t. m. so se zbrali v Kamniku zastopniki vseh mlekarskih organizacij v srezu Zborovan ie je otvoril in vodil načeln'k sresVega kmetijskega odbora gospod Ferdo Novak, žunan iz Neveli Rano vinski mlekarski strokovn i.ak g F Pavlica ie podal referat o stanju današnjega mlekarstva in o načrtu kako b? se moralo reorganizirati mlekarstvo v bodoče, da bi uspešno napredovalo Pn referatu se ie razvila obširna debata, pri kateri so posamezniki iVrneniali misli Končno ?»» bilo sklenjeno delovati na tem. da se čimprej irvede enotna organizacija vseh kmetovalcev kamniškega sreza. ki bi postavila skirnno mlekarsko centralo nekje v centru sreza V ta namen se ie ustanovil poseben odbnr Iz vrst a-gilnih prei-7Vu5en:!h zadružnikov Med drugimi* so v rvfKini tudii g« Doktorič župnik ?z Rad*nrnlia Toman šolski uprav^elf iz Moravč Stiroin. bivši poslanec iz Komende. žunan VavrH>tfč ?7 ^marce. nadalje župan občine RarlnmMe Pavlin in noznaV zadružni delavec Rorec iz ^marce Podporniki vsega delovania na zadnjem gibanju in nri izvedbi organizacije ho<4o na gotovo gg načelnik sreskega teme ti i sV^.* i rvTbmra V ovale «resVi veterina svetnik R-»vW in kmetijski referent Hladniflc Malo«« rw$Kora ie. i7"ve«ti nekako nlehiocttt-no noni«ovanie kmetovalcev v vsem sreru z deleži no šte viTu krav tako d.o se bo na ta no^in tt<*o-tovilo ali predstavlja ta sflorpina d^voHno finančno moč za izvedbo gori navnripn^ načrta V nrihodniem mesecu se bo vš'1a ponovna se'a. na kateri se bo sklepalo o nadaljnjih korakih. = Nabava Industrijske s-H. Interesentom iz dravske uiuiovuie se za«. o to nakazuje industrijska - Ji iz monvpolsiuh sala-dišč v Beogradu in Smederevu. Ker je bilo svoj čas za. ino, da uuuo uo; ali naši interesenti indu" i ijsko sol iz t h skladisč samo .ouo, dokler se ne razproua njihova zaloga, se je Zbornica za v Ljubljani obrnila na upravo drž. . nopolov s prožnjo, da bi se sedaj omogoči r nabava industrijsk ?oli tudi iz drug.. sk'acišc a to vlogo Je uprava drž. monopolov odgovorila, . je industrijska sol iz sKladišča v Beogradu si*~- > razp-odana, dcčim v skladišču v Smederevu še 36 vagono- te so't čim bo tudi ta sol razprodana, bodo dobivaj: interesen. ;z dravske banovine sol zopet iz onih ^.iladišč, iti bodo za nje po-voljnejša. — Skupni _avek od lestencev ir radijskih aparato . Na konkretno vprašanj-, kako je ; otepati pri poliranju skupnega davka od lestence- in radijskih aparatov, je fi nančno minir^-^vo z razpisom od febr. (št. 1758) pojr> Drž. hipotek, banka 53 — 54. Beograd. Vojna škoda 227. 225 zaklj., za marc 223 zaklj., za april 224 zaklj., 7°/o Investicijsko 65 zaklj., 4°/» agrarne 31.50 den., 6% begluške 41, 40.25, 41 zaklj., 7®/o Blair 50 zaklj., 7*/o Drž. hipotek, banka 51.50 den.. Narodna banka 4650 zaklj., priv agrarna banka 246. 245 zakli maj 88.50. a fuHj 41, za september 42.125; rž: za maj 47.25. + Winnipeg, 18. marca. Začetni tečaji: Pšenica, za maj 64.75. za julij 66.375. za oktober 68 + Norogadska blagovna borza (18. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet. 28 vagonov Rž: baška 165 - 170. - Oves: baški sremski banaški 125 - 130 Jelmen: bašk' in sremski 6304 ka 125 - 130; baški ln sremski ponila.ini 67'68 ka 150 - 160 Koruza; baška sremska. banatska 89—91. baška okol. Somboi 91 — 93: baška. sremska za april - julij 92.50 — 95; sremska. par. Sid 92 — 94 Moka: baška in banatska »Oggt. baška in banat >0g« 360 do 380; Jt »2 340 - 360. »5< 305 - 315; >6« 255 do 265; »7* 190 _ 200 >8« 122 50 _ 127 50 -Otrobi: baški. sremski in banatski 92.50—95. Fižol: baški. sremski. beli. brez vreče 180 do 185. Krompir: beli slovenski 117.50 d.» 122.50 + Somhorska blagovna borza (18. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet; 50 vag. Rž: baška 156—150. Oves: baški, srem ski, slavonski 125 — 150. Ječmen; ba ški, sremski. 63 64 kg 125 - 130; baški. sremski. pomladni. 67/68 150 — 160. Koruza: baška 88 — 90; za april - maj 92.50 io 95. Moka: baška >0g< in »0gg< 360 — 380; »2« 340 - 360. »5« 305 - 315; »6< 255 do •265 »7, 190 _ 200; »8« 122.50 - 127.50 Otrobi: baški 90 — 92.50. Fižol: baški uzančni 195 - 200. -f Budimpeštanska terminska borza (18. t m.) Tendenca čvrsta, promet miren. Pšenica: za marc 12.60 _ 12.70, za maj 13.30 do 13.32: koruza: za maj 15 — 15.04: ri: za maj 16.30 — 16.35. ŽIVINA + Živinski sejem r Ljubljani. Na fivin- ski sejem, ki je bil v sredo, je znašal dogon 149 konj, 85 volov, 33 krav, 10 telet in 85 prašičkov za rejo: prodanih pa je bilo 16 konj, 25 volov, 10 krav, 5 teiet in 39 prašičkov. Sejem ni bil posebno živahen, cene pa so ostale v glavnem nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. vrste 5—5.50 Din. II. vrste 4—4.50 Din, III. vrste 3—4 Din, krave debele 4—4.50 Din. krave kloba-«arice 2—3 Din, teleta C—7 Din. Blagovna tržISča ŽITO + Chicago, 18. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 54.25, za maj 57.75, za julij 50.50, za september 61.50; koruza: za Ločasii prelagajo ceste Pod tem naslovom je priobčilo »Jutro« 3. t. m. daljši dopis iz škofje Loke. Dopisnik hoče rešiti težavni problem ureditve lažjega prometa na ta način, da bi ga usmeril po banovinski cesti po Spodnjem trgu in po sedanji občinski poti skozi Sp. Karlovec, ki naj bi se preuredila v bano-vinsko cesto prvega razreda Večkrat se je po naših časopisih obravnavalo to vprašanje, toda do končnega cilja še kljub temu niso prišlL Problem je izredno važen za škofjo Loko, Poljansko dolino in najbližjo škofjeloško okolico. Nismo nameravali obesiti te zadeve na veliki zvon, pač pa smo rajši storili vse potrebne korake, da se bo problem ureditve prometa rešil v najkrajšem času, in sicer tako, da bo imela škofja Loka, njena okolica in tudi Poljanska dolina res koristi od nove ureditve prometa, ne pa morda samo nekaj posameznikov, ki bo največji poborniki za usmeritev prometa po Spodnjem trgu. Četudi bi se uresničil projekt, ki ga je obravnaval dopisnik v >Jutru«, smo trdno prepričani, da bi se te nove smeri noben voznik ne posluževal zaradi klanca pri tovarni »šešlrju«, ne vštevši k temu še dva klanca na novi predelani cesti. Promet z avtobusi bi se pa zaradi tesnosti ceste po Sp. Karlovcu sploh ne mogel vršiti, čeprav Je v načrtu razširitev tega cestišča, ki pm bo ostalo po večini 4.40 m do 5.25 m široko. Tudi proračun predelave ceste se nam vidi prenizek in opravičeno lahko trdimo, da se bodo stroški proračuna povišali najmanj za 50 odstotkov. Drugi projekt Je čttateljem gotovo tudi znan: da hoče zveza ti Mestni trg neposredno s cesto proti kolodvoru z no-nm mostom preko šelščice. Od križišča pri mostu bi se izpeljala po regulacijskem načrtu nova cesta proti vojašnici, okrog katere se bo pričel razvijati novi, moderni del mesta. S tem projektom bi €,d*-adla glavna ovira živahnemu prometu, to je ozka in zavita Nunska ulica. Vea glavni promet, ki se sedaj vrši po tej ulici, bi prevzel novi most. Da je rešitev tega projekta v resnici potrebna kakor tudi nujna, so dokazali meščani najlepše s tem. da je odbor za zgradbo novega mosta prejel od njih približno 450.000 Din prostovoljnih prispevkov, s katerimi se bodo odkupile vse stavbe in drugo, kar bi bilo na poti novemu mostu. S tem činom bi bil doprinešen nekak plebiscit davkoplačevalcev mesta škofje Loke, katerega si želi nepoznani dopisnik za naš projekt, kar pa za svojega hvaležno odklanja Tudi prebivalci Poljanske doline, ki so si ohranili samostojnost mišljenja, so brezkompromisno za novi most. Projekt pozdravljajo celo oni, ki so bili prvotno proti novemu mostu zaradi natvezenih gorostasnih številk o novih povečanih dokladah in o nekem 3milijon-skem proračunu, kar pa niti malo ne ustreza resnici. Nismo proti načrtu speljave ceste po Sp. Karlovcu. pač pa smo oroti t3mu da bi se razmetaval denar oo nepotrebnem, če bo pokazala bodočnost, da je izvedba projekta po Sp. Karlovcu neobhodno potrebna smo prepričani, da bodo vsi meščani, ki so nanes za novi most z enako vnemo glasovali za projekt prehoda skozi Karlovec in prav tako brez godrnjanja Prispevali v denarju kakor so prispevali k banovinsktmu mc stu na Spodnjem trgu v obli.-ti davščin. Dopisnik je najbrž tudi pozabil <3a pro-jeKt novega mosta ni tako nov kakor se njemu dozdevc. Tozadcm predlog, ki ie bil odobren na občinski seji, se je odposlal 5. avgusta leta 1930. na banovinsko upravo in je bil tudi osebno predložen ministrskemu predsedniku g. Živkoviču ob času njegovega bivanja v Ljubljani Tudi meščan' sami so pred dobrim letom dni poslali g. banu resolucijo, v kateri ga prosijo, naj se s projektom cestnega odbora počaka vsaj toliko časa, da Oo narejen za škofjo Loko regulacijski načrt, ki bo jasno pokazal še vse uujuejše reči, kakor je projekt bivšega škofjeloškega okrajnega cestnega odbora. Dopisniku najbrž tudi ni znano, zakaj je takratni deželni odbor prevzel cesto po Spodnjem trgu kot deželno cesto. Takratni cestni načelnik g. Jože Hafner je kot župan mesta hotel naprtiti slab leseni most na rame deželnemu odboru ln je s tem hotel obvarovati občinsko blagajno pred velikimi izdatki. Samo to je res in nič drugega. Tudi opozarja dopisnik bansko upravo, da bi se s projektom bivšega okrajnega cestnega odbora omilila brezjjoselnost rudi v Selški in Poljanski dolini. Ne vemo, kako si to on predstavlja. Gotovo Je, da bodo dobili brezposelni pri gradbi projekta dovolj dela in zaslužka, še bolj gotovo pa je, da bo še več dela ln zaslužka s projektom, ki ga zahteva danes vsa napredna javnost iz škofje Loke in Iz Poljanske doJine. Svetujemo g. dopisniku, naj se t bodoče obrača na odbor za zgradbo novega mosta, ki mu bo rade volje pojasnil vse zadeve glede mosta. Tudi proračun ni tako visok kakor si ga predstavlja g. dopisnik, ki ni skoro nič višji kakor bi stal projekt bivšega okrajnega cestnega odbora r Sko-fji Loki. Prepričani smo, da banska uprava ne bo upoštevala apela dopisnika, naj se z drugim projektom čaka na izboljšanje razmer. Banska uprava naj se na licu mesta prepriča, ali Je boljši projekt mosta, ki bo odpravil na mah vse zlo sedanjega težavnega prehoda skozi škofjo Loko, ali oni drugi projekt, ki bi bil zgrajen na ljubo posameznim osebam. Odbor ra zgradbo novega v žkofji Loki. iM^f^lliMi VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.009 dinarjev! Vremenski pregled O dolgih tednih zime se j« vreme naposled vendarle temeljiteje preuredilo; nastopil je jug in tudi dež smo ck?bili, kar j« za letos že majhna senzacija. Južno vreme je zajelo domala vso Evropo. Seveda nam ga je naklon.ua velika atlantska depresija, ki je prodrla preko severne Skandinavije na vzhod, a se je na tem svojem potu razprostrla daleč na jug. V njenem vetrovnem vrtincu je bil tedaj za nas važen južni sektor; v njem se je uveljavljal močan tok od jugozapada, ki je preplavil vso srednjo Evropo in povsod uvedel odmeko; dosegel pa je tudi So osrednje dele Rusije, kjer pa je vendarle temperatura ostala še pod ničlo. Pri nas »e je južnozapadna zraona struja uveljavila samo v višinah; do tal veter n' segel, za tu se je sneg topil razmeroma por-asa in še vedno ga imamo toliko, da se nsm moro ob prvem preobratu barometrske situacije temperatura zopet občutno znižati. Odhajajoča depresija nam že sedaj preti s svojim hladnejšim sektorjem; dokler pa ne izgine snežna odeja pri nas in na široko ▼ našem sosedstvu, tako dolgo bo še vedno nevarnost za znatnejše zimske reakcije. Zakaj zrak. ki pride s toplega oceana ali • Sredozemskega morja, se na poti čez zasneženo pokrajino vendarle znatno ohladi, temperature ostanejo kljub jugu na splošno precej nizke in kakor hitro se vetrnica zopet obrne na sever odnosno na burjo, so toplina zniža na ono mero. ko preide dež v sneg. Igralčeva zgodba Živel je igralec. Vsak igralec ljubi reklamo, toda moj igralec v tem pogledu ni poznal nobenih mej. Kakor ljubi tiger toplo kri, ki vre iz pregriznjenega grla njegove žrtve, kakor zaljubljenec išče ustnice ljubljenega dekleta, — tako je on iskal reklamo, tako je on ljubil reklamo. Časih si kar na lepem čital v časniku; »Nekdo je igralcu N. ukradel tri milijone vredne briljante«. Ali: »Železniška nesreča. 145 mrtvih, 8 ranjenih, igralec N se je rešil s tem, da je za časa skočil v dimnik lokomotive«. Izpočetka je občinstvo osuplo postajalo, se navduševalo, divilo in drhtelo • potem pa se je privadilo: živci so mu ojekleneli. Tn spet na primer sporoče: »Včeraj se je žirafa vprežena v kočijo igralca N., splašila in podivjala. Igralec N. je imel toliko prisotnosti duha. da je poskočil, se uiel za brzojavno žico, splezal po njej do brzoiav-nega okenca in takoi sporočil našeirm istu, kaj se ie zgodilo«. Kak lahkoveren čudak steče k prijatelju: •»AH ste slišnli? Tgraleu N. se ie žirafa snlašila. Moral je bežati po brzojavni žici«. »Neumnost«, se namrdne prijatelj skeptično. »Igralec N. ne le, da nima žirafe, še ubogega kljuseta nima. In s trebuhom, kakršnega ima on, se res kar tako lahko skače po žici...« »Čemu je pa potem napisano?« »Reklama«. »Kaj pravite' Nedavno pa so pisali, da ga je pretepel ljubosumen mož?..« »Lepa reklama, če jo s palico dobiš po butici«. »Tam v redakciji že vedo, kako in kaj. Njegov otrok je bil pred kratkim za reklamo bolan, žena mu je utekla za reklamo... Nič ne verjamem! Vse je reklama!« »Toda, sai vendar pravijo, da je iz ugledne družine ...« »Tudi ugledno družino si je izbral za reklamo in njegova sestra se je za reklamo poročilo z inženieriem! ..« Mahoma pa se je v časnikih pojavila skromna novica: »Igralec N. je opasno zbolel«. »Glej ea. pretkanca«, je menila publika. «Kakšnr> reklamo si je izmislil: bolan sem. nravi.« je pa zares bolan'« »On' Rolan' Kai še' bene- fične ®i ie vse vkup izmislil, ip ko riba . . .« Novrp vpst: ^^pio io-roVa N ip b^pziipno. Pri- "ikovati ip naihirišega . ..« »FTa—ba— ha!« se ie °mpia!a publika. »Ta ip n'"'"'v>ort ' Ni noiimpp. prav rps da ne! P~> taki-ip storili utegne be-nefična predstava nekaj nesti«. Končno pa se je pojavilo v časnikih smrtno oznanilo: »Ne da bi prišel k zavesti, je igralec N. včeraj preminul...« »Genialen domislek!« je tulila publika. »Ta jih ima za ušesi! kako lepo si ie izmislil: »ne da bi prišel k zavesti..« Treba si bo preskrbeti vstopnico za be-nefično predstavo. Kdaj le bo ta predstava, pred ali po otvoritvi sezone?« Potem je bil pogreb: igralec je resno in nepremično ležal v krsti, lice je imel mimo, krotko, zadaj pa je hodila publika in se krohotala: »Da bi te vrag! Kje jih neH pobira... Tako mi vere, ni neumen ...« Naj bo, kakor hoče, reklama sem, reklama tja, po moje je to žaljenje verskega čuvstva! Bogokletsvo«. »Toje po ameriško!« »Glejte, pokopavajo ga! Bogme, za reklamo se bo dal pokopati. Ne vem, če bo do predstave zdržal pod rušo?!.. Kaj praviš?« »Ali si neumen, kako naj diha, če se pa že mrvaška vonjava širi okoli njega«. »Jaz pa menim, da ne bo t?ko neumen, da bi se za reklamo zadušil7'« Tn ko so se razhajali, so se pomenkovali : »Torej, do svidenja! Na benefični ^edetavi se vidimo«. Med tem pa ie skozi špranfo zlezel v krsto črv. se nazlnv- ozira' in deial: »To bo tisti igralec, takoj se slavimo nanj«. (B. Z.( »JUTRO* SL «Z 18 Sobota, 19. KL 193Z KU LTV RIM I Goethe PREGLED m. In vendar. — nI mogoče, da bi se sprli z Goethejem: kljub težkemu razporu med Goethejevim duhom in sodobnim nemškim nacijonalizmom, ~jub očitnemu nasprotju med duhom našega časa in Goethejevim osebnim, miselnim in življenjskim stilom obstajamo z vsem spoštovanjem pred tem genijem. Doživljamo ga vedno iznova, pa L.1 ga potem zanikujemo ali priznavamo. Naš odnos do t*ga »večnega sopotnica«, kakor bi rekel Merežkovskij, je nehistori-čen le življenjski. Veliki geniji preteklosti ni:w abstraktni liki, ki ne bi bili v nobenem konkretnem odnosu z našim življenjem, iskanjem in boji. Niso maliki, ki bi Jim v tišini samotnih hramov prižigali lučke. Geniji dobivajo svoj blesk od ^v.ienja in ga samo življenju vračajo. Potemtakem -.so mrtev inventar, marveč kos žive vsebine vsake dobe. Zdi se nam torej važnejše to, kako se naša ''oba odziva njihovemu delu, kakšni konflikti lahko dan nastajajo okoli njih; manjšega, dejal bi, zgodovinskega, skoraj muzejskega pomena je njihov tako zvani »objektivni« lik S tega pragmatičnega vidika je naša prehodna doba, kakor sta rahlo naznačila prejšnja članka, precej malo zavozlana naravnost z Goethejevim klasičnim sestavom, z njegovim apo-linskim duhovnim značajem. Vzlic temu in kliub temu pa je Goethe večen sopotnik vsakega mislečega človeka, lu skuša iz neskla-da kaosa izoblikovati urejen svet, kosmos. Ob Goethelevem evropstvu, M je tako malo poslušalo minljive nacijonalne bolečine, si mora izpraševati vest in — pamet slehern nacijo-alizem. Ob Goethejevem klasičnem čutu za mero, red, uravnovešenost, ubranost se lahko kritično menjo in presojajo vse destruktivne težnje, zakaj le-te so iarno pot, ne pa smoter: ni ga nemira, ki bi bil samemu sebi namen in ne razdeja-nie ki ne bi bilo namenjeno še večji, še popolnejši izgradnji sveta. Goethejev raci jonalizem, njegova vzorna ljubezen do opazovanja in večna potreba preudarnosti in razsodnosti, je lahko vsakemu času pospeš-no sredstvo, da se sile, ki so namenjene stvarnim življenjskim smotrom, izrabijo čim bolj ekonomično in zmiselno. Rekli smo da je klasicistično pojmovanje umstve-nosti mrknilo in da ta mrk še traja. Zares pada temna senca po vsem umstvenem življenju zapada. Senca, v kateri vstajajo protiintelektualni vrtinci. V naših dnen =e zopet poudarja nagonsko-življenjska osnova dejavnosti, gibčna iracijonalnost z ene strani, trdota zgodovinsko-materijali-stičneg-a nazora z druge strani: Ni li v tem času Goethe prospešna kontrola in svarilo na vseh razpotjih: Ne pozabite kritike, ne omalovažujte razumnosti!? V času, ko je to, kar Nemec Imenuje »Spezialistentum« zožilo širino obzorij m vsililo podrobnostim zmisel celote, posebnostim samonamen, strokovnemu znanju posvečenost in pravico do avgurstva, ti je Goethejev univerzalizem prijeten kanor pogled z visokega vrha, ki si se nanj povzpel po ozkem, zak^tem klancu: Evo Oiimpca, evo človeka, ki je skušal vse razumeti in vse podrediti skladnemu, harmoničnemu občutju vesoljnega življenja, ki edino posveča vse stvari! Goethejev individualizem je zares tak, da smo se danes, ko utripljemo z množico, ko vidimo v socijalnem izživljanju religijozno zapoved svoje dobe, odvrnili od klasične osamljenosti tega vidca in njegove fevdalne neobčutljivosti za družbeno preobrazbo. A to nam še vedno ne daje pravice, da bi weimarskega Favsta postavili v muzej socijalne evolucije kot voščeno figuro izza individualistične dobe. Zakaj ta individualist je bil osebnost, nekaj, kar vzlic vsem materijalističnim doktrinam nastaja nezavisno od gospodarskih činiteljev kot srečna spojina občih in osebnih odlik in kar se tr' -> malo ustvarja z umetnimi sredstvi, kakor živa stanica s snovmi v kemični retorti. V vseh časih bo osebnost zadeva usode, ne pa stvar družbenih predpisov in vladnih odlokov. Med individualiz-mnm in osebnostjo je razlika kakor med kapitalizmom in kapitalom: prvi je zgolj zloraba drugega, življenje si samo ustvarja popolnejše in finejše oblike in od širokega kroga kosmične snovi prihaja skozi neštete vmesne kroge k majhnemu krogu možganske skorje, ki se je prva zavedla sarcu;ra sebe. življenje je tedaj samo zarisalo kroge, v katerih tudi družba doseza svojo naravno elito. To spoznanje je izborna zavora za vsako kolektivistično pretiranost, in odkod prihaja jasneje kot od Goetheja? Goethe pa predvsem pomeni odločno, brezkompromisno priznanje k duhu; ali ni v tem času še posebno prav, če se zavemo tega dejstva in vidimo baš tu začetek »vrnitve h Goetheju«?! Ne človek-žival, temveč človek-duh, ki socijalno in kultu:-o bitje in žitje sam ureja in po vzorih velikih genijev in vidcev nenehoma oblikuje; človek-osebnost, ne človek-mehanizem, — to je goethejevski vidik! Naravoslovec Goethe ni nikdar ponižal človeka; ni 15 to takten ugovor zoper one, ki bi hoteli iz podmene, da so predniki človeštva vihteli svoj kratki rep po drevju, izvajati važne posled-ke tudi za današnje človeštvo? Po vsem tem čutimo prijetno zavest, da nam v hramu njegovih genijalnih del ne more biti tesno, četudi ne bomo poklekali pred vsakim oltarje: i in prisegali na vsako Goethejevo stvaritev. Nikdar npm ne more Iriti v škodo duševna tovarišija s pisateljem, la je v svoja dela položil toliko idej kot Goethe in ki je imel tako visoko mnenje o človeku. Nič nas ne e biti sram, če svojo sodobnost rajši preizkušamo v zanikanju in pritrjevanju ob delih tega pisatelja, kakor da tratimo čas ob zelenjaških knjigah, Ki jim je vonj po tiskarskem črnilu še najmanj sporna odlika. Goethejev »Favst« je delo, ki bi ga bili morali sprejeti med knjige, s katerimi bi na Noetovi barki rešili dosedanje književne produkte, če bi se Jehovi zljubilo, da l>i potopil naš grešni svet in ^ i volil pravičnikom vzeti v novi svet samo sto Knjig. Goethejr-a mladostna lirika ni izgubila niti malo svoje prvotne svežosti in muzikalne lepote. Goetnejeve epične in ostale dra-matske pesnitve rr- njSo najvišje, kar je dala te vrste umetnost človeštvu, toda kdo ne bo z užitkom hoo po mogočnem, četudi malce staromodnem nramu, kjer vsak pogled ujame kakšno lepoto in kjer je kar posejano z zlatimi zrnci ? Njegov* romani ? Priznajmo, da je svet prebolel sentimentalnost 3>Werther:'"i«, kakor je Goethe sam prebolel svojo mladostno romantiko, toda Car celotnega ozračja v tem Goethejevem ro-fOfvm je ostal isti. Res je, da sta ruski in Obisk pri slikarju M. Jami Mojster Jama je pred mnogimi leti dejal svojemu interviewistu: »O umetnosti m umetnikih bi se moraio čim manje pisati.« Ce bi bilo to kot sentenca zapisano na vratih, aH se ne bi bil premislil, preden bi vstopil z beležnico in svinčnikom?!^ Nu, časi, ko je g. Jama tako sklepal, leže nekje daleč za nami: pomislite, ta izjava je še izza mirnih časovl Koliko smo medtem doživeli in preživeli, g. Jama in mil Zato se nisem nič obotavljal in sem krenil h g. Jami kar naravnost v Jakopičev paviljon, kjer sam varuje svoje slike in opravlja blagajniški posel; močno se bojim, da ga slednje nič preveč ne obreme-njuie. M, Jama: Avtoportret V paviljonu so bile takrat samo slike, mojster Jama in jaz. Seveda se je razgovor razvil okoli te nesrečne umetnosti, ki še vedno nima dovolj magnetične sile, da bi pritezala takole čudno snov kot je povprečen Slovenec. Gospod Jama je takoj ugovarjal. On ima nekak respekt pred občinstvom, ka-li. KeT pa je duhovit mož, ne veš nikdar, ali ni v tem kakšna primes ironije. — Veste, — je dejal mojster — jaz verujem v meteoripsihozo. Obstoje različne vrste ljudi, ki so prinesli že iz prejšnjega življenja svoje poglavitne nagibe in jih v sedanjem razvijajo še dalje. Umetnost ni za vsakogar in vsaka umetnost takisto ni za vse. Imamo različne vrste umetnosti in tako je prav; če vsi enako ne čuvstvujeimo in mislimo, zakaj bi morali vsi enako uživati v :sti umetnosti? Gospod Jama je prepričevalno razvijal svoje misli in jih podprl s tehtnim 6rtav-kom v klasični latinščini, ki mu je še vedno zelo ljuba (že dr. Regali je omenil, da mojster čita antične pisatelje v izvirniku). Pri moji veri, res ne morem prebrati latinskega stavka, ki sem ga bil v naglici zapisal. Da ne preplašim krotkih golobov, klasičnih filologov, ga rajši ne navajam v obliki, ki ji g. Jama ne bi dal »imprimatur«. Torej, ni vsaka umetnost za vse. Kako pa je prav za prav z moderno umetnostjo, mojster? G. Jami se je razieael smehljaj prav v njegovo moško, dejal bi, filozofsko brailo. (G. Jamo so ondan hočeš-nočeš »vrstili med šestdesetletnike, toda človek bi kar stavil, da so se ušteli, tako malo nas spominja šestdesetletnikov), — Najnovejša umetnost? Kar se pri nas produoira, je zabloda. Njen oče je, postavimo, Van Gogh, ki je zadivil naše post-impresijoste in so jeli posnemati baš ono, kar je pri njem najibolj nenormalno, na primer delati razne okrajšave proti vsem anatomskim dejstvom in si dovoljevati »slikarske svoboščine«, ki jih narava stvari ne dopušča. Sicer pa, zdi se mi, da je to slikarstvo že v razsulu. — In kaj pride za njim? — Povratek k naravi, kakor je bilo vedno po sličnih zablodah. — Potemtakem mislite, da umetnost ne more imeti svojskih zakonov, ki se ne ravnajo po naravnih? — Umetnost, ki bi bila nezavisna od naravnih zakonov, ni mogoča, saj tudi abstraktne pojme poosebljamo, če jih hočemo vpodobiiti. Svet, ki je objekt umetnosti, doživljamo v sebi in zaznavamo v oblikah, ki so nam svojske. Antropomorfičen žavelj se torej ne da izključiti iz umetnosti. — In vendar modeme struje ... — Je že prav, toda ne pozabimo, da so ljudje v vojni podivjali m se navzeli nekega primi ti vitima; odTaiz tega občutja ja »sodobna« umetnost, ki se ne naslanja na eleganco. na plemenito odbranost kulture, marveč skuša doseči gTobo učinkovitost, ki naj živčno otopele, prenasičene ljudi nekako požene, vznemiri. Glejte, to je kakor moderni filmi. (Mojster ni prijatelj filmov. Pravi, da ljudem jemljejo pravi smisel za doživljanje umetnosti.) — Torej je kriza v sodobni umetnosti odsev občne duhovne krize? — Besede »kriza« ne maram. Če bi bilo po mojem, bi jo policijsko zabranili. Kriza dopušča tudi modernemu velindustrijcu, ki ima v garaži tri avtomobile, da toži o slabih časih in zahteva na ta račun čim več konoesij zase. Umetniki ne priznavamo krize. Narn je prav za prav vedno šlo slabo. Jaz sem svoj položaj vsekdar prenašal mr~.--1---11 11' *- francoski roman tehnično prekosila Goethe-jevega; »Wilhelm Meister« je danes le utrujajoče, šolsko štivo ir se vidi poleg del Tolstega kakor babica v bidermeyrski obleki poleg polnokrvne, sodobno oblečene žene. Vzlic temu je Goethejeva proza še vedno šola dobrega opazovanja in umetniške obdelave podro*i->ostl; ne šola literarne tehnike, temveč izborna vadnica duha. Po pravici pravi nekdo, da bi bilo treba »Italieni-sche Reise« predpisat- kot učno knjigo novinarjem ln vsem, ki pišejo o doživljenem svetu, o realnostih: toliko vzpodbude k opazovanju ln toliko vzorcev dobrega pisanja je v nji! Vemo, da Je Goethe v marsičem nasprotnik ali vsaj kontrast temu, kar smo in kar hočemo danes; vemo pa tudi, da je »večni sopotnik« človeštva, kakor Homer, Platon in toliki drugi, eden izmed emersonovskih »repre~entantov človeškega rodu«. Dovolj vzroka, da se velikemu Nemcu poklonimo ob 100-letnici smrti in se ga zavemo kot žive vsebine našega destruktivnega, mefi- etofelskega časa, B. Borko. s humorjem in upam, da ga bom tudi poslej. Govorila sva o rmpresijonizmu. G. Jama ne da nič na mlade teoretike, ki so ga že zdavnaj pokopali in še zdaj radi zamenjajo pero z lopato. Mojster je delal vide® očeta, ki se hudu-je zaradi sinove nehvaležnosti. — Impresijonisti smo orali ledino narodne duše in jo storili sprejemljivo za resnično umetnost. Opravili smo veliko in potrebno delo, prav zares! To delo še ni zaključeno, sem čital g. Jami na obrazu. Po glavi so mi švigale lastne misli: Prav slovenski impresijonizem nam ie odkrival lepoto naše pokrajine, barve naših voda in gora, našega neba. Močno se mi zdi, da danes ne bi imeli toliko vidne ljubezni do domačega sveta, če nam ne bi slikarska umetnost v zvezi s poezijo ojačila dojemljivosti ali vzprejemljivosti in nas naučila opazovati odtenke, subtilnejšo, tako rekoč »subjektivno« lepoto. V mojstrovem zagovoru impresijonizma je podzavestno drhtelo še mnogo več: desetletja umetniškega boja. spomini na Mo-nakovo, na dunajski secesijonizem. na Ho-landsko in njene pejsaže, na idilične ho-landske hiše, obdane s cvetličnjaki, na pogosta in daljna potovanja, polna doživljanja barv, linij, oblik. Spomnil sem se, da mi je ob neki priliki pripovedoval naš pesniški prvak g. O. Zupančič, kako je na svoji norveški poti videl Jamove breze, baš Jamove breze. — Slovenci nrnamo pravih kritikov, ki bi vzgajali za umetnost. Po vojni 6e ustvarjajo bolj ali manj duhovite ideologije, toda umetnostna dela... Nu, kaj bi govoril. Zaradi zameniavanja modnega z modernim so ljudje samo zbegani in ne vedo natanko. kdaj je kdo varal: prej ali sedaj. Omenil sem Holandijo, kjer so po njegovi »mirnodobni« izjavi v vsaki boljši hiši samo izvirna dela, če pa kdo hoče prav poceni okrasiti svoje stanovanje, kupi lesoreze. Pri nas ni tradicije, ka-li? — Prav pri Slovencih bi se bila lahko razvila potreba umetnosti, saj naša zemlja leži med germanskim severom in Italijo. In da se ni? Omenil 6em ekonomske razloge: premlado, malo imovito, kulturno premalo aktivno meščanstvo. Obubožan srednji stan. Kmetje. Proletarijat. Mojster ni ka/zal preveč dovzetnosti m gospodarske teorije. — Nu, obupati pa res ni treba! Tako je dejal. Potlej sva si skupaj ogledala razstavo. Ljubitelj krajinskih slik bo težko našel razstavo, ki bi mu nudila več užitka. Po vsej povojni anarhiji oblik in barv človek tu kar obstane: Nu, to so pa zares krajine! Morda lajiško mnenje, močno staromodno, toda iskreno, ljudje božji! Vsem teorijam navkljub! Oglej si na primer Jamove vode (Plitvioka jezera, Kulpa, Korana, Bled), njegove jesenske krajine ali krave, ki se kopljejo v vodi — značilen motiv s hrvaške ravni. — Hrvaška me še vedno močno mika in tja se najrajši vračam. — je dejal g. Jama. — Ne cenim samo njenih krajin. HrvaiSke narodne noše so sila zanimive. Tam čutiš, da si res v slovanskem svetu. Hodila sva mimo motivov iz Ljubljane, Gorenjske, Hrvaške; celo holandska slika je tam, ena najstarejših na tej razstavi. Najstarejša pa je »Podsused«: iz leta 1904. O temipora... Pa portreti: n. pr. tisti-le hrvaški kmet! — Glejte, ali ni gotskega tipa? (Mojster malo očkuje z gotsko teorijo dr. Rusa). rl Ura z g. Jamo je hitro minila. Razgovor z njim je nevsakdanji, ker ima širok razgled in mnogo znana. Odhajajoč sem iskal ponosni napis: »Prodano«. Želel bi, ne g. Jami, ki je filozof in povrh še humorist, marveč slovenskim hišam, da bi bilo ob koncu te razstave takih napisov vse polno. Umetnosti je treba predvsem občinstvu, narodu, ljudstvu, če smo ie preverjeni, da ima umetnost neko poslanstvo v narodu. B. Borko. Oton Župančič v nemški luči V pravkar izišlem zvezku »Jahrbiicher fur Kultur und Geschiahte der Slaven.« ki ga izdaja »Osteuropa-Institut« v Vrati6la-vi, je objavil dr. Ototo Forst-Battaglia daljšo oceno znane Tesnierejeve knjige »Oton Joupantchitch«. Recenzenit, ki je, če smo prav poučeni, po rodu Poljak, po stroki ro-manist, obenem pa plodovit nemški kritik in literarni publicist, omenja uvodoma položaj slovenske književnosti, ki je zaradi ozkega jezikovnega kroga neznana v velikem svetu. Nato piše: »Zupančič je eden največjih evropskih pesnikov, enakoroden Claudelu in Štefanu Georgeu. Valeryju in d'Annunziu, z vidika bodočnosti veliko več kot je kakšen Shaw ali We!ls, Morand ali Maurois, Hein-rich Mann ali Gorkij, katerih slave je danes poln svet. Zupančič je lirik, ki tekmuje z Georgeom in Valervjem v jezikovni popolnosti in sil, ki pa ima pred obema to prednost, da je v najožji zvezi z ljudsko govorico (ne samo z lju 'stvom. kar je bil tudi George). Prekrasno melodiko njegovih verzov lahko primerjamo samo z d' Annun* zijevimi krilatimi, pojočimi, bleskovitimi ritmi. Kot dramatik nima sebi enakega, v kolikor gre za življenjsko polnoto oseb. ki so posnete iz zgodovine in ki so postale zgodovina. In ta mojster je bil do nedavnega z zapadno in srednjo Evropo v stiku samo preko nekega dela, ki ga je spisal Arturo Cronia in izdal — pod izključitvijo javnosti — neki italijanski znanstveni zavod. To se pravi: Zupančič dobro pozna nemški, francoski, italijanski, angleški jezik in literaturo, toda evropski gitateljski svet in kritika ne vesta ničesar o tem knezu majzhne slovenske književnosti. Tem bolj hvaležno bomo torej pozdravili knjigo strasbourškega profesorja Tesniereja. Za Nemčijo, ki se je polagoma začela zanimati za jugoslovenske stvari, naj bi se skušala prirediti vsaj skrajšana izdaja tega dela.« V nadaljnjem karakterizira dr. Forst-Battaglia Župančičev življenjepis in pesniški razvoj, pri čemer se v glavnem naslanja na Tesniereja in njegova dognanja odnosno nazore. O Veroniki Deseniški podaja tole sodbo: »Je to nekaka šekspirizujoČa žaloigra. čije motiv je natanko enak Heb-belovi »Agnes Bernauer«. Delo ne prekaša samo vseh dotedanjih del slovenskega gledališča, marveč spada tudi k prav redkim uspelim poizkusom, obnoviti v nadih dneh zgodovinsko dramo.« Tudi Župančičevi epični fragmenti »spominjajo številnih podobnih del ruske, poljske in češke književnosti.« Ze prej je recenzent v svojem poročilu — vzlic uvodni zanosni hvali — malo preveč in preko dejanske potrebe poudarjal tuje vplive na Zupančiča, četudi so bili — kakor je Tesniere ugotovil — pretežno negativnega značaja. Proti koncu pa se skoraj že neprijetno občuti Forst-Battaglievo odkrivanje še »neodkritih vplivov.« ki je. kakor se nam vidi, preej pretirano m je morda posledica hipertrofij'' v učenosti strokovnjaka za primerjajočo književnost kakršen utegne biti sicer simpatični g Forst-Battaglia. Kritik namreč pravi: »Odločno ugovarjam Tpsniereju, da dunajska dekadentnn književnost ne bi ime'a nekakega vpliva na Zupančiča. Narobe, ta vpliv je v prvih dveh knjiigah močan, je pa negativnega značaia Če je Zupančič zanikal slehern stik z dobro mu znanimi dunajskmi liriki fin de sieela, je hotel povedati. da je bil njih vpliv nanj negativen, ali pa je hotel označiti, da ni bil z niimi v osebnem kontaktu Zadostuje da prečitamo n. pr. pesem z refrenom o bo'nih rožah, pn tako i spozn amo odnos do Dormanna. Na drugih mestih (ki jih pa tu ne moremo navesti) so znaki, ki kažejo na Altenberga in Hofmannsthala. Najbolj pa je na Slovenca vplival Rilke, vsaj toliko kot Dehmd in še bolj od njega. Tesniere pa je bil prezrl še drugi vrelec Zupančičevih del: vpliv češke književnosti, tako one iz sredine stoletja (Havliček in drugi), kakor tudi simbolizma: Zeverja osobito. potem pa Vrchlickega. Tretjič pogrešamo včas' uprav odločno se vsiljujočo primerno znanih Poljakov z Zupančičem. »Veronika Deseniška« je črpala tudi iz »Marje« Malczenskega. »Jerala« iz Slo-wackega. Oda v spomin Prešernu je neposredni odmev Mickic\viczeve »Ode na mladino«. četrtič: med tem ko je pisec francoske v/ornike dobro občutil je docela prezrl Apollinairea -n kubizem, Verleina pa je premalo poudaril.« Na koncu navaja dr. Forst-Battaglia še neke maniše »zamerke«, kakor pravi 'o Srbi. Če bo kameri S'ovenec spisal še obsežnejšo in temeljitejšo monografijo o Zupančiču. kakor jo je dal svetu ("tudi nam Slovencem) g. Tesniere. se bo moral zaustaviti nri vnra.šaniu vplivov; preverjeni smo. da bo lahko ovrgel mnoge ad hoc-ugotovrtve g. Forsta-Rat^aglie, ki smo mu p?. Slovenci vendarle hvaležni za priznanje, ki ga je že ponovno izrekel v nemškem tsku našemu največjemu sodobnemu pesniku. Goethejeva smrt Max Hecker (Insel Almanach 1932) takole opisuje poslednje dni Goethejevega življenja: »Dne 15. marca — bil je četrtek — se je Goethe počutil nekam neugodno; zaužil je prav malo in še to brez slasti ter se je zgodaj vlegel v posteljo. Noč je prebil nemirno; mrzlica se je menjavala z vročino in nespečnega je mučil pogost suh kašelj. V vnanjih delih prsi je občutil bolečine. Zato so zjutraj poklicali zdravnika; bil je petek, dne 16. Prišel je dvorni svetnik dr. Kari Vogel, mož, ki ga je Goethe izredno čislal kot človeka in koit zdravnika. Ko je Vogel okrog osmih 6topil k njemu, je bolnik dremal: takoj se je zdrznil, ni pa se obenem vzbudil. Moten pogled zardelih oči, ponovni napadi kašlja, zamolkel glas, zbiti udje, predvsem pa nenavadna ravnodušnost do okolice, to so bili sumljivi znaki. Zdravnik je predpisal pri- merno zdravilo in prav lahko hrano. »Ves dan sem prebil v postelji, keT 6em se slabo počutil«: tako je Goethe zabeležil za 6voj dnevnik; poslednji vpis! V teku nadaljnjih ur je nastopilo vidno izboljšanje: glava je postala lažja, pogled živahnejši, kašelj redkejši; zdelo se je, da je kožo pokril blagodejni pot in v večernih urah se je bil duh že tolikanj vrnil k prejšnji živahnosti, da je lahko prijatelj Riemer kramljal z Goethejem o jezikovnih študijah. Naslednje dni je izboljšanje stalno napredovalo: ali bo smrt tudi to pot šla mimo te častitljive glave? Spanje ponoči je bilo čedalje trdnejše in krepilno, kašelj je izginjal, bolečine v prsih so popustile. Tudi slast do jedi se je povečala; že je bil dovoljen kozarček navadnega wurizburškega namiznega vina opoldne in kozarček ma-deire za zajtrk. Ze v nedeljo, dne 18. marca, je Lahko Goethe zapustil za več ur posteljo, v ponedeljek pa je ostal skoraj ves dan pokonci. Bil je še medel in telesno prepade!, toda duševno je bil zopet voljan in dojemljiv. Vrnil se mu je nagib do dela: preoiital je neki francoski zvezek in pregledal mapo bakrorezov: očitno ozdravljujoč, je že vpraševal po svojih službenih zadevah. Postajal je čedalje bolj zgovoren; iznova se mu je vrnila šaljivost in zabavnost. Okoli polnoči od 19. na 20. marca. t. j. od ponedeljka na torek, se je Goethe predramil; zamrazilo ga je. Mraz je prihajal od rok in postajal čedalje močnejši. Razširil se je po vsem životu in prejšnje bolečine so še bolj silovito popadle izmučene prsi. Sluga je hotel poklicati zdravnika, toda Goethe mu ni dovolil, češ, da je to le nadloga, ni pa ni'*ake nevarnosti. Vogel je prispel šele ob pol devtih zjutraj. Nudil se mu je kaj žalosten pogled. Strahovita tesnoba in nemir sta podila bolnika zdaj v posteljo, zdaj v naslanjač, ki je stal tik nie. Zobje so kar šklepetali od mraza. Bolečine v prsih so ga tolikanj trpinčile, da je včasi stokal, drugekrati pa vpil. Poteze na obrazu so se »pačile, obličje je postalo pepelnatosivo. kalne oči so 6e vdrie v svojo duplino, pogled je izražal grozen strah pred smrtjo. Vse ledenomrzlo telo je oblival pot, nagel utrip je bilo jedva čutiti; bolnika je jela mučiti silna žeja. Besede, ki jih je izrekel mukoma in pretrgoma. so razodevale bojazen, da se bo ponovil krvni udor. kakor ga je bil spopadel v novembru 1830. zaradi sinove smrti, ko bi bila 6mrt kmalu pobrala tudi njega. Treba je bilo naglo delati. Po poldrugo-urnem trudu je zdravniku uspelo, da je še enkrat izboljšal Goethejevo splošno počutje in pomiril bolečine v prsih Lahna raztopina cimta, pomešana z vinom, je gasila silno žejo. Večer je našel bolnika v trpečem pomirjen ju. Ze dopoldne, ko je bil še napol nezavesten in brez volje, je podpisal nakaznico za svojo blagaino. da izplačaj slikarki Angeliki Facius kot podporo za njeno študijsko bivanje Bprlinu sto tolarjev; zvečer se je vidno razveselil ko mu je bil Vogel povedal da je na Goethejevo priporočilo tudi velikovojvodska uprava dovolila podporo: ostal je »ljubezniv do zadnjega diha«. Prijateljica njegove snahe, ljubka grofica Louisa Vaudereu.il. mu je bila poslala svojo sliko. Poslednji pozdrav prekrasnega božjega sveta ki je to dojemljivo srce tolikokrat osrečil, je bila slika, ki kaže žensko lepoto. »Nu, vse priznanje umetniku.« je dejal Goethe. >ki ni pokvaril tega, kar je priroda tako lepo dovršila.« Oblečen v belo domačo hoijo, z lahno odejo čez noge, oči zavarovane z zelenim senčnikom, tako je častitljivi starec sedel v naslanjaču tik postelje. Bil je prijazen in vdan, ves preobražen v svoji ganljivi slabosti. Še nekaj dni, pa bi bilo leto, kar je Goethe pokazal pravkar kupljeni zelen« naslanjač zvestemu Eokermanu, rekoč: »Rabil ga bom prav malo ali pa nič.« Zdaj ga rabi, da na njem umira. Toda usoda mu je bila naklonila še en dan: 21. marec, sredo. Kakor svobodoljubnemu ptiču, ki na pregu kletke širi in zopet zapira peruti, obotavljaje se zapustiti ječo, ki mu je bila že postala ljuba, je zdaj bilo tudi Goethejevemu duhu. Vedno znova prekinjajo duševno-telesni propad presledki, ki vzbujajo nade; dihanje postaja svobodnejše in tančica, ki je začela oko in dušo zagrinjati v senco, se nekam odmika. Skoraj vise dopoldne je bilo se nekoliko upanja v okrevanje; popoldne je ugašajoči plamen še enkrat vzplapolal kvišku. Potlej pa se je odločilo. Ze dopoldne je bilo čuti v prsih lahno žvižganje, ki se je tekom dne izpremenilo v hropenje in oznanilo smrtonosno ohromenje pljuč. Hladno telo je že vprav zalival pot. žrvot je postajal čedalje bolj mrzel, utripanje se je izgubljalo, obličje je poprijemalo prsteno barvo. Čutila so otopela in vedno pogostejša nezavestna stanja so b:la vedno daljša. Taiko je nastopila noč. le prekratka poslednja noč tik pred dolgo nočjo smrti. Iz omamljenosti, ki je biLa podobna spanju, se je umirajoči kdaj pa kdaj predramil in zavedel; tako je ukazal slugi Frideriku, da naj mu razreze knjigo, ki mu jo je bila poslala velika vojvodinja in med dvema svečama postavi predenj. S slabotno roko je Goethe obračal liste, toda citati ni mogel nič več. In tedaj je napočilo poslednje jutro, jutro 22. marca. Umirjen in tih je ležal Goethe v zelenem naslanjaču. Poleg njega je židela na postelji Otilija in držala roko umirajočega. V delavnici so bdeli s svojim hišnim učiteljem vnuki; z njimi sta bila tudi sluga Friderik in Goethejev tajnik Johin. V neki drugi sobi so čakali najožji Goethejevi prijatelji in sotrudniki: Riemer, Eokermann in Krauter, Soret, Con-dray in kancler von Miiller; dr. Vogel je prihajal Ln odhajal. Kdaj pa kdaj je stopil ta ali oni na ozka vrata spalnice in poslušal dihanje spečega in brezzvezne besede, ki jih je momljal v sanjah. Poteze vpad-lega obličja so razodevale mir. dopolnjeno je bilo in zemeljski strah pred smrtjo je izginil, zakaj težki boj s smrtjo je bil Goethe dobojeval že v noči 20. marca. Bolezenske muke so popustile; duše ne vznemirja več nobena misel na bližnjo smrt, nobena slutnja konca. Zdelo se je, da v svoji slabosti ni več zmožna jasno pojmovati in se morda rajši vdaja varljivim upom v skorajšnje ozdravljenje. Okrog devetih je zahteval Goethe, da mu dajo piti; vzravnal se je malce na sedežu in izpraznil kozarec z vodo mešanega vina. Nato se je vzravnal popolnoma ia vstal, oprt ob Johna in Friderika. Tako stoje je vprašal: »Katerega dne imamo?« Odvrnili so mu: »22. marca.« »Torej se je začela pomlad.« je odvrnil Goethe »in bomo tem lažje okrevali.« Zopet se je vzlek-nil v naslanjač in lahno zadremal. Pričel je sanjati in šepetati pretrgane stavke. Zdi se, da se je pred njim pojavila slika grofice Vaudreuil, ker je momljal: »ALi vidite krasno žensko glavo, s črnimi kodri, v div-nem koloritu na temnem ozadju?« Ko je za hip prišel na pol k sebi, je še vedno razpredal niti svojih sanj in dejal: »Friderik, daj mi onole mapo z risbami.« Mape pa ni bilo, zato mu je Friderik hotel dati knjigo. »Ne knjigo, mapo mi daj!« Friderik mu je odvrnil, da ni nikjer mape. »Nu, potemtakem je bila prikazen,« je dejal Goethe. Vprašal je, obkorej je. Bilo je ob desetih. Goethe je zahteval zajtrk. Prinesli 60 mu na majhne koščke sesekljano hladno perutnino in je snedel nekoliko koščkov. Hotel je piti, toda po kratkem požirku je odložil kozarec rekoč: »Ali nisi dal nič sladkorja v vino?« Naročil je za opoldne neko določeno jed in želel, da bi zvečer postregli dr. Voglu, k: je bil ves dan gost pri Goethejevih, z njegovo najljubšo jedjo. Velel je Frideriku in Johnu, da ga vzravnata, toda takoj nato je klonil m se nemočno vlegel v naslanjač »Pridi, hčerkica in mi daj tačico,« je rekel Otiliji Nato pa je izustil svoje poslednje besede: »Odprite oknice, da bo bolj svetlo.« Padel je v nezavest; kakor v 6aniah je dvignil desno roko; zdelo se je. da s kazalcem riše v zrak neke črte. toda roka je tonila globlje in globlje, a kazalec je še dalje pisal po odeji na kolenu. Ob desni strani naslanjača je stal Coudrav; z grozo ie zrl. da dobiva o Goethejevi prsti modro barvo. Odstranil je senčnik z oči in opazil da je oko osre-pelo. Goethe je postajal vedno slabši ir je dihal čimdalje težje. Naposled se je udobno obrnil na levo stran naslanjača in umrl. Bilo je ob po! dvanajstih.« Tako je Hecker opisal smrt največjega Nemca, pred sto leti. onega dne. ko se je po večnih kozmičnih zakonih v našem dplu zemlje pričela pomlad. —ft 9 o času! i ČEVLJI Otroški zfeltl Din | Otroški šivan! „ Deški od št. 3h~39 iz močnega boksa „ Moški amesrikanske oblike iz boksa „ Moški nizki, nsjavi in črni šivani „ Moški visoki, rjavi la črm šivani 40«,- 125- n NOGAVICE Otroške od Din 4.— naprej Moške Din 3.75» 4-75, 6.—, 1 12,— Ženske £lor Din 7.75, 8 50 ženske svilene Din 12,— Ženske flor Din 13.—» 14.-, 15.—, iS*— Ženske iz Bembsrg svile Din 25.- ČEVLJI Damski z zaponko In zadrgo Damski z leseno peto Damski Top-barve z leseno peto Damski v modnih barvah z leseno ali tisnjato peto ■ Damski Domači Čevlji tisnjati plašči »In 2GO.—, 280,— Din 85- n 110- n 120.- n 135.- n 36,- št. 2 Stritarjeva al. 1-8 na v Brežicah r. z. z n. z." M se bo vršil v četrtek, dne 7. aprila 1932 ob 18. uri v lastni pisarni »Narodni domc. DNEVNI RED: 1. Poročilo načel stva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobren je računskega zaključka za leto 1931. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskih pregledovale«*. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob 18. nri no bfl sklepčen, se bo Vržil eno uro pozneje y Istem prostoru tn z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu udeležencev. 3fli6 Načelstvo POZOR! Spolno slabost odstranite z uporabo neškodljivega »rod stv3 za okrepitev »La Eno««. Deluje ▼ vsaki 51. Triglava" i. • i ?-■/. »C/ ' -v - -t i',. Foto-aparate in vse fotopotrobščme bo pij pod najugodnejšimi po goji v foto trgovini A Šmuc. Marijin trg št. 8 — vogal Wolfove olice št. I 301-* potam dovoGte, da nn )o Na Gotov« dejstva te puhMw< Ife p«i- bodcoeti, {Lnaseljefan eotoosM tat drog« vpoe saderva vam raikrije ..»»JaaOi, ta aaf-stucjb rada i^odorlnA, VaA. tegfoda T Ijanj« • mH t atan, vafcs pdjaMja ta smrafinika, aspobe r ^oljctJBi m kufedjafc, ded«So* te ie mitozo drogih Trt-TprefcanJ vtem *a-mr« pojoeoM -peSfta astrologije. Do^olita, da vmm. vrsfrrATto yw«l»}ea presftr.^tljjva dajstm, ki bodo spreaefflBa tek -ra ieg*. ferijosja te vam prinesla napeb«, areSo ta karijero b«-Mm> C-btptt 91 ki va« tedaj VTAH a«troJogi^na railiga ba v ifttzko am!jiv«m jeziku te bo obsegala M manj k« dve suani. Keobbodoa pa ja, da rav«d«te irr-oj rojstni davna, i faonoan te naslovoia ▼ 6rtljM VaatsoroM ptevvL LaMa po«Ujelgo-vontj samo r nemščini aH traoe«-šSind ali angleščini, akie Mata. 8GS6 PRVOVRSTNI m ZLOŽLJIVA petesztna kad za &opassfe B povzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opteJ Karle Deatsch, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega tn pločevinastega blaga. 154 eroeiia Čitaite tedensko revijo ^ŽIVLJENJE IN SVETcc zadnje žetve, v vrečah od 50 kg naprej, po ceni Din 3.60 za kg, f ran ko kolodvor Križevci, pri večjem odjemu po dogovoru, se dobijo pri tvrdki Berkeš I PoUak, Križevci, savska banovina. 3534 Dobro LUCAMI za obleke ln perilo ISCB za takoj firma »IDEAL«, kemična čistilnica, Kongresni trg 3. 3572 se strese ko sliši ime BURGIT obliž. Zakaj? Ker Je že 24 let smrt kurjim očesom, bradavicam in trdi kožL Dobi se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Naročila na glavno zastopstvo 3601 SVETEC, Novo mesto - - : ■ - v j Nov poklic; ta dame in goapodr i vpeJgav« pletilj stv« t hiži. Zajam ion mesečni zaslu tek 1500 Din. ke/ adkupimo Izgotov ijeno pleteno blagi olačamo mezdo za pletenje lo dobav '.jamo prejo za po lelavo. Pišite gt 1 a o e s po gratie prospekte na: Do ma&o pletarsko ln lnstrijo Ster. 8 — Josip Kališ, Mari bor. Trobarjeva 2. S193 Potrti žalosti naznanjamo vsem znancem tn prijateljem žalostno vest, da je naša ljubljena in dobra soproga, mati in stara mati, gospa IVANKA SILIČ roj. BREŠČAK včeraj dne 17. t. m. ob 17. uri, previdena s sv. zakramenti, ▼ starosti 75 let, mirno preminula. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 19. t. m. ob 16. uri lz hiše žalosti, Zapuže št. 32, na pokopališče v Dravljah. 3633 ANTON SILIČ, soprog — LUDVIK, sin — JUSTINA in MARIJA, hčeri, in ostali sorodniki št. Vid — Zapuže, dne 18. marca 1932. Cene malim oglasom Ženttve tn dopisov -trnja. vsaka beseda Din f— ter enkratna pristojbin* ze iifro a/l m dajanje naslova Dm 5.—. Oglas, trpkega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Din /-. Po Din L- za besedo M zaračunaio nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike .Kom pa kam* »Avto-moto*. .Kapital.. .V na,em«. .Po.*est«. .IsAah« stanovanja odda«. .Vrednote«, »Informacije«. ^Živali«, »Obrt« in ».Le*« fer pod rubrikama .Trgovski potniki« to ./,aslu-tek« «1 šifro »Veselje trgov-; ii« liHt>«. ivtjiPl Absolventa kmetijske šole M bi tm«4 ve-elje do lova fr> drtir.-ga dela. sprejmem Ponudbe jv>:. Na-ivV V »claMieim oddelku »Jutra« 81S0-1 Plačilna natakarica »možna kavcije, slovenskega ln nemškega jezika. Na-stop službe s 1. r pri lom 1032. Pism°nt> ponudbe s =liko poslati: Hibler. Gornja Radgona. Služkinjo m. (všna de'«, va.i«ne do v« k it he. staro do 30 tet, snažno i/n prikupljivo. f* rejme dvočlanska mlaia dni^-Ta. Ponudbe ■ toe.no p. viS*> dosedanjega s! hnr.-aflja io plače na: Inž. Riučenko. Gu-š'anj, F o»-!ii'>r.:>:» ter stroj epi-sja. sprejmem. — Ponudbe na ■VZ 'M. oddelek »Jutra« pod iifro »Ttrauopiska«. 8448-1 Manufakturist dobi takoj službo. Pi«ne-ne ponudbe z zahtevk'.™ r>- ..j o «MaruFaktura« na oglasili oddeiok Jutra. 8391-1 Brivskega vajenca sprejme K-l va -d Kavči« v §Uk:. Celovška cesia 10 : :i»s;«roit: nKViiee). 88UB-1 Pek. vajenca sr/rejmem z vso oskrbo. Na?'ov v oglasnem odde!. »Jnt.ra«. 8525-1 Poslovodjo zmožnega za izvrševan je reailtesne p-arae podružnice v Ljubi lana. z nekaj 3-nt.ovine sprejme takoj Posredovalnica Maribor. P"d-na ulica :V>. 8RH-1 Mesarja dobrega sokača, s kavcijo Din sprejmem. Naslov v oirL oddel. »Jutra«. 8309-1 Dekle ki t!oži 1500 Din v podjetje dobi 400 tVn plače in vso oskrbo. Prilika za do-kU-ta. ki se hnčejo namčiti kuhati in šivati. Ponudbe na od del »k »Jutra« pod »Lepo živl;i>nje«. 4-1 Natakarico a'S piK>da-.?aliko za de'čka- Sff« In točilnic^, z J>in i>0ii0 kavcije sTirejmerr. — Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Ve-dila b' mosto*n">«. tdgar Rice BurroughSj Tarzan, kra!| 164 Jane je vHdela, kaj je bilo vzrok tega vri&ča! Prav pred njima je vznak ležalo na tleh belo človeško okostje. Ko se je ©zrla na posteljo, je zagledala drugi okostnjak. in tuV kak strašen kraj smo zašli?« je v nepopisni grozi rarnrmralo eteicle. Esmeralda je kar trepetala. 165 Ka-kšna ialoigra se je bila zgodila v tej rlovešči koči? Vse moči je napela, da bi se otresla mračnih slutenj. Potolažila je Esme-raldo, da je nehala jokati, io nato sta z rdruženimi močmi zadelali vrata. Sedli sta na klop. objeli druga drugo, da bi se lažje braniti strahu, in čakali. 166 Malopridno moštvo »Puščice« Je med tem hitro veslalo proti ladji. Tarzan je oprezal. Izmed vsega, kar je bil videl, ga je najbolj zanimal obraz krasnega belega dekleta. Bila je bitje njegovega lastnega plemena. Sklenil je kreniti za mladim Claytonom, eta vidi, kaj dela. Tesar, mojstra »fem. ki b< prevzf! d^-io "Ove bife t Ljubljani. Na -lov pove oglasni oddel »k »Jntra«. 8507-1 Delovodjo za tovarno kovinske stroke ■»prejm^m. Interesenti naj pošljejo tvoje udbe » prepisi -nprifeval •• njem službovanju na offi. oddelek »Jutra« po-d «fni • I>elovodja«. 8-OS-i Mesar, pomočnika lobro i-torje-nein » IJO m««* sprejmem N» . p-vvu o-if1a.«ni -Jutra«. 3278 i Mesar, pomočnika n-JU Ponml be D* »g-;aa »J>>t.r»« ooi -•'fro »Z* Ljubljano«. 9ŽS8 i Pek pomočnika irsdpeCmka. vajeneRa veh .inkovskafc ki za more . ■»pričevali dokazati. ia ve bil ie več let zaposlen irl partvi pekarm, sprejme « 1. majem Parna .ckarna r Oo»en;em L'> ^at'dal 307. Znamki za Mljro-vor! t>4&i-l veko besedo 50 pmr. Prt vseh oglasih, ki srn zaračunajo po Din i.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5-— za šifro »ti M dajanjt naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šiiro aii za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3 —. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—s pri oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati on predaji naročila, oz*-roma jih je v poslat t * pismu obenem t naročilom. Vajenca v trnovim« Va- ja prejme Joško Cehner, Lj«S>';ana, Dunajska ee«ta št. 37. S30.7-1 Manufakturist dobi takoj službo. Pismene penudbe z zahtevkom na oglasni e4del»>k Jutra p;-d iifro »-Maimifaiktu-a«. &A1-1 Mesar, vajenca i-* izood 17 let starega, k: iiu veselje d>o ■■»brt;. ■iprs-jm- St-efs-D Iurk m->-s*T » Sp. Hudinji pni Ce. iti 8403-1 Kuhinjsko oienko •prejme s 1. a.prilem g<>-ifcilna »Kmet« na G"«po ivet-ki cesri. 8JW)-1 Učenko- praktlkantinlo ln spretno pomočnico, začetnico, sprejme modni atelje M. šare, vila »Trnovska«, Rut ar j eva ulica pri Vitačl preko železnice. 3572-1 Damsko frizerko perfektno. katera zna dobro onduliratt, vodno ondulacijo ter po možnosti trajno kodratl Iščem t čim prejšnjim nastopom. V ponudbi navesti zadnja službena mesta. Ponudbe na Gjud Aleksander, Ljuoliana. Kongresni trg 6. 8563-1 Pletilni mojster ki Je vešč popravil strojev, krojenja, kombiniranja barv, ki sam plete ln Je strog nadzira-telj osobja. dobi -.akoj službo. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Marljiv in vešč«. 80:4-1 Kuharico z dobrimi izprloevaU, ki je služila v boljSih hišah ter zna kuhati ln opravila« ostala hišna dela Išče k trem odraslim osebam za 1. april. Vrhovčeva ulica 5. £611-1 Blaga jnsčarka zanesljiv*, lahko tudi starejša, perfektna slovenske ln nemške korespondence ter istotam trg. vajenec se sprejmeta takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva moA«. 8689-1 Natakarico 5 kavcijo, simpatiičim ia spretno. spr«jm«n takoj v ltoijše' podjetje v letovi->keoi kraju, za ce4o letio. Pormdbe na ogla.«, oddelek »Juira« pod »Po 500(>«. &J97 1 Zbirateljico naročnikov v»*6© neoiščiine, mo za novo podj«tje v Ljubljani. Ponndbe na ocl. dilnek »Jutra« peni šifro »Daljša zawwlitev«. »•>-.! Emaflni mojster ln žgalec, sposoben za emajliranje na železno pločevino Je potreben železni livarni v Beogradu. V poštev pridejo samo mojstri strokovnjaki. ki imajo prakso v emajliranju železne pločevine. Ponudbe Je poslati na llvnico '.Merkur«, Beograd. Senjani-n& Ive ul. br. 4. 8658-1 Službe me kakor vedno tudi letos IDE ŽE V SOBOTO ZJUTRAJ zato opozarjamo 2e danes vse, KI s^l poslužujejo izvrstnega »jutrovega« malega oglasnika. da nam dostavijo naročila najkasneje do PETKA OPOLDNE. pozneje prejete oglase priobčimo le, če eo dopuščal čas. »JUTRO« t« dsjonje »»9)«va sli m ftfr« pa S IX a. (T ontoristinja z ».rednim veceijean d« t»-jjemne, stara 31 Jet, t io-j»T:m spričevalom, išče pri-mi-eri>o ?lužbo. Cemjone ponudbe na ngla.*iu o-ddeU-k •Jutra« [>od »Trgovina«. 8t74-2 Gospodična veW« »ivanja in eoflieo-dinjotiva, ki je že hija zaposlena v trgovinj, išč^ kaikrš-TKAoli mesto. — Ponudbe na o^a^tii oddelek »Jutra« pod šifro »Pro«m takoj«. 8468-2 Foto-pomočnik prvovrstna mf-č. zjiioion s-iTno^tojtiega dela, z ino-jteraSbo prakso, »*>e službo Cenj. poinidbe na ogia«)i oddelek »Jutra« prJ»i šifro »Inozemska pra.kf-2 Gospodična s trgov škilil obrtnim išče nam.«čeri»e, aii sprejme dTiiž-ibnioio fka) zmožro gotovine. Ponudbe na 02*1. oddelku »Jutra« pod Jifro »Namt»če«ije«. Slrii-i Stenoiipistinja dobro izuriema, t večletno p-a o, vošt-a slovenskega, nemške?a in de-loma srbo-brvatskega jezika, išče ra-meš^emje. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Olru pod Šifro »-Steno 9R0« Mlad mož treiefi potSten, išče Mttž bo sluge ali inkoeanta. 7,a poštenje jamči c po««tno vredniostjo. Dupise na o^l. oddeletk »Jutra« pod iifro »Pot iiz stiske«. 8444-2 Manufakturist star 34 le*., vojaiščvne prost r. doig-oJt-tno prakso v detajl™ in engnos trgovini, ialo^beni aranier, 8 kavni j-o do e«'« 40.000 I>in. želi siur.bo. C-eoj. ponudbe pod šifro »ManufaJctunst l.j. april« na oglasni ed-dele* »Jutra«. 83S0-2 Gozdni ta lovski čuvaj '»»praAa«, star Ve*, poročeni, iti&e namestrt-v«. — Lirzar Ivan, Rado-ha, noAta Novo mejilo. fMj'9-i Boljša sobarica i zna,nj«n ne®i^č4n« in Šivanja, pr«si « 1. al: 1-i. a.priiov pove oglas, oddelok »Jutra«. 82S2-2 Dekle rr po5»t«ie hiše. s Se«»t.-me- sečirLm spričevalom, išče v pnivatini hiSi roosto kulrmj-ske noenike. Cenj. po;,-udbe na naslov: Matolda Vogri-neo, P-rpbrovniik. poš.ta Sv. Mik-la™ pri Orm^ržu. 8330--: Boljše mlado delrie ■f»o«t e*r>o. itče m-es-o »estonske hotelske sobarioe ali kot pomoč natakarici. — Pismene ponudbe na naslov: Marija Koorive, Sv. l*rh 86. Trbovlje I. Prodajalka Lzvefcbana v mešaai stroki žrli s 1. aprilom na-meščenja kj-erkoli. Xaslov v ogl. odd. »J-ut/ra«. 8516-2 Prodajalka zuč«»ia v trgovini taeSa leffa b.a?a. ztr^.na samo ega vod-stva trgovine. ■ Ivanajst.lefno prakso, ki »br|aia t^jdi nem-ki jenik •možna t«idi vseh del « ."•>»pi>d'.rtir vertTij?.?! iet, z dolgoletni« prak-o in »pričeval v stj-oki: ai>ekarna, les. ird-uriinija ali tovarna vžigaji«', vtši-at^vrnisktiga in n t-m ^k *-ga i«zika v lovoru i.n pisavi. sl-i^-o kjerkoli. Nash »p takoj ali s 1. a^irilojn. v og.Iasnero ofidel. »Jutra«. 8TrXS Pisarniško delo n» dom sprejjne bivši ve* letni oa-n^n- uradnik. ?is slov pove i>»'asm od telet »Jutra«. 83ol-t- Gospodična ti povon n«mško io rt o vensko, išče mesto k »wo ki>m ali v pomoč, ?o««podt nji Anv Sider .Krapina Popov eo." 8260-2 Strokovni učitelj absolvent modne akademije, nM,«f.ke in damske garderobe v Milno h en«, išče službo prikrojevalca Vereiran t trgovska stro4ci i.n vešč neanš-kega tor it.a-Iijamskega jezi.ka. — po-nii>e na og'asni o-i-d fti»k »Ju79-2 1000 Din dam tistemu, ki ml preskrbi službo sluge, Inkasan-ta skladiščnika ali kaj primernega. — Ponudbe pod šifro »15.000 kavcije« na ogl. oddelek »Jutra«. 8631-2 ki rodno obiskujejo svoje stranke, se nudi deher zaslužek proti proviziji od konkurenčne tovarne nogavic. Ponudbe na podiuv.ni-co »Jutra« v Mariboru pod »Mala kolekcija«. T.govski potnik m.'ad in aplen. v dravsk-ba novi ni dobro nv^deo avtovf»7ač t kav«-ijo žel-zastopstvo dot>re ic sotidne tArdke. Cenj £«-»n 11.1 be on .»g!a«. oddfle-k »Jutra« pod »Kavcij* 30.000«. 839<»-o Več kraievnili zastopnikov tik prodajo Pfaff šivalnih strojev ln Puch-ko-!e.s dobi stalno zaposlitev. Obširne ponudbe Je pr.=lat.l na tvrdko Ign. Vok. Liubljana. 858S-3 Samopomoč nI a vendar takoJSnl zaslužek! — Zavarovalni po=li zelo priprosti. Zavarovanje potrebno, pravi šlager! Solidna svetovna zavarovalnica sprejema agl'ne. poltene zastopnike. No\-lncl dobrodošli. Oferte na ogl. oddelek pod sZavaro-al-nica«. 8609-3 L ep otroški voziček pr«ta Jiiišinci pri Ptuju. 8i"> 16 Registr. blagajno »National«. skoraj popol no^ia novo :n tehtnico »Reri-/i,ic p-odam r»o zelo u^-Hlai ceni. — Naslov v ogl. odd. ».Tutta«. Reg. blagajno »Tntšonil«. veliko — prodam. Karničmk, Mari+vor. Glavni trg. Sili-6 Dekle staro 20 let. vajeno vseh gospodinjskih uel in nekoliko kuhe. že!l mesta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8713-2 Strokovnjak sadi, obrezuje sadna dreveaa najboljših vr»t in rvaja h obiik, tudi vrtn.ice_ obtie-luje pivrke in vrtove. — LjtrbPara, Sv. Peura coeim. Naslov pove OTi^. i»ddei*ik »Jutra« v Ljubljani. 8497-2 Natakarica delovna, pridna in poAtrfvia išče tja takoj stalim si-uebo v Ljublja-ni. Potvudbe na oo-las. oddelek »Jutra« pod šifro »Prija-ziia«. 8a0u-2 Gospodična zuiena t retenju finega »er-ia. r dovržowin gospo l5n;«kim Krajem t nič na :ne5č-enje /.a odsrovaj-jajoče 1eio. Naslov pove ociasm "ideieik »Jutra« v Ljubila nt. 8401 -2 Mlajši brivski pomočnik in vajenec ki se že del j ča«a uči brivske o*irti, iščeta na-me.ščenja Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 844r, 2 Zaposlenje v pisarni ah kot blagajničarka išče gospodična, dobro stenografka, strojepiska, slovenska in srbohrvat-ska korespondentinja. Cenjene ponudbe pod »Korespondentinla« na ogl. odd. j-Jutra«. 8608-2 Kot oskrbnik ali nadlovec želim službo. Vstopim v vsakem kraju. Isto tako se razumem pri gospodarstvu, gozdarstvu in v lovstvu ter grem tudi za lovskega čuvaja. Star sem 34 let. sposoben vsakega dela. Ponudbe ni ogl. oddelek n Jutra« pod značko: »Oskrbnik« ali nadlovec« 8574-2 Boljše dekle vajena samostojno kuhati ter vsa h'*na dela. zeio čisto opravljati, išče službo pri boljši obitelji brez otrok v Ljubljani za 15. april. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Redoljubna«. 8598-2 Trgovski pomočnik s triletno rvakso — vešč špecerije, manufakture, že-leznine in stekloreza. ža ogias. odd-^ieA. »J utri« pfid šifjO »Zauosljiv aofer«. 8x31-3 Mlad zakonski par želi kakršnokoli raposlitev — ta hišnika, skladiščnika ali slugo. Pomudbe na oglad. oiid«!ek »Ji»ira« pod šif-r-o »ZakoiKia«. Natakarica ki ima osebno pravico, i.sče »luižho. NasJor pove »►giafini od.i-rieč »Jutra«. Samostojen vrtnar vešč v gojenju sadja, zelenjadl in cvetlic išče mesto za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek pod »Fleisslg«. 8523-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, star 23 let. verziran v vseh panogah trgovstva, zmožen vseh pisarniških poslov. želi s 1. ali 15. aprilom premenltl po 3 letih svoje dosedanje mesto. Gre v tovarno ali večjo trgovino kot skladiščnik; zmožen za potnika. Poštenost zajamčena. Cenjene ponudbe je poslati na oglasni od-delsk r^ Ju trn- pod tZelo hvaležen t. 8550-2 15.000 Din nagrade {>! ač-am Biptt-mn. ki mi preskrbi s!uxbo f»s*rn;š«.'eg* uradnica. Ztiiož«>n io uve-dt^n s«in v M j»F.ir-i«3ce :,o«ie. Posiudbe aa off:aAr>i oddi^fVk »jirtra« i«d š;f-«> »Sam.»toj,tia moč«. Kmečko dekie (^rtijs-J ipč« sinilo. Naj raj e bi šla za prd^taia-rioo v Ljtibl.ian«. Naslov v Otgia^ne«n od-ii«iUi«a »J-itra - Mesto sobarice pri boljši obredji — najraje v Zagrebu iščem. Nas'ov se izvr v Streliški uiioi it. 2, pritličije. 87T8-1' Strojni tehnik z devetletno prakso, dober risar ln računar, samostojen tudi v projektiranju centralnih kurjav, odličnega nastopa. vajen občevanja s strankami. popolnoma vešč slovenskega, nemškega. hrvaškega in italijanskega Jezika. Zmožen vseh pisarniških in organizatoričnih del išče stalnega mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8706-2 Pozor! Mizarski mojster, vesten in točen. 10 let samostojen. k! je zaradi krize opustil obrat, želi mesta v mizarskem podjetju ali na domu. Gre tudi kot pomočnik k arhitektu ali kot uradnik k lesni stroki ali drugam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samoetoien« 8671-2 Brezposelni reducirani. dela lSčočl dobe pri nas stalno zaposlenje s prodalo najin novosti, patentov in gospodinjskih predmetov. Kljub krizi lep zaslužek. Oferte rq Sapi-ra. Dunajska cesta "6. 8654-3 Gostilno dobrnsdičo, takoj prrdffTn zaradi družinskih ra r.nner. IVvjuiie je na po- družnico »Jutra« v Mariboru r>od »Prvmctna T"-etikia«. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržsišia eesta 16. tel. 33-13 Vreče od para-f na. vo«k* hi - korja ca. komadov, poomii nn.T»rO'ia j. — IV-io drit.žba. Maribor - Meije, TrstcaiJatoovji 23. (T41 -« Grleriia v lokahi vsied izselitve u»odno naprodaj. Naslov p.ive ^-. oddelek »Jutra«. SiSJ 6 Otroški voziček dobro ohranjen r.a jn« Din r.aprodaj v Sp. Si.^i. Tr".na uJica št, 1. ti Otroški voziček modem. n.'LT>-"-1 Nas.l'*v v og'asnem oddelku Jutra. f»7(»I S Volneno blago od iS Din naprej, primer no za damske in otroške pnm'ad.no oblek* ter kostume. v vseh modnih barvah in desenih priporoča tvrdka F. L G nri čar v Ljub!|ani, Sv. Petra r. št. 29. * 7S00-6 Otroški voziček na pernsi-h. skopaj nov po «<*!•' najprod.a:. Naslov pove ojlasni oddelek »Jutra«. 8371-6 Blagajno VVertlieirn #t- 4 prodam za iV«' l>ni Naslov v og!asn-<>m tvide-'ki) »Jutra«. S.,T.vC Gosp6 Entlanje 1 m l Din vse vrste vyz««.'a in nioiio graimi od tl.:V» D-'n dalje. Palač* K/tsiH^e banke št. la/IV. 8«S!-3 mmmm Kdor tšč»- mosuo pov nikd pla-\» m vne-ko benod« 51* par: ki, Drinefci in Pr.imorsiki banovini, j^če i.nstcpstva z majhno kolekcijo. Ponudbe n» ogiafnii o.ldeJek »J«tra« pod »Za^tor-st.vo«. ' J Diru aa 4a [ jaaja sadova att aa { \ K'-« S dhl tM^kl. ki i 1 InatTokeij«, pla- 2 4aj« »sako be»ea« BO i (olt; m kifr« aii aa da j Janjo naslova I Uta. (4) Camernikova šoferska šola Ll«W}aoa. Dnaaiska a. * prva MMirDM k'«eo«;o -uraaa. Pro«i.ekt 16 »m/hi, - (»JKte ponjl 0 ft • o e ♦ woj«in« rssik b**. gi: Akademik ■au-«c. »rmJči no. ro«* is tU vir S?«m ikov, atMs M. 849fl 4 Služkinjo ki zna samostojno kuhati ln opravljati vsa hišna dela išče družina 3 oseb. Prednost imaio one, ki imajo rade otroke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra i pod »Varčna«. 8687-2 K tki« uAlu&ka, j plaAa «a vsak« bes«do i Go par: aa oanl«> aH l »Hra 3 D«u — Kdor . ■ s d i tajMuifi.. pa ta l »saba besed« 1 Din. I ta dajanj« naslov« «11 aa Utrm pa 6 Dia. (i) Izurjena šivilja gre 1» 20 Din dnevno na dom. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod Šifre -M77«. 8*2.1-3 Zastopnice z» ver dobrih pred m "tov išče taJoga »Rekord« v Ljubljani, Kolodvorska 3. dvorišče. — Zglaeiti ?e je čiiruprej oaeb-no. 87110-3 Pozor! Pozor! Cenike dame! ^ajoovejAi razuovri«;!« sj>o (niadaniks kroji po m-er: -e lrvršuiejo v k-ojuem 'iSUiSču. kjer »e vrši red i uk v prikrojevnnjii lamsk.h oblek. Enako '.delujejo po naj novejši n ti o d e i n i h krojih piašči. •;o«*Mimj. obi«k« itd. pri -troikovoo izprafcim jini m last.aici mo«inega itoljeja Rosi M e d » e a Vnsini trg 54/1 (nasproti nagiAtrataj. 84-18-4 Solopetje 'Altmeistarschule) in klavir « teorijo poučujem od 1. aprila dalje. Informacije vs;ilc dan od 2.-4. r>op. v Gradišču št. 17/1. desno &M9-4 Klavir poučuje po nizki ceni konserva-torist, odličnjak. Ceni. ponudbe pod »Uspeh zajamčen«, na oglasni oddelsk »Jutra«. 8707-4 Pouk v nemščini in klavirju nudim. Vprašati: L»nblja ua VII. Polakova ulica IS S703-4 mmmm Puhasto perje (*sto iohaoo. t^ po 48 Din Iraga rrsr* s g po Sb O" a. MstHj bWo gosje ke po 120 LHd vn Si s ti pot k s; po 250 l>D r»7.pošHja po postnem oovtetja L B r o i o v i t, Zagreb, Ui-ea St. 22 6 VaHlnf aparat UMimke »Niokeri« Ideal, ')«a 270 jaie, nm«tno kok-Ijo Potroi Versaser-S1^!™-glticke proda Hadl, Novo mesto. 8253 6 Za god «i|<»i ovra«B* mfe, flwi vet«i« po 56 Dia, kra»n «viieoi la bašst iepni -oOAki, Teaooi ia različno »rsoKskani ortiti pri Ms i Vike«. Ljubljana co»w* !»otsla Štrukelj. 8SB7-« Čevlji na obroke »Ttmpo«. GLedaiiSka niica 4 (nasproti glodilišča). 1J4-6 Okim* trm.iJija p® 1 Dia besoda; u da jaiti« oa"l.rva ali ta iifrs 8 fsn- — Oglasi La bes»- Strugarsko orodje za tesno stroko, kompletnu t. elektr. motorjem VoJt. v brezhibnem stanju ooceui prodam. F.vent. tu-di posamezne dele. Fra.nc Z e 1 e z n i k. Št. Vid nad Ljubljano. 8478-0 Nad 500 receptov in izumov prod.im. Naslov prosim na o-:r!as. oddelek »J ura« pod šifro »Recept 500«. Priio-žš te itianiko za odgovor. 84oO-i; Sadno drevje n«roči-o takoj, da s.i pravočasno dobite, pomlad bo kraitka. Poriva šova njo veliko. — Dr ".vernica Josip R--sor.be.rg. Maribor, Tržaška cesta Gt 8106-6 »Zabavni Hst< V>dii;k 3'raiiifte pri Kra nt«i Vsaka 5*<-vf ka (a ni o 1 t^Ji. Zahteva ts bret i>ačae afledoa i-^evilke! 141-6 Vi želite pristnega Lkiiomerčaua? Morda za pramlke? Za god? z» veselico ali gostijo? Dobro! Naročite si ga pri našem znanem vinogradniku Rob. Košar. Sv. Bolfenk pri SredHru. Najfinejše sorte. kakor traminec. mu-škntnl sllvanec. rizling. V a« ne bodo stale nad 10 Din za liter kljub prevoznim stroškom ln trošarini. Naročite tekol cenik! Vino se razpoillia 7 '.epih sodčkih od 10 1 naprej Poskusite enkrat. Dobite že fina namizna vina od 3.50 Din naprej. dokler zaloga traja. _143-6 Volno za modroce tHo fetcen1* p-oda'a (Vanlka: >vo nalire/.je St. ."T 707-6 Volno ra modroce •po islo n': peni nrod-i ;a -eg-a. CankarW.wo Rahre^V št. 5.1. ' 7313-6 Ako »1 hočete promenH-ta mlekarlco, se vam nv.dl druga z Jako dobrim mlekom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8597-6 Na obroke lahko kup:"e k.i-r ; je-t-e -k'.raj v \-^»h večjih ljubljanskih tnoriiul s po-sr«*dov»iij.»m Krc.i:t.ne za-dniL-e di-T.'i. lui-h t.rg' re«v v Liub1 ian:. Tr^vvski doni, Gre« »va niica 27 (pri banski piia.-i.j. 5'7 Hladilni stroj ■> kariaoit"to od 300—9006 kalorij na iro. k-apimo. Ponudbe na o^.as. oddeiek ».Jut.ra« p.>i šifro »Hladilni it.r.jj«. S42.V7 Za napravo vodnjaka ,'štirne^ na periferiji ij.vie, kivji;m 8 m+-txov r^-ri in priui.mn serfilko (pum -po\ tudi sesa ko na roči o. Pi-sraern« p."vnudbe z na-v^ib« čeme na ogias-ni oddsiek »Jut.ra« poo »ž'ima«. 8S8S-T Fc>to povečata! aparat dober« okrasjem, aa 6 X ? ctn. k u p i rr,, p*-TMidbe na og^v^ni ©>id.4flk »Jut.ra« }»od »I^jrvofca -e«. 8K"«-* Kopirno prešo staro. dio-bro c+«*n;er>o ugodno pr-da Mlinih. gorj« ofr Savi. 85->3-6 Ma!o stružnico za t e 1 e i o, rabCjec^, ba iH'ž.25 m dol?o, stgorr.ia vrata steklena, zelo ceno prodam. Kapiteljska ul. 3. 8691 -6 Pogfavfa |ii?bernl Junaštva in zvestobe ▼ starih Benetkah, v časih inkvizicije popisuje sloviti Zevaeo v svojem romanu »Most vzdihov« Roman, ki ram mora ugajati! — Pišite zato še danes ln dobili boste popolnoma brezplačno prvi del tega romana pri upravi Družinskega tednika 7>Ro-mana«, Liubljana. Breg št. 10. " 8C51-6 V*aia pwseda 1 Di»: ts» daian;* rsslo^a al^ Šifre r« 5 Din. (9) Radio Tn^psiou, S-c-erm L proiaaa. lV»-aib« na podr. »Juti»< r IVbov^jah f Tr;^k.m »Radio«. 8.V44-® RadJo-ap^st triserpra, M;ia dober, niik, akuiiMiator, bodriva, zamenjam ta dob« fot-^r a-iMi-a: a« pra.rn-of.--n, ervont. ugodno prodam. NaisJ.o v »Jutra« 8S9-« Sah krizi! Posrtrusite tudi pri nas enkrat kupiti! G občinske posteljne garniture, garniture namiznih prtov. rja prosti A'.p<>cca Jodiln! prltKjri. nogavice, srajce, kuhinjsko posodo, kuhinjske tehtnice ln druee prp.ktlčne go-rit>oroča tnroviria Marija Rogelj v Liubiiani. 8CH7-6 Izložbeno ogledalo proda A. Perj-che. Pred škofijo 31. fv«2-6 Štedilnik dobrw ohranjen prodam Na og'fd v konrčni tovarni v Sišlci. Žibertnv«. 8360-tj Mleko higienično na stroj tnoizeno 2 1 d n i-vno na dom dostavim. SMidpnec š*«v. 1. pošta D. M. v Poliu. OigU-a trg. isača-ja po 1 dvt besha: ia 4» jaijs naslova aji ta Šifro B Din. — OgU^ soc:e.!ne^a jri«?^-^. rw iik« hes«si» 50 t>«r: ta daiaaj« na.«.'ova si' ra »i^ro 3 Pin Brezplačno! Pišite še danes in dobili bcete popolnoma brezplačno prvih 38 nadaljevanj romana -,Most vzdihov« slovitega francoskc-ga pisatelja Zevaca pri upravi Družinskega tadnika »Romana«. Ljubljana. Breg 10. čitali boste p:vkras-na poglavja ljubezni, junaštva ln zvestobe. 8349-8 m. »sr«"!«. O etjalaegk c»ačsaia pe 50 poeJ»«»Tia >JV« KA i-«no naprodaj na JffiMm-čevi eesti 7'1ll (TbtKi po-i^g »iaščičar-ve). 843P-'«1 Vsaka b««-oa 1 Diii: n dajEMij* (»sJova aii ea infn» pa 5 Din. ,'!£) Ro)leiflex 6 X 6. s Zeiss-TessiM-jeni ugod.no naoredai. Vpraeaiti pri »Rekord«. Aleksandrovi cesta 8. 8V>4-6 Hladilna naprava nerabljena, za izdelovanje ledu in b!a;onje prostor« naprodaj. Cgodna prilika /.a mesarje. »laščičarjo. mlekarne in gosfilničar:e Pojasnila daie Fran Me dica. Ljubljana, Mestni trg št. 6. 7820-6 Ugitd trg. »!>a-7 Kupujem staro železu, medenino, baker, bron. aluminij. 'D nnd: tvrdka oohna.i«, stroiTM) mrarsfvo. LjBbr»»-p.ndriart. ia solidno in l»-delo V*- !-S Spa!rrioo sn dobno n.J.-fr>o. o' : f* vtiiiA.o omaro z ogiedaiooa, 0 iprav*no za obrt, Naslov v oglasnem oid.ik« »Jut-««. " 860&J« Hrastovo jedilnico masivn-o. tf~»o poitiraisa, raifino jedi.oo 6 i isnjem tapeciranih »toJov, itre^l rtnoo. p!»»aii>o m>to si •t-u.'«j fotei. vio kot i/ro-dam »a 45«X) Din. radi pmanjkacja prwt2 Novo spalnico HM-siA-i&o. poli'i na^jo, IS V*. ma-l-^v prodam za .tc>>0 Df« — Moste, TovarniSka ulica -37. 86S7- J Spalnico zelo elegantno, kop^lirt- co ln različno gospodinjsko opravo prodam. — Maribor, Prešernova ulica 4-L 8527-13 Pohištvo Kdor si želi nabaviti pohištvo, mderno. solidno izdelano po znatno niztih cenah, naj vsakdo pred nakupom ogleda zalogo pv; Matija Andlovic. Komen-skega ulica 34. 8539-12 2 spalnici 1 novo in 1 d-e.ro shranjeno proda pnevmatik' poceni prodamo. Naslov > oglasnem >lde.lku »Jutra, 8344 45 RenaultfWrmj7.Bi:a) naprodaj. Posredovalci »e nagradijo. Pojasnila daj« Ma-iborska tttkstalna bvornrica, Maribor-Molje. &4&5-10 Več avtomobilov fobljeDSh. tovornih in oseb mh znamke Ford. Cbevro tet Opel, Fiai ia Chrvsler jfjp velik« podjetje proti takojšnjemu plačilu. — Po nudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Re »on kupec« — 1 navedbo stanja gum«, tipe, števila kilometrov in viru-ka pro daj«. Silil -10 Stirinajstsedežen »Opel« prt, v prav dobrem »ta nju proda zdravilišče Do era» pm Celju. 8rt26-10 Sedemsedežni »Steyer« :*iprta tn zaprta karoseri j*. r najboljšem stanju, proda zdravilišče Dobrna prs Ceijm. 80C7-10 Posojilo t • 8 J e, na prvomestm-o vknjižbo — >&6em. Cenj. ponudbe za znesek io pogoje prosim poslati na ogl. oudel. »Jutra« pod značko »Amortiziranj««. 8549-16 Družabnik kot sodelujoči, pristopim z Din 10 do 50.000. kjer je denar in uspeh popolnima siguren. 1'onudbe na ogl. odd. »Jutra > pod šifro »Družabnik«. 6918-10 Družabnika iščem. ki bi bh pomagal vplačevati motor za ia ganje drv. Ponudbe •'glas. oddelek »Jutra« [vod šifro »4000—5000 D!11». ' &454-16 Pozor! Vinsko klet ali kotal vinotoč v Ljubljani aii bli žnji okolici vzamem najem. Tudi staiejšo za nesljiv-o natakarico s kav Pij« ali gostilničarja kot družabnika sprejme večji vinski produceat. — Ponudbe na naslov: Martin Zacberi. Ljubljana, palača Viktorja, IV. nadstropje 8338-1/a I Vsa '„„ t>w>«-«l» 1 Din I 1A lajanj* nasJova ali ! ta šifro 1» 5 Din (18) Za Jožice in Jožete priredim dane? prisrčno zabavo s plesom Poskrbljeno bo s finimi jedili in dobro pijačo. — Pridite godo-va-tl Iv. Car- man, Zg. Šiška. 8652-18 Kam pa greš danes v soboto 19 marca 1932 k Weisu v Zg. šiško na zabavo s harmoniko. — Točijo se prvovrstna štajerska ln dolenjska vir.a ln na razpolage Jedila. Postrežba točna, cene nizke. Vabljeni to vil posebno pa ,'ožetl ln Jožice. 8646-'8 Vinotoč takoj prod a,m radi odpo- tovanja. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. &188-I9 Trgovski lokal na Alekss ndrovt cesti ta koj oddam. Prednost ima tisti, ki odkup: nov inven tar. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 8345-19 Gostilna staroznana. na najpromet nejš: točlu mesta bivše Štajerske. 1 zajamčenim letnim prometom 150 hi, krasnimi lokali. tujskimi sobami. gospodarskimi po slopji. lepim gostilniškim vrtom in obširnimi kletmi, radi bolezni lastnika z vsem inventarjem ugodno naprodaj. 1'akoj ootrebno 150.000 Din. - Dopise na 'glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Prilika«. 8347-19 Vsaki 1 Dm. u ia.Ja.flj* &a*lov» »H ta %ifro m & Din (17) Gostilno na prometnem kraj« na Gorenjskem oddam v na jem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ; Zmožnost nekaj kapitala« 8383-17 Gostilno na prometnem kraju oddam v najem. 1'onudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Doibro idoča gostilna«. 8318-17 Lep lokal z filožbo, poleg skladišče, na zelo prometnem kraju takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8503-19 Tovora! avto mamke Saurer. štiritonski ▼ najboljšem s.ta.nju proda Ed. Sup;*aJi2, pristava. 8540-10 I>g. oglasa po 1 Din beseda, za dajanje na »love aii u iifro 5 l>i' Oglaii socialnega zna ftaia m\» be«e,1a 50 pwr; ta dajanje naslova { «Jj za Šifro 5 Din. (131 Razna obleka naprodaj v Beethovnovi al. «t. 9/1. 8573-13 a ■ d I pretira.r~j plača u vsako besedo '. Din: koor A6e pre ar«x> pa u besedo 50 pa.r; za dajanje na ^ova ajj Šifro S Din. ^oiroci« S Din. £14) Več gospodov ali gospoefičen aprejroen na okusno doma-£0 hrano po z-u^rna c- r« 5 [>vn (15) [■■m ,. ... Hrast in javor okrogel in r<»zan ku,puj« E. Scieni, Sušai. S4l0-16 Rezane gabrovine »uhe m zdrave, brez grč. ■v dimenzijah 45 mm debelosti, v dolžini 1—4 X R5 om, k-u.pimo približno 25 m®. — Štajersko železo •cd. druiiiba. 8i30-15 Kleparsko delavnico z vsemi stroji, na na j lep šem prostoru sreda trga oddam takoj poconi v najem. Naslov pove ogiaand oddelek »Jutra«. 8250-17 Mesarijo s klavnico, starte-vanjem in hle<7'>m, v zelo prometnem trgu blizu Celja oddam takoj pod zelo ugodnimi jogoji v najem. V hiši je tudi gostilna. — Pojasnila daje Ivan Feiiež, valjani mlin, &t. Jurij ob pii. ž/Ol. 8335-17 Trgovske lokale z vsem inventarjem, bres zalog«, na prometnem kraju — križišče dveih glavnih cest — taJkoj oddam v naj-em za daljno dobo. Najoniinitia po dogovoru. Sto-novsnj« tudi v hiši. — Naslov v og.aa. oddam v najem potom ;av ne licitacij« iw 23. Jiarea t. 1. ob •*> 15. ari v pisar ni konkurznega upravitelja ir Stanovnika Aleša. >d vetnika na Jesenicah, kjer se 1ob: tudi podrobn« to formacije. 8301-17 2 izložbeni okni v skupni izmeri 12 x 1 m v Selenburgovi »lici št. 1 oddam v najem Interesen ti naj «e oglasijo v briv skem salonu Na.vinšek, isto tam. 8349-17 Trgovino z »eAajnm biagom. v m« ?tn na deželi, na najipro-metnejšem kraju poleg cerkve, v lastni hiši. dobro vpeljano oddam v zakup, proti prevzemu inventarja in blaga. Resni reflektanti « kapiitaJom naj se javijo na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna el;w »tenca«. 8365-19 Prostor za delavnico za mimo obrt i$č«m z majem v sredini mes-ta. Naslov pon'e oglasni oddelek »Jutra«i. 8t>20-i:9 SpeceriJ. trgovina dobro vpeljana z velikim krogom kupcev, prima mesto, v Ptuju z blagovno zalogo ln inventarjem vred proti gotovini naprodaj. Potrebni kapital 50.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ptuju pod šifro »Priložnostni nakup«. 8546-19 Pekarijo v prometnem kraju oddam proti majhni od-stopnini s 1. aprilom 7aradi prevzema druge. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8570-19 Skladišče lesa v Zagrebu Prodam jako ceno (5 tisoč Din) skladišče drv z barako. Vrlo prikladno za skladišče lesa in desk Ponudbe na Ciril Praznik, Zagreb, Draškoviče-va 54. 8552-19 Lepo posestvo vinogTidno to gozdno, b'.: zu avtobusne postaje Halozah prodam za 150.000 Din. Gozd je poln. Nusiov v oglasnem oddelku Jutra 8439-20 Lepo vilo (hišo) v eeuitru ali bHzu. v ceni do 4iXl.000 Din kupim pro ti takojšnjemu plačilu Po sredovanje izključeno. Ponudb? z označbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra stavba«. 8279-20 Hišo v Mariboru bliou gl. kolodvora, eno-r>ad,3trcipno, z vrticm prodam za 136.000 Din. Na slov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 8247-20 Vinograd v katerem se pridela pri bližno 100 hI, v najboljši legi, s krasno vilo to vi-niča/rsko hišo. z vsem in vpin-fa -jem ugodno prodam 10 km od postaje Ra.iliem burg. Po:asni!« daje Mici Raahinjr, Ra-jh-.tn-bu-rg. 8346-20 Novo hišo kupim v mesr.u Ljubljani. Celju ali Mariboru proti tak-o:šnjemiu plačilu. Po nudbe na og'a«. oddelek Jutra« pod »Točen npi? to ceno«. 8819-20 Posestva In graščine od 3 do 300 oralov kakor gostilne, trgovine hiše, vile. pekarije, mline, žage, prodaja Posredovalnica Muribor, Sodna uli ca št. 30. 8510-20 Posestvo (Poz dom, majhno. ob riavTU c-fisrti — prodam. Jožef Pndgoršeik, Lušeč.ka vas, Poljčan«. 8538-20 Posestvo mKnom v lej>em kraju na Dolenjskem ugodno urodam vsled »tarosti — Naslor pove oglasni od de ek »Jutra«. 8267-20 Hišo ali parcelo kupim ▼ Zgn-rnj« Šiški Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 8281-20 Novo vilo ali hišo v Ljubljani kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogla>ni oddel.-k »Jutra« pod mačko »Viia 400.000« 8606-20 Kupim vilo event. pol hiše v Ljubljani Ponudbe na ogiaj. oddelek »Jutra« pod šifro »Blrau centra« 85S7-2«1 Hišo ali vilo pro«ti takojšnjemu plačilu kupim v Ljubljani. Po nudl»e na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vila št. ž«. 85tJ2-2*i Hiša z zemljiščem 15 minut oddaljena od Celja ugodno naprodaj. Naslov pri podružnico Jutra v Cel.u. 8490--0 Tristanovanj. hiša > kletjo in velikim vrtom naprodaj. — Po-brežje pri Mariboru, Nova ulica 18. Hišo plodonosno, |>o mož n-osit i novejšo stavbo, v ceni od pol do 2 milijonov Din iupim v Ljubljani, posre dovalci izključeni. — Po nudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« piwi značko »lirez pvsred " al cev 15«, 8491-20 Vilo — manjšo hišo vrtom kupim na obrok> — Detajlne ponudbe brej posredovalcev na oglasu 'dd lok »Jutra« pod š:fr »Hiša na obroke«. 8452-." D tanavanje Vsaka o^nb I Dui. «• dajaoj« ruislova »lj U Iifro pa £ Din (31) Stanovanje 2 sob. kuhinje, shrambe ln vseh pri:;klin o-lilam z ju nijem v Rožni dolini, ce sta n/32. 8463-31 Stanovanje 3 »ob, kuhinje, shrambe to vsi h pritklin oddam s 1. aprilom v Mostah. Predo vičeva ulica 9. 8475-31 Dvosob. stanovanje oddam. Izve se v Rožni dolini, cesta VII štev. 12. Mlin. strokovnjak za vsakovrstno meljavo, trgovino žita, moke. s kavcijo 10.000 Din želi prevzeti mlin na račun ali v najem. Oferte na naslov Pitomača, savska banovina, poštni predal št. 25 8544-20 Vila v Mariboru moderna, štiriistaoovaniska :>'>ceni naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Izred ia priložnost«. 8320-20 Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana. Kolodvorska 24 posreduje nakup to proda jo posestev, hii in tem Ijišč p>od agodnimi pogoji. 152-20 Lokale uporabne za skladišče ali dojavnico. ob glavni cesti in postajališču cestne že-lezmce oddamo v najem. Vprašati v tovarni kisa Jo«. Vodnika dediči, Ljubljana VII, Celovška c. 42. 8460-17 Lokal primeren za pisarno eventualno za pisarno ln skladišče ali delavnico se odda v centru mesta. Vprašati v Državni hipotekami banki. Dunajska cesta 4. 8619-19 Parcelo za Bežigradom prodam Naslov pove ogl. oddelek Jutra«. 7164-žf' Posestvo vpeljano trgovino, event. tudi 1 gostilno v prometnem kraju kupim. — Po udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ta koj denar«. 7216-20 Gozd — travnik kupim brez stavb v bližini VIsol, Tinja ali Zg. Bistrice pri Slov. El-stricl. Travnik s sladkam senom. Ponudbe z navedbo velikosti in najnižje cene pošljite na ogl. odd. »Jutra« pod »Gozd, plačam takoj«. 8564-20 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. majem. Ponudbe na og'asni oddelek >Jutra« pod šifro »Odrasli in točni«. &J43-til Majhno stanovanje v visokem pritličju, s koloni vrta oddam z apri 'om ali ma.;'"m v Koleziji Dc.vins.ka ulica 4 (pri Ze. leni poti). 842.7-31 Dvosob. stanovanje r vsemi pritiklinami tako, oddam Naslov j>o^e ogla odd.-lek ».Jutra«. 85^4 2 Dvosob. stanovanje - kahi.iit-v-m visokopritlično ■solnčno. oddam s 1. apri lom na Kodeljevem. Oh Ljubljanici 33. ' 8351-31 Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana. Kolodvorska 24 posieduje na.!*m ;n ixidaj ■»tanovanj. mes"čnih sob rg. in obrtnih lokalov pod 1 godnim: pogoji. 152-21 V vili v Tivoliju >ddim z man m strank t>rez otrok šolnino, man zardno sta nova t. je 2 sob kuhinje in pr:til.Iin, » so iporabij kopalnice in pral ;ice Naslov oove oglasu ■ddelek »Jutra«. 7215 21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo oddam s 1. aprilom v Sp. Šiški, Modve- Enonadstropno hišo v» 38 (Ljubljana vin. v severnem delu Ljub- ' 21 ljane, z velikim vrtom, 20 let davka prosto, me- Sobo sečni donos tri tisoč di- , porabo kuhinje od-SCT' Prodam za 320 dim v Koleziji, Gorbičova tisoč, dinarjev. Ponudbe št 9 SfiOfi pod »Stadion« na o-l. ' oouo-j odd. »Jutra«. 8561-201 Stanovanje Stavbno nnrr*pl/\ I s;°'be in kuhin-e ^^ r\ v Parce'0 dam v Zg. sit. 176 - na Domobranska ce®ti pro- Kosovo polje. 8010-31 (lam. Ponudbe ua oglasni | oddelek »Jutra« pod šifro »Krasna lega«. R5I2-20 2 stavbni parceli krasni, naprodaj v Viž- j marjih. Naslov pove ogl. oddelek »Ju.tra«. 8C37-20 I Dvosob. stanovanje oddam a 1. aprilom. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8592^21 Posestvo 7 oralov veliko na pro metnem kraju. 10 minut od kolodvora št. Jurij ob jui žel. prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod značko »Lepi posestvo«. 7789-20 i Vsaka ftegeda t Dhn. u dajanje naslova ali *• Utre pa 6 Dim. (SO) j Usnjarno ddbno idoč« podjetje, k.i ima dovoilj dela, v večjem trgu Slovenije po ugodni cona prodam, na željo tudi nakaj posestva. Naslov v ogiaan«m oddeliiu »Jutra« 8432-20 Vilo s 8 »obamd, na Mir Ju ▼ Ljubljani prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 85159-20 Enodružinsko hišo novozgrajeno vogalno, poceni prodam T Jaršah 36. Sv. Križ. 8605-20 Tristanovanj. vilo 5 minut od tramvaja prodam. Ponudbe na oglasni oddeletk »Jutra« pod šifro »385«. 8678-20 Mizarji, pozor! Vseke vrste suh. trd rezan le». mehak les — borovi no. mecesen itd. imam p-aino v zalogi. Naročila na naslov: Poštni predal it. 4. Sv. Peter v Savinj ■k: dolini. 7729-15 Suhih tramov večjo množino, kupim Psnudbe z noto in navedbo cene franko vagon Sušak Ponudbe na ogl. »Jutra« pod »Suhi trami«. 8595-15 VI no toč aH gostilno v Ljubljani vzamem z ma jem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dolenjsko«. 8070-17 Gostilno in mesarijo oddam za daljšo dobo v najem. Dojrise na ogla^ii oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«. 8545-17 Gostilno aH vinotoč v Ljubi jami ali bližnji okolici vzamem takoj ali po-zne.;e v naj-em. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcije zmožen« 8672-17 t>™«-«li» i Di.n, *a ta;»oje naslova ali u Jifrf pa S Din (16) Kaoital od 100.000 naprej po^re-ba;'invo za naše stranke v potovini ali hranilnih knjižicah prvorazrednih jugo-«'ovon?kih denarnih zavodom, za prvorazredna po-»'o^ija v mesitu Zagrebu, proti dobrim obritim to vknjižbi na prvo mesto. — Rentni davek in druge etToške pač a dotični. ki posojilo vzame. TajnKMt tajamčena. — pimnene ali ostne ponudbe na zavod za plasiranje kapitala »Im-mobilia«, Zagreb. Ilica 13. Telefon 41-09. 84."»-16 Katera oseba tj«mlllenega srca bi po-eodHa re-/nima zakoncema 1000 Din proti mesečnemu povračilu 50 dlnarlev. Ponudbe na oei. odd. »Jutra« pod »Vedno hvaležna«. 8575-18 Vsaka c«»rtt» i Dm, sa dajanj« a*slov« ali u šifro pa 6 Din (19) Trgovina s stanovanjem na dobrem mestu naprodaj Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 86418-19 Gostilno katero bi sama vodila, na-nvem na račun v Ljubljani aH na periferiji. Ponudbe na oglasni 'oddelek »Jutra« pod »Podjetna«. 8437-19 Majhen lokal iSčeim za mai na prometni točki v Ljubl:ani. _ po. nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »vSuho«. 8323-19 Majhen lokal oddam na Galuecvean nabrežju 17. Poizve se na Cankarjeivesn nabrežju 3/1 8591-19 Malhen lokal iščem z majem na promet ni točki v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iiiiv »Suho«. 8323-19 Kealitetna pisarna — družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št 4 proda: HISO, trlnadstropno, ogelno, 4 trg. lokali preko 40 sob, kuhinje, pritlkUne, prvovrstno ob-restovanje, blizu »Zvezde«, 2.000 000 1. hiso, enonadstropno, nevozidano, hlev gospodarsko poslopje. 1000 m! zemljišča klavnice, 420.000 Din. vilo, enonadstropno, novozidano, dve trisobni, dve enosobnl stanovanji, velik \ blizu tramvaja, 330.000 Din. hiso, enonadstropno, dve trisobni stanovanji „Tin 1400 ni- vrta. Rožna dolina, 230.000 Din * novozidano, tri dvosobni stanovanji, 500 kv. metrov vrta, elektrika, vodovod, Novi „..„ Vodmat. 225.000 Din. hišo, novozidano, enonadstropno, dve dvosobni stanovanji, eno enosobno stanovanje, vrt Prf Sv. Križu, 120.000 Din. hiso, enonadstropno, 6 dvo- in trisobnih stanovanj, v najboljšem stanju, 3000 m« vr-tf' center, 800.000 Din. hiso, dvonadstropno, dobro ohranjeno, z 8 4-3- ln 2-sobnimi stanovanji dvorišče vrt! donos 105.000 Din, blizu centra, 750.000 dinarjev. HISO, vlsokoprltllčno. eno trisobno, dve eno-sobm stanovanll, 600 m' vrta, pri novi šlsenokl šoli, 178.000 Din HISO, novozidano, enonadstropno. tristanovanj-sko, deloma parketlrane sobe, kopalnica 200'0wTDin bli2U šlšenske mitnice.' HISO, s 6 enosobnlml stanovanji, rovondano drvarnica, 180 m5 vrta, Glince, 135.000 Din donos 1650 Din. hipoteka 80 000 Din HISO, novozidano, 2 stanovanji, elektrika vodovod, 400 m! vrta. Trnovo, 110.000 Din HISO, dvonadstropno z gostilno, 4 gostil sobe 17 nadaljnjih stanovanj, velik vrt gozd večji kraj Gorenjske. 310.000 Din. odda sledeča stanovanja: Stirlsobna: center 1400. 1800 Din Trisobna: center 1000 Din, Mirje 1600 Din rod kolodvorom 1100 Din. Glince 800 Din Dvosobna: pri tramvaju 600. 520 Din, Zelena tarna 450 Din. blizu Prul 500 Din. Stožlce 350 Din. Trnovo 300 Din. Enosobna: za hišnika v centru 200 Din. tik tramvaja 300 Din. Moste 250 ln 300 Din P grad 350 ln 400 Din in več praznih sob s Štedilnikom 3659-20 Še nekaj parcel , .. ............. ^ pri Stadionu naprodaj. — oglasni oddelek »Jutra«. 2 stanovanji dvosobno in trisobno — sotočni, v lepi vili oddani s 1. majem. Naslov pove Zelo le|>a to poIihAna lega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 8136-žl 86J0'20 Dvosob. stanovanje Podjetje v strogem centru mesta . , takoj oddam. Naslov pove živilske stroke, tudi v ogiasmi o-idelek »Jutra«, sedanjem času dobro 8149-">1 idoče in dobičkanoeno, v večjem mestu Slovenl- i „ , je, z dvema poslopjem^ StanOV anje ln vsemi stroji ugodno (mansardno) z 2 parketira-naprodaj. Potreben ka- niln« sobami to kuhinjo od-pital 500.000 Din. Na- da,ra 8 1- aprilom eni ali tančnl podatki pismeno, dvema osebama. Naslov v Dopisi pod: »Ugodni po- oglasnem oddelku »Jutra«, goji« na oglasni cdde- I 66il-ai lek »Jutra« v Ljubljani. 3536-23 1 Trisob. stanovanje .. . .3 kopaJnioo oddam. Po- KUpil bi nudbe na oglasni oddelek manJSe graščinsko po- »Jutra« pod značko »Cem-sestvo, obstoječe iz ne- I trum«. 8633-31 kaj vinogradov, večjega l^TvZ'* I Dvosob. _ stanovanje 8 kuhinjo, shramio to kletjo oddam mirni stranki s 1. aprilom v M-osta.h, Ko-roSčeva ulica 13. 8636-?l goče z vodno pravico, ln sicer na Dolenjskem, okoliS Videm - Krško polje - Brežice. Cenjene ponudbe s točnim opisom ln ceno poslati, .. ^ pod »j« na oglasni za- Veliko stanovanje vod Aloma Companv. pripravno za obrt, v cen-LJublJana. 8571-20 tru mesta oddam takoj ali Is 1. maji»ta Mozelj prs Kočevju. btiHSOb. Stanovanje ii66rt-20 predsobe, kopalnice to pri---- tiklin, plin, parket — v Manjšo hi«o cen.trn mes''a » t. primemo za trgovino, ku- a,i i", pirn na debeli. Ponudbo z I S,?V p(>ve °«,!liD1 wid'1<>k oior.som to ceno na naslov: Paral, Zuženuberk. 8666-20 Stanovanje lepo to soinč-no. sobe, kuhinje to veeh pritiklin. iščem za 3 odrasle osebe. Ponudbe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod iifro »Stalen in točen«. 8135-31/a Stanovanje 4—6 sob, komfortno, v "entru. isčeai za 1. avjru*t. Ponudbe na ogl. oddelek •Jutra« pod »Moderno«. 85(>S-3la Stanovanje ene sobe to kuhinje, ali sobo s štedilnikom išče go-pa z družino 3 o>oh v sredini mesta. Gre tudi za hišnico takoj ali po-z'ieie. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležna«. 86(V3-31/a Enosob. stanovanje s kuhinjo, event. s kabinetom išč-m s 1. aprilom v bližini centra Ljubljane. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod ' »300—:>.V)«. S4ftS-21/a Stanovanje ene. dveh sob s kuhinjo v snažni hiši, išče starejše, dama. Pon\idbe na ogl. odd. »Jut-a« pod »Snažen vhod«. S553-21a Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin išči-m s 1. april'-tn. Ponudite na ogla.-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto. 1. aaril«. 8&J2-21/3 fcc^N- fe e £ tifflfcr«---n Stanovanje 2 sob, kuhinje to priitilklin iščem. Prednim Sent.peter-skd in Poljanski okraj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv plačnik«. &>j5-c5l/a Komfortno stanovanje 2 aH S sob išče mirna stranika brez otrok s l. majem. Ponudbe na mrla«, oldoliik »Jurira« pod šifro »F. 19. M.«. 86"2C-2a/a Stanovanje 2 sob, kuhinje to vseh pritiklin iAčcm v bližini ar-tiljerijske vojašnice (Bežigrad). Ponudbe na QgUi«ii oddelek »Jutra« pod šifro »Častnik«. 8i77-31/a Soho m kuhinjio s pritiklinami v bližini mesta Išče tričlanska družina za 15. api-11 ali 1. maj. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Tričlanska« na oglasni oddelek »Jutra«. 8573-21-a dLilJli ^11 IMili IJIIiH, 1 M tmL^^ Solnčno sobo oddam v Škrabčcvi nI. 6 (Tivoli). 8502-23 Opremljeno sobo sol učno, v vili blizu Blei-weisove ceste oildam s 1. inajom boljšemu stalnemu gospodu. Naslov v oglas. odf»vo cipreano takoj oildam dve-nta go«i[K)"ioma ali gosjto-dičnama. z vso oskrbo ali brez. Cena po dogv*voru. Poizve se pri go-spodarju na Vodovodni cesii št. 5. 8194-23 Opremljeno sobo poleg kina Matice, z vbodom s hodnika oddam gospodu ali goiapodičoi z anrilom. Vprašati v trgovini Jagor, Dvorni trg 1. 8381-23 Vsaka boseda 5 navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »200.000«. 8700-30 8631-31 Dvostanovanl hišo stan«va"':e prodam. - Pojasnila dajo ' z e!ektrikfl in \-sak dan Jože Ponikvar. Črnuče 11, pošta Ježica pri Ljubljani. 8717-20 Več hiš oddam s 1. ma em v Rožni dolini, cesta I\/<18. 8656-33 Dve stanovanji divošotno in trisobno, v solnčni legi v vili oddam dl,Do^rh.8 as I ^ M. 109. 86S5-20 8694-21 Hišo z gostilno v Ljubljani kupim. Ponudbe na oglasni oddelei Jutra« pod »Dobro idoča« 8677-20 Stanovanja vsaka lwiU 50 par, I- «a dajanj« naslova *u " »ifr« | Dia (21-a) Hiša naprodaj Proda se po ugodni ceni velika enonadstropna , » , . , .. , nova hiša, obstoječa lz 1 sobe S kuhinjo * družinskih stanovanj ™ ^^ "ovoporo- a —. I <:«>ca. 1'onudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro Stanovanje >Novopomočenca«. 8467-31/a in 3 tujskimi sobami nahajajoča se na zelo prometnem kraju ob državni cesti, oddaljena 10 , 0 , minut od ceija, v kate- Somčno stanovanje rl Je dobro vpeljana go- dveh velikih sob ln vseh stilnlška ln mesarska pritiklin iščem za 1 obrt, kakor tudi trgo- maj v sredini mesta! vina z mešanim blagom. Ponudbe se ceno ln lego Naslov se izve v podruž- pod šifro »Dvočlanska nicl »Jutra« v Celju. družina« na oglas od- 8720-20 I delek »Jutra«. 8688-21a Lepo sobo poeehnim vhodom, ▼ sredini mesto odda s 1. aprilom 1 aH 2 gospodoma Selan, Trdiinova ulica 8/III _ 8453-23 1 aH 2 sostanovalca z vso oskrbo po 560 Din mesečno sprejme takoj aii kasneje hišnik v Gregor čičevi uiioi št. 12 — blizu drame. 8449-23 2 opremljeni sobi vezana, event. s sou;»orabu kuhinje oddam v centru. Pripravni tudi za pisarno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8360-23 Gospoda sprejmem na stanovanje na Starem trgu štev. 9/1. &56S-23 3 prazne sobe svetle. v bližini sodišča oddam. Poizve se v Su biče vi ulici 3/IU — levo. 8593-23 Sostanovalko sprejmem takoj. Nudim ji ugodno zelo dobro hrano ter vso osikrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8590-2.3 Opremljeno sobo oddam boljšemu gosjodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 8575-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu in solidne mu gospodu v centru mesta. Naslov pove oglasni oddeJek »Ju-tra«. 856o-d8 Veliko sobo z 2 posteljama takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8660-23 Opremljeno sobo parketirano, z elektriko, oddam takoj ali • 1. apri-lom po zmerni ceni solidni to stalno nameščeni osebi. Ponudbe prosim na oglas. odde!e.k »Jutra« pod z>oa&* »Siom&ova«. 8360-23 Prazno sobo oddam za pisarno T centru mesta solidni osebi. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 8566-23 Sobico s separatnim vhod«m poceni oddam v centra mesta. Natslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8G:5-23 Sobe s posebnim vhodom po iso to 200 Din, s hrano ali brez oddam v Sp. Š:Ski Cemertova 31. 8608-23 Lepo sobo z 2 posteljama uu «oit« i 1 poc-teljo takoj oddam v sr.-d.im mesta. Naslu-v i»ove 'ifflasai oddelek »Jutra«. 8709-23 Lepo sobo ►»veirt. 8 sJisiporano kopal niče, nas.pro.ti yjdnije oddam b<).ljšemu gospedn. — v a.sl w pove ogias. oddolek »Jutra«. &uSK'-':a Katarina! Cestitaml Srečao potuj! Piši 1 Tvoj . . . 8516-ai Draga Jožica! Da počastiva naš skupni imendan kaT najslavnej«, se sestaneva danes popoldn« v »DAJ DAM-o« Izreden vinski blagoslov te druge dobrote. Ne bo TS žal: pridi sigurno! Tvoj Jožek. 8482-34 Amerika, Avstralija, Afrika, Azija, Evropa zovejo dame in gospoda v svrho duševne izmene, sklepan-ja prijateljstev in zakonov, izmenjave jtoštnib dopisnic, pisemskih znamk itd. potom The Interna.* Corres[»>ndenx Club Wind-sor. M o u a c o, H^ad-post Post Bos 30 Riveera. — Letno 5 dolarjev. Pr<«pei-ti sam-n proti Postal Internat Response. b^7-24 Separirano sobo z (Jektriko oddam v Rožni dolini, cesta VI ša-ev. 4. 8716-2S Dvema gospodoma ali gospodičnama oddam opremljeno, »olnčno sobo z aii brez hrane, ter z uporabo kopalnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8ul4-<33 V Celju tik Kapuci nsk ega moetu oddam s 1. aprilom dve praani sobi. — Naslov oni podruimici »Jutra« v Celiu 67il8-23 V Celju oddam S krasni eoM • posebnim vhodom. Natančneje se izve na Kralja Petra costi št. 21/11, levo, Celje. 8719-23 Lepo sobo opremljeno, s posebnim vhodom v bližini glavnega kolodvora takoj oddam. — Naslov pove Zvezna knjigarna, Se-lenburgova ulica 7. 8675-23 Na Vaši psih! pogrešate: • Militi« Oeme«. ki takoj odstrani lišaje. škatli« 10 Din; »Gold Creme«, kt napravi kožo mehko, lonček stane 10 Din; »Zoraida Crt-me«. U jo uporabljajo lame pred Dudrau'em. lonček stan« Din 12.50: »Opora Crt-me« Je edin* sre Istvo za mašilo, katero Vam >čuv» veča>» mladost ter pomiadt starim lice tako 1» jim i« vsaka mlaia ia vidna, lonček 40 L>in; ►Opera« puder na-pran tenko prevleko oa lica. Dobi se v vsei barvah. Škatlja stane 80 Din; Mlečna krema m Liljomrr borak« -vistranjujeta t uspehom poze in maroge Mlečna krema. lonček 15 Din; Lli.ano^ boraka škatlja 10 Din Prodaja m razpošilja pfcr-'umerija Uran v Ljubiiani. Mestni trg 11. 7854-34 Ločenka žeO sanio rosnega ci»t7>% z vižje natoibraž«nim, 45 let ararim gid »Zvestoba«. »»4-34 Anica! Niuem ntegni«. Pia TJ p* prvi del prekrasnega Z4va- co\xga romana »Most vtdi-hfvv«, ki ga dobi vsak5-S4 Trajno kodra nje ,po 80 Din fevntoje D:a2<» Diniter, frizer, pri cepfc~i sv. Petra. S704-34 Sostanovalca g*wpo"ia ali di.iaika, s hrano ali brez sprejmem *to-vmi toibačne tovarn« — Lepi pot 3. 8031-23 2 gospoda sir«rejm«in oa sta-uo -aeite t liociai alka SU 16. 86212-23 Opremljeno sobo oddam 1 ali 2 osebama v Liriki ulici 2 Sobo eleiga»Ttao ojiremljeno, a po- selvišm vhodom, po zmerni ceni oddam oa Starem trgu lla.'IL 8647-23 Prazno sobo solnčno, 24 kv. metrov veliko, s posebnim vhodom s stopnjlc, parketom ta elektriko, garderobo ln solnčno tera so v novi vili pod Rožnikom oddam solidni stranki, event. zakoncema za zmerno ceno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8631-23 Dve sobi s štedilnikom poceni oddam. Naslov v oglasnem oddejku »Jutra«. 8u&4-28 Sobo s kopalnico z ali brez hrane, t ctmtra "testa oddam takoj aili s 1. aprilom gospodu. Naslov pore oglasni oddelofc »Jutra«. 8GG9-23 Gospo srednjim premoženjem vz.vmem do smrti v vso oskrbo. Ponudbe na oglas, oddoleik WJutra« pod šifro »100« 8665 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v ogia.sm«m odd»lku »Jutra«. 8637-23 Strogo separirano opremljeno ali prazno solnčno sobo z verando oddam takoj v Strok vi ulici štev. 3 (bližina Tivolija). 8683-23 Ma?hno sobico opremi j e»yo — t posebnim vhodom oddam z« 180 Kn na Poljanskem nasipu 22/1 8674-23 Sobo z 2 posteljama odd.vm to istotam sprejmem sostanovalko Jenkova ulica štev. 13/1, desno. 8676-23 Prazno sobo eliko in solnčno v centru mesta taikoj oddam. Naslov oglasnim oddelku Jutra 8698-23 Več gospodičen sprejmem v dve vezani so bj a posebnim vhodom. » vso oskrbo. Kolodvorska ulica 23/1, de«no. S7U5 28 Gospoda sprejmem na stanovanje v Botoftfert oiioi tL 18/1. 8TO&-23 Vsaka beo^da & par; za dajanje naslon« tit ta šifro S Din. (23-«) V St Vidu aH drugje v ljubljanski okolici. >b tramvajski ali avtobusni p-ogi iščem 1 april >m »obo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Prof. L.« 7732-32/a Opremljeno sobico e sopari ranim vhodom, mirno, po možnosti v cen trn m<-sita iščem. Cenjene ponudbe z naivedbo cene na o?la«. cddelek »Ju6ra« pod »Vestan plačnik«. &Lj"7-:-.'i/'a Prenočišče 18 6 e m ta tajkoj, za ves dan odsotnega 27 i«t starega imit«l.igent«. Pomcdbe na oulasni odddek Ju-ra ■[»>d šifro »Miren fnimt la«. 8569-33/a Skromno sobico 1 8 6 e mlad par v bližina mesta. — Ponudibe do 24. marca na oglasi oddelf& »Jutra« pod. »24. marec«. 8535-23, a Majhno sobico oprcimljeno — solnčno to snažno, v eentrni ali bližini mesta, ne predrago, išče sn'idna to stalna gospodična. Dojtise x navedbo cene na og'as. oddelek »Jutra« pod Šifro »Mirna in solidna«. 8Q!6-23/a Vsaka b».sed* 2 Din: m U-.ja.rjje naslova aH šifre i>a 5 Din (26! Poročim učitelja Ponudbe as oarlas. »J-utra« pod fciro «25.000«. &U3-3S I Vsaka besvda 50 par. I | ta da.ianje naslova ali I { n šifro pa 8 Din. O?) I Zlata zapestna ura je bila izgubejena na potf od glavnega koiodvvra p® Miklošičevi eesii do trgovine t sem--.ni Urbanič, — Pcžt.Ti cajditdj naj j« proti primerni nagradi odda v oglasnem ©dd-4k*i »Jutra«. ~ 8108-38 Dotično osebo M je pom f»'«,ima v®e.ia del« nik v četrtek v večenne-T» kamnišlktim viaikm, prosim, da ga proti nagradi o>i-ia v oglaanem oddelku Jutra VsaKa 6e.««1» 1 D-n u .lajanje nasjora aii za šifro pa 5 Din (271 2—3 sobe za pisarno iščem v centru mesta. Po nudbe na og'awr >ddei<-k »Jutra« pod značko »65« 8&14-23/a Prazno sobo veliko, aii 2 manjši. Je mogoče z uporabo kopalnice iščf«n s 1. aprilom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto«. 8612-23/a Sobo oziroma samsko stanovanje vse pod enim ključem, išče starejši gospod. Potiudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod zna&ko »Strogo seipa rirano«. 8662-23/» Psa volčjaka 4 meseca starega, pristna pasma, ugodno naprodaj. Zemljlč, Prek-mur.Ka ulica štev. 5. za topničarsko vojašnico. &3,4o-ia Mladega psa »Bernhardinca« kupim. —. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ma- ribor št. 4«. SS47-27 Psica enoletn anemška ovčarka, čistokrvna, z rodovnikom, naorodaj. Naslov v ogla«, odd alku »Jutra«. 855i5-w7 Foksterijerja do 5 mesecev starega, živahnega, kupi KrošelJ Josip, gozdar. Studenec-Ic pri Ljubljani. 8501-27 Vsaka beseda 2 Din. za dajanj« oiuUov« ali Mfre pa 5 Din. (24) Mlada gospodična želi znanja s poltenim go spod om. v svrho francoske konverzaeije. Ponudbe pod šifro »Izprehodi« oa oglas oddelek »Jutra«. 8393-24 Kozmetični zavod M. Pap, Zagreb, Ulica Ba-runa Jelačiča 5t. 2 odstranjuje v najkrajšem času pri&tiče. dlake, »olnčne pege itd. Hujfanje po najno vejS metodi. Kozmetična izobrazba. 8204-24 Gospod ki -mi je v gredo sledil s kolesom do Ilirije, naj se ogla«. 8686-24 Trajno ondulacijo za 80 Din na dveh naj-novej.tlh aparatih. Salon Hešik LJ., Sp. Šiška, Medvedova 38. — Tudi ob nedeljah. 8690-24 Vsaka t>es«d» l dm, za dajanje naslona ali z« fcifro pa S Din. (26) Gramofon avtomatičen, skoraj nov. • ploščami poceni proda Ivan Dekleva v Zalogu. 8290-26 Glasovir l-np, krat"k. prodam. Maribor, Gosposka ulica 56, II. nad., desno. 8529-33 Nov planino »FOrster«. s krasnim glasom, za polovične ceno proda Dobra io v Mariboru, Tattenbacbova ulica št. M 8-194-26 Kratek klavir ■tebro ohranjen poceni pno-dam. Naslov pove »glasni idde.Iek »Jutra«. 85S3-26 Cm klavir za 4300 Din proda Turm, Glince pri Ljubijani. ce^ta VII/21- &U&-26 >JUTRO« St. 67 2? Sobota, 19. UL 1932 Klavirje ta planine prodaj« in isposo,«nje naj-eenojo in na najmanjše obroke Warbinek, Ljubljana, Gregn>r6i6ev po-ve oglasni oddelek , Jutra«. 8708-36 Vsaka bese-la 1 Din. ta dajanj« naslova ali t» Kfr« pa S Dm. f29l Prevozno lokoraotilo 8 Ke tapiim. Ponudbe z navedbo cene ca naslov: Koloman, Skriiec, Puconci SiiM-iS Pisalni stroj »redrnje tipe vodilnih znamk t brezhibnem stanju kupim Ponudbe z najnižjo fiksno ceno. vzorcem pisave in obivko tastature poslati na naslov; Fr. čerriaka. Kr-in-eJj, Dolenjsio. 8255-29 Šivalni stroj popolnoma nov za 1300 l>.n naprodaj na Mikloši-ievi cesti 7/III (vbod po-ie? slaščičarne). 84S1-29 6 šivalnih strojev Pfaf 101 na električni pogon ln 1 entl stroj proda T u š e,k Ciril Kranj. 8659-29 «rr Vsaka beseda 1 Din; sa dajanje oaslova ali iifro pa 5 Din. (30) Fotoamaterska dela kako* tudi vsa st.rokuvna dela naredi do sedaj naj bolje in najceneje fotograf Joško S.MUC, VVolfova 12 tn Speci jalna foto-trgo-vina A. Smuc, Marijin trg št. 8 •vogal VVolfo-ve ul. 1. 31 Vsaka beseda 1 Din: xa dajanje naslova ali sa Šifro pa 5 Din. (31) Preklic Pripisana Ana Dr&mvve«, poertatiniika žena na Okro-picsn pri Kranju preklicu-i<-m in obžalujem vse ob-doiSiOve. katere sem izrekla o gdč. Mariji Dolžan, t-2ov?,evd bSeri iz Kranja ter »e jd zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Kr?jnj, dne 14. mart-n 1932 »"»■■»vec Ana. 8300-31 Preklic! Podpisani preklicu jem iin (►bž.a«ijjem neresnične besede, ki seon jih govoril o g. Frfdu Kvasu 2. marca t. I. v gostilni g. P-u-sta, T-bcvlje 2 in se zahvaljujem g. Kvasil, da je od-fropil od teribe. — Hnta.r Maks. 8533-31 Preklic P-okl5<-njem žaljive besede t7.£r«>vorjf-ne v razburjenosti preti giospe Mici Zu.na-r.-»vL Za g. 17. marca 1932. Ro»i Jubtman. 854o-3>l Sveže pečke kot vea druga semena sadnega in gozdnega drevja nudi >Suma«, Ljubljana, Dvoraiova ulica štev. 3/1. 8501-33 Ajdov med, fižol Clpro ln prepellčar. Jabolka, čebula ln krompir, samo gorenjski, franko nakladalna postaja, kupi Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnice, Ljubljana VII. V ponudbi naj se navede količina blaga. £594-33 Vsaka ooseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (37) Kajenja se iahko odvadiš v 5 dneh brezplačno. Priloži 4 Din za znamko. Sapere, Straža pri Novem mestu. &512-87 Ščitnike za vrata u celuloida, po men. v raznih barvah in oblikah ter cehiloidne plošče dobite pri tvrdk! Ivan Babo vec. Stari trg štev. 20. — Zahterajte prospekt. 142-37 Retušerja dobro veščega retuše negativa, pozitiva ln povečan ia iščemo za Split ter laboranta veščega razen deia v laboratoriju tudi zunanjih posnetkov. Ponudbe s * sliko interesenta kakor tudi referenc poslati na Foto-Slavija, Split, dr. Gjurkovič, Su-bičeva ul. 1. 8712-1 od 160 Bin dalje: kostime od 400 Din dalje; plašče ocl 350 Din dalje; bluze od 75 Din dalje izdeluje po meri hitro, solidno in moderno ysee LJUBLJANA Novi trg št. 5 (prej Turjaški trg) Dobi se tudi na 3661 obroke! V saKa beseda 1 Dm. sa daja-tije naUova ali ta šifro pa 5 Dn. (32) Vila v Kranju naprodaj na sodri dražbi 1. aprlia 1982. ob '15. uri. Najnižja ponudba 132.000 Din. Lepa lega, stavba nova, vrt ob vili. Pogoji ra.zivid.Tii na sodišču v Kranju med uradnimi urami. 8537-32 Interesenti se vabijo k iodni dražbi pohištva, živil in motorne fa kolesa pri Josipu l'rop. idanj most. dne 21. mar ti »poldne 8357-3Č ».-.stMla 1 Din. u> tajanje naslova aii s* »-» lajanje naslova ali /H 4ifr" pa 5 Dn '401 Zdravniku agllnemu za samostojno vodstvo zdravljenja, čudimo lepo bodočnost. Ponudbe pod »Novo zdravljenje« na oc;l. oddelek »Jutra«. 8585-40 Vsak- ooseda i Din za dajanje naslova ali »a iifro pa 5 Din. (33) Češnja večjo količino prodam. — Kupci, z navedbo plačeval-ne cene, naj pišejio na ogl. oddelek »Ju/trac pod šifro >česenj«. 8330-33 Prima orehe (slovenske) po 4 Din raz-pošilja v vrečah po 50 kg Ptvstržin. -rško Kupi jabolka, krompir, fižol 8220-33 Sena in deteljine kupim več vagonov. Ponudbe z označbo cene na GJuro Draclin. Zagreb, Bran i m i rova 37. 8647-33 ureja etolico, ker čisti, toda milo, brez trganja in bolečin. Pomaga želodcu, da dobro prebavila, in prepreči s tem innogo obolenj. Ne vznemirja srca in živcev. Zaušiva se po jedi | ali na večer predno ležemo spat, mesto običajnega čaja ali kave. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Original na škatlica 10 Din, a specijalna velika škat lica 20 Din. — Depo: TRIFOLIUM drogerija, Beograd. 3510 Naznanilo otvoritve! Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem te dni otvorila SALON DAMSKIH KLOBUKOV „EL1TE" Ptuj, Miklošičeva ulica 12, kjer se dobe vse vrete damiskih klobukov po najnovejših modelih. — Sprejmem tudi vsakovrstna popravila, katera izvrš"jem točno! 3615 Cene zmerne. Delo solidno. M©distlsife$ pozor! Specialna trgovina za vse vrste modernih modistovskih potrebščin je David Wiesel, Zagreb Jelačičev trg 28. 2174 Hagija Zofija ORIGINALNI FRANCOSKI Edai? „Vermorel" je najboljša pršilnica na sveto. Dele za pršilnice po najnižjih cenah. Glavno zastopstvo: BARZEL D. D., SUBOTICA Zahtevajte cenik! — Dobi se lahko povsod. 2561 Postani isi ostasai član VodKiScove družbe! p izvršuje hitro, eksaktno in strogo zaupno strokovnjak. Pišite na šifro »Veščak 565« na oglasni oddelek »Jutra«. 3635 mo V neizmerni žalosti naznanja-„„ žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin in brat, gospod kand. inženjer v starosti 24 let danes nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. marca ob 4. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. Kranj, dne 17. marca 1932. Cecilija in Josip Tajnik, davčni inšpektor, starši — Bojan in Saša, brat in sestra. 3658 Nedavno Je minilo 1400 let, kar so pričeli v Bizancu graditi orjaško stavbo, ki naj bi postavila v senco vsa dotedanja svetovna čuda Pod vodstvom Antemija iz Tralesa in Izidorja iz Mileta je začelo sto arnitektov in 10.000 delavcev postavljati temeljne zidove cerkve sv. Zofije. 23. febr. 532. so začeli, na božični večer 538. pa se je izvršila posvetitev. Cesar Justinijan je takrat baje vzkliknil: j-Sedaj sem te premagal, Salomon.« Listi, ki so se v zadnjih dneh spominjali tega silnega dela, so biLi polni podrobnosti o njegovi neverjetni krasoti, o velikanskem denarju, ki ga je gradnja požrla, o dragocenih marmorjih, ki so jih pripeljali iz vsega sveta, da so ž njimi pokrili cerkvene stene, o altarju, ki so zgradili iz zlitega zlata, biserov in draguljev, o srebrnem patriarhovem prestolu i. t. d. i. t d. Malokateri člankar pa je obravnaval veliki pomen Hagije Zofije za umetnost tistega časa in njeno ulogo v zgodovini človeštva. To vprašanje se da razčistiti najbolje s tem, če si predstavimo, kako bi neti rešili tako gradbeno nalogo nekako tri sto let prej, torej v času rimskih imperatorja. Ni dvoma, da bi zgradili veliko, s s teb rov jem in ogromnimi dvorišči obdano svetišče, nekako v slogu balbeške akropole. Tu pa se je zgodilo baš nasprotno. Za zunanje strani se niso dosti zanimali, kajti dnevi grškega svetišča so bili že končani, notranjost jim je bila vse. Zato so se že v naprej odpovedali zgradbi peri-bola, to je s stebrastimi dvoranami obda-nega dvorišča, saj jiim ni bilo do tega, da bi si opazovalec ogledoval zgradbo enakomerno od vseh strani. Pač pa so pred glavni vhod postavili atrij, ki je zakrival druge zunanje strani iin usmerjal pogled v globino notranjosti. In tu v notranjosti so razvili sijaj in krasoto, kakršno za notranje prostore dotlej niso poznali. Temeljne linije so dobile kompliciranejše, razteznejše, diinamičnej-še oblike. To ne velja samo za tloris, vsa obravnava prostora kaže, da se je bil antični čut za preprosto, jasno, plemenito arhitektonsko obliko popolnoma spremenil. Na mesto trdno določenega im jasno omejenega ter razdeljenega stopa nekaj čisto novega: lepota nejasnega in nepri-jemljivega. Vsi jasno urejajoči profili stopajo v steno, namesto teh se povsod prelivajo krivulje ln loki drug v drugega, stranske ladje se izgubljajo v mrak, očesu se nudijo vedno novi, slikoviti pogledi v globino, vse je v neprestanem gibanju, že Justinijanov sodobnik Prokop je to poudaril v svojem opisu sv. Zofije: >Nič ne zadržuje dolgo gledalčevega očesa. . Neprestano se [pogled spreminja, tako ne moreš nikjer reči, kaj te je najbolj očaralo.« Zaradi tega je razumljivo, da fotografije niso zmožne dati kolikor toLiko »veljavne slike o najnotranjejšem življenju te zgradbe; kvečjemu bi to zmogel kinematografski aparat. Isto načelo, M obvladuje arhitektonsko oeloto, je ustvarjalo seveda tudi dekoracijo: vsepovsod napolnjuje prostor skrivnosten lesk in blesk, valovanje in nihanje barv. Preko kupol in sosednih stenskih delov se spenja svečano žarenje barvni'j Saingodneifii »akup raznega pohištva za spalnice, jedilnice, gosposke sobe i. t. d. pri tvrdki I, BEPŠE, tvornica in zaloga pohištva LJUBLJANA, Dvorni trg štev. 1. Za solidno izdelavo se jamči! tedne &e cdioiite za nakup telesnega, posteljnega in nam^ega perila, oglejte si brezobvezno bogato zalogo pri Hedo ŠAne, Ljubljana, šelenburgova ul. 5 Šifon in platno najboljših znamk vedno v zalogi. 3652 Otvoritveno naznaniš o! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru v Vetrinjski ulici št. 11 spedfalno delavnico za popravila vseh znamk šivalnih strojev, koles in gramofonov Zaradi svoje bogate zaloge vseh doma ponikljanih in emajliranih potrebščin sem v stanju vsako delo hitro in z garancijo izvršiti. Opirajoč se na dolgoletne izkušnje v tej stroki, bom s solidnim delom in nizkimi cenami vse cenj. stranke najbolje postregel in se priporočam za cenjena naročila. Z odličnim spoštovanjem Rupert DraksSer, mehanik MARIBOR, Vetrinjska ulica 11 mozaikov, bolj spodaj žarijo stene v blesku barvnih mramomih prevlek. In tako se vsi svetlobni in senčni učinki raztresajo v najmanjših detajlih. Tako nam kaže Hagija Zofija, če jo primerjamo z zgradbami antike, čisto novo pojmovanje umetnosti, čisto novo gledanje. Seveda se ta novost ne izraža samo v tej veličastni zgradbi in ni nastala preko noči, temveč so jo pripravljale dolge dobe. da je večina sorodnih ustvaritev človeškega duha v bizantinski dobi doslej le površno raziskana ali pa leži še v ruševinam v zemlji. Zato mesto Hagije Zofije v bizantinski umetnostni zgodovini še vedno ni točno opredeljenr Šestletna pravda za 1 sou L. 1924 je stopil neki C. v voz pariške podzemeljske železnice Sprevodniku je pokazal vozovnico za 30 soujev, ki jo je bil kupil pred časom s celim blokom. Mož se ni že dalj časa poslužil podzemeljske železnice tn ni vedel, da se je roznina v tem času zvišala za 5 centimov. Ko ga je sprevodnik pozval, naj jih doplača, se je tega branil, češ da je svoje vožnje kupil po prejšnji ceni in da ga nič ne briga, če je družba voznino med tem zvišala. Stvar je prišla pred sodišče. In to je razsodilo, da mora C. družbi plačati razliko med prejšnjo in tedanjo voznino. C. pa je trdovraten človek in je stvar gnal naprej na višje inštance. Pravda se je vlekla celih šest let. Sedaj jo je apelacij-sko sodišče zaključilo s tem, da je potrdilo razsodbo prve inštance. Toda C. ne bo plačal več samo 5 centimov, temveč tudi vse sodne in druge stroške, ki so zrasli med tem v takšno vsoto, da bi se mož ž njo lahko udobno odpravil na — pot okoli sveta. Ali ste ze naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije „2ivlfenje in svet" ? Modo in eleganco prinašajo vsi ti in še mnogo drugih modelov. Najsofidnefše cene in prvovrstna izdelava so njih prednost tn Vaša korist. li Načelstvo Akademskega kolegija naznanja tužno vest, nenadoma preminul akademik-kolegijaš, gospod da je cand. ing. Mnogo obetajočega akademika ohranimo v prijaznem spornimi. Ljubljana, dne 18. marca 1932. 8656 ZNIŽANE CENE VSEM PIŠTOLAM, REVO L. VER.S Eli S N MU* SCI J t FR. S. ti - L ab! aii«, Židovska niica 8 Stalno na skladišču puške tvornic Steyer, Sau-er & Sohn, Simson, Re-mo, Bayard, F. N. Neu-mann, Remington, Wal-ther, boroveljske itd. — Lovske puške s petelinom od Din 350.— naprej; lovske puške brez petelina od Din 1400.— naprej. — Za nakup in nošenje brez dovoljenja priporočam Em-Ge strašilne pištole od Din 45.— naprej na 2, 5, 6 in 10 strelov. Vamm jr zobvezen ogled v moji —Mit ---^Vv^v.Vtv:.....,,. mm Zahtevajte cenike. trgovini. ZAHVALA Za številne dokaze iskrenega sočutja se ob nenadni smrti dragega soproga Aitdrefa Petroviča upokojenega železničarja in posestnika vsem najtopleje zahvaljujem; pred vsem gg. zdravnikoma dr. Hronovskemu in dr. Lautnerju za njiju skrb. istotako gg. Baumannu, Medvedu in Simi. Zahvaljujem se dalje čč. duhovščini, domačim ln okoliškim gasilcem v kroju za veliko udeležbo, pevskemu odseku Sokola za ganljive žalostinke, starosti Sokola br. Lovrecu in gasilcu Peršetu za v srce segajoče besede, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem drugim, ki so pokojnika v izrednem številu navzlic zasneženi poti spremljali na njegov novi dom. Hvaležna sem tudi vsem onim, ki so mi ob tej pre-bridki izgubi stali tolažilno ob strani. Poljčane, dne 14. marca 1932. 3623 Žalujoča vdova MARIJA PETROVIČ »Nebesa, Nebesa!« so bile njene poslednje bede. In Gospod jo je vzel k sebi, njo, ki smo jo ljubili, našo Miško, ki je dočakala komaj 21 pomladi Materi zemlji jo bomo vrnili na njen imendan iz hiše žalosti, Idrijska ulica 20. v soboto ob 5. uri popoldne. Prosimo tihega sožalja. 3660 Rodbini WESTERMAyER in SKOK OBLASTNO DOVOLJENA RAZPRODAJA NA VELIKO ZALOGA KRAVAT samoveznic, blaga za izdelavo istih, dodatkov itd. se vrši dnevno po jako ugodnih cenah, cd prejšnje tvrdke >KRAVATA< družba z o. z. v Ljubljani, v lokalu Krojaška ulica 3 (Mestni trg). 3646 Domska konfekcijska in modna trgovina se nahaja v Igriški ulici 10. Velika Izbira modnega blaga, nogavic, izgotovljenih dam-skih oblek najnovejšega kroja i. t. d. Za cenjeni obisk se priporoča Fras&k A&e CENE NIZKE! POSTREŽBA TOČNA! Vsem Jožetom vse najboljše k imendanu Vam želim tudi pri nakupovanju. Poiščite brata Jožeta Cihlara, Tam dobite najboljšega blaga, eno štengo al pa rcr dobiš nagrade, da se ne boš kregal in imel zabave. 3651 Jože. SiiecijaSira trgovca ROKAVIC in NOGAVIC A. PERKO, Aklksaeirova cesta 4 PALAČA VIKTORIJA — PASAŽA Bemberg svila nogavic.......Din 35.— Prima Flor...........Din 25.— Velika izbira ROKAVIC po najnižji ceni. 3647 Sprejema ROKAVICE v popravilo In čiščenje. Vinska Met in delikatesna trgovina Tomaž Mencinger Sv. Petra cesta štev. 43 (na dvorišču) priporoča za velikonočne praznike po znižani ceni: vino šibeniško belo in črno po Din 9.— izbrani burgundec, silvanec in sladki šipon (mosler) iz Slovenskih goric po Din 12.— BUTELJČNA VINA IN ŠAMPANJEC PRVOVRSTNO PRESKO ŠUNKO posebno fino praženo kavo iz lastne pražarne, čaj, Jamaica rum in razne delikatese. 3663 «*lasi v „Jutru44 imajo siguren usneh' J. O. Carvood "m 66 Mary je brzih nog birtela dalje. Njena vztrajnost ga je navdajala z občudovanjem. Ne da bi jo vpraševal, je vedel, da tudi ona sluti resnico. A zdajci je obstala, se zamajala kakor trs v vetru in gotovo bi bik padla, da je niso pres-tregle njegove roke- »ImenTtno si tekla!« je rekel. Njen obraz mu je slonel ob prsih, njeno srce je utripalo kakor majhen, brneč dinamo in z naporom vseh moči je lovila sapo. Dospela sta bila v deber, iz katere je bilo še pol milje do soteske duhov. Vzel jo je na roke m jo odnesel dalje, kakor jo je bil prej nesel T>o močvirni stezi Vsaka minuta, vsak korak je bil zdaj dragocen. Obzorje se je vidno širilo- Prvi žarki vzhajajočega solnca so se že poigravali na tundri. Alan je vedel, da bodo segle oči čez nadaljnje četrt ure mil>o daleč. S svojim dragim bremenom na rokah je hitel dalje. Njene ustnice so mu bile tako blizu, da je čutil na licih njen dih- ln zdajci se je zavedel, da ptice pojo in dramijo vso okolico v življenje novega Jne. Kar nerazumljiva in nemogoča se mu je zdela misel, da naj bi ta krasni, sveži dan postal zanj tragičen in strašen dan usode. Najrajši bi bil na glas zaklical. da so vse to !e sl&pilne sanje, da se upira zoper nje, da se bo vsak trenutek zbudil in našel vse v najlepšem redu. Kakor posmeh se mu je zdelo, da je moral sredi takega jutra vlačiti puško s seboj. Medtem se je bila Marv spočila in je spet čvrsto stopala ob njegovi strani. Poslej je zdaj pa zdaj splezal na rob debri in se ozrl '.o tundri. Dvakrat je videl može. Po njihovem gibanju je sklepal, da sovražniki menijo, da se skrivata kje na tundri v bližini ranča im njegovih poslopij. Cez tri četrt ure sta prišla na konec debri. Pol milje ravne tundre ju je še ločila od soteske duhov- Odpočila sta se nekoliko. Alan ni skrival Mary težke naloge, ki ju je še čakala. Odkrito ji je povedal, da pride zdaj najbolj drzni kos njunega bega, in ji opisal nevarnosti, ki so jima še pretile. Razložil ji je natanko, kako ji je rav- nati r takih ki takih okohostih. Opozoril jo Je, da te zadnje pol milje najbrže ne bosta mogla neopažena prehoditi, da sta pa že toliko prehitela sovražnike, da lahko pred njimi dospeta v sotesko duhov. Ce bi se med njima i,n med sotesko pokazali sovražniki, se morata izkušati skriti v kaki globeli ali za kako skalo in se boriti, ako ne bo drugače. Ce bi ju pa preganjalci dohiteli, naj teče ona. kolikor le more, proti soteski, on ji bo pa počasi sledil m zadrževal Grahamove ljudi toliko časa, da bo ona na varnem. Potem bo kar najhitreje pritekel za njo. Odpravila sta se. Cez nadaljnjih pet minut sta bila že daleč na tundn. Pol milje od njiju so se gibale postave proti ranču- Dalje na zahodu je bilo videti druge postave. Na vzhodu, malone na robu debri, sta bih dva moža, ki bi ju bila opazila, da se nista moža obrnila k potočku, ki je tekel med skalovjem. Alan je videl, kako sta pokleknila in pila. »Nikar ne hiti,« je rekel zdajci. »Oddalji se nekoliko od mene in ostani z menoj vštric. Morda ne bosta opazila, da si ženska, in bosta imela naju dva za preganjalca. Obstoj, kadar se jaz ustavim. Zmerom se ravnaj po mojih gibih.« »Da, gospod!« Zdaj, na solncu, je ni bilo več strah- Njeni lici sta bili rdeči, in ko mu je pokimala, so ji sijale oči kakor dvojica zvezd. Njen obraz in njene roke so bile umazane, obleka blatna m raztrgana. Tretjina ravnine je bila že za njima, ko ji je Alan mahoma zaklical: »Zdaj dirjaj!« Pogled ji je pokazal, kaj se je godilo. Moža sta bila stopila izza skal in se spustila za njima. Urna kakor ptica je tekla pred Alanom — proti skalnemu rtu na robu soteske duhov. Alan ji je ostal za petami »Le teci,« je rekel. »Niti za trenutek se ne ustavljaj. Ko se nekoliko približata, ju ustrelim. A ti nikar ne obstoj!« V kratkih presledkih se je oziral. Mola sta se neprestano bližala- Izračunal je, kdaj bosta samo še dve sto metrov od njega. Nato je skočil tik za Mary. »Ali vidiš to planico tik pred nama? Cez mJnuto ali dve jo bova imela za seboj. Kadar prideta lopova nanjo, se ustavim in ju pošljem z nekaj streli na oni svet. Na ravnem se ne bosta imela kam potuh- niti. A ti moraS tefi dalje. Dotlej, da prideš v sotesko, bom zdavnaj pri tebi.« Ni mu odgovorila, le njen tek je postal še hitrejši. Ko je pretekla ravno mestot je slišala, da je začel počasneje reči za njo. Misel, da se utegne vsak trenutek obrniti proti preganjalcema, jo je kar dušila- A ubogala ga je im se ni ozirala, ampak tekla proti skalnemu rtu, ki je bil že čisto blizu- Bila je tik pri njem, ko je počil prvi strel. Neslišno, da je ne bi prestrašil, se je bil Alan naredil, kakor da se je spotaknil in padel. Za trenutek je obležal z obrazom na tleh, kakor omamljen od padca, nato pa vsta! na kolena. Alanova po-magača sta za hip pripozno spoznala njegovo ukano, ko se je na solncu zableščala puška, ki jo je nameril proti njima. Hitrost, s katero sta drevila za Alanom, jima je bila v pogubo Med tem. kG sta se tzkušaia ustaviti, da bi mogla rabiti svoji puški ali leč* na tla, je Alanova svinčenka že podrla enega izmed njiju. Preden je utegnil spet ustreliti, se je vrgel drugi na tla. Alan je hitro skočil pokonci in zdrevil proti soteski. Mary je hrope in loveč sapo slonela ob veliki skali, ko je Alan pritekel do nje. Svinčenka jima je prižvižgala preko glav- Alan ni ustrelil nazaj, ampak je hitro potegnil dekle za skalo. »Ne bo se upal vstati dokler ne bodo drugi pri niem.« je rekel Alan. da bi jo ohrabril. »Dobila bcva dirko! Ce zdržiš le še nekaj minut..« Nasmehnila se mu je, trudeč se, da bi prišla do sape. V skalni divjini, ki ju je obdajala, in ob mračnih stenah soteske duhov ni videla nikjer steze, po kateri bi bilo moči priti na dno. Tiho je vzkriknila, ko jo je Alan zgrabil za roke in jo spustil čez skalni rob na polico, ki je bila pod njim. Smeje se njenemu strahu je skočM za njo. Držeč jo tesno k sebi, je nato zleze! z njo pod strmo skalo na skrito stezo, ki je vodila navzdol- Globoko brezno je zevaio ob njuni strani. Steza je postajala čedalje širja in udobnejša. Naposled sta prišla na dno zemeljske razpoke, ki je zijala že milijone in milijone let. Temne, velikanske skale, črne in spolzke od starosti, so ležale na okoli. Voda je curljala po stenah, zrak je bil vlažen in lepek kakor meso. Previdno sta stopala med *emi skalami dalje. Mary je izpreletaval mraz, strašno tesno ji je bilo pri srce. Moč solnca ni segala do tod; nič ni živelo, nič se ni gibalo. Le voda je curljala s skalnih sten in dajala soteski še bolj pokopališko lice In ko je začula od zgoraj, kjer so se zbirali Grahamovi ljudje, glasove, so se ji zdeli kar pošastni, kakoT da bi prihajali iz daljne daljave. Telefon številka 59, 4, 3, 60 Damski KLOBUKI in SLAMNIKI že od Din 60 naprej v največji izbiri, vedno zadnjih novosti samo v modnem salonu »La femme Chic« Anica Puhek, Šelenburgova ul. 6/1. DEL1 mmi i i OtroSka postelja iz jeklenih cevi belo emajliiana s žičnim vložkom velikost 70X140 cm Din 1000.— franko vsaka železniška postaja. Pripadajoča posteljnina po najnižjih dnevnih cenah. 367 Važno m gospode trgovce z efeiifvijo! Prinašamo za sezono 1932 PLATNENE ČEVLJE s prešitimi gumastimi podplati v sivi, beli in črni barvi. Zahtevajte vzorce in specijatne ponudbe tudi za naše čevlje za šport, tenis, obalo, sokolMKe in kopalne čevlje znamke »VVimpassing«. Prodaja na veliko: SEMPERIT, ZAGREB, Nikoličeva 6—8. 3516 Telefon 86—32 Nizke cene. Domač izdekk! Vrag proti kurjim očesom, »lgarijo detujoft* sr«4- *tvo g<- potvarj*. zato a o pa»i 4a j« OPOZORILO! naj esak aa tubi ime tovarne: F. W. Wlrtz & Co. Elbe.feld. u jama m lobr">to Oibiva s« T lekarnah » dro-ifenjah. Veif*k!adU4«: ISIS d. d.. Jugofarma-cija d d., Rave d. d. io M. Neumann. — (J i * ▼ n i u«topnik h M Teichner, Zagreb, V laik a 63. 2278 kar lepoti koristi Ali se hočete N H svojega pIT011110 osvoboditi? Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo. Jaz Y322i nudim zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmeno snovi in izločevanje, torej ne takozvano univerzalno ali tajno zdravilo, temveč izdelek, ld ga mati narava sama nudi za blagor bolnega človeštva. ■ 1 i p M m DAM VSAKOMUR BREZPLAČNO POSKUŠNJO. Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih v vseh državah obstoječih skladišč povsem zastonj in franko poskušnjo zajedno s poučno razpravo. Sami se boste Jfrp uverili o neškodljivosti tega sredstva in njegovem naglem delovanju. $* Poštno zbiralno mesto: * AUGUST MARZKE, BERLIN, VVELMERSDORF, Bruchsalerstrasse Nr. 5, Abt. 285. 3582 m* ^ kar lepoti škoduje negovanje, redno, dnevno negovanj« Je tisto, kar nas trajno drži lepe, toda negovanje s pripomočki, izdelanimi na medicinski podlagi, ki ne polepšava j o samo trenotno, skrivajoč nedostatke, ampaa s takimi, iti prodirajo v kožo m zdravstveno delujejo. Kot takšni so preizkušeni in priznani: Fellerjeva »Elsa«-mila zdravja ln lepote, katera ne samo da prijetno diše in dajejo izdatno peno, temveč tudi koristijo zdravju. Dobe se v 7. vrstah: Nifnorela »lolmsfca p»-icina železna zelo praktična tložljjva postelja ^ tapcciranim roadracoia — r.-iiakua zc vtaku hiia, hstele, za puijjittt« etar be in noine službe. Stare ESa 3»9.—. Raipoii. ijasa poitom in ielezni-coni po povzetju. ^^ vrst z in brez polaeanja. — Naj solidne j ša izdelava proti tla® jamstvu PO NAJNI2JIH KONKURENČNIH CENAH PARKETUNION d. d., ZAGREB, Trg kralja Tomlslava 10 affBBSBgBSBBBBgggSSgSgg-^ Lercna ttalinska patentna zelo ■ praktična lioi->)■▼• pesteia * tapecirani« cnačracom. — Slaue ^rrn J^a 238_. spclftd poleti fotelj f^jmm m« tiegcstuhl prektiiaa ca isžanie-ia ledenic. Stane Dia 139.— Po tem imam tiato to-haoo perje k« po Dia 4S.— Čiato belo fo«ie kg po Dia U8— in čicti pob Vi po Dia 253.—. Ll BSOZOVni. ZAG8E& iiica M. m. Telefon 2059 PREMOG suha drvir POGAČNIK Bohoričeva uiica št. 5 i in zopet Vi imate veliko korist, ako kupite čevlje v trg. domu Stermecki, kjer so res fini, elegantni, iz garantirano dobrega usnja izdelani čevlji po zelo nizkih cenah, Ševret 99, 118 Din, boks 124, 129 Din, lak 154, 160 Din, moderni v barvah 118, 135, 165 Din, moderne sandale 115, 154, 166 Din. Pišite še danes po novi, veliki, ilustrovani centk J TRGOVSKI DOM STERMEC CELJE št. 20 Pozor, ženini in neveste! Elsa-Iilijino mlečno milo, Elsa-milo lz lilijine kreme, Elsa-rumen Jakovo milo, Elsa-gllcertnovo milo, Elsa-boraksovo milo, Elsa-katranovo milo, Elsa-milo za britje. Po pošti za poskus 5 kosov Elsa-mila v poljubni izberi, brez drugih stroškov, 52 Din. Dalje: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rast las (2 lončka franko 40 Din), Elsa-lilijino mleko 13 Din 2o, Elsa-Sham-poon 3 Din 30. Naroči se v Elsafluid-to-varni. Eugen V. Feller, Stublca Donja, Elsatrg 245 (Savska banovina). Najboljše je denar v naprej poslati, kajti povzetje stane 10 Din več. Violin« od Din 68. j Mandoline • 129 f Gitare • »169 » Ročne harmonike 69 KR0MATIČNE HARMONIKE, HAVAJSKE GITARE ITD Zahtevajte uppzpiačni tvornilki ] | HEKNEL&HERGLD fVt&RIBCP ii. lf)1 posteljne mreže železne zložljive postaje. otomane spalne iivane tn fotelje nudi najceneje RUDOLF SADOVAN tapetnll Mt*un trg St. 1». Zima, morska trava, olago za modroce tn prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328 Priporoča se cenj. damam in gospodom za kemično snaženje in barvanje oblek barvilnica A. Wagner, Radovljica SPREJEMNICA Ljubljana, Vošnjakova oL 4 za restavracijo »Novi svet« pri krojača A. Prezelj. V krojačnici se na željo popravila. Izvršujejo. 3437 Cene zmerne! Točna postrežba! Žlahtne kanarčke v lstini fine pevce znamenite harške mojstrske šole Mark 6 in višje. Predpevce, pare za pleme, kletke, krmo, ptičja zdravila. Velezanimiv cenik z dragocenimi navodili pošlje brezplačno Grosszucht Hey-Bad Suderode 150, Harz. denreich, co ■x> 10 te! Isti čevelj imamo tudi v pumps obliki. I o j ♦ i i u I* S* j » I • ♦ ♦ i♦ »IS1 čevlji so iz prvovrstnega usnja, s čvrstimi podplati. Din 195'- Za pomladanske izlete kupite svojim otrokom ta preizkušeni haferl čevelj. eivan čevelj v Original Goodyear Welt Izdelavi. Je trajnejši ta odgovarja bolj higi-jenskim zahtevam nego vsaka druga obutev. K novi obleki morate nositi ta čevelj bi črnega ali rjavega boksa. Neobhodno potreben za elegantnega gospoda. Vse vrste ženskih in moških nogavic po najnižji Ne glejte samo na reklamo, temveč tudi na kakovost blaga! Čevelj lz Izbranega gornjega usnja te prvovrstnih podplatov. Vaša noga ostane zdrava, ako nosite ta čevelj. wvuf v »a VEČ AVTOMOBILI-STOV NA SVETU VOZI Z G00DYEAR PNEVMATIKO, KOT S KATEROKOLI DRUGO ZNAMKO! ZAKAJ ■NAjCBKEJEPTRI DOMAČI toSSSSSM Jbde/OD. glasbilo wn polrebscmo j ZAGREB Mikok6ecal2 j Violine-ocf Dm SS.- naprej Gitare — - -176- -Mandoline m -125 - m "tčzrribirpe - - 90. - m HaxaTifsnr.ke •> Havajska < tAHTSVATT BRSZPIo