I). SMUL f a .Slovenski Narod* veljt: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: celo leto......K 24 — . celo leto......K 22*— pol leta........12*— pol leta........11 — četrt leta........ 6— četrt leta........5» na mesec.......■ 2*— na mesec......., 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Iredn-sivo: KnaHova ulica it 5, (I. nadstropje levo), talilo« it 14. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25 — j celo leto.......K 2$-< £2trt leta" [ [ I ! " 650 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec ...... \ 2*30 ' celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka'. ftt S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85 SomeSčanje! Volilcl! Ošabna klerikalna večina računa, da kar naenkrat tudi 6ez belo Ljubljano leže črna tema. Toda zmotila seje! Prezrla je, da še atojite na braaaiku Vi, zavedni mešeanie ljubljanski, ki nikakor no boste dopustili, da bi Ljubljana, to ognjišče našega narodnega gibanja, izgubila svoj narodni in napredni značaj. iSonieseanje! Zopet stojimo pred dopolnilnimi volitvami za občinski svet. Ne dajte se motiti po baharijah in praznih obljubah klerikalne stranke! Stopite mnogoštevilno na volišče ter oddajte svoje glasove narodno-naprednim kandidatom, ki so sposobni voditi upravo našega mesta in so to — razer enega — z dosedanjim svojim sodelovanjem v občinskem svetu že sijajno dokazali. Nemci nas zavidajo, da je vzrastla moderna Ljubljana, ki je lepSa, kot so njihova velika provincijalna mesta; Slovenci pa, ki se še količkaj za* dajo svoje narodnosti, vsi brez izjeme s ponosom gledajo na svojo stolico. Posebno ponosni ste na to lahko Vi, someščanje; saj so možje, katerim zaupate e leta mestno gospodarstvo, Vati irrolienci, danainja LJaMiaaa je priza^et-aiije Vaše stranke, delo Vaših mož. Napredni voiilei so doslej odločali o usodi bele Ljubljane. Tako bodi tudi v bodoče! Naši kandidarje so: ve V II. volilnem razredu, ki voli dne 20. aprila: Ivan Hribar, ravnatelj banke „Slavije* in hišni posestnik. dr. Danilo Majaron, odvetnik. Karel Sajovic, kontrolor južne železnice. dr. Ivan Tavčar, odvetnik in hišni posestnik. V I. volilnem razredu, ki voli dne 22. aprila: Josip Lenče. hišni posestnik in veletržec. Ilija Predovič. hišni posestnik in veletržec. dr. Karel Triller, odvetnik in hišni posestnik. Ubald pl. Trnk6czy. lekarnar, hišni posestnik in predsednik Mestne hranilnice V Ljubljani, dne tf. aprila 1910. 3zvrsevalni odbor naroino-napredne stranke. LISTEK. Kava ura obe. Minole velikonočne praznike * m bil v Trstu. Toliko j« bilo lam-3j Ljubljančanov, da sem kar be-1 pred njimi. Tako -*m za>>*l v ka--no. kamor hodijo samo pomorski tji.ki in višji uradniki. A tudi m sem našel starega znanca, e. kr. .'»za, ki ga pa že dolgo nisem videl i sem -za lorej / vesolj*-™ po-: 'iravil. Moj c. kr. znanec je bil na dopustu. Xa oddihu,« je rekel, kajti bil je - mesceev vkrcan in j>ot ga je bi-zanesla v Atene in v Carigrad. i Hp! je mnogo zanimivega noveda-in kar sem si zapomnil, to naj bo naslednjih vrstah zabeleženo. Seveda sem ga najprej vprašal, kako in v katerem ožini se je pre-• ni I Carigrad od turške revoluci-<■ in kakš*«n je danes razloček med ' >rijentom in Evropo. Vidiš, Ijnbi prijatelj, je rekel 'noj c. kr. znaneo, će bi ti jaz hotel rnHjito odgovoriti na tvoje vpra-^njp. bi ti moral posvetiti vse tri »nesece svojega dopusta. Carigrad ! o revoluciji je tak, kakršen je bil I red revolucijo, pa vender ves drugačen. Popisoval ti pa ne bom ne - jra ne drugega, tem manj, ker itak nisi bil dlie kakor do Trate in do Zagreba in bi ti tudi najnatančnejši popis ne ustvaril jasnega pojma o tem čudežnem mestu. Razloček med Carigradom oziroma Ori-jentom in Evropa, razloček med muslimanskim in evropskim življenjem pa je dandanes ravno tisti, kakor je bil pred revolucijo in se da karakterizirati s tremi besedami: Kava, ura — alie. Abe igra še najmanjše vloge, kajti na Turškem pišejo ljudje jako malo in čita jo še manj, potem ker sploh ni turške abecede, nego pišejo Turki z arabskimi črkami in končno ker ima Evropa sama več različnih abeced in pisav — grško, latinsko, rusko, nemško. Toliko večje važnosti pa je razloček glede kave in glede časa. V Evropi pijemo čisto kavo, to je kavo, ki je precejena. Turki pa take kave ne pijo. Turki skuhajo kavo v vodo in s sladkorjem vred in povžijo vso to goščo. Kolikor gostejša je kava, toliko bolj ugaja Turku. Dočiiu smatra Evropejec glasno srkanje pri kavopitju za izraz slabe vzgoje, je pri Turkih ravno nasprotno; bolj ko srkaš, bolj ai odličen. Vsekako vpliva evropska kava na živčevje vse izdatneje, kakor turska kava. Evropejec pije kavo dvakrat ali trikrat na dan. Torek pa tudi dvajsetkrat. Ce greš na Turškem davke plaćat, ti ponudi dav-kar skodelico crne kave; 5a greš v bazar in kaj kupit, ti ponudi trgovec črno kavo; da, če prideš na ee- dišče, ti tudi najprej ponudijo črno kavo in te šele potem obsodijo. Kava je sredstvo, da te človek pozdravi; dosledno temu je veliko razžaljenje. če ponuđeno kavo odkloniš. V velikih ]>oslopjih, kamor prihaja mnogo občinstva, plačujejo posebni kavamarji celo veliko najem-ščino, da sinejo imeti kavo pripravljeno, da uradniki ljudi pogoste. Toliko se tam kave porabi. Ko bi turška kava tako vplivala na živčevje, kakor evropska, bi bilo na Turškem največ nervoznih ljudi. Ali misliš, da bi kak nervozen Turek tudi prenesel deset žena t Razloček v času, razloček med turškim in evropskim časom je tako kompliciran, da ga je težje označiti, kakor razloček pri kavi. Turški dan ima ravno tako 24 ur, kakor evropski, a račun je vender ves drugačen. Evropejec pravi, da je poldan, kadar je solnce nad meridijanom do-tičnega kraja in računa od tega tre-notka 12 ur nazaj in 12 ur naprej. Turek pa začne ure šteti od solnčnega zahoda. To je še najmanje zlo, da ae začenja takrat noč in ne dan. Zlo je to, da ima eolnee slabo navado, da ne zahaja vsak dan oh isti uri. V Carigradu zaide solnce dne 21. decembra ob 4. uri 40 minut, dne 21. junija pa oh 7. uri 40 minut. Tako ima Turek enkrat ob pripetih poMne, oni. 19 uro, enkrat oh pol nemih ni mlatil, da se bo nje- sa v decembru in v juliju skoro nič ne razlikuje in tudi ni slutil, da na severnem tečaju solnce celih šest mesecev sploh ne zaide. Koliko težav ima Evropejec vsled te razlike v času, si je lahko misliti. Posebno še, ker ves Carigrad nima ne ene oficijelne ure. Koliko je parnikov, katerih odhod je določen na pr. ob treh popoldan, a za vsakega je ta ura ob drugi uri. Kar se tiče abecede je pa največji križ. Abeceda je arabska, pomnožena z nekaterimi perzijskimi znaki za gotove turške glasove. Črk je 32, a te črke imajo slabo navado, da se med seboj rade zlijejo v novo črko. Če se snideta dve taki črki na pr. n in 1, ne zapiše Turek n m 1 nego neko drugo znamenje. Grozno, ti pravim I Potem se tudi vsaka črka drugače zapiše, če je v začetku, na koncu ali sredi besede. Naučiti se je torej treba več sto znamenj. S tem silnim bogastvom na črkah je združena neverjetna skopost z znamenji za vokale. Turški jezik ima devet voka-lov, a zapisujejo ae samo štirje, a trije izmed teh štirih znamenj za vokale pomenjajo konaonante. V arabskem jeziku vokalov menda sploh ne zapisujejo, v turškem pa pomanjkljivo in dosledno napačno. Ce ne poznaš banane, sploh ne moreš čitati, kaj pomeni čudni konglomerat sve* riŠenih znamenj. Pri nas imamo črko, da beremo beaede, pri Turkih je Ce m pri noe Čez tri čitati; turškega pisanja sploii ne moreš čitati, če ne znaš turškega jezika popolnoma, zlasti ker se turšei-na čita in piše od desne na levo in ne kakor evropski jeziki od leve n& desno. Izobraženi Turki so glede kave na stališču, da mora vse ostati tako, kakor je od pamtiveka, glede ure ia abecede pa so prišli do spoznanja, da so reforme potrebne. Tudi poskusili so jih izvesti, a posrečilo se jim je to samo pri finančni upravi, kjer so uradniki sedaj vsak dan osem ur pripravljeni sprejemati davke, med tem ko je bilo prei za to določenih samo šest ur. Drugače pa niso mogli ničesar doseči; turški duhovniki so rekli, da pomeni evropska ura napad na vero in ostalo je vse pri starem. Tudi s spremembo pisave u) šlo. Ko so nekateri poskusili z latinico, so zakričali vsi turški duhovniki: Glejte krivoverce! Koran je pisan z arabskimi črkami, krivoverci pa hočejo uvesti tako abecedo, da bi ljudje ne mogli čitati korana. In konec je bilo poskusom reforme. Tako, prijatelj, je končal moj c. kr. znanec svoje pripovedovanje, sem ti pojasnil, bistveni razloček med turškim in evropskim življenjem. So pač še drugi razločki, n niso tako karakteristični. Rečem pa ti še eno! Prav je imel tisti moi, ki je dajal: der Turke iat dar etnmige Oentleman des Orienta. na* znniiran ncnnniosiL Vatikan je te dni zopet enkrat obrnil pozornost vsega sveta nase in pokazal, da vlada v njem duh nestrpnosti, kakor bi narodi Živeli ie vedno v srednjeveških razmerah. Na svojem potovanju po Evropi je prišel bivši in najbrže tudi bodoči predsednik Združenih držav Roose-velt tudi v Rim. Roosevelt, mož brez naslovov in odlikovanj, je gotovo eden najmogočnejših mož sedanje dobe. Dolgo časa je bil reprezentant suverenitete Združen h držav in utegne to zopet postati, če bo le hotel, bil torej po ljudski volji vladar — večje moči in večje veljave kakor marsikateri cesar in kralj. V Rimu je hotel Roosevelt obiskati tudi papeža. Sicer nima papež nobene posebne oblasti, a vzlic temu ga je hotel Roosevelt obiskati, videč v njem reprezentanta, cerkve, ki šteje tudi v Združenih državah mnogo milijonov pripadnikov. A papež ga ni sprejel. Hotel ga je sprejeti samo pod pogojem, da Roosevelt ne sme imeti v cerkvi svoje konfesije in svojih rojakov v Rimu nobenega govora. Ta pogoj je bil žaljiv in Roosevelt ga je seveda odklonil. Zašumelo je zaradi tega po vsem svetu, saj je bil to dogodek, ki je te-snosrčnost in netolerantnost Vatikana pomaknil v jasno luč in ki se je Vatikanu toliko bolj zameril, ker je bil Roosevelt vedno ne samo za svojo osebo religijozen človek, nego je bil tudi katoličanom naklonjen in pravičen. Postopanje Vatikana fs obsojal ves svet. Obsojajo ga tudi cerkveni krogi in ne samo na tihem. Pater Jensen v Rimu, tajnik Takozvane »Congregazioue dei reli-iriosi«, ene najvažnejših cerkvenih kongregaeij. kateri stoji kot pre-ekt na čelu kardinal Vi ves y Tuto, je napravil Rooseveltn obisk in ker ira ni dobil doma, je pustil tam svojo vizitnico z zahvalo za vse kar je Roosevelt že storil za katoliške redove in - prošnjo, naj jim bo še nadalje naklonjen. To je storil pater Jensens. eden liajimenitnejših rimskih prela tov, ne 1 ure trajajoč pogovor. Tudi ou je napravil ta obisk, dasi je vedel za papežev konflikt z Rooseveltom in ne da bi bil vprašal v Rimu. če srn*, ta obisk storiti. Vatikan je papeževega nuncija tudi takoj kategorično v ofi-cijelnem komunikeju obsodil in nuncij se skuša zdaj ^zmazati«. češ, da je slučajno naletel na Roosevelta, ko ie napravil obisk ameriškemu posla-liku. Tu popisani slučaji so zelo karakteristični. Brez vseh vsaj mora-ličnih posledic ne bodo ostali. Mogoče je celo, da bodo imeli za katoličane v Združenih državah tudi praktično prav neprijetne posledice. A ne glede na to, so ti slučaji Vatikan hudo kompromitirali, prav ker so najširšim krogom razodeli brezmejno nestrpnost vatikanskih krogov, ki je tako gorostasna in razodeva tako umejenost, da so se ji uprla celo dva dalekovidnejša moža iz vodilnih krogov katoliške cerkve. ieleztfca Rogatec-Brežla- Novomestt. Prejeli smo naslednje pismo: Slavno uredništvo! Prosim vas vljudno, da z ozirom na aktuelnost zadeve, priobčite v Vašem cenjenem listu sledeča pojasnila o stanju železniškega vprašanja Ro-gatec-Brežice-Novo mesto. Na manifestačnem železniškem shoda v Kostanjevici dne 10. t. m., o katerem je tudi Vaš cenjeni list poročaj, se mi je od nekega govornika očitalo, da sem brez posvetovanja s poklicanimi zastopniki pri ie- leznlsaem ministrstvu ■ sne mil In t|*> segel koncesijo za pripravljalna dela železnice, ki naj bi Šla z breikana kolodvora južne Železnice asa Mitviee, Sv. Jakob, Stranje, Balo cerkev in Bučno vas v Novo mesto; toda ta tr- prošnji, katero sem vlomi na ministrstvo v sporazumu a gospodi dr. Hočevarjem, dr. Bar letom in županom Ogorevcem sploh nisem imenoval gori navedenih, meni večinoma neznanih krajev Sv. Jakob, Stranje, Bela cerkev iu Bučna vaa; pač pa sem poudarjal, da se od nas nameravana trasa v nekaterih točkah razlikuje od trase starega železniškega odbora, zlasti v kozjanskem okraju i u pri Brežicah; glede proge Kostanjevica- (to sem v prošnji izrecno imenoval) Novo mesto sem splošno omenil, da sem glede trase drugega mnenja nego obstoječi odbor (mislil sem zlasti na tehniške tež koče pri Novem mestu) ter sem v priloženi zemljevid zarisal precej ravno črto od Kostanjevice proti Novem mestu, ki gre deloma tudi na desnem (južnem) bregu Krke, rekoč, da je to približno naša trasa. Na ta del proge nisem polagal posebne važnosti, ker sem bil prepričan, da sta glede tega ene misli, vrh tega pa od mene začrtana trasa ne more biti obvezna za poznejše trasiranje, ker koncesijonar ima po zakonu le v splošnih obrisih označiti smer trase. Tudi potem, ko je ministrstvo proti našemu namenu v smer trase vzelo gori navedene kraje, nisem imel pomislekov, ker je med tem časom stari odbor že začel trasirati v smeri, katero smo tudi mi v mislih imeli, in ker moremo tudi mi kljubu iu->*-i^iiu \.i .iKuac^i.f trasirati v isti smeri. Šele vfiled pomislekov, izraženih na shodu v Kostanjevici, sem v pomirjen je interesentov pri železniškem ministrstvu potrebno ukrenil, da se odlok o podelitvi predkoneesije popravi v gori navedenem smislu. Toliko k prvemu delu kostanjeviske resolucije. Glede drugoga đela resolucije sem istotako mnenja, katero se 111 že svoječasno ob pritrjevanju članov štarejra odbora izjavil na zborovanju na Krškem. da treba delovanje kranjskega deželnega železniškega odbora v soglasje spraviti z delovanjem obeli štajerskih železniških odborov; seveda mora vsakemu železniškemu odboru prosto biti, da trasira varijante, ki se bistveno razlikujejo od drugih tras. Blagovolite sprejeti ta pojasnila, ker poiaoram veliko važnost na to, da se odnravijo vsa nepotrebna nesporazum ljenja, ki morejo biti le na kvar tej velevažni zadevi. Vnaprej se Vam zahvaljuje za priobčenje teb vrstic beležim vele-spoštovanjeni udani državni in deželni poslanec dr. Ivan Benkovič. Parlament Seja proračunskega odseka. — Zvišanje posojila od 182 mil. na 220 mil. V včerajšnji seji proračunskega odseka se je sklenilo — da se ugodi zahtevam Poljakov — zvišati posojilo od 182 milijonov na 220 milijonov. S tem bo mogoče resi11 u i rat i vse odložene postavke proračuna za 1. 1910. Ta predlog je bil sprejet s 25 proti 21 glasom. Finančtii minister bo moral od prihodnjega leta nadalje vpostaviti v proračun vsako leto 10 milijonov za amortiziranje tega dolga. Izdatke, za katere bi pa to zvišano posojilo venarle ne zadostovalo, bo moral finančni minister pokriti iz državnih blagajn ie. — Seji sta prisostvovala ministra Bienertb in Bilinski. Prvi je povzel besedo posl. Glombinski, ki je dejal, da je Poljski klub pripravljen glasovati za posojilo. Treba pa je poskrbeti ne le za izdatke, ki jih zahteva finančni minister, temveč tudi za izdatke, ki jih zahteva prebivalstvo. Nikakor ne gre, da bi zapostavljali razne izdatke kar ministri sami, ker bi na ta način lahko skovali orožje proti ljudstvu. Seveda, konstatira govornik, takih intencij finančnemu ministru ne pripisuje. Predlaga slednjič resolucijo, v kateri poživlja vlado, naj spet restituira zapostavljene postavke proračuna; dokler proračun za 1. 1910 ni ustavnim potoni rešen, naj se pa drži začasnega proračuna za 1. 1910. Govornik zagotavlja, da so za nastop Poljskega kluba biti mero-dajni le stvarni razlogi. Celo pa ni v nastopu Poljskega kluba nobene osti proti ministru Bilinskemu, ki ga govornik ore j ko slej visoko spoštuje. — Tudi ostali govorniki — dr. Ellenbogen, dr. Svlvester, Choc — so proti zapostavljanju postavk proračuna. — Posl. dr. Steinurender predlaga zakonski načrt, po katerem se pooblašča finančni minister, da is jame 220 milijonov posojila. Finančni minister naj začenši z 1. 1911 v posta v i v proračun vsako leto po 10 milijonov za amortiziranja tega dol« I ga, toliko časa, da bo amortiziran. Iz- U st Jth s annoflrl ne saensV is gotovine drž. predlaga še sledeče resolucije: 1. Finančnemu ministru se naroča, da čftmpreje stavi predlogo, kako bi ae mogle pokriti potrebščine države in dežel vsaj deloma in provizorično. — 2. Finančnemu ministru se izreka azhvala za uspešno izpeljavo zadnje rentne emisije. — Finančni minister Bilinski se zahvaljuje govorniku na priznanje. Izjavlja, da podloge akceptira, to pa le zato, ker je v to sil jen. Vlada stoji na stališču, da mora za trajno pokritje deficita skrbeti v zvezi in s pomočjo parlamenta. Minister izjavlja, da posojila ne smatra za pokritje preliminarnega deficita temveč le za refundiranje prejšinjh, iz drž. blagajni« vzetih zneskov. Predlog posl. Steinwenderja je sprejet s 25 proti 21 glasovom. Sprejeto so tudi resolucije GKmrbinskega in Steinwenderja. Dr. Zacek o položaju. Bivši minister dr. Začek je imel v brnskem »Nar. klubn« v nedeljo govor o politični situaciji. Zbornica splošne in enake volilne pravice — je dejal govornik — ni izpolnila pričakovanj Cehov. Po kratkem presledku v Beckovi eri jo češki vpliv v upravi padel globlje kot kdaj prej. In v parlamentu zapravljajo češki poslanci v malenkostnih bojih svoje sile. Glavni vzrok neuspehov češke politike leži v zunanji politiki avstrijski. Pole~ tega so pa tudi v češki politiki sami napake. Češki poslanci bi lahko imeli v parlamentu vodilno vlogo, ko bi bili edini. Lahko bi uspešno nastopili proti nasprotnikom. Ce hočejo češki poslanci sanirati razmere, morajo napraviti najprej rrd v lastnih vrstah, začrtati si potn in cilje in vzeti slednjič vendar resno v roke narodnostni sporazum med Cehi in Nemci. tMM v bolnici usmiljenih trotov. »Slovenec« in z njim vse klerikalno časopisje že tedne polni svoje } »redale z ogorčenimi članki radi pre-sjreška, ki ga je zakrivil mladi učitelj C, ki pa je za ta svoj greh prejel tudi zasluženo kazen. Klerikalci se torej že tedne delajo silno ogorčene, da si bi prav oni imeli najmanj pravice, da se ogor-cajo, saj je vsemu svetu znano, da se nikjer ne dogaja toliko nravstvenih bloaeuj kakor ravno v klerikalnih vrstah. Radi blodenj, ki so tako rekoč na dnevnem redu v stožeru klerikalnih strank — med duhovščino, pa sc klerikalci čisto nič ne ogorčajo in molče o njih kakor nemi. A vendar bi bilo ogorčenje in moralna indignacija tudi tu ni mestu. Tako bi bilo na primer prav umestno, ako bi poročal v slučaju učitelja C. od same nravstvenosti se cedeči Slovenec« o dejanju, ki ga je zagrešil neki samostanski brat v bolnici usmiljenih bratov na Dunaju, ter ga po zasln igobsodil. Toda »Slovenec« lepo molči, o tem, ker je grešnik pripadnik voju-joče cerkve, a grehi teh za »Sloven-ca« ne eksistirajo. Ce bi se »Slovenec« ne bil toliko usiil radi afere v Zatišju, bi tudi mi molčali o tem škandalu, ker neradi mešamo smrad in blato in naj se je to blato nagomililo na tej ali na oni strani. Toda k«"r je bil »Slovenec« radi afere učitelja C. tako moralno ogorčen in in digni ran, boečmo klerikalnemu moralistu podati zrcalce, da bo v njeni videl samega sebe. Evo vam tega ogledala! Te dni se je vršila pred dunajskim deželnim sodiščem obravnava, katere junak je bil usmiljeni brat Faustus s pravim imenom Martin Weber. Obtožen je bil, da je zagrešil zločin proti naravi. Obtožnica opisuje dogodek ta- ko-le: Koncem leta 1908. je ležal v dunajski bolnici usmiljenih bratov 20-leten izredno lep mladenič Anton Liedl. Brat Faustus se je v njega — zaljubil. Nekoč je Faustus mladeniča izvabil v svojo celico. Tam ga je gostil z vinom in likerjem, dokler ga ni popolnoma opijanil. Na to ga je zaljubljeni menih zlorabil. To se je potem ponavljalo večkrat no dnevi in po noči. Ko je končno mladenič ozdravel in zapustil bolnico, mu je brat Faustus dal 20 K, a kasneje še 10 K. Ob slovesu je brat Faustus rekel mladeniču: »Kadar boš kaj potreboval, kar pridi k meni! Stara ljubezen no zar javi!« Liedl je svojo ljubavno afero v bolnici pripovedoval svojemu tovarišu Josipu Sedlmaverju, ki je na to stvar izrabil ter iasilil od brata Martina VVeherja nod grožnjo, da ga sicer ovadi, večje zneska. Ko je bil knsnejt ▼ bolnico namiljenih lav v Yžneu, ga je Liedl lam poseiil v spremstvu nekega Morica Winterja, ki ga je predstavil za svojega strica, ter izvabil bratu Weherju 40 Po pretoku nekaj tednov je Liedl zopet prišel v Linec v spremstvu 42-letnega natakarja Josipa Lohnerja, ki gn je izdajal za svojega očeta. To pot sta se Liedl in Lohner obrnila naravnost na priorja usmiljenih bratov. Ta jima je dal 4000 kron, da bi molčala o zločinu brata Fausta - Martina Weberja. Kljub temu je prišla stvar na ušesa sodišča in te dni se je vršila obravnava proti Liedlu, Sedlmaverju, Winterjti in Lohnerju, ki so bili obsojeni v več mesečno težko ječo. Brat Faustus - Martin Weber pa se je odtegnil roki pravice s tem, da je pobegnil v Švico. Sedaj pa naj čitatelji primerjajo slučaj v Zatišju s slučajem meniha Fausta - Martina Weberja ter razsodijo, v koliko je imel »Slovenec« pravico metati kamenje na druge. Iz delovonlo mlodlnsbeso sodnika. O tem je predaval v soboto, kakor sporočeno, gospod deželnosodni svetnik Fr. Milčinski v tukajšnji porotni dvorani, kjer se je zbralo mnogo pravnikov, tudi s dežele, nadalje nebroj učiteljev, več pa tudi slušateljic. Posebno sodstvo za mladino se je pričelo šele lansko Jeto v naši državi. Mladinski sodnik pri okrajnem sodišču ljubljanskem je gospod svetnik Milčinski. Zanimivo je bilo torej predvsem za pravnike izvedeti, kako ravna sodnik v kazenskem postopanju z mladino, da zadene novega duha; obnovno je vezan še na stari kazenski zakon. Izborno je g. svetnik Milčinski že uvodom svojega predavanja označil razliko med rednim kazenskim sodnikom pa med mladinskim sodnikom Kazenski sc cinik sodi vobče le kaznivo dejanje, mladinski pa človeka, katerega najprej hoče do dobrega spoznati, da mu potem določi pravo kazen, pravo zdravilo, ki obeta, poboljševalen učinek. Rednemu sodniku se posel konča s sodbo, mladinskemu pa se večkrat šele pričenja, ker kazen mu je le eno izmed vzgajalnih sredstev. Mladinski sodnik je bolj varstveni sodnik nego kazenski; kazenska oblast v njegovih rokah mu le dviga ugled in vpliv na mladega zanikar-neža. V jasnem in duhovitem govo-ru je j>otem g. predavatelj razlagal, kako si je pridobiti jasnost o telesni in duševni kakovosti mladostnika, jasnost, ki je podlaga pravični sodbi, še bolj pa pravilnim nadaljnim vzgaja In im ukrepom. Marsikak stari način proizvedli je zavrgel in poiskal si novih, vspešnejših potov. Silno zanimivo je slikal kazensko razpravo zoper mladostnika, odnosno ugotovitev dejanskega stanu. Govoreč o tem, kaj je mladostnemu obdolžencu prišteti v krivdo z ozirom na stanje njegovega duševnega razvoja, je ostro kritikoval sedanji kazenski zakon, ki ne pozna nezrelosti duha pri mladih ljudeh, ki zahteva celo od mladine, da naj pozna vsako določbo kazenskega zakona, akorav-no se niti tistim, ki imajo maturo v žepu, uiti ne sanja o kaz. zakonu. Strogost kaz. zakona silno ovira mladinsko vodstvo, odnosno povzroča ncenakomernost prakse, ki se pa hoče in mora razviti v novem duhu. G. predavatelj je nadalje razpravljal o kaznih za mladino; tudi te po obstoječem zakonu niso prave, in mladinski sodnik si mora pač pomagati, kakor ve in zna, da doseže vzgojevalne namene. Krasne slučaje poboljšanja je navedel vsled kazni »zapirališča«, ki se na Kranjskem ne izvršuje v sodnih zaporih, ampak v salezijan-skem zavodu, a je v istini le kazen ?>o imenu, sicer pa dobra vzgoja. — Tako je g. svenik Milčinski v 1 */i ure dolgem prostem in živem govoru nanizal nepregledno vrsto zanimivosti za pravnika, odgojitelja in č I o vekol ju b ja. Burno ploskanje je zadonelo po dvorani, ko je završil svoje predavanje. Predsednik društva »Pravnika«, ki je priredilo to predavanje, g. dr. Majaron je med splošnim odobravanjem izrekel gospodu sodnemu svetniku iskreno zahvalo in priznanje, obenem pa naznanil, da je g. predavatelj spisal o istem predmetu razpravo, katera se v »Slov. Pravniku« priobči celotno, pa tudi posebej ponatisne, ker ni le odličen donesek k domači pravni literaturi, ampak je po svoji splošni važnosti za rešitev zanemarjene mladine vredna, da se z njo kolikor moči narod seznani. Dnevne vesti. + Dopolnilna volitev na Gori« sesa. V nedeljo so bile dopolnilne volitve is kurije slovenskih mast in trgov. Oddanih je bilo 515 veljavnih glasov. Izvoljen je bil a Sit glasovi g. Andrej Gabršeek, kandidat narod-no-napredne stranke. + Klerikalna »zmaga« v Vipavi. Pri občinski volitvi v Vipavi so v 1. razredu »zmagali« klerikalci. A kako! Pet klerikalcev je bilo na volišču. Ti so seveda v eni minuti oddali svoje glasove in potem je volilna komisija — zaključila volitev! Ko so prišli napredni volilci, »jim g. župan hladno pove, da so prišli za trenotek prepozno in da je vsa volitev končana«. Kakor se vidi, je slučaj uprav klasičen. Ti klerikalci so bili menda vsi na Madžarskem v Šoli, ker znajo volitve tako spretno delati. Sicer je Vipava še v EvTopi, a ta del Evrope menda ne spada več med one dele, kjer je pravna varnost zajamčena. Na take »zmage« so pa klerikalci res lahko ponosni. + Najnovejše klerikalno junaštvo. Lansko jesen se je ustanovila za Stepanjo vas, Bizovik in Dobrunje »Podružnica sv. Cirila in Metoda«. Pripravljalni odbor je izdelal »Pra vila« ter jih predložil deželni vladi v potrjenje. Zdaj pa poglej pošteni svet najnesramnejšo klerikalno lum parijo. Med tem ko je pripravljalni odbor čakal na vročitev potrjeni]' plačil, so pa ljubljanski klerikalci najeli nekega gostilničarju Novaka, ki je bil prej tudi v pripravljalnem odboru, da naj pravila za podružnico ko jih od vlade dobi, skrije in za-sc obdrži. In ta Novak je res pravih; dobil in skril! Stvar pa se je pretekli teden pri vladi urgirala iu tako je prišla ta klerikalna lumparija na dan. Pred petimi meseci že je vlada uročila pravila Novaku. Klerikalci so mislili s tem preprečiti ustanovi-tev imenovane podružnice, pa se je goljufija prej razkrila! + Goriški klerikalci so prodali slovensko trgovino »Krojaško zadrugo« Lahu! Občni zbor klerikaluv centralne posojilnice je potrdil kupno pogodbo,skatero je kupil Lah Teodor Hribar trgovino »Krojaška zadruga« od imenovane posojilnice. »Krojaško zacfrugo« v Gorici je bil ustanovil ranjki dr. Jožef Pavlica, ko so klerikaci zavozili, je stopila za to zadrugo Centralna posojilnica ki je najela za poslovodjo Laha Teodora Hribarja. Niti mar ni bilo klerikalcem, da bi bili poiskali slovenskega poslovodjo, ampak sprejeli so človeka, ki doslej sploh ni hotel govorili slovensko, izvzemši v laški botegi, kjer je bil nastavljen. Ker imajo raz ni goriški Slovenci še vedno to navado, da lezejo rajši k Lahom kot pa k slovenskim trgovcem, se je trgovina razvila in sedaj jo je kupil Lah Teodoro. Da se je on okoristil s tako lepo priliko, to je čisto umevno, ali nenmevno je. kako so mogli zagresiii klerikalci tak naroden greh, da izreče cvetočo slovensko trgovino Lahu. Kako bodo to opravičili pred javnostjo ? + Dunajski občinski svetnik — proti Slovencem. Celjski renegati u videvajo, da ne bo njihovo hujskn nje proti vsesokolskemu zletu v Ga-berje rodilo zaželjenega uspeha. Saj mora iz njihovega hujskanja tudi politična oblast spoznati, da so izključno neniškutarji tisti element, ki stavi v nevarnost življenje in imetje tako slovenskih Celjanov, kakor tudi slovenskih izletnikov. Ker torej uvidevajo, da se politična oblast — ako hoče biti pravična — ne more ozirati na njihove neopravičene zahteve, so najeli dunajskega občinskega svetnika Gnssenbauerja, da jim je priskočil na pomoč. V dolgi klobasi, ki jo je odložil v »Deutscht \Yacht«, pripoveduje Gussenbauer, kako še dandanes trepetajo Dunaj-čani, ki so bili slučajno v Celju na letovišču takrat, ko so Čehi »vdrli na celjsko ozemlje. Takrat je zašel v Dunajčane tak strah, da si več ne upajo v Celje. Za prihodnjo lett-viščno sezono pa se je vendar odločilo več dunajskih rodbin, da se nn-selijo v Celju. Kakor hitro pa se je na Dunaju zaznalo, da se namerava letos zopet prirediti tak »windisches Hetzfest«, so se dotične družine premislile in jih najbrž ne bo v Celje. Škodo od tega bo imelo celjsko meščanstvo, pa tudi slovenski kmet. Res lepe besede, ki pa imajo to napa ko, da so popolnoma brez vsake podlage. Prepričani smo namreč, da se ta svetnik Gussenbauer prav po »krščansko - socialno« laže, da je vse njegovo pripovedovanje o strahu itd. prazno besedičenje. Značilno za dunajske krščanske socialce je, da so se upregli v voz spodnještajerskih re-negatov. Slučaj nam kaze, da so dunajski Luegerjanci ravno tako za* grizeni nasprotniki slovenskega naroda, kakor nemški nacionalci. Bomo videli, če bo politična oblast zlezla pod klop pred celjskimi nemšku tarji. + V času klerikalizma. Nadškofijski ordinariat v Olomuou je nedavno tega izdal naredbo, da mora vsaka nevesta pred poroko odgovoriti na 52 vprašanj, ki jih ji stavi župnik. Ta vprašanja se imajo us to protokoliraO, na kar ss prečitajo ženinu. Ta protokol morata na to podpisati ženin in nevesta v navzočnosti dveh prič. A kakšna so ta vprašanja t Ta vprašanj« se tičejo najintimnejšega življenja, zato moremo navesti samo nekatera, ki so še najbolj nedolžna. Nevesta mora med drugim odgovoriti na vprašanje, ako .ie noseča in ako za to ve ženin, ako ie že s kom spolno obče vala. pred vsem ako je občevala z žeuinovim • •četom, sinom, bratom, bratrancem, stricem itd., itd. Skratka sprašuje s* nevesto stvari, ki ji morajo liee ob-fiti z rdečico sramu, ako ima le še količkaj ženskega poštenja v sebi. Da -rednji vek še živi v XX. stoletju, si-•er bi bila takšna duhovniška inkvizicija nemogoča. In čemu takšna vprašanja na nevesto pred inn-oko? Praktične vrednosti taka vprašanja pač nimajo: ženske, ki so padle, tega nač ne bodo protokolarično priznale prošl poroko, neveste, ki so i>oštene, pa se morajo čutiti vsled takih vprašanj globoko užaljene v svojih najsvetejših čuvstvih. Za koga imajo notam taka vprašanja pomen.' Za nikogar drugega kakor za razne per-\enne duhovnike, da se morejo naslajati ob intimnostih iz človeškega življenja! Ali bo državna oblast mirno trpela to prakso ter dovolila, da se ta praksa uvede tudi drugod, ne samo v olomuški nadškofiji! Živimo v asih klerikalizma, za to ni izključeno, da uvedejo tudi pri nas predpo-očno inkvizicijo v naslado in zaba-n gotovih oseb, saj škof Anton Bo-naventum je za take pikantne novo- • arije silno vnet, kakor je praktično '•kazal že s svojo rdečo brošuro! 4- Delajmo praktično za obmejni Slovenstvo! Na oklic v vseh slo-enskib listih, naj bi začeli Slovenci a kupovati in se naseljevati v ob-"ojnih krajih, ni prišla niti ena res-;i ponudba. In vendar so vsa oglašena podjetja ne samo spekulativna. « muc- poj>olnoma obrestonosna. — Opozarjamo le na vile v znanem draviliščn na Spod. Štajerskem, jer bijejo Slovenci obupni boj za -\oj obstanek, kjer je pri volitvah -ak košček zemlje odločilnega ]h»-"♦na. Mnogo premožnejših Sloven-ev, posebno iz Ljubljane, obiskuje oleti to kopališče ter izdajo za sta-nrino več. kakor bi jim nesel kapi-al, za katerega bi vilo kupili. Pa ^ko bi tudi sami katero poletje ne »roži vel i tam. lahko stanovanj*- <» •> K. za III. razred, po S* K za II. razred tja in nazaj. Vozni red 1k> približno, ker do -»linnt*- natanko še ni določen, slede-i: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri 45 *m. zjutraj, dohod v Zagreb okrog \\ro zjutraj. Povratek iz Zagrrba r»roti polnoči, dohod v Ljubljano oh ' uri in 10 minut ponoči. Posebnega laka se sme vsakdo poslužiti, ki se clas: v Glasbeni Matici« vsak dati • I b\—7. ure /večer najpozneje do 1. uaja I ob 10. uri dopoldne). Na koio-ivnni se vozni listi ne liodo prodajali. — Slovenski izlet v Bel g rad. Iz W> I grada nam pišejo: Po privatnih \estilih se je tu razširila vest, da .merava večje število Slovencev seca julija posetiti Belgrad in da i redi ob tej priliki slovensko pevko društvo »Ljubljanski Zvon" v rbski prestolnici koncert, ki bo posvečen v slovenske in srbske kul-urne svrbe. Ta vest je vzbudila vsi javnosti veliko senzacijo in ra-iost. zakaj to je prvič, da bratje Slo-^nci oficialno posetijo prestolnico v obodne Srbije. Lahko so prepričali, da jih bo vsa srbska javnost spre-.♦ I a kot drage brate z odprtimi ro-tmi in storila vse, da jim bodo dne-preživeti v Bel gradu, čim najpri-'•tnejši. — Javno predavanje. Predavate ljudska - izobransvalnega dtu- ttvn »Akademije«, ki hi se imelo vrniti v soboto, bo jutri, v sredo 20. t. m. oh S. zvečer v Narodnem domu. Predaval bo, kakor še objavljeno, dr. Anton Heinz, vseučiliški profesor iz Zagreba o temi: »Nekaj iz življenja rastlin«. — Soirer enfanttne. Preteklo soboto, dne 16. aprila so priredile dame slovenske dražbe lepo večerno zabavo, ki ostane vsem ljubkim malim, ki so sodelovali, in tistim, ki so bili kot gostje prisotni, dolgo v najprije tnejše m spominu. Prijaznemu povabilu damskega odbora se j*1 odzvalo mnogo odličnega občinstva, takt* da je bila slavnostno razsvetljena mala dvorana »Narodnega doma« kmalu napolnjena. Prišli so starši, gledat prvi (javni) nastop svojih malčekov, prišli so bratci iu sestre, da bi videli in čuli debutirati svoje bratce in sestrice v francoskem jeziku, prišle so sončen k e. prišli so učitelji — vsak je hotel iineti svoje veselje ob nastopu naših malih Francozov. Prireditev so počastili s svojo prisotnostjo poleg drugega odličnega občinstva tudi gospa baronica Karla Soli w a r z, gospod predsednik dež. sodišča L e v v i č u i k z gospo soprogo, gospod predsednik odvetniške zbornice dr. Majaron z gos]k» soprogo.To .ie vladala vesela razburjenost na malem ad hoc prirejenem, s cvetkami bujno okrašenem odru! Dvaindvajset točk je obsegal program, a vse se je vršilo tako točno in izborno, da sta minili tisti dve uri, kakor bi jih preživeli v začaranem gradu. Posameznih točk ne moremo posebe navajati: tu si čul deklamacije, dialoge, pesmice in pesmi, videl si vesele prizore in prizorč-ke, plese itd. — Posebno so ugajali: Ronde des fleurs, La visite, La bon-ne aventure. Lc«% noees du pnpillon in Pierrot et Pierette. Iskreno veselje je bilo brati mladini z obrazov, saj so se čutili tudi oni enkrat velike med velikimi, posebno zadovoljstvo so imeli pa tudi gledalci ob zavesti, da se da tudi v našem neugodnem družabnem življenju prirediti fina zabava mladim in odrastlim. Predvsem gre za to ljubko prireditev zahvala gospe prof. Juvaneičevi, ki se ni zbala truda, da je pripravila ves propram. V prijetno zadoščenje ji bodi tista iskrena ovaeija. ki so ji prirdile deklice po dovršeni predstavi: vsaka ji je poklonila šopek pestrih cvetk v znak zahvale za požrtvovalno njeno vnemo. Razstava vajenskih i z* Jelk« >v na obrtno - nadaljevalnih šolali v Ljubljani. Na obrtno nadaljevalnih šolah, to je: na strokovni nadaljeval-niei za mehansko-tehniškc obrti v Komenskegra uliei št. 17: na strokovni nadaljevalni«*! za stavbne obrti ea Cojzovi cesti št. 5; na strokovni nadaljevalnici za umetne in oblačilne obrti ter na obči obrtni nadalje-valnici na Erjavčevi cesti št. 21 se zaključi šolsko leto 1909 10 v nedeljo, dne 24. aprila t. I. Na vsake j teh sol bo z zaključkom šolskega leta združena tudi lokalna razstava vajenskih izdelkov, ki bo trajala omenjenega dne od S. zjutraj do 12. opoldne. Xa 1<> razstavo opozarja šolski odbor vse mojstre, s,tar*c vajencev in pa prijatelje obrtnega šolstva sploh ter zanesljivo pričakuje, da se bodo njegovemu povabilu v mnogobrojnim številu odzvali. — Kolinska tovarna za kavno primes si je zgradila v Ljubljani veliko tovarno. Pročelui zid ograj« je postavila renomirana domača tvrd-ka Kranjska betonska tvornica Tri buč & Ko." Ta pr* »čelni zio je napravljen v modernem slojru in je jako imenitno delo. Nad plastičnim napisom sta dva emblema, dva \elika soknln. kakor jih ima Kolinska tovarna na grbu svoje firme. Modeliral jih je kipar tvrdke Trihuč v\ Ko.. Ivrdka pa jih je izdelala v umetnem kamnu. Ta emblema sta dva prava umotvora, ki vzbujata o|>čiit> pozornost zaradi preciznosti in finosti dela. Takega pročelnega /.idu kakor Kolinska tovarna nima pač uoliena drua*a tovarna na Kranjskem. Dober lov so imeli te dni mnogi ;m »sest ni k i ob Savi. Vsled silnega požara papirnice v Medvodah je padlo mnogo velikih zavojev in bal papir-7h v Savo, ki jih je odnesla s seboj. V vodi so jih ljudje zapazili ter spravili na suho. Ker je bil papir trdno sprešan, je ostal povsem nepoškodo-van le vrh ni in spodnji list je bi! premočen. Neki še mlad gostilničar za Savo s** je pohvalil, da ima dovolj papirja za vse svoje življenje pa še sinu g« 1k> pustil lepo zalogo. Tudi z nižjih krajev poročajo, da so iz vode i»otegnili mnogo noraboega papirja. Narodna čitalnica v Novem mestu je priredila 16. t. m. drugo predavanje v tem polletju. Predaval je g. profesor Milan Pajk o rodbinskem življenju Napoleona T. Začel je i njegovo mladostjo in nam pokaza], v kakih družinskih razmerah se je povzpel genijalni korzičan od neznatnega poročnika do velikega strah ovalen Evrope. Predavanje je ot>sta1o iz dveh delov. V prvom smo čuli o Na- poleonovih starših, bratih in sestrah, v drugem o njeno vin dveh ženah, oziroma o njegovem Ijnhavnem življenju. Tu nas je zanimala poleg* Poljakinje Wolewske najbolj Idrijčanka Krausova, znana pod imenom pasja grofica. — G. profesor Pajk ne skuša učinkovati z modulacijo glasu, a njegov govor je jako prijeten in njegov nastop zelo simpatičen in prikup-ljiv. Ž njim si pridobi takoj poslušalce zase. Jezik njegovega predavanja je vedno prikladen vsebini. Kako mehke, božajoče so bile besede, ko je govoril o globoki ljubezni Napoleonove matere do svojega sina; a ko je pripovedoval, kako se je ženil Napoleon pri mladi, naivni, skoro otročji in razmeroma v ne preveč sijajnih razmerah vzrasti hčerki avstrijskega cesarja Franca L, smo čutili skoro iz sloga vso naivnost Napoleonove druge žene in spoznali takoj iz tega in iz ženitovanjskih priprav, da se ne bo povzpela ta žena nikdar do tega, da bi umela svojega velikega moža. Z malo potezami iz življenja prve Napoleonove žene je označil govornik popolnoma jasno tedanje življenje Parižank in s par opazkami o koketnih Napoleonih sestrah nam je pokazal mišljenje onih ljudi, ki jih vzdigne usoda ne po njihovi zaslugi o Napoleonu so bili jako umestni in kratke sodbe Napoleonove o ljudeh, s katerimi je prišel v dotiko, oziroma o Napoleonu so bili ako umestni in so hkrati z malimi, mičnimi, a značilnimi dogodbicami, ki smo jih slišali, le povečali zanimanje poslušalcev. Teh se je zbralo toliko, da dela njihovo število vso čast Novomešča-nom. Kdor jad i kuje, da ni v Novem mestu pravega zanimanja za duševne užitke, ta naj bi prišel k Pajkovemu predavanju in bi se prepričal ravno 0 nasprotnem. Pa žal i bog ni po navadi teh Jeremijev blizu. Podružnica Ciril in Metodove družbe v Žužemberku je imela 13. t. m. letni občni zbor, pri katerem je bil izvoljen predsednikom g. Fr. KusseL c. kr. sodnik, tajnikom Lud. Koželj in blagajnikom St. Ribnikar. Bohinjska pomlad. Piše se nam iz Bohinjske doline: Pomlad je prebudila vso naravo: vse brsti in sili v cvetje in tudi človek čuti v sebi potni a je nje. To je zapaziti tudi v našem Betlehemu, ki ga ljudski jezik imenuje novi farovž. Šušljalo se je ze dlje časa o mehkih rokah, na dan B. Mizerija, 10. norčavega aprila pa je bilo v sobi betlehemske natakarice polom. No. hvala bogu, nesreče ni bilo posebne, za kar se je zahvaliti načelniku požarne brambe. Priznanje tudi f»odnačelniku, ki je čakal na lestvi. Račun brez krčma rja. Toplo hvalo |wvje klerikalni svet nekemu klerikalcu z Goč. Mož je v Ajdovščini kupil cel voz blaga, ga prevzel in naložil, a ker mu ajdovski trgovec ni postregel s klerikalnimi vžigalicami, mu je vrnil vse blago in šel s praznim vozom iskat blago v Vipavo. Res, vrl mož, ta goški klerikalec. A če je res tako storil, kakor ]>oročajo listi njegove stranke, je mož tudi neumen. Trgovec v Ajdovščini naj ga lejH« toži na prevzet je kupljeuega hlaera in klerikalce bo temeljito ku- 1 iran. Politika v šoli. Od Drave na Štajerskem se nam piše: V naših nemških šolah porazdelujejo neke spomenice politične vsebine med otrok*-. Dosti je, da je te spominske liste založil nemški »Schulver-oimTe listine so naravnost žaleče naš narod. In to se trpi v šoli!! — Seve Nemcem je vse dovoljeno, mi Slovenci psi vse prenašamo . . . Že zopet — romanje! Piše se nam rz Spod. Štajerja: Naši duhovni gospodje pridno preparirajo naše ubogo ljudstvo za romanje v Jeruzalem, torej v sveto deželo. Moj bog, naši kmetje imajo vendar doma eerkva in božjih potov odveč. Non monumenta, ma polenta! Kruha, kruha dajte ljudem! Kaj jih po ue-l>otrebnem izžemate ter vlačite zadnji groš iz njihovih žepov ?! - Pa kaj to mar črnim osrečevalcem našega naroda! Za Sokolski dom v Brežicah je podaril Ivan Grobušek, mesar in gostilničar v Brežicah .10.000 kosov zidne opeke. Svatje v jarko. V ponedeljek popoldne se je peljalo osem vozov svatov od poroke pri Sv. Jurjn ob Ščav-nici domov v Bolehnečice. Konja pri prvem vozu sta se splašila in padla z vozom in gosti vred v jarek. Vsled tega so se splašili tudi ostali konji in v kratkem je bilo šest vozov v jarku. Posestnik Franc Horvat si je dvakrat stri nogo, drugi svatje so pa tudi bili več ali manj poškodovani . Tatovi v cerkvi v Bankah. Od sobote na nedeljo so tatovi udrli v eerkev sv. Lorenca v Ronkah (Pnr-lanija) kjer so v velikem, kakor tudi v stranskih oltarjih vse prehrnili n pokradli, kar se jim je vredno zdelo, a drugo pometali po tleh. Vrednost ukradenih predmetov cenijo >iad 1500 kron. — O tatovih seveda ni sledu, več kakor ejutovo p* je, da t po ravno isti, ki so prod kratkim oropali Senoaeško eerkev in potem nekatere zdrobljene predmete poslali »Piceolu«. Umor otroka v Miljah pred sodiščem. Pred tržaškim deželnim sodiščem se je vršila v petek in soboto razprava proti zakonskima Grill iz Milj, obtoženima umora svojega lastnega sedemletnega sinčka Maksa, katerega so našli 15. decembra 1. 1. v neki grapi poleg Milj umorjenega. Zakonska Grill sta se nahajala od tistega dne v preiskovalnem zaporu v Kopru. Dvodnevna razprava se je končala z oprostivijo zakonske dvojice Grill, ker se jima ni moglo dokazati umora. — Po razglasitvi oprostilne razsodbe sta bila Grill takoj izpuščena na svobodo. Skočila v morje. V soboto je bila radi tajne prostitucije v Trstu aretirana neka Lucija Urbanac iz Kaštela v Istri. Ko jo je redar vodil mimo cerkve sv. Antona, je kakor blisk skočila v kanal. Dva redarja in en pomorščak so skočili zanjo in jo potegnili iz vode, a bila je tedaj že nezavestna. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico. Samomor. V nedeljo j>onoei se je 271etna Cvetka Zulian, stanujoča v Koloniji št. 323 v Trstu, med tem, ko je njen mož zaspal, vrgla v vodnjak, ki se nahaja na dvorišču omenjene hiše in utonila. Ko se je mož zbudil in )x>grešil ženo, jo je šel iskati, a med tem dobil na mizi pismo, v katerem sporoča, da se usmrti, ker je življenja — sita. Tekel je k vodnjaku in res zapazil žensko truplo, plavajoče v globoki vodi. Prihi-tevša policija je dala poklicati ognje-gasce, ki so izvlekli truplo iz vode. Na željo moža pustili so mrtvo ženo na domu. Stekel pes ugrizni! je v Pod gradu v Istri g. sodnika Bizaiia, okrajnega zdravnika dr. Bileka in nekega delavca. Vsi trije odpeljali so se v Pasteurjev zavod na Dunaj. Steklega psa so ubili. Sesljan. Temeljem odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 12. aprila, št. 14.916/P se otvori poletni poštni in brzojavni urad Sesljan izjemoma že s 16. aprilom. »Sava«, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju ima svoj II. redni občni zbor v petek, dne 22.aprila v prostorih restavracije Krautstoffel L Universi-tatstrasse 9. Vspored je običajni. Začetek ob 8. zvečer. — Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli! LThegli hudodelce Warmuth. Kakor znano, sta nedolgo tega pobegnila iz zapora celovškega dežel-?iega sodišča znani vlomilec* Pogačar in Warmuth, o katerih so bila obveščena vsa varnostna oblastva in javnost sploh, ki je postala ponekod na oba zelo pozorna. Nekateri imajo v živem spominu osebni popis. War-muthov in Pogačarjev in so zelo jk>-zorui, kadar jim pride pred oči kak tujec. Takoj ga motri nebroj oči in primerja bi-li ta ne zamogel biti kdo izmed teh dveh. In to .je popolnoma prav in vse hvale vredno. Pred par tedni se je bil vsled te izredne pozornosti kakor se nam poroča od vero-jetne strani, pripetil nekje na Gorenjskem prav zanimiv slučaj. Ko je sel po neki vasi nek uradnik in si z zanimanjem ogledoval vse vaške znamenitosti, so začeli vasčanje za njim stikati glave. Primerjali so z njim \Varmuthov popis, obleko, velikost, kretanje in to »sumljivo« ogledovanje, vse to se je v njihovi živi fantaziji popolnoma ujemalo z Warmu-thom. In tudi županu in učitelju se je dozdeval tujec precej sumljiv. Boljša prva. kot za*mja in hajd po orožnika, kateri je bil tujcu kmalu za petami. Ko je ta opazil, da orožnik hiti za njim, je segel v žep po vizitke, a donite vsi ga orožnik pa naglo vzame puško »fertig« in obstala sta oba. Orožnik si je namreč mislil, da je tujec segel po orožju. Stojte! Kdo ste je bil strog orožnikov ix>ziv. In od daleč opazujoči vašcani so že kar trepetali strahu, kdo bode prvi padel. Uraduik se zasmehlja in da orožniku vizitke. Ker se pa ta s tem ni zadovoljil, ga je pozval s seboj, kar je tujec storil seveda brez vsakega obotavljanja. Prišedša na bližnjo železniško postajo, je tujec orožniku takoj z veseljem pomagal dognati svojo identiteto, nakar se oba smehljaje razšla. Uradnik, kot izobražen človek, je orožnikov nastop popolnoma odobraval, a ne tako vaščanje. Ti so trdili se vedno svojo, da je to War-muth, in je. Orožnik, svest si, da je svojo službo vesno opravil, se ni več zanimal za te trditve povedal jim je, na tujec niWarmuth in odšel svojo pot dalje. Vaščanom to pa ni bilo zadosti. V živi fantaziji so že videli, da bo prišel Warmuth ponoči nazaj in skušal z vlomi. Ne boš, tiček! V naši vasi ti ho izpodletelo. Zvečer so vsi skrbno zaprli svoje shrambe, potem pa legli k počitku, to se pravi ženske in otroci; vsi moški so pa obuti in oblečeni dremali vsak na svojem domu in pričakovali lopova, katerega pa ni bilo seveda več nazaj. In še danas se dobi kdo mod njimi, ki izmaju-je z ginvo, da je bil orožnik tako ne- previden, da je izpustil »Warmuthac Pri včerajšnjem naboru na Vrhniki je bilo potrjenih 55 mladeničev* Imelo hi jih priti 113, a jih je prišlo le 109. Štirje so baje v Ameriki. Češki cirkus »Central« v Latter-mannovem drevoredu zadovoljuje v obče in je jako dobro obiskan. Ima dobro dresirane in lepe konje. Posebno ugajajo občinstvu predrzen; žokej g. ravnatelj, eelagantna umetna jahalka gdč. Hofmanova in ljubka sedemletna jahalka Miss Elza, ki nastopi tudi kot dobra telovadkinja na trapecu in izurjena ekscentrična plesalka s svojo šestletno sestro v figuri rane ni plesu. Zanimiva so izvajanja telovadcev in skakalcev bratov Alberti, katerih eden skoči pri prihodnji predstavi čez naprežen lan dauer, in nastop človeka kače. Prvo letošnjo kukavico je bilo danes zjutraj čuti na Golovcu. V kr ški dolini na Dolenjskem so jo slišali že pred šestimi dnevi. Tudi na Črnučah so jo danes slišali. Zastopnik na svojo roko. Dne 5* t. m. je policiji dobro znani 301etni postopač Ferdinand Kučera ujel hlapca Vincencija Gabrovea iz Ptuja, ki se je hotel odpeljati v Ameriko. Kučera se je Gabroveu predstavi I za agenta in ga toliko pregovoril, d* mu je ta izročil za vožnjo 300 K. Ko sta se potem skupaj odpeljala v Trst, je Kučera izvohal, da ima Ga-brovee še 200 K v žepu. Tudi po tefc mn je srce tako koprnelo, da jih je izvabi od svoje žrtve, pod pretvezo, da jih bo deponiral pri postne?« uradu zaradi previdnosti, da bi mu ne bile ukradene. Kmalu nato pa je izginil. Ko je šel Gabrovec pozneje k izšeljevalnemu uradu, se je prepričal, da je padel goljufu v roko. Zadevo je takoj naznanil in danes Kučera že sedi v preiskovalnem zaporu pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani ter je uverjen, da se mora imeti za izseljeniški biro koncesijo. Cez »ta veliko lužo« so hoteli oditi Štefan Firšt iz Deseniča na Hr vatskem, Fran Tratar iz Trst eni k a pri Krškem, Jožef Zupet iz Podkot« in Jožef Uhan iz Straže. Zadnje tw\ je na južnem kolodvoru u hitel straž nik Večerin, prvega pa njegov tovariš dan preje. Prva dva bodeta morala še poskusiti vojaški kruh, drug;i dva pa sta se pečala s subagenturn. Vse so izročili sodišču. Pogrešan dijak. Že šest dni se pogreša dijak VI. razreda I. drž. gimnazije Martin. Matkovič, roj. 2. novembra 1890. v Ponikvi, pristojen pa v Velko dolino pri Krškem. Ml a denič je stanoval v Prečni ulici, potem pa se je bil preselil nekam v Šiško, odkoder je kmalu izginil. Proti nekemu prijatelju je izjavil, da se ne l>odeta več videla. Vsa tozadevna pe jasni 1 a naj se sporoče mestni policiji ljubljanski. Čigav je pav? Včeraj popoldne .ie ujel trgovec* g. Alojzij Šušnik na Zaloški cesti pava, katerega so otro ci preganjali. Lastnik ga dobi nazaj pri g. Sušniku. Potepuška kokoš. Brez posebnega dovoljenja se je sprehajala vee raj okoli 9. ure zvečer po Streliški ulici kokoš, ki se nahaja sedaj \ oskrbi na Kuhnovi cesti št. 21, kjer je lastniku zopet na razpolago. Delavsko gibanje. V soboto se je i južnega kolodvora odpeljalo \ Ameriko H> Macedoncev in 44 Hrvatov. Iz Reke je šlo 13 Hrvatov v Dunajsko Novo mesto, v Heb 38, iz Za greba v Jndenburg pa 8. — V nede 1 jo je šlo v Ameriko 25 Maeedon cev in 7 Hrvatov, nazaj je prišlo 9<* Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 40, v Buks 50, v Inomost pa 45 Hr vatov. Na Dunaj se je odpeljalo 65. v Kočevje pa 38 Lahov. — Včeraj se je i južnega kolodvora odpeljale v Ameriko 40 Macedoncev, 45 Slovencev in 89 Hrvatov. — 28 Hrvatov je šlo v Inomost, 12 v Heb, 56 pa v Einod. — V Ljubljano se je pripe Ijalo 62 Macedoncev, ki bodo stopili v delo k poglobljenju Gruberjevega prekopa. Izgubljeno in najdeno. Šolsk* učenka Marija Grobelnikova je izgubila ročno košarico z začetim kvačkanjem. — Gdč. Marija Lapaj-netova je izgubila ročno torbico, v kateri je imela 18 K denarja, — Neka gospodična je izgubila zlat prstan z belim kamnom. — Kuhariea Ana Ljubijeva je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 2* kron. — Pekovski pomočnik Adolf Kevc je izgubil denarnico z manjš* vsoto denarja. — Tesar Ivan Dola i čar je izgubi denarnico, v kateri je imel ključ in nekaj čez 13 K denarja. — Polkovnik g. Ivan Seme je iz gubi listnico, v kateri je imel 180 K denarja. — Zasebnica ga. Alojzija Rožnikeva je izgubila svilnat dežnik. — Delavka Klementina Huterjeva je našla listnico z večjo vsoto denarja. — Izgubitelj jo dobi nazaj pri najditeljici v Jakopičevem paviljonu. — Mesarski pomočnik Franc Per je izgubil dva .zlata prvtana. — Marija Mornarjeva je izg-ubila črno denarnico, v kateri je imela 24 K denarja. — Delavec Janez Lenarčič je izgubil srebrno uro z .vcriiiocji V UMU LIMU V petek dopoldne dne 15. aprile je v vasi Brda nenadoma izbruhnil velikanski ogenj. Vnel se je pri hiši Janeza Dezmana, hišna štev. 3 in si-eer je pričelo goreti v »trahtarju« pri hlevu. Sosedi so takoj opazili grozno nesrečo, toda vsaka rešitev je bila brezuspešna, kajti ogenj je objel v trenutku vse sosedne strehe, ki so si bile zelo blizu in vse slamnate. Kako je ogenj nastal, po nesre-ei ali po zločinu, se do sedaj še ni dognalo. Cela vas je imela osem hišnih številk, od katerih je ostala samo (>na hiša rela, druga z gospodarskim poslopjem vred poškodovana, ostalo pa je do tal pogorelo in sicer posestnikom: Mihi Odar gospodarsko poslopje, Anton Pogačniku hiša št. 2, gospodarsko poslopje in en prešič. Janez Dežmanu hiša št. 3, hlev. sušilnica. 11 prošičev, 1 krava in 1 te-ie. Janez Fisteru hiša št. 4, drvarnica, svinjak, žitnica in kolnica z orodjem, vdovi Urši Ažman hiša št. 5. gospodarsko poslopje, drvarnica. 5 prešičev in 3 jarci; sama se je re-^ovaje živino težko opekla ter v 24 urah v groznih bolečinah umrla. Franc Fisteru je hiša št. 6 in gospodarsko poslopje poškodovano. Vag-ner Valentinu hiša št. 7, hlev in svinjak. Frane Zupancu št. 8, hiša, svinjak in dnarniea. Uničena je torej cela vas. Strašno je bilo videti obupne posestnike ob gorisču svojih žuljev. Škoda se je cenila na 7.).000 K, zavarovani so bili pa na neznatne 7neske skupaj 8000 K. Na pomoč je prihitela prva požarna bramba iz Radovljice, za njo oa iz sosednje okolice Ribno, Bled, Kamna gorica in Mošnja. Le požrtvovalnosti in Trudu teh se je zahvaliti. • ia se je vkljub silnemu požaru obvarovalo troje omenjenili jw>slopij in nekaj oprave in živine . Med gasilci so se posebno odlikovali gospodje: Vinko Resman. posestnik in Florjan Jane. posestnik in Tjačelnik požarne brambe v Radovljici in g. J. Rus. načelnik požarne brambe iz Bleda. Tem. kakor tudi sem, ki so nesrečnim vašeanom v pomoč prihiteli bodi s tem izrečena najlepša hvala! Ker so pogorelci brez strehe, živeža in obleke nujne pomoči zelo potrebni, prosi županstvo velecenjeno občinstvo Ln vsa slavna društva, kakor tudi ostala milosrdna srca, da bi se usmili, ter jih z milodari, bodici v denarju ali naturalijah, kolikor je največ mogoče podpirali. V to svrho naklonjeni darovi naj se blagovolijo pošiljati županstvu občine Lancovo. okr. Radovljica. Slovanski jus — Slovanski kongres v Sofiji. Iz Belgrada nam pišejo: V vseh tukajšnjih krogih vlada velikansko zanimanje za vseslovanski kongres v Sofiji. Udeleže se ga najodličnejši T>oliiiki vseh strank. Časopisi so celo poročali, da se kongre>! oficijalno udeleži prestolonaslednik kraljevič Aleksander. Ta vest je netočna. Kraljevič Aleksander se konqre>,'t ofi-cialno ne udeleži, ker so prireditelji kongresa načeloma sklenili, da prireditev ne sme imeti oficialnega naeaja in da se mora preprečiti vse, kar bi lahko vzbujalo sum, da stoji v ozadju te slovanske prireditve ta ali ona vlada, ta ali ona vladarska hiša. Ker pa se kraljevič Aleksander izredno zanima za novo slovansko iribanje, je izrazil željo, da bi se smel slovanskih prireditev udeležiti kot privatnik, kot gost. Ako srbska vla-da ne bo imela ničesar proti temu, je umljivo, da bodo prireditelji kongresa sprejeli kraljeviča z odprtimi rokami. Sicer pa vprašanje o udeležbi ali neudeležbi kraljeviča Aleksandra na slovanskih prireditvah ni definitivno rešeno. Ako se vlada izreže za to, da sme kraljevič kot pri-\ atnik prisostvovati sofijski slav-nosti, potem je gotovo, da se kraljevič Aleksander udeleži prireditev v družbi bolgarskega prestolonaslednika Borisa, ki je prav tako navdušen Slovan,kakor kraljevič Aleksander. Govori se, da se sofijskih prireditev udeleži pod vsakim pogojem kraljevič Gjorgje, in sicer ne glede 7 n to. ali mu vlada to dovoli ali ne. Naknadne volitve v hrvatski sabor. Včeraj so se vršile naknadne volitve v hrvatski sabor v Oo-spiču, Varaždinu in Bošnjakih. V Varaždinu je koalicija kandidirala dr. Rorauerja, frankovci pa dr. Ju-riuca. Zmagal je dr. Rorauer s 325 glasovi proti 10H, ki jih je dobil dr. .hirinac V Gospiću je zmagal kandidat koalicije dr. Kriškovie s 27 glasovi večine proti frankovcu dr. Ružicu. — V Bošnjakih je bil izvoljen oddelni predstojnik za nauk in bogočastje dr. A m ruš s 310 glasovi proti frankovcu Prebegu, ki je dobil 167 glasov. — Zmagala je torej na rsi črti koalicija. snih »Javnostih prod skim svetom javno takšen, kakor ga slikajo listi. Po flovndra svetit — Slovenstvo med Poljaki. VKra-kovu je priredil profesor Lutoslaw-ski ciklus predavanj pod naslovom: »Przvszlv Grunwald« (bodoči Grun-wald). V teh predavanjih slika borbo Slovanov z Nemci in različnost v svetovnem naziranju med Slovani in Nemci. Med drugim je rekel: Nemci teže po nadvladi na svetu, radi bi se vojskovali z vsem svetom še celo po smrti. V Slovanih prevladuje ideja miru, Slovani se trudijo, da uveljavijo v življenju »kraljestvo božje«. Nemci podjarmi ju je jo države in zasužnjujejo ljudstva, Slovani pa povsodi propoveduje svobodo po-samnega človeka in celih narodov. Koncem svojih izvajanj je profesor Lutoslawski izrazil prepričanje, da bo kmalu prišel čas, ko bodo med Slovani izginila vsa medsebojna nesoglasja in da si bodo izvojevali ideali slovanstva popolno zmago nad politiko germanstva. — Za reformo ruskega pravopisa. Akademik V. J. Bahtjerov je predložil carski akademiji znanosti v Petrogradu spomenico, v kateri se predlaga, naj se v ruskem pravopisu opuste črke jat, fita, ižica in jor, ki so glavni vzrok, da se je ruskega pravopisa silno težko naučiti, tako da je celo med naobraženci malo ljudi, ki bi znali popolnoma pravilno pisati rusko. V spomenici se na podlagi temeljitih podatkov dokazuje potreba reforme ruskega pravopisa. Kakor poročajo ruski listi, akademija ni nasprotna reformi in bo o teh stvareh razpravljala že te dni. Ako sklene reformo, bo s tem znatno olajšano tudi učenje ruskega jezika. Afera 5 strupenimi plimami v Logatcu. Podobnost s Hofrichterjevo afero. Preiskava o tej zagonetni aferi se nadaljuje z vso vnemo in je dognala že razne velevažne podrobnosti, ki kažejo sled za pravim krivcem. Zanimivo je dejstvo, da je storilec v vsem kopiral pošiljatelja strupenih pilul generalštabnim častnikom Hofrichterja. kar izpričuje, da je ravno rlofrichterjeva afera storilca spravila na idejo, da je skušal izvršiti svoj zločin na gospe Ha-merlitz s strupenimi pilulami. Ne bomo tu navajali posamnih podrobnosti, omenjamo le to, da pismo, ki nsi podpis dr. Levičnika, kakor v Hofrichterjevem slučaju nima datuma, marveč nosi na čelu označbo »Ljubljana, datum poštnega pečata.« Odkod je škatljica? Preiskovalni sodnik gosp. dr. Mirko vitez Grasselli je v nedeljo dal s škatljice, v kateri so se nahajale -strupene pilule, odstraniti papirni odrezek, na katerem je bil napisan naslov. Kakor smo že včeraj poročali, se je nato pod papirjem prikazal napis: »Campione senza valo-re, franco.« Ob strani pa je bila vtisnjena tvrdka. ki fabricira take škatljice »Bremer &: Comp.. W:en V., Matzleinsdorferstrasse Nr. 2. Preiskovalni sodnik je škatljic«* poslal policijskemu ravnateljstvu n i Dunaj, s prošnjo, da bi dalo potrebna pojasnila o provenienci teh škatljic. Policijsko ravnateljstvo na Dunaju je odgovorilo tekom 24 ur, in sicer je dotični odgovor pisal svojeročno vladni svetnik Stuckart sam. V odgovoru se navaja, da se dotična tvrdka > Bremer & Comp.« še nahaja na Dunaju, preselila pa se je v zadnjem časn iz Matzleinsdorferstrasse v Hartmannga^se Nr. 2. Ta tvrdka pa ne izdeluje že od leta 1888. več takšnih škatljic z laškim besedilom »Campione senza valore«. V zalogi je imela še dlje časa take škatljice in je še 1. 1891., 1892. in 1893. prodala in doposlala več komadov tvrdki Lnrico Freisinajer« v Trstu. To je bila edina firma, ki je rabila škatljice z laškim napisom. Iz tega sledi, da je storilec najbrže, ako ne stalno, pa vsaj mimogrede bival v Trstu. Sicer pa tudi vse niti, ki so se odkrile pri preiskavi, vodijo v Trst. Kdo j* pošiljatelj. Sodišče je najbrže že na sledu pravemu storilcu. Vse pa kaze, da je skoro gotovo imel več sokrivcev. Kolikor smo mogli poizvedeti, so že več sumljivih oseb zaprli. Pravijo, da se sum obrača v prvi vrsti proti osebi, ki je z gospo Hamerlitz v zelo hitanjem sorodstvu. V koliko je ta vest resnična, ne moremo kontrolirati. Nov sled. Na podlagi neke anonimne ovadbe je sodišče prišlo na nov sled, vendar pa g. preiskovalni sodnik tej stvari ne pripisuje posebne važnosti. s as o mast oTenti od pravom krivo* in jo spelje na aapsšsn sled. Vendar pa as tudi v tej smeri nadaljujejo z to vestnostjo obsežne poizvedbe, kresnica ©, kr. vlade na radi Deželna vlada za Kranjsko je poslala vsem okrajnim glavarstvom na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani sledečo okrožnico: C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je z odredbo z dne 19. okt. 1909, št. 11707 razglasilo, da vsebuje sedaj v trgovini nahajajoči se mišji in podganji strup ogljikovi bari t. Steklenice imajo napis: »Neopasno ravnanje. Strupa prosto. Izkaznica za strup nepotrebna.« Ta izdelek se zelo uspešno uporablja in razširja — vendar pa ni brez strupa, marveč je celo zelo strupen. Na steklenicah nahajajoči se napis zavaja ljudi, zlasti manj izobražene, da pri uporabi podobnih sredstev zelo neprevidno ravnajo. — Slavna trgovska in obrtna zbornica se torej v smislu došlih navodil naproša., da opozori interesente na to, da so navedena podgane uničujoča sredstva, ker vsebujejo ogljikovi barit, podvržena utesnitvam § 15 ozir. 12 min. naredbe z dne 12. aprila 1876. Razne stvari. "Poljski narodni kongres se bode vršil meseca maja v Washington. Kongresa, na katerem bodo razpravljali o poljskem vprašanju, se udeleži tudi slavni poljski pisatelj Henrik Sienkiewicz. * 2400 dolarjev za poljub. Trgovec Schram v Chikagi je plačal neki lepi plesalki 2400 dolarjev za 1 edini poljub. Toda tudi poljuba ni dobil prostovoljno, temveč je plesalko po sili poljubil. Ker se je pa bal, da bi ne klicala na pomoč, je takoj na to odprl svojo mošnjo in ji denar v gotovini naštel in sicer v zlatu. * Za splošno volilno pravico na Turškem. Socialno demokratska stranka v Solunu je poslala parlamentu peticijo za uvedbo splošne in enake volilne pravice. Peticijski odsek je to vlogo zavrnil. Ponesrečen zrakoplovec. V Niči je trčil angleški zrakoplovec Robinsou v zrakoplov Kusa Desimo-va. Robinson je padel v morje, a so ga rešili. Zrakoplov je uničen. * Viharji ob reki Reni. Dne 17. t. in. je razsajal ob Reni grozovit vihar, ki je napravil silno škodo. V nekem vinogradu je strela ubila 21-letnega mladeniča, v nekem drugem vinogradu pa mladega dekleta. Rodbinska drama. Dunajski trgovec z zlatnino, Jos. Gschiegl, je v noči 14. t. m. nenadoma vstal ter ustrelil park rat na svojo ženo, katero je smrtnonevarno poškodoval. Nato je stopil k postelji svojega ortoka ter ga ustrelil v glavo. Zadnjo krogi jo je nameril proti svoji glavi. Gschiegla in njegovo ženo so težko ranjena prepeljali v bolnišnico. Vzrok groznega čina je slabo idoča trgovina in bi bil Gschiegl imel napovedati konkurz. * Milijon dolarjev za dr. Cooka. Nekaj amerikanskih milijonarjev je ponudilo dr. Cooku milijon dolarjev, da mu omogočijo dokazati, da je bil res na severnem tečaju. Cookovi prijatelji so prepričani, da je Pearv slepar, Cook pa da je poštenjak. Zdaj se baje nahaja nekje v Severni Ameriki. * Lastno mater ustrelil. V četrtek zvečer se je odigrala v najlepšem delu pariškega mesta krvava žalo-igra. GOletna vdova Rahel Wache, ki je imela premoženja krog pet milijonov frankov, se je skrivaj, brez vednosti svojih otrok, poročila s 45-letnim vdovcem, očetom treh malih otrok. Ko je njen mlajši sin, 301etni G as ton, zaznal, kaj je mati napravila, je prišel ves razburjen k njej ter ji očital, da je s svojo neumnostjo oškodovala lastne otroke. Nastal je prepir, v katerem je mati pokazala svojemu sinu vrata. V razburjenosti je sin potegnil revolver ter ustrelil na mater; zadel jo je v glavo. Ko je uvidel, kaj je storil, je ves prestrašen začel klicati za pomoč. Pa bilo je prepozno. Mati je bila mrtva, sina pa so zaprli. ♦ Zastopniki plemenite«a naroda. Te dni je sprejel papež 800 madžarskih romarjev. Papež je izrazil svoje veselje nad tem, da ima čast pozdraviti zastopnike plemenitega madžarskega naroda, ki je do današnjega dne ohranil po kralju Štefanu podedovana krščanska čutila. —- Tako pozdravlja papež narod, ki nele, da nima prav nikakih »krščanskih« čutil, marveč z vso krutostjo zatira tiste slovanske narode, ki imajo v resnici celo preveč krščanskih čutil. Pa je Že tako na svetu, da močnejšega povsod upoštevajo, celo v »pravičnem« Vatikanu. • Sedemsto odvetnikov tošenih. V začetku leta 1900 se je ustanovil X Budimpešti varuški in penzijski zavod, katerega Člani so bili večinoma onrski, zlasti budimpeštanski odvetniki. Člani so pa tako zaostali s plačevanjem prispevkov, da je odbor nedavno vlošil tožbo proti 700 odvetnikom. Toženi advokati zahtevajo, da se skliče izredni občni zbor, na katerem nameravajo izreči odboru — nezaupnico. Telefonsko h brzojavna porotna. Sonar pntnja ▼ Bosno. Bnnnl 19. aprila. Iz Sarajeva brzojavljajo: Cesar Fran Josip poseti koncem meseca junija Bosno in Hercegovino. V Sarajevu bo se mudil par dni, iz Sarajeva pa bo potoval v Mostar in Travnik. Cesar bo ostal v Bosni teden dni. Program potovanja še ni natanko določen, toliko pa je gotovo, da se vladar napoti v Bosno neposredno, predno se bo preselil v Išl. K otvoritvi bosanskega deželnega zbora, ki bo začetkom junija, pride nadvojvoda Leopold Salvator. Slaboponteni Hoosevelt. Bnnaf 19. april. Slovanski poslanci so nevoljni radi govora predsednika Roosevelta v Pešti, ker je slavil svobodo na Ogrskem in poveličeval vitežtvo Madžarov. Splošna sodna je, da se je Roosevelt blamiral, ker se ni prej informiral o dejanskih razmerah na Ogrskem. ftospaska zbornica. Buna], 19. aprila. Gosposka zbornica bo imela v ponedeljek 25. t. m. ob 3. popoldne sejo, da reši zakonsko predlogo o državnem posojilu. Poslanska zbornica. Dnnaf, 19. aprila. Današnja seja poslanske zbornice je zelo slabo obiskana. Nadaljuje se prvo čitanje uradniške službene pragmatike. Govorili so Vsenemec pl. Stranskv, minister notranjih del dr. Haerdtl in socialni demokrat Moračevskij. Seja še traja. Skupne ministrske konferenco. Bnnaii 19. aprila. Skupne ministrske konference, ki so bile določene že za ta teden, se vrše šele prve dni prihodnjega tedna. Vatna posvetovanja. Dunaj, 19. aprila, Danes so imeli v palači ministrstva zunanjih del posvetovanje vojni minister Schonaich, minister zunanjih del grof Aehrenthal in poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli. Dr. Kramar. Dunaj, 19. aprila. Danes se je vrnil iz Florence poslanec dr. Kramar ter imel posvetovanje z dr. Glombin-skim, Udržalom, dr. Plojem in dr. Šu-šteršičem. Pojutrišnjem bo dr. Kramar govoril v zbornici. Budi monopola nn vžigalice. Dunaji 19. aprila. Ministrski predsednik baron Bienerth bo te dni pričel pogajanja s strankami radi uvedbe državnega monopola na vžigalice. Zagoneten dogodek. Zagreb, 19. aprila. Iz Osjeka brzojavljajo: Pri shrambi za smodnik v Bolju je straža opazila, da se bližata poslopju dve osebi. Bila je uoe. Ker je ena izmed oseb ustrelila z revolverjem, je vojak snel puško in zaklical. »Kdo je? Stojte«. Ker se neznanca nista ustavila, marveč je počil še en strel, je vojak pomeril in sprožil. Danes zjutraj so našli a* bližini smodnišnice mrtvega laboranta vojaške lekarne Ljud. Andriana in narednika 16. polka Frana Sedla-ka, prideljenega garnizijski bolnici. O zagonetni aferi so uvedli strogo preiskavo. Eksplozija v tovarni viigalic Budimpsštn, 19. aprila: Iz Se-gedina brzojavljajo: V tovarni za vžigalice grofa Palffyja je eksplodiral kotel. Vsa tovarna s sosednimi hišami je zletela v zrak. Ubitih je 11 oseb, med temi 8 mladih deklet, ranjenih pa 21. Ranjence upajo zdravniki ohraniti žive. Med prebivalstvom je nastala prava panika. Neka nema ženska se je tako prestrašila, da je jela govoriti in klicati na pomoč. Bolgrad, 19. aprila. Po daljši mučni bolezni je tu umrl vpokojeni polkovnik Aleksander Mašin, ki je bil 1. 1903. glava in duša zarote proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi. Po umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage je bil na pritisk angleške vlade s štirimi svojimi tovariši vpokojen. Pokojnik je bil navdušen rodoljub in je igral ugledno vlogo tudi v političnem življenju. Bil je poslanec v narodni skupščini ter pristaš staroradikalne stranke. Carigrad 19. apiila. V vladnih krogih potrjujejo vest, da bo prestolonaslednik Jusuf Izedin v kratkem poženi Sofijo, Belgrad, Dunaj, Berolin, Petrograd, London ln Pariz. _ Izdajatelj tn odgovorni urednik: V nedeljo, 24. aprila jurjevanjc na Ljubljanskem gradu Poslano.*) Gospod Janez Skubic, mokar V Spodnji Šiški. Opozorim Vas prvo in zadnjikrat, ker o meni neresnico govorite gotovo le iz nevoščljivosti in škodoželjnosti do moje,sedaj kolikor toliko dobro vpeljane trgovine. Povem Vam lahko dotično osebo, ako Vam je drago, kateri ste osebno kazali in rekli, kakšno moko prodajam jaz po 45 vinarjev mesto ničle, da fo sploh ni mogoče in tudi ni to res. Tista oseba vzame zmiraj pri me ni najlepšo moko za kruh, ter je ž njo jako zadovoljna. Ravno tako je tudi za velikonočne praznike vzelo zelo veliko ljudi iz Šiške kakor tudi iz dežele nad par tisoč kilogramov najlepše moke, katero sem dal izjemoma za praznike po 44 vin. kilogram katero so pohvalil ni bili ž njo prav zadovljni. Ako bi bila moka takšna kot jn kažete ljudem, da jo prodajam, gotovo ne bi imel toliko odjemalcev kot jih imam. Pregovor pravi: Ne hvali blaga1, ako ej dobro, se samo hvali, gospod Skubic. Torej to Vaše govorjenje prot: ljudem smatram jaz za lažnjivo in ničvredno obrekovanje napram me ni in moji trgovini. Ako temu ne bo de konec, bodem proti Vam kot proti vsakomur, ki bi enako govoril, brez odloga sodnijsko postopal. V Spo dn j i Šiški, dne 18. aprila 1910. Janko Pintar, _ trgovec. (1394) • Za vsebino tega spisa je oredalstvc odgovorno le toliko, kolikor določa sakop Zavarovalne vesti. „JANUS" vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaju. I., VVipplingerstrasse št. 30. V I- četrtletju 1910 je bilo vloženih 5298 zavarovalnih ponudb z zavarovalno vsoto okroglo K 5,455.000.—, izmed katerih je bi^ Izdanih 5 27 polic za zavarovalno vsoto K 4,568 000—. V I. četrtletju 1910 zapadla zavarovalni premije in pristojbine kakor i kapitalne obresti so znašale okroglo K 1/ 000*—. Zapadla plačila pa K 715.000—. Od obstoja zavoda se jc izplačalo K 69,685.000- . Police .Janusa" so po petletnem obstanku neizpodbitne. Po petletnem* obsta^Ku '-*iača zavod tudi za slučaj samomora, a ah pijanstva. Nudi tudi brezplačno vojno zavarovanje in plača zapadlo zavarovalno vsoto take; to je brez odloga in brez provizije. Nadaljna pojasnila daje in zavarovaku ponudbe sprejema 15f8; Filijalka „JANUSA" za Štajersko, Koroško in Kranjske v Gradcu, Janushof. Kdor Odol dosledno vsak dan uporabalja obrani najbolj še zobe in nsta Umrli so v Ljubljani: Dne 13. aprila: Melita Held, hči železniškega uradnika, 9 let, Ambrožev trg 3. Dne 14. aprila: Ivan Možina, vpokojen železniški kovač, 85 let, Marije Terezije cesta 14. Dne 15. aprila! Katarina Bernot, so-darieva žena, 72 let, Bohoričeva ulica 3. — Andrej Kolar, sodar in najemnik gostilne, 63 let, Sv. Petra cesta 23. Dne 16. aprila: Cirila Mally. hči sobo slikarskega pomočnika, 9 mesecev, Poljanska cesta 9. Dne 17. aprila: Pavlina Mlinar, hči tovarniškega delavca, 14 mesecev, Streliška ulica 1$. Dne 18. aprila: Josip Skraba, mestni ubožec, 82 let Karlovška cesta 7. — Ivan Glaser. sodarski pomočnik, 48 let, Marije Terezije cesta 11. — Marija KogovSek, gostija, 79 let, Hrenova ulica 5. V deželni bolnici: Dne 10. aprila: Ivan Vehovec, posest, sin, 4 leta. — Fran Gerzetič, mizarski vajenec. 14 let Dne 12. aprila: Peter Kotar, kočarja sin, 9 let ' Dne 13. aprila: Andraj Trost, pleskarski pomočnik, 21 let — Fran Očko, železniški nadsprevodnik v p., 73 let