Poftntna pla?*n» ▼ gotorlnl.
II. Izdaja
krat,
prilog
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1’—, lanskoletne 2"—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregor5i5eva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-7t.
Jugoslovan
Cena Din l*r? —■■■■■■ .....
Rokopisov ne vra&amo.
Oglasi po tarifi in dogovoru. Oprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-03. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta Št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621.
St. 196 a
Ljubljana, sreda, dne 26. avgusta 1931
Leto II.
Začasno premirje med angleškimi strankami
Spričo grozečega finančnega poloma so voditelji ustavili vsako strankarsko udejstvovanje političnih taborov — Nacijonalna vlada sestavljena—V januarju nove volitve
Arthur Henderson,
zunanji minister v odstopivši laburistični vladi, ki prevzame baje vodstvo opozicije proti MacDonaldu v delavski stranki.
Napetost med državo in cerkvijo na Španskem
Madrid, 25. avgusta. AA. Listi poročajo o hudih konfliktih med državno oblastjo in katoličani v severnih pokrajinah. Ta poročila so zbudila v madridskih vladnih krogih veliko pozornost.
Vlada je zato poslala v te pokrajine vojaška ojačanja. Vse garnizije so bile podvojene. Pa-trole preiskujejo zaloge orožja in so zasedle tvornici orožja v Erbarju in Gumici.
Katoličani nameravajo prirediti po vsej državi protestne shode proti novi španski vladi. Na shodu v Barceloni so se spopadli katoličani z ekstremističnimi člani strokovnih organizacij. 13 oseb je bilo ranjenih. Manjši spopadi so bili
V	Burgusu, Valenciji in v Navarri.
Pogajanja med Rusijo in Poljsko
Varšava, 25. avgusta. AA. Pat poroča: V zvezi s pogajanji, ki trajajo že od leta 1926. med poljsko vlado in vlado Sovjetske Rusije o pogodbi proti medsebojni vojni, Je poljski poslanik v Moskvi Panev izročil včeraj sovjetskemu komisarijatu za zunanje zadeve predloge poljske vlade o tej pogodbi. Ti predlogi se opirajo na načela Kelloggovega pakta.
Tudi Romunija sklene pakt z Rusijo
Bukarešta, 25. avgusta, n. »Cuventul« poroča, da bo tudi Romunija sklenila mirovni politični pakt s sovjetsko Rusijo, kakor namerava to Poljska. Romunski poslanik v Parizu je včeraj prispel v Bukarešto in se sestal z zunanjim ministrom. Ta pa je nato odpotoval v Sinajo poročat kralju o najnovejših romunskih 2unanje-političnih načrtih.
Protiangleško gibanje v Palestini
Jeruzalem, 25. avgusta. AA. V nedeljo je arabsko delavstvo proglasilo eplošno stavko. V teku dneva je arabsko delavstvo ogorčeno protestiralo proti angleškim oblastvom, ki so zaprla vse arabske voditelje. Ta ukrep utemeljujejo angleški uradniki s tem, da so arabski voditelji provocirati spopade z angleškim vojaštvom.
Pavelič, Perčec in Perčevič v Italiji
Dunaj, 25. avgusta, d. Hrvaški separatisti, ki ®a Dunaju vodijo časopisno in propagandno kampanjo proti svoji lastni državi, organizirajo bombne atentate, na Gradiščanskem celo sami izdelujejo bombe, in ki imajo z madjarskimi e*nisarji na Madjarskem ozemlju sestanke, so
zadnje dni mudili v Meranu, da se sestanejo
*	fašističnimi zastopniki. V Meranu so bili Per-Cec, Perčevič ln Pavelič. Pavelič je bil nekaj Prej v Bologni, kjer se Je sestal z znanim faši-^ičnim agentom za jugoslovanske in albanske jsadeve, profesorjem Baldazzijem. S tem so dokazane zveze hrvatskih separatistov ne samo z ^adjarl, temveč tudi z italijanskimi fašisti.
Prezadolženost dežel in ob-
v •	XT	V	•	•	•
cm v Nemčiji
Berlin, 25. avgusta. AA. Vladna komisija, ki P^°učuje možnosti sanacije financ raznih nem-“klh državic in občin, je ugotovila, da vlada v “'oračunskih sistemih in knjigovodstvu nekakih državic pravcat kaos. Izdatki za plače £radništvu dosezajo po ugotovitvah te vladne f °misije v nekaterih krajih do 69°/o vsega pro-ačuna. Zato bo treba uvesti v tem pogledu ab-°>utno varčevanje. Nekatere državice so že dol-5® Prezadolžene in so tako izgubile ne samo . nančno prostost, nego se utegne zgoditi, da
Zgubile celo politično svobodo.
Zopet zakonito kritje v t	Nemčiji
je ®	; 25. avgusta. AA. Po poročilu iz Berlina
s«,,,	•f® nemške narodne banke ponovno do-
zakonito mejo.
London, 25. avgusta. AA. Ministrski predsednik se neprestano posvetuje z najuglednejšimi politiki. Dogovorjeno je, da bo lista ministrov objavljena še danes.
Snoči precej pozno je bila objavljena uradna pojasnitev o namenih in smotru nove vlade. Komunike, ki je bil o tem izdan, pravi:
Ko je ministrski predsednik odšel od av-dijence pri kralju danes popoldne, je takoj stopil v stike z gg. Baldwinom, sirom Herbertom Samuelom in Snowdenom, ki bi prišli vsi trije v poštev kot člani novega kabineta. V toku posvetovanj z njimi se je marsikaj razčistilo. Tako je sporazumno ugotovljeno, da je glavni in posebni namen nove vlade pobijanje krize v državi, ki je zdaj napočila. Nova vlada ne bi bila koalicija v običajnem zmislu, nego kooperacijska vlada s tem edinim namenom. Kadar bi bil ta namen dosežen, bi politične stranke spet zavzele svoje prejšnje pozicije.
Da se čimprej spravijo v ravnotežje državni izdatki z dohodki, so se omenjeni državniki sporazumeli, da bi se moral sklicati parlament 8. septembra, da se mu predlože v odobritev zelo obsežne redukcije izdatkov in da se najdejo pota in primeren temelj za nadaljno ureditev financ za proračunsko ravnotežje. Ker temeljita trgovina in blagostanje ne samo Velike Britanije, nego vsega civiliziranega sveta na zaupanju v angleški funt, bo nova vlada ukrenila vse potrebno, da bo upravičila to zaupanje.
Eden izmed neposrednih rezultatov sestave narodne vlade bo ta, da bo nastopilo politično premirje med konservativci in li-bcrali, ki bo trajalo vsaj nekaj mesecev.
Prvi znak tega premirja je napoved resignacije liberalnega kandidata pri volitvah v Guildfordu. Ker je tudi delavski kandidat umaknil svojo kandidaturo, bo konservativni kandidat po vsej verjetnosti brez opozicije.
Mhogo se razpravlja o datumu volitev. Časopisi godijo, da se bodo volitve vršilp najbrže januarja prihodnjega leta. Novi volilni imeniki bodo sestavljeni šele po 15. oktobru, volitve po starem imeniku pa niso verjetne, ker bi parlamentarne volitve v novembru kolidirale s kampanjo za občinske volitve.
V	izjavi, ki jo je dal Stanley Baldvvin snoči, pravi med drugim, da je sestava narodne vlade zagotovljena, ker se vsi politični voditelji zavedajo resnosti položaja in
ker smatrajo za prvo dolžnost, da se ure-de finance države. Nahajamo se pred veliko državno krizo, je rekel Baldwin, toda naša država se je vselej pokazala veliko, kadar je bil narod v stiski. Dovolj zaupam našemu narodu, da lahko rečem, da danes ne bo napravil izjeme od tega pravila. Kriza, ki nas je zajela, zahteva takojšnjih nujnih ukrepov, toda razpust parlamenta in razpis splošnih volitev bi v tem trenutku povzročila katastrofo. Tega se vsi zavedamo. Edino sredstvo za odstranitev krize je v tesni kooperaciji med vsemi strankami. Narodna vlada ima začrtano svojo nalogo. Ko jo izpolni, se parlament lahko razpusti, čimprej bo to mogoče,'in takrat bodo stranke spet svobodne in bodo pred voliloi lahko nastopile s svojimi starimi političnimi gesli. Nobena stranka ne bo prisiljena žrtvovati svojih načel. Toda danes je spričo resnosti položaja sveta dolžnost vsakogar, kdor hoče naši državi dobro, da posta-
vi	ob stran svoje strankarske težnje in da sodeluje pri delu za narodne interese. Pri tej nalogi bomo mi konservativci pogumno izvršili svojo dolžnost.
Nova vlada London, 25. avgusta, d. Nocoj ob 19. uri so službeno objavili končno veljavno sestavo nove vlade. V novi vladi so: ministrski predsednik laburist MacDo-nald,
zunanji minister liberalec lord Reading, notranji minister liberalec sir Herbert Samuel,
finančni minister laburist Snowden, minister za kolonije laburist Thomas, vojni minister konservativec sir Samuel Hoare,
minister za zdravstvo konservativec Ne-ville Chamberlain, lord kancelar laburist lord Saukey, predsednik tajnega državnega sveta konservativec Baldwin, trgovinski minister konservativec sir Cunliffe Lister.
Ti tvorijo pravo vlado, ki obsega tako 10 ministrstev. Razen teh so bili imenovani še:
minister za zračno plovbo lord Amulree, mornariški minister konservativec Au-sten Chamberlain, minister za škotsko liberalec sir Achi-bald Sinclair, delovni minister kons. Betterton, minister za javna dela kons. markiz Londonderry,
kancelar vojvodine Lanchaistre liberalec markiz Lothian.
V	delavski stranki so zaradi MacDonal-dovega postopanja zelo ogorčeni. Delavska stranka in zveza strokovnih organizacij bosta nastopila proti vladi in pravijo, da bo v parlamentu podpiralo vlado le 30 do 50 laburističnih poslancev. Vodstvo stranke bo imelo jutri svojo sejo. Vse kaže, da bodo MacDonalda in njegove pristaše iz-kjučili iz stranke.
Vlada bo imela svojo prvo sejo jutri opoldne, parlament pa se sestane 8. septembra.
Kako se bo uravnovesil državni proračun
London, 25. avgusta, d. Nova vlada prevzame samo omejeno nalogo. Rešiti hoče samo problem ravnovesja v proračunu, kar je ravno privedlo delavsko vlado do padca. Primanjkljaj v proračunu znaša 120 milijonov šterlingov. Nova vlada ga hoče izravnati s prihranki v izdatkih in z zvišanjem davkov. Na listi nameravanih prihrankov je med drugim znižanje podpor za brezposelne, skrajšanje dobe za te podpore, znižanje uradniških plač, znižanje mezd, črtanje izdatkov v socijalnem proračunu in črtanje izdatkov v notranji upravi. — Na strani novih dohodkov je na čelu novi predlog za uvedbo 10°/one uvozne carine. — _Ko bo ta program izveden, bo vlada razpisala nove parlamentarne volitve, ki se bodo vršile najbrž meseca novembra ali decembra.
Kakšna bo večina nove vlade London, 25. avgusta, d. Nova vlada bo imela najhujšo opozicijo v klopeh delavske stranke. Komaj 30 do 40 poslancev bo šlo z MacDonaldom, velika večina pa bo pod vodstvom Hendersona zavzela opozicijonal-no stališče. Tudi od liberalcev bo 10 do 15 poslancev v opoziciji. Samo konservativci bodo v celoti na strani vlade. Novo večino cenijo na 340 do 360 glasov, med tem ko bo opozicija štela kakih 200 do 240 poslancev.
Vloga visoke finance London, 25. avgusta, d. V opozicijonal-nib krogih so silno ogorčeni zaradi vesti, da je k ostavki MacDonaldove vlade največ pripomogel londonski finančni svet. Toda ne samo domač, temveč tudi ameriški kapital je baje posegel v angleško krizo. Baje je stavil kot pogoj za novo ameriško posojilo angleški banki zahtevo, da se znižajo podpore za brezposelne.
Program nove madjarske vlade
Izjava grofa Karolyija — V zunanji politiki bo šla nova vlada po starih poteh — »Stiki z Italijo vedno močnejši« — Med sosedi Madjarske je grof Karolyi pozabil omeniti tudi Jugoslavijo
Budimpešta, 25. avgusta. AA. Korbiro poroča: Predsednik madjarske vlade grof Julij Karolyi je razgrnil snoči na sestanku združenih vladnih strank program svoje vlade. Vlada upa, je izjavil grof Karolyi, da bo lahko ustvarila svoj program. Pri tem jo bo na eni strani podpirala požrtvovalnost madjarskega naroda, na drugi strani pa vlada računa s podporo in z mednarodnim sodelovanjem na finančnem iu gospodarskem področju. To sodelovanje postaja čedalje glasnejše načelo sedanje dobe. Vlada bo povečala vrhu tega neke kategorije uvoznih carin. Nova bremena pa morajo biti lahka in praktična in enako razdeljena na vse. Objektivno je vse to dosegljivo, v psihološkem oziru 'pa so tu razne težkoče. Sebičnost je obče človeški pojav, ki vidi bremena svojega soseda v mnogi lepši luči kakor pa lastna. Predvsem pa bo vlada skušala preprečiti bedo.
V	tem pogledu je njena naloga prav težka. Letošnja žetev je bila v nekih pokrajinah tako slaba, da je beda pred durmi. Rešitev tega vprašanja je nujna, kajti v državi rte sme bili ljudi, ki bi stradali.
V	zunanji politiki bo skušala vlada v zvezi s svojo gospodarsko politiko delovati
v	pravcu dosedanje politike grofa Bethe-na in zunanjega ministra Valka. Oba sta madjarsko rešila izoliranosti povojnega ča-
sa in revolucij, ki so bile na Madjarskem. Vlada bo zato poglobila obstoječe prijateljske stike z Italijo, ki so čedalje močnejši. Prijateljski odnošaji med Italijo in Madjarsko niso bili nikoli naperjeni proti drugi državi in nikoli ne bodo imeli agresivnih ciljev. Miroljubni značaj tega prijateljstva so opetovano priznale tudi druge države. To prijateljstvo torej ne bo motilo dobrih odnošajev z Nemčijo, kakor tudi ne stikov s Francijo.
Govoreč o novem madjarskem posojilu je grof Karolyi opozoril na znana dejstva, podčrtal pa je še tudi to, da so to posojilo vpisali večinoma francoski kapitalisti. Vest o političnih pogojih pa je brez vsake podlage, kajti teh pogojev ni nihče omenil. Pogajanja so bila izključno na finančni in gospodarski podlagi.
Tudi pri ostalih državah je Madjarslca našla vsikdar razumevanje, tako n. pr. v Angliji in v Združenih državah. Madjarska je. jiadalje gojila iskreno prijateljstvo s Turčijo in Poljsko, in tudi z Avstrijo je bila v najboljših odnošajih ne samo v političnih, temveč tudi v gospodarskih vprašanjih. Madjarska skuša neumorno razviti svoje gospodarske stike z Nemčijo, Italijo, Romunijo, Češkoslovaško in Francijo. Pri nekih naših sosedih je bilo to razumevanje gospodarskih vprašanj lepo sprejeto.
Politična nesoglasja, je završil grol Ka-rolyi, še vedno obstoje, toda vsi so prepričani, da jih je mogoče odstraniti samo a pacifističnimi sredstvi. Zato ni dvoma, da se bodo v bodoče odstranili še oni momenti, ki zaenkrat otežkočajo prijateljske stike z našimi sosedi.
Budimpešta, 25. avgusta. AA. Korbiro poroča: Parlament se sestane v četrtek 27. t. m. Grof Karolyi bo v imenu vlade pre-čital deklaracijo.
Gandhi najbrže pojde v London
London, 25. avgusta. AA. Gandhi je včeraj brzojavil indskemu podkralju lordu VVillingdonu, da bo še tekom dneva odpotoval v Sirnlo. Iz tega sklepajo, daje Gandhi sedaj prevzel inicijativo in da se bo iz lastne pobude sestal z angleškimi uradnimi krogi. Gandhi se je vendarle najbrž odločil, da odpotuje v London in da se udeleži indske konference.
Tri milijone brezposelnih v Angliji
London, 25. avgusta. AA. Po poročilu, ki bo predloženo kongresu angleških strokovnih organizacij v Bristolu dne 7. septembra; bo število brezposelnih ir Angliji v kratkem naraslo na 3 milijone.
Učitelji na grobu kralja Petra Osvoboditelja
Poklonitev senci velikega pokojnika — Odgovor Nj. Vel. kralja na vdanostno brzojavko skupščine
Razgnati tieba zločinsko gnezdo!
Ko je javnost čitala oficielno poročilo avstrijskega dopisnega urada, da sta izvršila gnusni bombni atentat v Zemunu hrvatska emigranta Hranilovič in Seletko-vič, je bilo vse prepričano, da bo tej vesti takoj sledila druga vest, da sta oba atentatorja aretirana in da je razgnano ono zločinsko gnezdo, iz katerega je izhajal ta in vsi drugi atentati na železniške vlake in potnike v Jugoslaviji. Vsa javnost je pričakovala to tem bolj, ker se je Avstrija vedno rada ponašala kot demokratična in kulturna država, ki sicer nudi vsakomur azilno pravico, ki pa tudi pozna svojo dolžnost, da ne dopušča niti najmanjše zlorabe te svoje gostoljubnosti. Se zlasti pa je smela poleno misleča javnost to pričakovati, ker 66 je Avstrija predstavljala pred svetom tudi kot država, ki je do skrajnih mej miroljubna in ki zato hoče z vsemi svojimi sosedi živeti v dobrih in celo prijateljskih odnosa jih.
To pričakovanje poštene evropske javnosti pa je bilo grdo razočarano. Ni bilo ne vesti o aretaciji atentatorjev in ni bilo vesti, da so avstrijske oblasti nastopile proti onim, ki na avstrijskih tleh organizirajo zločinske in gnusne atentate na nedolžne potnike v Jugoslaviji. To razočaranje javnosti je bilo tem večje, ker so avstrijski listi sami nastopili proti tej pasivnosti avstrijskih oblasti in ker so ti zahtevali, da se že enkrat razžene ono zločinsko gnezdo v Avstriji, ki so ga organizirali pod Per-čecevim in Paveličevim vodstvom hrvatski emigranti v najbolj temne reakcijoname namene. Niti tč zahteve avstrijskih oblasti niso pomagale in nič se ne zgodi ljudem, ki žive z napačnimi potnimi listi v Avstriji, da z organizacijo atentatov onemogočijo dobre odnošaje Avstrije z njenimi sosednimi državami.
Mesto vesti o nastopu proti tej zločinski bandi pa se čujejo glasovi, da atentatorjem ni mogoče priti na sled. Avstrijska policija, ki se sicer zelo rada ponaša s svojim slovesom, da je ena najboljše organiziranih policij na svetu, ne bi mogla izslediti dveh emigrantov, ki se kot tujca ne moreta skriti, če samo policija hoče dobro iskati. Ali tudi ne glede na sloves avstrijske in zlasti še dunajske policije ne moremo verovati v njeno dobro voljo, ker se sliši tudi to »opravičilo«, da ni mogoče dokazati sodelovanja Perčecove in Paveliče-ve skupine z atentatorji. Drznost prve vrste pa je takšna trditev. Sami dunajski listi so javno opozarjali policijo, v katere hiše naj stopi, da dožene to sodelovanje, sami dunajski listi so v podrobnostih javljali dunajski policiji že večkrat, kako sta bila Hranilovič in Seletkovič redna gosta v stanovanjih Perčeoa in hrvatskih emigrantov. Zakaj se vendar dunajska policija vseh teh konkretnih podatkov ni poslužila, zakaj se ni ozirala na jugoslovanske opomine in izvedla strogo kontrolo v vlakih, da ne bi potem Hranilovič in Seletkovič skoraj pred očmi avstrijskih oblasti pripravila svojega zverinskega atentata? Zakaj niso tega storile avstrijske oblasti?
Pa ne, da bi pri avstrijskih uradih mogel najti mesta oni duh, ki se je pojavil v »Reichposti«, ki naravnost proslavlja in poveličuje atentatorje. Za »Reiohsposto«, ki ne skriva svojih simpatij za generala Sar-kotiča, ki se je med našim narodom proslavil le z vislicami, na katere je dal v masah obešati naše ljudi, za list, ki se še danes istoveti s tem morilcem našega naroda, se pač ne čudimo, če atentatorje poveličuje. Ali verjeti ne moremo, da bi tak duh mogel zavladati tudi v avstrijskih uradih.
In vendar moramo z vso odkritosrčnostjo reči, da bi morali biti pripravljeni tudi na najhujše mnenje, če po vseh jasnih dokazih, po vseh apelih samih avstrijskih listov in po vseh zahtevah poštene javnosti ne bo Avstrija razgnala zločinskega gnezda in s tem preprečila nadaljne atentate na nedolžne ljudi.
Ze v svojem lastnem interesu je Avstrija dolžna, da to stori. Samo na slepo je prijela dva hrvatska emigranta in takoj je morala oba vtakniti v zapore, ker so našli pri obeh nedovoljeno orožje. Nobenega dvoma nd, da bi prav tako našli nedovoljeno orožje pri vseh ostalih hrvatskih emigrantih, pri Paveliču in Perčecu, ki vse emigrante zalagata z orožjem, pa cel arzenal. Ali je morda v interesu Avstrije, da trpi na svojem ozemlju ljudi, ki mislijo le na uboj in umor? Ves svet ve, da so Perčec, Pavelič in pajdaši v najožjem stiku z ma-Jsedonstvujuščimii, ki slove po^ svojih aten-
Bcograd, 25. avgusta. 1. Danes dopoldne je okrog 150 učiteljev in učiteljic, ki so se udeležili glavne skupščine jugoslovanskega učiteljskega udruženja, posetilo v Op-lencu grob blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja in se poklonila njegovi senci. Na grob je bil položen tudi lep venec. Predsednik udruženja je imel potem lep govor.
Nato pa je prečital brzojavko Nj. Vel. kralja, ki je prišla kot odgovor na vda-
Zagreb, 25. avgusta. AA. Da se bo svečanost posvetitve nove zastave Jadranske straže v Zagrebu izvršila čim sijajneje, je predsednik izvršilnega odbora za to svečanost dr. Jacques Fischer skupno s prvim tajnikom odbora Jadranske straže II. v Zagrebu danes opoldne posetil bana savske banovine dr. Iva Peroviča, nato pa šeia policije dr. Janka Bedekoviča. Kakor povsod drugod, tako sta tudi pri teh po-setih zastopnika patrijotskega društva dobila prepričanje, da bo storjeno vse, da se ta proslava kar najsijajneje izvrši.
Split, 25. avgusta. AA. Včeraj je bila seja izvršilnega odbora Jadranske straže.
Rim, 25. avgusta, v. Prvega septembra se prične pred tukajšnjim posebnim sodiščem za zaščito države proces proti belgijskemu profesorju Levu Jožefu Moulinu in njegovim soobtožencem Fossatiju, Albasini-Scrosatiju, Maf-fiju in Roggiju. Obtoženi so zarote proti državni oblasti.
Profesor Moulin, ki je poučeval literaturo na bruseljski gimnaziji, je bil 10. aprila t. 1. aretiran v Milanu, ko se je ravno pripravljal na povratek v domovino. Policijske oblasti so dognale, da Je prišel v Italijo s skupino belgijskih turistov in da je imel baje izvršiti neke naloge italijanskih emigrantov. Trdijo, da je prinesel s seboj neka pisma za antifašiste, ki so delovali v Italiji. Ta pisma so baje vsebovala navodila o propagandi in antifašistični organizaciji na ozemlju italijanske države. Pri Moulinu so našli beležnico, v kateri naj bi si bil on sam napisal neke beležke, ki bi škodile državi, če bi kdo zanje zvedel.
Ena izmed oseb, za katere je Moulin prinesel pisma, je bil Fossatti, ki se je italijanskim emigrantom ponudil za teroristične aten-
Rim, 25. avgusta, v. Na obeh pobočjih etruških Apeninov se zbirajo italijanska vojna letala, 894 jih je po številu, 2 diviziji, 5 brigad, 12 Jat, 28 skupin, 69 eskadrilj, 37 sekcij. Med njimi Je 288 lovskih letal, 388 izvidnih, 48 lovskih vodnih letal, 48 napadalnih, 12 za bombardiranje ponoči, 128 za bombardiranje podnevu, 76 za bombardiranje na morju, 13 za poskusno bombardiranje, 20 za opazovanje strategičnih prilik in položajev in 153 letal, ki imajo nalogo, da vežejo posamezne letalske skupine med seboj in z njihovimi bazami.
Letala se delijo v dva tabora. Prvi tabor je vzdolž severo-vzhodnega pobočja etruških Apeninov, drugi pa vzdolž njihovega Jugo-vzhod-nega. Vaje vodi poveljnik letalskega generalnega štaba general Valle. Na teh vajah nameravajo zbrati izkušnje o organizaciji letalskega bojevanja, o porabi velikih letalskih mas za posamezne vojne akcije in tudi o efektru akcij manjših letalskih skupin. Na teh vajah bodo dalje preizkusili bojevanje med letali različnih tipov, obrambo pomorske baze Spezzla, napade na trgovske in industrijske centre, rušenje železniških in cestnih mrež, napade v nizkih sferah, letalske kemične akcije in drugo.
Med tem so že v polnem teku vojne vaje na kopnem v ValteUini in Val Camonici med Verono in Piacenzo. Na teh vajah so zbrane cele divizije pešcev, konjenice, težkega topništva, tankov in drugih vojnih oddelkov. Pri vajah sodelujeta tudi 2 bataljona fašističnih miličnikov. Vaje vodi poveljnik armadnega zbora v Veroni general Modena. Te vojne vaje si je ogledal tudi kralj v spremstvu vojnega ministra, generala Giraldija ter raznih armijskih in drugih generalov.
Veliki manevri ob jugoslovanski meji med Ilirsko Bistrico in dolino Idrijce pa so se za-
tatih in umorih pri belem dnevu. Ali bi morda avstrijske oblasti hotele, da bi se običaji makedonstvujuščih udomačili tudi v Avstriji? In ne nazadnje: Ali je avstrijskim oblastem res vseeno, v kakšnih od-nošajih živi z Jugoslavijo, ki je eden najboljših odjemalcev avstrijske industrije??
Zločinsko gnezdo Perčeca in Paveliča treba razgnati in brez pardona je treba napraviti konec zločinskemu delovanju te plačane bande! To je avstrijska dolžnost in to zahtevajo od Avstrije ne le dobri sosedni odnošaji, temveč tudi njena čast! Kajti vsaka prizanesljivost do zločincev je kom-promitujoča!
nostno brzojavko, poslano mu s skupščine. Brzojavka se glasi: »Vam in vsem narodnim učiteljem, ki so se udeležili glavne skupščine, se zahvaljujem za poslane mi pozdrave in izjave vdanosti in zvestobe ter za enodušno zagotovilo, da bo učiteljstvo neumorno v svojem vzvišenem poklicu za dobro in za napredek domovine.«
Nato so si učitelji ogledali kraljevo posestvo v Topoli, konak itd., nakar so se vrnili v Beograd.
Na seji je odbor razpravljal o tem, kaj je vse treba še storiti, da se čim svečaneje izvrši proslava posvetitve zastave zagrebškega odbora Jadranske straže. Ta proslava se mora razviti v veliko narodno manifestacijo. Splitski odbor je sklenil, da se oddolži delu Jadranske straže in visoki naklonjenosti pokroviteljice in kumice zastave Nj. Vel. kraljice Marije, in da se zato te proslave udeleži pod vodstvom svojega splitskega predsednika dr. Tartaglie mladinska godba splitske Jadranske straže in več sto Splitčanov, ki pojdejo na proslavo v Zagreb.
tate v državi. O Moulinu pravijo italijanske oblasti, da se je vedel sumljivo in da Je izzval pozornost organov politične policije. V Milanu se je baje sestal z nekim Faravellijem, ki ga ima policija na piki zaradi njegove politične preteklosti. Pri tem Faravelliju so našli pismo, ki mu ga je poslal antifašist Bassanesi in ki naj bi mu ga bil prinesel profesor Moulin. Pri Moulinu so baje nadalje našli kovčeg, ki je imel dvojno dno.
Pravijo, da sl Je zabeležil položaje karabiner-sklh vojašnic, gospodarske in sindikalne razmere v Italiji, incidente, ki so se pripetili v Turinu in Legnanu, in druge stvari. Spričo vseh teh obtožb je bil postavljen pred posebno sodišče.
Branil ga bo odvetnik profesor Josip Grego-raccl, ostale obtožence pa trije drugi odvetniki. Državni tožilec je postavil tri priče. Proces bo vodil general Cristini. Kakor poročajo Usti, se bo proces zaključil že v enem dnevu. Vsekakor ta napoved mnogo pomeni, posebno ker jo Je objavila uradna agencija »Stefani«.
ključili. Posamezni oddelki so se že deloma po železnici, deloma z drugimi prometnimi sredstvi vrnili v svoje garnizije. Po vajah je bil velik raport vseh častnikov, ki so se udeležili manevrov. Med vojnimi vajami so zelo pogrešali vode. Vodo so morali s cisternami na avtomobilih dovažati posameznim oddelkom.
Brez zvez s podmornico »Nautilus«
Bremen, 25. avgusta. A A. Po daljšem presledku je neka nemška postaja vendarle vzpostavila stike z ameriško polarno podmornico »Nautilus«. Po kratki izmenjavi prvih vprašanj in odgovorov pa je radijska postaja na ameriški podmornici utihnila. Iz tega sklepajo, da je zašla podmornica po vsej priliki v radijsko revtralen pas, kakor svojčas zrakoplov »Grof Zeppelin«.
Zopetna otvoritev Merkur-banke
Dunaj, 25. avgusta, d. Danes je bila po 6-tedenskem prekinjenju zopet otvorjena dunajska Merburbank, ki je začela zopet v polnem obsegu poslovati.
Republikanska Španija zatira Baske
Pariz, 25. avgusta. AA. Po vesteh iz Bilbaoa v severni Španiji eo ravnatelji 12 listov, ki izhajajo v baskovskem jeziku in ki jim je vlada prepovedala nadaljno izhajanje, poslali mednarod emu uradu za tisk v Ženevi vlogo, v kateri med drugim protestirajo proti ustavitvi teh listov, ki jo je dekretirala vlada in ki nasprotuje svobodi tiska.
Revolucija v Ekvadorju
Pariz, 25. avgusta. AA. Listi iz Guayaquila poročajo, da je v Južno-ameriški državi Ekvador nastala revolucija in da sta morala predsednik republike in predsednik vlade podati ostavko.
Avtomobilska nesreča na Sv. Gothardu
Rim, 25. avgusta. AA. Po vesteh milanskih listov je prišlo včeraj na cesti, ki drži po obronkih Sv. Gotharda, do avtomobilske nesreče. Neki avto je strmoglavil s ceste v globino; od 4 oseb, ki so bile v njem, sta se dve pobili do smrti, dve pa nevarno potolkli.
Romarski vlak skočil s tira
Pariz, 25. avgusta. AA. Vlak z romarji v Lour-des Je pri Lussonu skočil s tira. Vsi vozovi vlaka so se prevrnili. 30 oseb je bilo ranjenih.
Dohodki od tJks in v juliju
Beograd, 25. avgusta. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je sestavil primerjalni pregled o plačanih državnih taksah in trošarinah v mesecu juliju 1931.
a) Trošarine julij 1931.: 57,991.041-73 Din. Proračun je predvidel znesek 66,916.666-66
Din. Razlika znaša 8, 925.624-93 Din.
Trošarine julija 1930.: 76,672.688-13 Din Razlika med julijem 1930. in julijem 1931. je 18,681.546-40 Din.
Prvi 4 meseci prorač. leta 1931/1932: 245,715.331-04 Din, proračun je predvidel 267,606.666-66 Din. Razlika znaša 21,951.316-62 Din. V istem času leta 1930/31.: 273,780.47291 Din. Razlika med lanskim in letošnjim štirimesečnim donosom teh trošarin: 28,066.122-87 Din.
b) Obče takse julij 1931.: 77,501.678-61 Din. Proračun predvidel: 78,458.333-33 Din. Julija 1930.: 81,912.657-13 Din.
Vozarinske takse julij 1931.: 25,554.154.67 Din. Proračun predvidel: 25,308.333-33 Din. Julija
1930.: 25,613.042-29 Din.
Prepovedana trgovina z žitom
Beograd, 25. avgusta. AA. Privilegirana družba za izvoz kmetijskih pridelkov opozarja glede na čl. 6 zakona o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo za izdajo uredb in predpisov glede izvrševanja zakona o uvozu in izvozu pšenice (»Kdor na sleparski način kupuje pšenico pod ceno, predpisano z odlokom ministrskega sveta z dne 27. Julija 1931, in kdor se pregreši s prepovedano trgovino in mletvijo po čl. 1 tega zakona, se kaznuje, če ta prestopek ne preide v hujši delikt, razen z denarno kaznijo 1000 do
10.000	Din tudi z zaporom do 30 dni. Preiskavo vodi in kazen izreče upravna oblast I. stopnje. Pritožbe proti obsodbi se pošljejo na upravno oblast II. stopnje.«) na to, da je kazniva vsaka prodaja in nakup pšenice tako med trgovci samimi kakor tudi med trgovci in mlini, če se ta kupoprodaja vrši pod uradno predpisanimi cenami.
Dunajski sadni trg
Dunaj, 25. avgusta, d. Danes so pripeljali na sadni trg 13 vagonov madjarskega grozdja, 1 vagon jugoslovanskega grozdja in 17 vagonov šumadinskih in bosanskih češpelj in 11 vagonov italijanskih breskev. Tendenca nespremenjena.
Parnik se potopil
Pariz, 25. avgusta. AA. Poročajo iz Larochella, da se je zaradi velikih viharjev na morju snoči ' potopil ob pečinah pred pristaniščem neki tovorni parnik. Utonilo je 7 pomorščakov.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 25. avgusta, d. Na vzhodnem robu Alp: začasno oblačno in deževno s padanjem temperature. V južnih Alpah: skraja še oblačno in padavine; kasneje pa se bo naglo zjasnilo in ohladilo.
I. mednarodni šahovski turnir na Bledu
Vidmar premagal Bogoljubova
Bled, 25. avgusta. Danes so se odigrale prekinjene partije. Dopoldne sta se odigrali le partiji Niincovič—Flohr in Collo—Flolir. Najprej je Flohr remiziral s Collom in nato takoj pričel svojo partijo z Nimcovičem. Po 64. potezi je bil boj končan in Niincovič je ostal zmagovalec.
Partiji dr. Vidmar—Bogoljubov in Kostič— Stoltz pa tudi dopoldne še nista bili končani in sta se zato popoldne nadaljevali. Dr. Vidmar je imel ob prekinjenju znatno ugodnejšo pozicijo, dočim je bila partija Kostič—Stoltz skoraj čisto izravnana, da je bil remis več ko verjeten.
Bled, 25. avgusta. Popoldne ob 4. bi se morali obe partiji nadaljevati. Pozicija Bogoljubova pa je bila brezupna in tako je ta izjavil, da se uda, še predno se je tekma nadaljevala. Tako se je ena najbolj zanimivih in napetih partij končala po 86. potezi z zmago dr. Vidmarja.
Prav tako pa je bila brez nadaljevanja končana partija Kostič—Stoltz z remijem.
Stanje po drugem kolu je torej to-le:
Aljehin 2, dr. Vidmar, Spielmann VA, Ast-a-loš, Bogoljubov, Kashdan, Kostič, Niincovič, Pirc 1, Colle, Flohr, Stoltz in Tartakower Vi.
V	sredo se odigrajo te partije: Stoltz—Spielmann, Tartakower—Kostič, Astaloš—Aljehin, Vidmar—Maroczi, Colle—Kashdan, Nimcovič— Bogoljubov in Pirc—Flohr. Posebno zanimanje vlada za partije Nimcovič—Bogoljubov, Pirc— Flohr in Kostič—Tartako\ver.
Banjaluški turnir
Banjaluka, 25. avgusta, k. Tudi poslednje kolo ni prineslo odločitve. Gabrovšek je dosegel 12-5 točk in si s tem zagotovil 3. mesto. Tot in Dydžinski imata vsak po 11'5 točk in zavzemata 4. in 5. mesto. Za prvo mesto se borita Trifunovič in Pavlič, ki sta najmlajša igralca na turnirju. Pavlič je dosegel 13 točk, a ne igra nobene igre več, Trifunovič pa je dobil 12-5 točk, a mora igrati še s Koničem. Če ga premaga, bo prvak. Če bo ž njim igral remis, bo moral igrati še eno partijo s Pavličem. Rezultati partij na poslednjem kolu so: Gabrovšek : Kurd jakov 1:0, Pavlič : Avirovič 0'5:0'5, Dydžinski : dr. Ilič 1:0, Tot : D. Kuldžinsk* 1:0, Rajner : Bošan 0-5:0\5, N. Kuldžinski--Salzberger in Konič : Trifunovič morajo *e igrati. Placement: Pavlič 13, Gabrovšek 12'5* Tot, Dydžinski 11*5, Avirovič 11, D. Kuldzin-ski 7-5, Rajner 7, Bošan 6, Kurdjakov 5, Weis» 4, Prebek, Grenčarski 1-5, Trifunovič 12’5 (odigrati mora še eno partijo), Konič, N. Kuldzin-ski 9 (1), Salzberger 5*5 (1)
K svečanostim »Jadranske straže« v Zagrebu
Proslave se morajo razviti v veliko narodno manifestacijo
Prof. Moulin pred rimskim posebnim sodiščem
Moulin in tovariši obtoženi protidržavne zarote — Določeno je, da bo proces trajal en sam dan
Italijanske vojne vaje na zemlji in v zraku
Devet sto letal nad Apenini — Manevri v padski nižini — Vaje ob jugoslovanski meji končane
Angleški učitelji v podzemskih jamah
Angleži se divijo cerkniškemu jezeru, postojnski jami in drugim podzemskim krasotam slovenskega Krasa
Zadnje tri dni svojega bivanja v naši banovini so angleški gostje posvetili našemu div-nemu Krasu in sicer onim klasičnim krajem, kjer so že od davnih dni veliki znanstveniki poizkušali razrešiti uganke kraške prirode, t. j. porečju Ljubljanice. Prvi dan so obiskali naše prelepo Cerkniško jezero, ki ga Slovenci žal še vse premalo obiskujejo in cenijo.
V	Cerknici nas je sprejel banski svetnik Ing. Hočevar, ki se že deset let trudi z osuševanjem Cerkniškega jezera. Gospod svetnik je osebno prevzel vodstvo. Dat nam je na razpolago vse svoje veliko znanje, navdušenega jamarja, preddelavca Jožeta in njegove pomočnike, ki so nam pripomogli do užitkov, kakršnih navadni obiskovalci še dolgo ne bodo deležni. Gospod banski svetnik tiho in mirno razširja Veliko Karlo-vico, razstreljuje sifone ter prodira globlje in globlje v doslej še ne poznane podzemske hodnike. Nobeden od njegovih prednikov ni prodrl niti do ene tretjine tega pota, ki je danes odprt vodi in človeku s pomočjo dinamita. Sifoni in ožine, ki preje niso pustile niti najpogumnejših raziskovalcev dalje, so sedaj odstranjene.
Na čolnih so delavci prevažali Angleže, ki so pripadali po večini geološki skupini naših gostov, preko globokih podzemskih jezer. Bila je to zanimiva vožnja med skalnimi stenami !n mestoma pod zelo nizkim, s kapniki okrašenim stropom, v temi, ki so jo le medlo razsvetljevale naše svetiljke. Za jezeri pa smo pod osebnim vodstvom gospoda svetnika in njegovega pogumnega preddelavca vstopili v kapniške jame, ki se odlikujeio po prav Izredni krasoti in silnem bogastvu kapnikov. Do tu navadni obiskovalci še niso prodrli, kajti priroda čuva te lepote z globokimi jezercl in pravim labirintom, ki sta ga odkrila gospod svetnik in preddelavec Jože. Le z veščim vodstvom sl je mogoče ogledati te krasne podzemske dvorane. Mi smo bili takega vodstva deležni in angleški gostje so bili vsi očarani in globoko hvaležni preljubeznjivemu vodniku. Sele precej pozno popoldne smo zapustili Veliko Karlovico. Odtod smo potovali ob neštetih ponikvah in bruhalnikih, katere je bil ob letošnji suši posebno lahko in lepo opazovati, dalje preko vsega suhega jezerskega dna. Divni dan je sanjavo pokrajino napravil posebno lepo.
Dne 21. t. m. smo pri Planini prestopili mejo. Ogledali smo si najpreje velikansko Malo-grajsko jamo, ki je goste zadivila s svojimi krasnimi, mestoma skoraj sto metrov visokimi dvoranami in šumečo podzemsko Pivko. Gospod A. Perco, znameniti speleolog in direktor Postojnske Jame, je omogočil, da Jim je izvrsten vodnik razkazal vse znamenitosti Postojnske, Črne in Pivke jame. Kdor je videl krasote vseh teh delov podzemskega sveta, ki pripadajo Pivki, bo pač razumel, da je nemogoče opisati ta čuda, ki so nastala pod zemljo tekom milijonov let. Temu primeren je bil tudi vtis na našo družbo. Gospod direktor nam Je nato osebno razkazal podzemski biospeološki institut, ki Je edini na svetu. Kaj se skriva tam globoko notri v temi med nebrojniml kapniki, a vendar vse najkrasnejše urejeno za študij podzemske flore in faune, je tukaj pač težko opisati.
2e v večernih urah nas je avtobus pripeljal do znamenitih Skocijanskih prirodnih mostov. Ob zamirajoči luči so sl Angleži ogledali krasne oboke, ostanke nekdanjega jamskega stropa nad Rečico Rak in temne vhode v skrivnostni podzemski svet.
Zadnji dan je veljal Planinskemu polju, ki zasluži zaradi svoje krasne lege in neštevilnih velezanimivih kraških pojavov vso ljubezen naših turistov. Gostje so šli tiho in občudujoč tnimo krasot in globoko so si vtisnili v srce milino pokrajine ter mračna zemeljska žrela. Najmogočnejši vtis pa je napravila tamošnja priroda 08 goste, ko so nad Planinskim poljem prišli do grandijoznega vhoda Vranje jame, ki morda nima para na svetu. Iz svetlega solnca
ROGAŠKA SLATINA je naše znamenito zdravilišče. Mineralr.a voda »Tempel«, »Styria« in »Donat«. Indikacije in zdravljenje isto kot v Karlovih Varih. Od 1. septembra znatni popusti: 25"/o od vseh cen splošno, 50"/. za drž. in komunalne uradnike ter upokojence. Popolna penzija (stan, hrana, zdravnik, zdrav, sredstva, takse itd.) po osebi Din 530'— do 655'—, za državne uradnike Din 460— do 600 tedensko. Prospekti ln informacije potom ravnateljstva zdravilišča.	1892
so se pogrezali globlje In globlje preko zamirajočega rastlinstva in mahu doli pod siloviti obok, skozi katerega vsipa dan svetlobo doli v podzemsko dvorano, v kateri bi se lahko obrnila marsikatera velika cerkev. Čudovito osvetljene mračne skalne stene, po luči hrepeneče rastlinstvo in čudno jamsko živalstvo, vse to je stalo v polmraku okoli gostov, ki so bili kakor očarani.
Danes so nas angleški gostje zapustili. Težko so se ločili od lepega Bohinja in gostoljubnega hotela sv. Janez, ki jim je tri tedne bil najprijetnejše bivališče in izletišče v našo lepo prirodo.
Končno še enkrat vsem, ki so pripomogli, da so se dragi nam angleški gostje počutili tako prijetno pri nas, najprisrčnejša zahvala. Pripomnim tudi, da se je naše občinstvo, mestno kakor kmetsko, kar najprijaznejše in naj-vludnejše vedlo napram njim. Posledica tega je, da so mnogi obljubili, da bodo še prišli v naše kraje in da bodo angleškim skavtom priporočili taborenje pri nas.
Pavel Kunaver.
Opozorilo prebivalstvu med Ježico in št. Vidom
Dne 27. t. m. se prične ostro streljanje 40. pešpolka pri Klečah (občina Ježica) severoza-padno od ceste Kleče — St. Vid, v smeri preko Save proti Hribu Straža med Črnučami in Gameljni.
To streljanje bo trajalo cel mesec izvzemšl deževne dni in sicer vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 17. ure. Cesta med Gameljni in Črnučami bo za promet zaprta, prav tako tudi stene in pešpoti pod njo in nad njo. Nujno opozarjamo meščanstvo, naj ne hodi v ogroženi pas in naj izbere druga varna pota. Zlasti opozarjamo kmetovalce, ki imajo v do-tlčnem kraju polja itd. ter kopalce in izletnike, da je vsako prekoračenje zgoraj označenih meja smrtno nevarno.
Nove hiše in vile v Ljubljani
Na Pokopališki cesti, kf spaja Dunajsko cesto in Robbovo ulico tostran pokopališča, si je omislil svojo domačijo dr. Nouborger. Poslopje je visokopritlično z enim nadstropjem. Hiša stoji na odprtem- svetu in zato je v lepih modernih sobah dovolj svetlobe in solnca. V tleh so drvarnice, pralnica in kopalnica, stanovanja pa v visokem pritličju in prvem nadstropju. Prihodnje dni se vseli zadnja stranka. Zidarska dala je izvršila tvrdka Tonnies.
V Dravski ulici, ki drži z Vodovodne ceste v Podmilščakovo ulico, bo imela svoje ognjišče Zora Rapetova. Zdaj je v delu prvo nadstropje in bo hiša v kratkem dozidana in pokrita. Ker je temeljno zidovje prevlečeno s smolo, bodo tudi podzemeljski prostoru dobro porabni. Suha in svetla moderna stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju. V oktobru ali še prej, ako bo vreme ugodno, bodo zidarska ter vsa druga dela gotova. Zidanje ima v rokah mestni stavbenik Emil Tomažič.
Tvomičar pliša Ferdinand Eifler na Dunajski cesti 75, je lami priredil kotlarno in 24 metrov visok tvorniški dimnik. V glavnem poslopju nekdanjega »Transformatorja« so montirana vretena, ki tkejo pliš. Podjetnik ima glavno svojo tvonnico na Češkem. Ljubljansko svojo tvornico bo pa letos znatno povečal. Ob Vodovodni cesti kopljejo delavci svet za betonski temelj obširnega poslopja. Tik ob rečeni cesti je napravljen opaž, na stavbišču samem pa stoji več opažev za železobetonske stebre. Poslopje bo še pred zimo gotovo in porabno. Zidanje je prevzel stavbenik inž. Josip Dedek.
V Pleteršnikovi ulici, ki gre nekako sporedno z Dunajsko cesto od Bežigrada do Livarske ulice, ima svoje domovanje domala gotovo uradnik Šenk Ivan. Sezidano, ometano in pokrito je že. Zdaj so v delu stopnice. Prihodnje dni bodo položili mizarji po sobah parkete, za njimi pa opravijo sobni slikarji svoje delo. Hiša bo imela čedno betonsko ograjo, ki so jo začeli le dni graditi. Lepa moderna stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju. Zidarska dela izvršuje stavbno podjetje Anion Mavrič.
V Gerbičevi ulioi se vršijo še slikarska in mizarska dela v visokopritlični enonadstopni hiši Franca Marolta. Zidanje je imel v rokah stavb-mik Matko Curk. Hiša bo portvbna prihodnji mesec.
V	kratkem bo gotova tudi enonadstropna hiša profesorja Josipa Pavčiča. V hiši bodo prijazna ' solnčna stanovanja v pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Hiša stoji na razširjeni Zeleni poli v bližini Kolezijske ulici. Zidal mu je stavbnik Matko Curk.
Premestitve v železniški službi
Premeščeni so: uradnik VIII. položajne skupine Cundrič Jožef, prometni uradnik, Striži-vojno-Vrhpolje, direkcija Subotica na Jesenice; X. položajne skupine: Kolničar Lovro, pomožni prometnik, Višnja gora, za šefa postaje Rožni dol-Pribišje; uradniška pripravnika: Zavašnik Rudolf, Hrastnik v Velenje; Kušar Ivan, Velenje v Hrastnik; zvaničniki I. kategorije, II. položajne skupine: Zupan Aleksa, komeroijelna zvaničnica, Novo mesto v Maribor glav. kol.; Orozl Vinko, brzojavec, Celje, za šefa postaje Sv. Jedert; Škerk Josip, vodja premika, Zalog v Ljubljano glav. kol.; Podržaj Anton, komer-cijelni zvaničnik, Rakek v Celje; IV. položajne skupine: Kruh Avguštin, komercijelni zvaničnik, Kranj v Maribor glav. kol.; zvaničnika II. kategorije, I. položajne skupine: Radetič Ivan, nakladnik, Ljubljana gor. kol. v Ljubljano glav. kol.; II. položajne skupine: Škoda Janez, skladiščni desetar, Ljubljana glav. kol. v Prevalje; dnevničarji: Gruden Ivan, Vuzenica v Videm-Krško; Železnik Henrik. Vuhred Marenberg v Ozalj; Lešnik Viktor, Rimske toplice v Novo mesto.
Premestitve učiteljstva v Dravski banovini
Ministrstvo prosvete je s svojim odlokom 0. N. br. 60.311 in O. N. 60.312 z dne 18. avgusta 1931 premestilo v Dravski banovini naslednje učitelje:
Majerhold Marija iz Lepe Njive v Bočno;
Černe Alojzija iz Getenice v Borovec;
Debeljak Stanislava iz Ribnega v Braslovče;
Meško Jakoba iz Trdkove v Cankovo;
Cvetko Radovana iz Sv. Jakoba v Slov. goricah v Cezanjevce;
Stajnko Viktorja iz Stanjevcev v Gederovce;
Uršič Antona iz Trebelnega v Horjul;
Štiblerja Ivana iz Turnišča v Kapele, srez Brežice;
Lasič Fran iz Koroške Bele v Kranj;
Cvar Stana iz Gor. Lakoša v Krašnjo;
Hima Aleksander iz Šmarja pri Jelšah v Mačkovce;
Miklavec Franc iz Marenberga v Makole;
Grošelj Lidija iz Marenberga v Makole;
Macjnš-Žiher Nada iz Limbuša v Maribor;
Murevec Ivan iz Sv. Primoža v Nomenj;
Peterlin Terezija iz Jasenic v Planino	—
Rovtarske Ziberše;
Pečnik Ivan iz Svibnega v Radeče;
Mihec Anton iz Aleksandrova v Radence;
Kurbus Milena iz Sv. Vida pri Ptuju v Radence;
Urbančič Branko iz Sinjega vrha v Ribnico;
Nartnik Marica iz Dubrave v Ribnico;
Žitnik Maksa iz Reke nad Laškim v Sevnico;
Žmovc Viktorija iz Sv. Ane v Slov. goricah v Stari trg pri Rakeku.
Pretnar Angela iz Cemšenika v Zaplano;
Tavželj Josip iz Litije v Ormož;
Treo Gabrijela iz Dola v pisarno prosv. odd. banske uprave;
Mercina Danica iz Grahovega v Stično;
Andolšck Stanislav iz Poloma v Gozd (Kamnik);
Udovič Franica iz Blok v Kropo;
Pizzulin Ana iz Drage v Bloke — Nova vas;
Pirc Mileiia iz Šmarjete v Mengeš;
Uršič-Benedičič Vida iz Trebelnega v Horjul;
Cvetko-Verdir Ana iz Sv. Jakoba v Cezanjevce;
Porekar Vladimir iz Ormoža v Ljutomer;
Šinigoj Boris iz Gaberja k Sv. Križu pri Kostanjevici;
Mencej Franc iz Buč k Sv. Ožbaldu (Prevalje);
Theeuerschnh-Kuželj Frančiška iz Zdol v Šoštanj;
Gorjup Gabrijela iz Kostanjevice v Toplice pri Zagorju;
Pahor Drago iz Sv. Planine v Trbovlje;
Možina Boris iz Zvirč v Velike Lašče;
Fettich-Frankheim Oton iz Rovt. Ziberšah v Vel. Podlog;
Kodrič Rudolf iz Sv. Marjete v Vuhred;
Junc Leopold iz Komende v Zameško;
Junc-Golja Marija iz Žirov v Zameško;
Kokalj Franc iz Vel. Lašč v Komendo;
Kuljiš-Potofnik Helena iz Cerknice v Naklo (Kranj);
Trček Ludovika iz Pertoče v Gor. Lakoš (Dol. Lendava);
Škilan Josip iz Studencev v Limbuš;
Novak Cilka iz Vrhnike k Sv. Vidu srez Ptuj;
Skalamera Neda iz Novega mesta v Brigo (Kočevje);
Wittine Josip iz Ovčjaka na Sv. Planino (Litija) ;
Mataič Vekoslav iz Prezida v Taborsko (Savska banovina);
Buzdon Marija iz Plešcev v Kastav (Savska banovina);
Djordjevič Radomir iz Frama v Šipikovo (Moravska banovina);
Baša Anton iz Sv. Benedikta v Celje;
Primožič Josip iz Železnikov v Ljubljano VI. deška;
Kogelnik Franc iz Crne na Mato;
Mihelič Ivan iz Kapele v Radence;
Jurečič Fran iz Sv. Križa v Šmarje (Ljubljana — okolica);
Peterlin Alojzij iz Dobove v Kamnik;
Demšar Ivan iz Zabnice k prosv. odd. banske uprave Ljubljana;
Arrigler Marija iz Trebnjega na Vrhniko;
Selak-Močnik Marija iz Šoštanja v Zire (Logatec) ;
Peršič Terezija iz Rake v Laško;
Mihelčič Ivan iz Selc v Črnuče;
Mihelči-Mešek Stanislava iz Selc v Črnuče;
Urbančič Alojzij iz Doba na Jesenice (Radovljica) ;
Urbančič-Vilhar Zofija iz Doba na Jesenice;
Belin Franc iz Tomišlja v Šenčur (Kranj);
Tanaj Terezija iz Petešovcev v Dole pri Litiji;
Grom Frančiška iz Naklega v Marenberg;
Zannfuchs Julija iz Dolge vasi k Sv. Ani i Slov. goricah;
Nanut Anton iz Mengša v Svibno (Krško);
Nagy Evgen iz Domanjševcev k Sv. Primožu na Pohorju;
Bako Karol izStrukovcevvSremlje (Brežice);
Kokot Ljudevit iz Dobove v Zabnico (Kranj);
Pibrovec Leon iz Jesenic v Brežice;
Pibrovec Ema iz Jesenic v Brežice;
Klemenčič Alojzij iz Šenčurja v Tomišelj;
Vizjak Marija iz Brežic v Dobrovo;
Žitko Matija iz VeL Lašč k Sv. Duhu (Logatec) ;
Žitko-Hinek Amalija iz Vel. Lašč k Sv. Duhu
(Logatec).
Gradnja jezov na Bistrici pri Kamniku
V	varstvo velikih zatvornic na koncu smodniškega zida in v varstvo ceste, ki pelje lz Kamnika proti Stranjam tik ob strugi Bistrice, je zgrajenih nad 20 jezov, katere oskrbuje uprava smodnišnice. Bistrica je večino teh jezov zadnja leta močno poškodovala, deloma pa popolnoma porušila, tako da je divja Kamniška Bistrica ob poplavah že večkrat ogrožala cesto, pred par leti pa jo je pod brvjo pri tovarni »Vesna« precejšen del porušila. Ministrstvo vojske in mornarice je v jeseni razpisalo ofertalno licitacijo za obnovo jezov. Gradbo jezov Je prevzelo ljubljansko gradbeno podjetje inž. Dedek, ki je ponudilo za izvršitev najnižjo vsoto, t. J. okrog 700.000 Din. Podjetje je pred nedavnim pričelo z gradnjo že pri spodnjih velikih jezovih pri tovarni »Vesnda«. Sedaj so v gradnji 4 jezovi in na njih kar mrgoli delavcev. Na prvem jezu brni kompresor že par dni ln razbija tričetrt metra debel beton — ostanek prejšnjega jeza. Iz velikih skal, ki so v kupih naložene ob cesti, bodo zgradili močnejši in trajnejši zid kot je bil prejšnji betonski. Pri naslednji dveh ježih delavci dokončujejo mrežno konstrukcijo. spodnjega dela jeza, pri zadnjem jezu pa zabijajo pilote. Monotona pesem delavcev, da zabijajo pilote, odmeva ob bregovih Bistrice podnevi in ponoči, kajti podjetje hoče izkoristiti ugodni čas, dokler je še malo vode v strugi. Deževje, ki je nastopilo zadnje dni, pa bo seveda delo za nekaj časa ustavilo.
Agitirajte za Jugoslovana!
Claude Anet:
26
žhpijcma
Roman ruske deklice.
V	salonu sta pila čaj. Konstantin je posadil deklico na svoja kolena In njune ustnice so se strnile. Začel jo je slačiti. Toda Arijana se je vztrajno branila in njeni ostri nohti so imeli precej opravka v tem boju. Z laskanjem, s silo, s prošnjami in z vsakovrstnimi zvijačami in pregovarjanji je moral s trudom zavojevati vsak posamezen kos oblačila. Padla 3e lahka bluza; okrogla, mlada prsa na nežnih grudih so se pokazala. Za krilo je potreboval neprimerno več časa, končno mu je uspelo, da je zdrknilo na tla. Držal je v naročju skoraj golo deklico. — Bil je docela izmučen. Običaj in navada zahtevata od ženske, da kažejo v takih primerih samo toliko navideznega uPora, da mora moški zaključiti svoj napad s kretnjo staroveškega zavojevalca; to je prek^sna igra, katere vloge so od pamtiveka natančno predpisane. Toda tu je moral Konstantin uporabljati v resnici silo in se naporno boriti, dasi je bila molče ugodila hjegovim željam. Cemu se je tako strastno branila, ko je bila vendar sklenila, da se mu uda? Cemu se
je branila že celo uro brez popuščanja? Med kratkim odmorom si ni mogel kaj, da ne bi ji očital z nevoljnim glasom:
»Vendar veste, zakaj sva tu! Bili ste na to pripravljeni. Saj ni to prvič . . .?«
Arijana ga je visekostno pogledala in rekla z glasom, ki naj bi mu dokazal neupravičenost njegovega dvoma:
»Ali mislite, da sem na vas čakala?« Privzdignila je rame, da ji je srajca zdrknila ob laktu navzdol in napol razgalila život. Ko jo je pa hotel nesti v spalnico, se je trdno oprijela divana in rekla z donečim glasom:
»Pojdem, toda če sprejmete moje pogoje!«
»Soglašam že vnaprej!« je odgovoril težko sopeč.
»Biti mora temno, jaz pa ostanem, kakor bi bila mrtva.«
Konstantin Mihael je pomislil: »Na koga, za vraga sem naletel? Današnja prismuknjena dekleta ne poznajo ne čuvstva ne užitka in ljubezen jim je toliko kakor jed: brezpomembna zadeva, ki jo je treba pač izvršiti. S takimi dekleti ni dobro spuščati se v pustolovščine. — Da bi se le še kdaj ne pokesal zaradi tega!«
Držal je v naročju hladno telo in ugovarjal:
»Tl pogoji so blazni; toda zdaj ni časa za pregovarjanja.«
V	temni sobi, sredi mehke postelje, v kateri je Arijana ležala »kakor mrtva«, ga je prepričala, če tudi morda nehote, da ni tako brezčutna, kakor se je bal.
Toda tudi v temi se je boj še nadaljeval, boj z mrtvim truplom. Razdraženo je zavpil:
»So trenutki, v katerih je bramba morda na mestu, vendar pa so tudi taki, da mora dekle vedeti, da se je treba uda ti.«
»Saj se ne branim,« mu je zatrepetal droben slaboten glas na uho, otroški in pohleven glas, v katerem je komaj za spoznanje zadrhtela neka boječnost, da ga je ta novi odtenek presenetil.
In v tistem hipu je premagal njen odpor. —
Uro pozneje si je Arijana, sedeč pred zrcalom, česala razpuščene lase; do pasu so ji segali v lesketajočih valih in zakrivali nežno telo.
Govorila je brezbrižno in neprisiljeno ter pripovedovala dogodke iz prejšnjih dni. Ne z besedo ne s pogledom ni pokazala, da je njeno razmerje do Konstantina zdaj drugačno od prejšnjega. Medtem ko jo je poslušal, je Konstantin zapazil na prstu desne roke majhno prasko. »Ali me je mala pošast opraskala?« je pomislil. »Morda pa je bila igla?«
Ko je bilo polnoči, je vstala. Zaman jo je skušal pregovoriti, da bi šla skupaj k večerji.
Jz Dravske Banovine
Sezona
Bral sem nekje te dni, da je prišla sezona v deželo; pripeljali so jo baje s seboj z dežele najbolj pridni srednješolci, ki kar ne morejo pričakati pričetka šole in so se v svoji vnemi vrnili že kar 10 dni prej v mesto, kakor se bodo njihovi tovariši.
Sezona je prav lepa reč in kdor še ne ve, kaj je sezona, naj si zapomni, da je to tisti del leta, ko se ljudje zbirajo v mestih, da .uganjajo med-seboj organizirano hinavščino. Možje — ali če hočete: gospodje — vodijo svoje žene in hčere na plesišča in v gledališča, na večerje in na čajanke; gospe in gospodične pa razkazujejo tam vse lepe reči, ki so jih jim kupili srečni gospodje soprogi in ateki itd., včasih pa še to, kar niso imele priložnosti pokazati v letoviščih in v kopališčih. To je sezona. Pravijo, da se ta del leta močno pozna tudi v zastavljalnici in pa v »črnih bukvah« gospodov krojačev in šivilj in modistk; ne vem pa tega prav natančno.
Blagor pa je tistemu, ki lahko preživi sezono v Ljubljani (ali pa v Mariboru, da ne bo zamere) ; težko pa je nam, ki jo 'moramo leto za letom preživljati v Žalostni vasi. Ta vas leži tam nekje za Krimom ali za Kumom, tega še sam ne vem prav; zdi se mi pa, da do kitajskega zidu ni več daleč od tam.
V	Žalostni vasi preživljamo sezono leto za letom tako-le: Vsak večer gremo v gostilno, edino, kar jih imamo. V gostilni je več miz in okoli teh miz se razvija naša sezona vseh devet dolgih zimskih mesecev.
Pri eni mizi sede sami resni in modri možje, ker so vsi oženjeni in zato že celo ne smejo 'uganjati neumnosti, sicer...! Modri in resni možje štejejo cel večer in tolčejo ob mizo: Karo ima 20, — 24 — kaj pa goljufaš? — 36 — 57 — 66 — dosti je; Kedar je dosti, zapišejo, da mora ta in ta plačati četrt cvička. To traja ves večer.
Druga miza: Tudi sami resni možje, ampak pod strogo »kontrolo«. Same debele in mogočne postave, kakor nemški narodni spomeniki k la Niederwald. Pogovori pri tej mizi so imenitni: Kdo je prodal hišo? Ta? Saj nič nima! Kdo pa jo je kupil? Ta? Saj ta tudi nič nima! Potem pridejo na vrsto ceste, cestna železnica, če bi jo imeli, in ta in ta visoki gospod, ki da so vsi za nič. Nazadnje pa začno gospe »kon-trolorke«, ki varujejo zvestobo svojih mož z žgočimi bliski iz svojih oči na mlado natakarico, nad vse hvaliti dobrote raznih purmanč-kov in pripovedovati, kako je dobro »čist’ en’ mal’ zeljčka zraven«, oh, kako je to dobr’...! Možje pa kimajo — kaj pa hočejo drugega? Saj morajo...
Pri sosednji mizi je zbirka vozičkov za otroke (ne otročjih vozičkov; vozički niso otročji, ampak otroci), od ust do ust pa gre: Oh, kako je ta fantek »pipi«! Ta punčka, oh, kako je prid-kana — koliko je pa že stara? Kaj? Šele dve leti? Oh, pa je že tako pridkana; na punčka, daj no rok’co, no! Vidiš, sedaj si pa res prid-kana, oh, tako si pridkana... Ja, gospa, pa — ali poznate vi tisto, no; tisto, ki hodi s...? Ne? Oh, to je pa čudno; jaz sem pa mislila, da jo vendar poznate! Veste, samo za vas: to vam je enal (Začne šepetati na uho in potem zopet na drugo uho itd.). Otroci se pa med šepetom dero in razsajajo, da pri prvi mizi preklinjajo karte, pri drugi purmančke in ves rnesek s hrenčkom in s poperčkom vred, kar ga je na svetu, krčmar pa stoji ob strani in — molči, da ne prežene iz svoje hiše tako živahne sezone.
Vsa duševna vsebina naše dolge sezone v Žalostni vasi je torej: Mesek in hrenček, pipi-fantek in pipi-punčka in tramvaj in kislo zelje...
Blagor torej vam, ki živite v veseli, prijetni, razigrani in duhoviti Ljubljani in prav takšnem Mariboru, da ne bo zamere. Kp bi človek mogel vsaj za en dan tja — pa kaj se hoče: služba je služba in kruh je kruh! Tudi potrpike so dobra zelenjava za čiščenje želodca.
Celfe
* Prosilcem za službe pri mestni policiji.
Mestno načelstvo sprejema še vedno številne prošnje za podelitev služb pri predstojništvu mestne policije. Mestno načelstvo opozarja, da ni nobeno mesto pri predstojništvu mestne policije razpisano in da bodo službena mesta, ki bi slučajno postala prosta, podeljena onim osebam, ki so vložile prošnje na podlagi razpisa z 8. aprila 1931. Na druge prošnje se ne bo odgovarjalo
•šoferski izpiti za mesto Celje ter za srez Celje se bodo vršili v septembru. Interesenti iz rajona predstojništva mestne policije naj takoj vložijo prošnje na ta urad, interesentom iz sreza pa pri srezkem načelstvu. Dan izpitov bo pravočasno javljen.
• Poskusen samomor. V ponedeljek 26. t. m. okrog 6. ure zvečer je bilo pozvano moštvo rešilnega društva v stanovanje 42 letne zasebne uslužbenke K. M., ki je v hipu duševne zmedenosti izpila steklenico lizola. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v Javno bolnico, kjer so JI izprali želodec in rešili vsake nevarnosti.
• Dne 8. septembra se zbere v Celju kmetska mladina iz celjske okolice in Savinjske doline, da tu praznuje svoj praznik, združen s tekmo koscev in kolesarjev. Tekmovališče bo na Sp. Hudinji, kjer se bo po končani tekmi vršila pristna kmetska zabava. Pododbor je že sprejel več lepih daril za zmagovalce.
* Sestanek sadnih trgovcev v Celju. Sreski gremij trgovcev v Celju sklicuje za danes sestanek sadnih trgovcev, članov gremija. Sestanek se bo vršil ob 8. zjutraj v klubov! sobi hotela »Evrope« v Celju. Vabijo se vsi člani, ki se bavijo s sadno trgovino.
Uredništvo opozarja vsa društva in dopisnike, da morajo biti vse notice za prihodnji dan vsaj do 7. ure zvečer v uredništvu, sicer jih ne bomo objavili.
*
d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 49 z dne 26. avgusta 1931 vsebuje: Zakon o dovoljevanju olajšav gozdni industriji zaradi krize. — Zakon o dopolnitvah v zakonu o državnem nadzorstvu nad delom invalidskih društev. — Zakon o izpremembah in dopolnitvah številk 30 in 31 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi. — Naredba ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje zoper nezgode in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke. — Naredba o razlastitvi stavbišč. — Naredba ministra za socialno politiko in narodno zdravje o oprostitvi nameščencev društva Rdečega križa od dolžnosti zavarovati se zoper bolezen, — Uredba o opravljanju prisege drž. uslužbencev v resortu ministrstva za gradbe. — Uredba o besedilu prisege drž. uslužbencev v resortu ministrstva pravde. — Pravilnik o prevažanju okuženih bolnikov. — Pojasnilo k čl. 9. pravilnika o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov.
—	Izmenjava not o trg. sporazumu med kraljevinama Jugoslavijo in Romunijo. — Premestitev obmejne veterinarske postaje iz Čakovca v Kotoribo. — Razglas o preizkušnji gozdnih čuvajev. — Izpremembe v staležu banovinskega osebja.
d Družbi sv. Cirila in Metoda so izročili mesto venca blagopokojnemu predsedniku za Aleks. Hudovernika sklad: Ravnatelj dr. Janko Kersnik 500-— Din; tvrdka Iv. Perdan nasl. 300’— Din; podružnica Kranj 20-— Din; Tilka Leckarjeva iz Maribora 100 — Din. Lepa hvala!
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani termometer 17'4, barometer 754'7, relativna vlaga 90%, tiho, oblačnost 10, dež (39-1 mm), v Mariboru je kazal barometer 753-8, termometer 17-6, relativna vlaga 89%, smer vetra SSE 4, oblačnost 10, dež (0-4 mm). Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 20-8 (17-4), v Mariboru 19-8 (17-2), Mostaru 292 (14-2), Zagrebu 23-8 (17-6), Beogradu 25-7 (17 4), Sarajevu 28-3 (13.-2), Skoplju 321 (121), Splitu 28 4 (19-8). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
d Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani
oddaja v takojšnji zakup restavracijo v svoji novi zgradbi v Gajevi ulica (vzporednica Aleksandrovi cesti). leto tam se odda tudi poseben trgovski lokal eventuelno »kupaj z restavracijo. Pogoji na vpogled v pisarni konzorcija. 1893
d Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev se vrši dne 30. avgusta t. I. na velesejmu v Ljubljani in to ves dan. Posebne komisije bodo ocenile vse Igralce in izbrani najboljši bodo ob petih popopoldne tekmovali še posebej med seboj za končno prvenstvo. Potek tekme bo gotovo zelo zanimiv. Harmonikarji so razdeljeni v tri skupine in za vsako skupino je določena ocenjevalna komisija. Harmonika je naš narodni instrument, zato je tudi zanimanje za tekmo zelo veliko. Ljubitelji narodne glasbe so vljudno vabljeni, da prisostvujejo tekmam. Legitimacije, ki opravičujejo na polovično voznino v Ljubljano in nazaj, prodajajo po 30 Din večji denarni zavodi, biljetarne Putnika in blagajne vseh večjih postaj Dravske Banovine. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
d Opozarjamo na današnji oglas trgovine barv in lakov.
d Novodobno gospodinjstvo na ljubljanskem velesejmu od 29. do 9. septembra. Izmed raznih uspešnih učnih sredstev so gotovo najučinkovitejše nazorne razstave, ki jim vsakdo pripisuje veliko praktično vrednost. Kar vidiš pred-
seboj to si vse lažje in hitreje zatisneš v spomin, kakor pa zapisane nauke in navodila. Razstava Novodobno gospodinjstvo na letošnjem velesejmu bo taka nazorna svetovalka in učiteljica našim gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam Na njej bodo našle vse, kar jim more gospodinjske posle olajšati ter zmanjšati. Opozarjamo že danes na to podučno razstavo vse žene, a tudi podeželjske gospodinje ter končno vse one moške, ki priznavajo, da je gospodinjino delo veliko, težko in polno odgovornosti. Naj pripeljejo seboj še druge, da se vsi piepričajo o resničnosti narodne prislovice: Zena podpira tri ogle hiše.
d Stanovanjski odsek ljubljanskega velesejma bo tudi ob jesenskem velesejmu od 29. do 9. septembra permanentno posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi posetniki velesejma, kateri žele prenočišča, naj se obrnejo pri prihodu v Ljubljano na ta odsek.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki Izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d List »Gospodar« prejemajo vsi Člani »Vzajemne pomoči« reg. pom. blag. v Ljubljani brezplačno; v listu objavlja blagajna svoje razglase, ki se zadevajo vseh članov.	1634
Ejubljtrna
Sreda, 26. avgusta 1931: Cefirin. Pravoslavni, 13. avgusta: P. Mošt. isp.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in B o. h i n e c na Rimski cesti.
*
■ Dravska župa skavtov in planink v Ljubljani ima dne 7. septembra ob 14. uri svojo redno letno skupščino v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in ostale uvodne formelnosti. 2. Poročila o Pragi, Kanderstegu in Badenu. 3. Poročila funkcijonarjev. 4. Absolu-torij in volitev nove župne uprave, nadzornega odbora in župnega sveta. 5. Predlogi konference planink in konference skavtov. 6. Samostojni predlogi. 7. Slučajnosti.
■ Opozorilo davčnim zavezancem. V smislu člena 131 zakona o neposrednih davkih naznanjam, da je razpored zeinljarine za davčno leto
1931.	razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med navadnimi uradnimi uradi od 27. t. m. do vštetega 3. septembra pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5/1., soba št. 3. O tem obveščam vse zemljarini zavezane strau-ke s pristavkom, da lahko podajo v zgoraj omenjenem 8-dnevnem roku eventualne pismene ugovore računskega značaja zoper podstavo ali zoper odstotek dopolnilnega davka pri podpi-sni davčni upravi. — Sef davčne uprave za Ljubljano.
■ Vsem planinkam in skavtom! Ob priliki velikih nacijonalnih praznikov, ko proslavljamo desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in ko odkrivamo spomenik našemu Osvoboditelju kralju Petru Velikemu, vas poživljamo, dragi bratje in sestre, da se udeležite v čim večjem številu proslave v Ljubljani na dan 6. septembra. Četrtinska vožnja je zasigu-rana; prijavite do 28. t. m. udeležbo na svoji občini, kjer prejmete potrebne legitimacije po
2	Din komad. Zbirališče vseh skavtov je na Vodnikovem trgu dne 6. septembra ob 10. uri dopoldne. Zmajev steg skavtov v Ljubljani pa ima stegov sestanek dne 28. avgusta ob 16. uri v hotelu Tivoli. Strogo obvezno! Bodite pripravljeni! Odbor.
■ Turistovski klub »Skala« obvešča cenjeno občinstvo, da bodo vstopnice za krstno predstavo prvega jugoslovanskega alpinskega filma »V Kraljestvu Zlatoroga« na razpolago od petka 28. t. m. pri dnevni blagajni v vestibulu hotela Union. Od tega dneva se lahko vstopnice rezervirajo tudi telefoničuo na štev 2707. — Odbor.	•
■ Nesreča pri delu. Na Jesenicah si je zlomil nogo 30-letni delavec Mihael Pušavec, usluž-ben pri stavbnem podjetju inž. Dedeka. Ponesrečenca so prejJeijali z rešilnim vozom v ljubljansko bolnico.
■ Mrtveca so našli. Pod županovim kozolcem so našli v Zg. šiški mrtveca, čegar identitete še niso mogli ugotoviti. Po vsej verjetnosti je neznanec počival j>od kozolcem, j>a ga je zadela kap, iin ker ni bilo nobene pomoči, je umrl. Po obleki sodeč, je bil neznani mrtvec berač ali pa brezposelnež. Truplo so fotografirali in bodo skušali na ta način ugotoviti njegovo identiteto.
■ Tatvina ženske torbice. Gertrudi Kapper-jevi, trgovčevi ženi, stanujoči v Beethovnovi ulici 14, je ukradel, neznan tat v Prešernovi ulici ročno torbico z 80 Din in več drobnarijami in nato neopaženo izginil.
■ Fotografski aparat mu je ukradel. Neznan tet je ukradel akademiku Borisu Komanu raz mize v veži v Krakovski ulici 5 aktovko s fotografskim aparatom, znamke »Zeiss-Ikon« in prospekti za »Jutro« in »Slovenca« v skupni vrednosti 320 Din.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
■ Neprevidna vožnja. Franc Prelovšek, mizarski mojster iz Prešernove ulice, je naznanil policiji, da je prevoznik Martin tako neprevidno vozil z dvovprežnim vozom jx> Masarykovi cesti, da ga je podrl s kolesa, na katerem je vozil tovariša Černeta, mizarja iz Dobrunj. Pri zaletu je padel Černe pod konja, ki sta zdrvela z vozom vred preko njega. Černe je zadobil občutne poškodbe na glavi in na desni roki. Tožil je tudi, da ima notranje poškodbe, radi česar so ga prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico.
■ Sumljivo plezanje po zidu justične palače. Včeraj ob 3. zjutraj je bil aretiran na dvorišču justične palače 25-lelni brezposelni delavec Franc Bahal, ker je preplezal zid z Miklošičeve ceste na dvorišče justične palače in ob žlebu splezal do drugega nadstropja. Paznik Steroin je opazil Bahala, ko je skočil z zidu na dvorišče. Obvestil je o dogodku paznika Sojerja, nakar sta se oba podala na dvorišče in jx> kratkem opazovanju zagledala moža, ki je že zopet plezal po zidu. Štrcin je oddal nanj strel iz puške, nakar je plezalec zaklical, naj ne strelja več, ker gre samo za neko stavo za 500 Din, ne pa za kaznjivo dejanje. S pomočjo vrvi, ki sta mu jo držala paznika, je Bahal splezal nazaj na dvorišče, odkoder sta ga paznika odvedla v policijski zajjor.
■ Zopet tri kolesa ukradena. Kleparski pomočnik Viktor Kolar iz Dravelj je prijavil policiji, da mu je njegov brat Ignac ukradel kolo, vredno 600 Din. Brat Ignac je jx> tatvini kolesa neznanokam pobegnil. — Veletrgovcu Maksu Severju je bilo ukradeno iz kleti na Gosposvetski cesti 5 kolo »Torpedo«, vredno 2000 Din. — Posestniku Lovru Urbancu je bilo ukradeno na travniku ob Poti na Rakovo Jelšo kolo, vredno 600 Din
Šolstvo
Druga dekliška meščanska šola. Vpisovanje učenk v drugo dekliško meščansko šolo v Mariboru za leto 1931—32 bo dne 31. avgusta in
1. septembra od 8. do 12. ure. Popravni izpiti bodo dne 29. in 31. t. m. od 8. ure dalje.
Mestna deška narodna šola v Celju ima 1. septembra naknadno vpisovanje za vse one novince slovenskih prvih razredov, ki so došli med počitnicami v Celje, ako stanujejo njih starši v mestu. Vpisovanje se vrši od 9. do 12. Začetek šole bo v torek 2. septembra s službo božjo v župni cerkvi ob 8. zjutraj, naslednji dan pa se začenja redni pouk.
Na mestni dekliški šoli v Celju bo vpisovanje v torek 1. septembra od 9. do 12. ure v upraviteljevi pisarni. Otvoritvena služba božja bo
2. septembra ob 8. v župni cerkvi. Učenke naj se zbero na šolskem dvorišču ob pol 8. zjutraj Po službi božji gredo deklice domov. Redni pouk se bo pričel 3. septembra ob 8. Kr. banska uprava bo šele odločila, ali sme mestna dekliška narodna šola sprejemati novinke, stanujoče v okolici. Takoj, ko bo prišla ta odločitev, bodo starši potom dnevnih časopisov pravočasno obveščeni. Deklice, stanujoče v okolici, ki pa s o doslej že hodile v mestno šolo, lahko ostanejo še nadalje na tem zavodu.
šola Glasbene Matice v Celju. Vpisovanje gojencev se prične dne 1. septembra in traja vse do preklica. Vpisovanje se vrši v pisarni ravnateljstva, Slomškov trg 10, prvo nadstropje, kjer se izvejo tudi vse podrobnosti glede vstopa in šolanja. Obveznost vpisa velja tudi za vse prejšnje gojence brez izjeme. Prijave se lahko izvrše tudi z dopisnico. Koncem šolskega leta 1930-31 je bilo na zavodu 176 gojencev in gojenk. Od teh jih je napravilo izpit 46 z odličnim, 54 s prav dobrim, 63 z dobrim ter 13 z zadostnim uspehom.
Na I. drž. deški meščanski šoli v Ljubljani (Prule) bo vpisovanje v vse razrede v nedeljo 80. in v ponedeljek 31. t. m. od 8. do 12. ure-Pri vpisu mora plačati vsak učenec 20 Din f fond za zdravstvena zaščito učencev.
Na meščanski šoli v Ptuju se vršijo p0' pravni izpiti v času od 29. do 31. avgusta p® določenem sporedu. Vpisovanje se vrši od avgusta do 2. septembra 1931 v ravnateljski pisarni. Pogoji sprejema so isti, kakor v p°' letnem roku. Otvoritvena služba božja bo ’ sredo 2. septembra, redni pouk se pa začne četrtek 3. septembra.	.
Na meščanski šoli v Vojniku se vrši glavi” in končni vpis učencev v I. do IV. razred nedeljo 30. jn v ponedeljek 31. t. m. od 8.
12. ure v šoli. K vpisu morajo priti vsi doq®‘ dan ji, kakor tudi oni učenci, ki so se že iaV1. junija t. 1. Popravni izpiti se vrše in konča) v sobto 29. t. m. od 8. ure dalje. Redni P°u se prične po otvoritveni šolski maši 8. tembra ob 8. uri. Učne knjige prejmejo u®eJ? na posodo v šoli. Za oddaljenejše bo kakor o slej delovala v zimskih mesecih šolska kuhinj
Jz drugih
Uspeh tečaja pripravnikov poštno-telegrafske stroke
Po pravilniku o strokovni izobrazbi pripravnikov za uradnike poštno-telegrafske stroke je pri ministrstvu prometa višji poštno-telegrafski tečaj. V letošnjem tečaju, ki je bil zaključen te dni, je bilo 58 pripravnikov, trije z visokošolsko izobrazbo, ostali s srednjo šolo. Po končanem tečaju je 42 slušateljev položilo izpit z odličnim izpitom, 11 s prav dobrim uspehom in z dobrim, eden pa bo položil popravni izpit iz dveh predmetov. Pripravniki z visokošolsko izobrazbo so bili dodeljeni oblastnim direkcijam, ostali pa k poštam v notranjosti države.
Kongres brivcev v Zagrebu
Včeraj dopoldne je bil otvorjen v Zagrebu kongres brivskih organizaciz iz cele države. Sejo, ki je imela namen sestaviti program kongresa, Je tovoril predsednik »Kluba damskih frizera
i	vlasuljara« v Zagrebu.
Obsojen novinar
V	Novem Sadu je bil pogojno obsojen na 15 dni zapora urednik lista »Deutsches Volks-blatt« g. Ferdinand Hribovšek, ker je očital »Eksjiortnemu savezu mlekarskih zadruga«, da prodaja pokvarjeno surovo maslo. Hribovšek svojih trditev pred sodiščem ni mogel popolnoma dokazati, vendar pa je bil tako malo obsojen, ker je. sodišče smatralo, da ni napisal obtoženega članka s slabim namenom. Zahteva »Saveza« za odškodnino 200.000 Din, češ da je s člankom oškodovan v trgovini z Nemčijo fn Dansko, pa je bila zavrnjena na civilno tožbo.
Vlomilec v dimljah in feredži
Sarajevski policiji se je posrečilo pred nekaj dnevi aretirati nevarnega vlomilca. Pri osebni preiskavi so ugotovili, da ima vlomilec pod moško obleko oblečene dolge ženske muslimanske hlače, takozvane dimlje. Vlomilec je namreč izvrešval svojo »obrt« preoblečen v muslimanko, oblečen v dimlje in z zakritim obrazom s takozvano tenčico feredž.
Vrgla se je pod vlak vpričo sina in moža
V okolici Sarajeva se je sj>rla gostilničarka Katica Lonič s svojim možem. Jezna je odšla s svojim sinom proti postaji, da se odpelje k sorodnikom v Sarajevo. Ko je privozil mimo poti vlak, je odpahnila od sebe sina in vpričo moža in sina skočila pod’ vlak, ki jo je močno poškodoval, tako da bo najbrže umrla.
»Dama«, ki ie ponarejala menice
Banjaluška policiji se je posrečilo aretirati elegantno pustolovko, ki je hotela v »Prvi ba-njalučki štedlonici« unovčiti menico za 12.000 dinarjev, katero naj bi podpisali tamošnji ugledni trgovci. Izgleda, da je imela elegantna »dama« pomagače, enega so celo že aretirali, ker so pri hišni preiskavi našli pri njej malo ročno tiskarno in pečatnike, s katerimi je čedna družba operirala.	#
Smrt Karmela Zajca
V Zagrebu je umrl Karmelo pl. Zajc, sin velikega jugoslovanskega komjionista. Bil je kr. nadšumar v pokoju. Svoja zadnja leta je posvetil urejevanju ostaline svojega očeta.
Mar/feor
m Sprejem francoskih politehnikov. Danes v sredo 26. t. m. bodo prispeli semkaj gojenci francoske vojaške politehniške šole v Parizu. Na kolodvoru jih bodo slovesno sprejeli zastopniki vojske, občine, oblasti, društva itd. Sestanek za sprejem bo na glavnem kolodvoru ob 14-30. Zvečer ob 20. uri bo v hotelu »Orel« za goste in povabljence slavnostni banket. Mariborčani, udeležite se v čim večjem številu sprejema 1
m Poziv Sokolom! Sokolska župa v Mariboru poziva vse svoje člane, ki imajo slavnostni kroj, da se danes ob 14. uri zberejo v Narodnem domu, odkoder odkorakajo na glavni kolodvor k sprejemu francoskih politehnikov.
m Poziv rezervnim častnikom. Društvo rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru poziva vse svoje člane, da se danes ob 14-30 v čim večjem številu in z znaki udeležijo sprejem francoskih politehnikov na glavni postaji. Člani se pridružijo po sprejemu tudi sprevodu do^ hotela »Mariborski dvor«. Prav tako naj se v četrtek ob 15-30 udeležijo poslovitve od francoskih gostov na glavnem kolodvoru.
m Poziv železničarjem. Društvo jugoslovanskih narodnih železničarjev poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo današ-njega sprejema francoskih politehnikov na glavnem kolodvoru.
m Jubilej Ruške koče. V septembru 1. 1901. je tedanja mlada Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva v Rušah otvorila današnjo znuno Ruško kočo pri Sv. Arehu na Pohorju, ki je postala v tedanjih težkih dneh prava narodna trdnjava. Prav tej veliki požrtvovalnosti vrlih zavednih Rušanov se imamo mnogo zahvaliti, da je zeleno Pohorje ostalo trdno v naših slovenskih rokah. Podružnica, ki še vedno agilno deluje, bo proslavila tridesetletnico tega važnega dogodka v nedeljo 6. septembra gori pri idiličnem Sv. Arehu. Slavnost bo organizirana v velikem stilu.
ni Pedagoški tečaj. Včeraj dopoldne je za udeležence pedagoškega tečaja, katerih je krog 300, predaval v Narodnem domu dunajski profesor dr. F. Werthmann o teoriji o strnjenem pouku, popoldne pa je s pomočjo otrok demonstriral nekaj praktičnih primerov. Danes v sredo bo predaval isti predavatelj o reformah avstrijskega šolstva.
m Glavni trg se spreminja. Industrijalec Berg je pričel v ponedeljek podirati svoja stara in od zunaj zanemarjena skladišča na novem delu Glavnega trga, da pripravi prostor za gradnjo velike nove trindstropne trgovske in stanovanjske hiše.
m Gradnja novih carinarnic. V ponedeljek so pričeli na Plaču, pri Sv. Jurju ob Pesnici, v St. liju, Gornjem Cmureku in Gornji Radgoni kopati temelje za nove carinarnice. Enonadstropna poslopja bodo imela poleg pisarniških tudi stanovanjske prostore in bodo do zime že pod streho. Gradita jih združeno mariborski
•	podjetji Šlajmer in Jelenec ter Žilic.
m Poškodbam podlegla. V ponedeljek je v tukajšnji splošni bolnišnici umrla 45-letna posestnica Kunigunda Klajharjeva iz št. lija v Slovenskih goricah, ki se je dne 17. t. m. nevarno ranila pri neki avtomobilski nesreči na Murskem polju. Danes bodo njeno truplo z av-tofurgonom prepeljali v Št. Ilj, kjer bo popoldne pogreb na tamkajšnjem pokopališču.
Nova planinska koča na Ljubniku
Škofja Loka, 25 avgusta.
R.0 čitamo o živahnem delovanju podružnic SPD križem Dravske banovine, se nam zazdi kar do uro, da je v vrsti delavnih planinskih postojank tudi Škofja Loka, ki s svojo podružnico SPIJ zelo vestno in podvzetno deluje na po-vzdigi turističnega prometa in na zanimanju za slikovite planine škofjeloškega okraja sploh. Odbor je v razmeroma kratkem času obnovil celo vrsto markacij na vse strani in to z izhodiščem iz Škofje Loke; navdušeni sodelavec podružnice in njen podpredsednik dr. Rudolf Andrej-ka pa je obredel malone vso Selško dolino in je s svojo veščo znalostjo oznamoval celo vrsto starih poti, poleg tega tudi nekaj novih in je oskrbel na važnih točkah razgledne tablice. V ospredju vsega podružničnega dela pa je graditev koče na očaku škofje Loke — Ljubniku, raz katerega je naravnost diven razgled po lepi slovenski zemlji. Mnenja o potrebi planinskega doma na Ljubniku so bila deljena — češ nova koča ne bo turistična postojanka, ampak bolj družabno izletniška točka, s čimer da bo kvar-jen lepi, čisti in strogi pomen alpinizma. Pomisleki te vrste odbora niso omalodušili. Predpriprave so v glavnem končane in tako upamo, da zgrade na Ljubniku tekom par tednov nov, prijazen planinski hram, ki ga bodo ljubitelji narave sprejeli z odprtimi rokami. Načrte za kočo je izdelal stavbenik g. Ogrin, svet pa je dala na razpolago gostilničarka ga. Guzeljeva, ki je gradbenemu odseku loškega SPD prijateljsko naklonjena. Koča, ki bo zgrajena na jako posrečeni razgledni točki, malone na vrhu Ljubnika, bo po svoji notranji ureditvi odgovarjala potrebam kraja. Predvidena je kuhinja, klet, jedilnica in spalnice. Drevje so že odstranili, sedaj pa so zaposleni z razstreljevanjem skal na prostoru, kjer takoj nato prične graditelj Ogrin s polaganjem betonskih temeljev za kočo. Postavitev koče bo dala precej dela, ker je Ljubnik kakor nalašč v zadnjem delu poti iz-ledno strm in bo treba ves gradbeni materijal spraviti tako rekoč samotež na vrh. Ljubniški dom bo veljal okoli 40.000 Din — raje več. Ponvica zneska je že zbranega, ostala vsota se uPa dobiti z društvenimi prireditvami in doprinosi prijateljev škofjeloške SPD. Slovesna otvoritev koče bo še letos, najbrž koncem septembra. z zgraditvijo koče bo urejena tudi pot na Ljubek, ki je izletnike doslej v svojih podoljih, nižinah, pa tudi rebrih često zapeljal na napačno pot. čas sam bo najbolje tudi dokazal, da je koča na Ljubniku zdrava stvar, ki bo izletnike iz vseh krajev naše domovine v vse višjem evilu Pritegnila v svoje čarovitosti in prirodne Posebnosti, saj je samo 2 uri hoda iz škofje r*°ke, da se povzpnemo do vrha gorskega “Canca.
Ponarejevalci denarja pred mariborskim senatom
Razprava je bila prekinjena in odp-odena
Maribor, 25. avgusta.
Danes dopoldne se je pričela pred tukajšnjim malim senatom kazenska razprava proti fotografu Francetu Rupniku in delavcu Gašparju Potočniku radi poskusa ponarejevanja bankovcev po 1000 in 100 Din ter 50 avstrijskih šilingov, in proti Potočnikovi ženi Mariji, posestniku Antonu Gabrijanu, železničarju Jerneju Ber-nardiku, posestniku Alojzu Bračiču, kovaču Matiji Klanjšku ter posestniku Valentinu Žitniku radi sodelovanja pri ponarejanju.
Prvi obtoženec, fotograf France Rupnik, je bil radi enakega delikta leta 1927. že obsojen na 5 let ječe, a je bil pozneje pomiloščen in pred časom izpuščen. Znova je pričel ponarejati denar leta 1930. Pri današnjem zaslišanju je Potočnik odločno zanikal, da bi bili Gabrijan, Beranik, Bračič, Klajnšek in Žitnik kakorkoli soudeleženi.
Zagovornik g. dr. Šnuderl je zato predlagal zaslišanje novih prič, ki naj dokažejo nedolžnost omenjenih. Zagovornik g. dr. KumbatoviS pa je izrazil dvom, da bi sploh bilo mogoče s takimi pripomočki, kakršne so imeli obtoženci, ponarejati denar za javni promet. Zaradi tega je predlagal zaslišanje novih izvedencev.
Senat je obema predlogoma ugodil in odredil zaslišanje novih prič in novih strokovnjakov. Strokovno sodbo bo sedaj izrekla Državna tiskarna v Beogradu, kateri bo stavljen na razpolago zaplenjeni material. Zaradi tega se je razprava prekinila in odgodila na nedoločen čas. V preiskovalnem zaporu ostanejo samo France Rupnik, Gaspar Potočnik in Marija Potočnikova, dočim se ostali izpuste.
Senat so tvorili gg. sodniki Lenart, dr. Čemer in Kolšek, obtožnico pa je zastopal državni pravdnik g. dr. Sever.
Drzen goljuf pobegnil orožnikom
Goljuf je najbrže 301etni mesarski pomočnik Ivan Marki
ima tri pokrove. Kakor je orožniška postaja v Rušah ugotovila, bi bil neznanec identičen s 30-letnim mesarskim pomočnikom Ivanom Marklom, ki je svojčas služil pri Muleju v Rušah in se je večkrat izdajal za Ivana Kokola in Ivana Muleja.
Ljubljana, 25. avgusta.
Tatovi in goljufi postajo tudi na deželi vedno bolj predrzni. Dne 11. t. m. je prišel k posestniku Antonu Volmajerju v občino Kaplja moški, ki se je izdajal za Ivana Muleja, sina gostilničarja in mesarja Franca Muleja iz Ruš, in je trdil, da kupuje zanj vole in sploh živino. Dne 12. t. m. je prišel k gostilničarki Mariji Rihterjevi v Kaplji in se je tudi njej izdajal za Mulejevega sina in da kupuje živino za lastno mesarijo. Pod pretvezo, da mu je zmanjkalo denarja, je zvabil od nje 1000 Din. Istega dne je prišel tudi k posestniku Andreju Pušniku v Kaplji, povprašal, če ima kaj živine naprodaj in skušal od Pušnikove žene zvabiti 1500 Din gotovine, suknjo in dežnik, kar pa se mu ni posrečilo. Dne 14. t. m. so ga orožniki z orožnike postaje Remšnik aretirali radi goljufije, vendar mu je uspelo, da je pobegnil. Pri njem so našli vojničko ispravo, glasečo se na ime Ivan Zanič. Neznanec se je izdajal tudi za Zaniča in sklepajo, da je moral vojničko ispravo nekomu ukrasti. Pri njem so našli tudi zlato uro, o kateri je trdil, da jo je dobil od svoje matere po umrlem očetu. Tudi to uro je najbrže nekje ukradel. Ura je 14 karatna >n
Vlom na Mrzli planini
Orožniška postaja v Planini pri Sevnici poroča, da je bilo pretekle dni vlomljeno v shrambe posestnika Ivana Ganca in Jožefa Horjaka na Mrzli planini in da je bilo obema ukradenih več kosov obleke, več kilogramov mesa in slanine v skupni vrednosti 3549 Din. Tatvino je izvršilo sedem neznancev, ki so jih po tatvini opazili v planini Bohor. Tam so tudi pustili nekaj ukradenih predmetov. Neznanci so govorili hrvatsko narečje.
Tatvina v Vavti vasi
27-letni hlapec Janez čečelič, slep na eno oko, je osumljen, da je ukradel iz senika Alojziju Šaliju v Vavti vasi črn suknjič in en par moških čevljev iz boks usnja v skupni vrednosti 450 Din.
Strela uničila gospodarsko poslopje
Škoda je le deloma krita 't zavarovalnino
Poljčane, 24. avgusta.
V	soboto so imeli naši vrli gasilci zopot opravka z ognjem. Proti 15. uri tega dne se je nenadoma pripravilo k nevihti. Še ni bila docela tu, ko je gasilec Gajšek, ki je ob takih prilikah vedno budno na straži, opazil iznad Cerje gost rjav dim, ki se je vedno bolj širil. Takoj mu je bilo jasno, da je nedaleč odtod nekje udarilo. Zatrobil je in v par minutah so zdrveli z avtobusom in motorko naši požrtvovalni gasilci v smeri nesreče.
Gorelo je v Gornjem Goberniku pri posestniku Antonu Jagodiču, vulgo Malenšku. Ogenj je zanetila strela. Udarila je v gospodarsko poslopje in so do tal zgoreli lepi hlevi, shrambe za žito z vsem pridelkom vred, 20 voz sena, novi stroji (rezilnica in mlatilnica) in dr. Zgorela pa bi tudi klet in sodi z vsebino vred bi bili uničeni, da niso pravočasno prihiteli na pomoč naši gasilci, ki so se jim pozneje pridružili tudi oni iz Mestinja. Reševanje je bilo zelo težavno, ker vode ni bilo v bližini ter so morali speljati eevi več sto metrov daleč, da so prišli do vode.
Gospodar je odšel pred nevihto obračat seno in ga v času nesreče še ni bilo doma. Ker je stanovanjska hiša za streljaj od gospodarskega poslopja oddaljena, sprva tudi »ena, ki je imela v hiši opravka z otrokom, nesreče ni opazila. In tako bi prav gotovo zgorela tudi številna živina v hlevu, če je ne bi rešil sosed, ki je učinek strele takoj zapazil.
Nesreča je tem hujša, ker si je lastnik ravno lani vse nanovo uredil.
Stražišče pri Kranju
Blagoslovitev rešilnega avtomobila se vrši v nedeljo 30. t. m. ob vsakem vremenu ob istem času in z istim sporedom, kakor je bilo poro-čano za zadnjo nedeljo. Apeliramo in prosimo vsa bližnja društva, da se prireditve udeleže.
Trebnje
Sprejemanje v policijsko službo. V smislu razpisa za sprejem v policijsko službo se obveščajo vsi interesenti, da se bo pri teni sprejemanju polagala važnost na to, da se sprejemajo v prvi vrsti prosilci iz kmetijskih krogov. S tem se doseže dvojni uspeh: na eni štreni dobi policijska izvrševalna služba zdrav, žilav in državi udan naraščaj, na drugi strani se pa nudi tem prosilcem možnost ložjega življenja, s čemur morejo nuditi tudi potrebno materijelno pomoč svojcem, zlasti onim, ki bivajo v pasivnih krajih.
Odmera banovinske davščine. Vsi občani se opozarjajo, da nemudoma plačajo banovinsko davščino od hiše, ki znaša za eno sobo Din 10, za 2 sobi Din 15, za 3 sobe Din 20, za 4 sobe Din 30, za 5 sob Din 45 in za vsak nadaljni stanovanjski del Din 20 več. Dalje je prijaviti zopet vso šmarrfico in znaša banovinska davščina Din 010 od trte. Županstvo bo strogo vodilo evidenco po danih ukazih in se vsled tega vsi prizadeti opozarjajo na redno in pravočasno plačilo teh davščin.
Prijava poljedelskih strojev. Lastniki vseh poljedelskih strojev, kakor mlatilnic, slamoreznic, cirkulark, vseh vrst poljedelskih strojev na motorni pogon itd. naj iste nemudoma prijavijo občinskemu uradu
Imate li kalno, bakterij polno pitno vodo?
Desmificirajte jo s Kaporitom!
—	Navodila daje: Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5.
Novo mesto
Glasbena Matica — podružnica Novo mesto
—	prične na svoji šoli redni pouk s 1. septembrom; za doslej še nepriglašene učence bode vpisovanje v šolski sobi (Sokolski dom) v ponedeljek 31. avgusta od 16. do 17. ure. Poučevalo se bo: klavir, vijolina, mladinsko petje s splošno teorijo kot pripravljalni tečaj za dečke in deklice od 6. do 14. leta ter dijaški orkester. Mesečna ukovina: 75 Din, pripravljalni tečaj 30 Din, mladinsko petje za redne učence 10 dinarjev, letna članarina 20 Din. Poučevala bodeta: klavir in mladinsko petje s teorijo gdč. Z. Ropasova, vijolino (dijaški orkester) g. Drago Šproe. Letošnji redni občni zbor se vrši v petek 28, avgusta ob 18. uri z običajnim dnevnim redom v šolski sobi v Sokolskemu domu.
Loke pri Zagorju
Za elektrifikacijo. Včeraj dopoldne se je vršil koniisijonalni ogled za zidavo transformatorske postaje in gradnjo ter montažo električnega omrežja na Lokah. Ogleda so se udeležili poleg interesentov še gg. inž. Kralj in inž. Štolfa od Gradbene direkcije, inšpektor pošte in telegrafa, zastopnik sreskega načelnika dr. Vidmar iz Litije, TPD je zastopal inž. Pertot, Škodove zavode, ki so gradnjo prevzeli, pg g. Leopold Pavlič, od »Električne zadruge na Lokah« pa sta prisostvovala njen predsednik g. Jože Kokole in tajnik g. Hinko Roštohar. Zadruga ima sedaj^ že okrog 40 članov, ki bodo imeli nad 300 žarnic. Zunanje naprave bodo stale okrog
180.000	Din. Ob tej priliki naj omenimo, da so tudi na deželi v kmetskih domovih ljudje, ki se jako zanimajo za izvedbo elektrifikacije in ki so pripravljeni tudi sami žrtvovati tako v materijah! kakor v denarju za napeljavo od glavnega voda, samo da tudi v njihovih domovih zagori električna luč. Kakor smo iz verodostojne strani obveščeni, je tozadevno že storjen sklep med tamošnjimi posestniki in »Električno zadrugo na Lokah«.
Kočevje
Popravljanje cest. Naše ceste, ki so bile vedno v slabem stanju, polagoma popravljajo. Za voznike važna cesta med gostilnama Dornig in Honigmann bo popravljena čisto od temeljev, kar je bilo že nujno potrebno. Po drugih cestah se dela na regulaciji kanalov za prost odtok vode. Ob tej priliki bi pripomnili, da bi bilo zelo potrebno, da bi se napravil na ljubljanski cesti med pošto in župniščem trotoar, ker oni na nasprotui strani ne zadostuje. Ravno na tem delu ceste je promet velik, ker je tam pošta, gimnazija in razne trgovine, nasprotni trotoar je pa preozek. S tem bi se prebivalstvu zelo ugodilo in tudi prizadetim trgovcem in obrtnikom - seveda pa je pri tem glavno vprašanje občinska blagajna.
Kolonija Protituberkulozne lige. Preteklo nedeljo so se vrnili z letovanja otroci, ki jih je bila poslala pred tremi tedni v Selce kočevska podružnica Protituberkulozne lige. Otroci so se navžili svežega zraka in solnca ter se okrepljeni vrnili domov. Težko delo oskrbovanja otrok, 19 po številu, sta vestno opravljala g.
prof. Fran Uršič in njegova ga. soproga. Podružnica Protituberkulozne lige, ki ji predseduje g. dr. Ivan Sajovic, bo prihodnje leto svojo nalogo v tem smislu nadaljevala.
Pričetek šahovskega turnirja. V ponedeljek zvečer se je pričel v kavarni »Zurl« šahovski turnir za prvenstvo v Kočevju. Turnirja, ki ga vodi »Akademsko društvo«, se udeležuje deset oseb.
Ptuj
Gospodinjska šola. Dne 1. oktobra otvori zavod »Mladika« trimesečen gospodinjski tečaj, šolnina s kosilom 250 Din na mesec. Gojenke, ki belijo vstopiti v tečaj, se naj javijo pri vodstvu zavoda v Ptuju.
Težke telesne poškodbe. Jakob Herba, 30-let-ni viničar iz Selc pri Sv. Antonu v Slov. Goricah, Je bil težko poškodovan pripeljan v tukajšnjo bolnico. Na travniku je med kosci zaradi preobilo zavžitega alkohola nastal prepir, ki je imel svoje posledice. Začeli so se obdela-vati s kosami. Posestniški sin Vrečar Jožef je tedaj Hirbo s koso porezal na glavi in po ramenih tako nevarno, da bi kmalu Izkrvavel.
V	bolnici ga doslej še niso mogli zaslišati. Orožniki so uvedli preiskavo.
Murska Sobota
Nogometna tekma. Prošlo nedeljo je bila odigrana med SK Muro in SK Dolnjo Lendavo prijateljska nogometna tekma, ki je končala z rezultatom 3:3.
Poroke. V soboto sta se poročila g. Ferjan učitelj z gdč. Marijo Barbaričevo. — Isti dan sta se poročila v Zagrebu tukajšnji sodnik g. Metod Komotar z gdč. Sariko Vukanovo hčerko učitelja iz Bodoncev. — Prošli četrtek sta obhajala 60 letnico svoje poroke bivši upravitelj veleposestva v Rakičanu g. Sch\veinhammer Jane? in njegova soproga. Čestitamo!
Kamnik
Kamniški pevski oktet je s sodelovanjem operne pevke ge. Ivanke Ribčeve in gojenca dunajske glasbene akademije g. Arniča Blaža priredil v župni cerkvi v Domžalah preteklo nedeljo cerkveni koncert v korist otroškega zavetišča v Domžalah. Koncert je v moralnem in materija.lnem oziru uspel nad vse pričakovanje.
Smrtna kosa. V Podgorju pri Kamniku je umrl v 73. letu starosti posestnik Benkovič, bratranec pisatelja Jožefa Benkoviča. Naj počiva v miru!
Žalec
Sokolski nastop. V nedeljo, 30. t. m. bo v Grižah pri Žalcu javen telovaden sokolski nastop, ki se ga bo tudi Sokol Žalec udeležil polnoštevilno.
Veselica. Prostovoljno gasilno društvo v Go-tovljah pri Žalcu priredi v nedeljo, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih g. I. Kača veselico. Spored: 4 dejanka »Bele vrtnice«, petje in prosta zabava. Čisti dobiček je namenjen nabavi novih cevi.
Sejem. V soboto, 29. t. m. bo v Žalcu velik sejem, na katerega bo pripeljala vsa Savinjska dolina svojo živino in poljske pridelke. Prišlo bo tudi veliko kramarjev iz vseh delov Slovenije.
Hmcljski kupci. Tukajšnji hoteli in restavracije so sicer že polne kmeljskih kupcev, prava kupčija pa se še ni pričela, ker še ni ves hmelj obran in zato še ni pravega pregleda čez ves pridelek. Pridelku je zadnji dež veliko škodoval. Hmelarji bodo pustili ves hmelj, ki je količkaj prizadet po rji, neobran na drogih, da bo letošnji pridelek mogel uspešno konkurirati na svetovnem trgu.
Planinska koča. Na Mrzlici, do katere je iz Žalca dobre 3 ure, gradi SPD iz Trbovelj drugo	>
planinsko kočo, v kateri se zadnja tesarska in mizarska dela bližajo koncu. Dne 6. septembra bo slovesna otvoritev.
Iz šaleške doline
Deputacija pri banu. Pred dnevi je bila pri banu dr. Marušiču v Ljubljani rudarska deputacija. Prosili so ga pomoči in posredovanja za izboljšanje položaja v tej težki krizi. G. ban je obljubil svojo pomoč.
Sejem v Velenju. V ponedeljek je bil v Velenju Jernejev sejem. Bil pa je slabo obiskan, ker nj denarja. Iz gostiln pa je vseeno odmevalo veselo hreščanje harmonik.
Legitimacije za ljubljanski velesejem, ki veljajo tudi za polovično vožnjo, se dobijo na občini.
Sv. Jurij pod Kumom
Občinski odbor je že dvakrat moral k seji v Trbovlje, ker želi tamkajšnja občina uaši izročiti most čez Savo pri Gorencu. Naš odbor se prevzemu upira zaradi velikih stroškov.
Gozdne komplekse v Gatni, last gospoda barona Codellija iz Ljubljane, so začeli izseka-vati. Zaposleni so večinoma domači delavci.
Poroka. Na Čebelniku pri podružni cerkvi m Mamolju se je poročil gosp. Jurij Medved gospodično Ano Borišek. Čestitamo!
Bučka
Konec pasjih dni. 21. t. m. so se pasji dnevi zaključili s točo, ki je grozdje — zadnjo nado našega obubožanega in zadolženega kmeta — skoro popolnoma uničila, ono pa, kar je še ostalo na trtah, bo pa segnilo. Ajda je uničena, prav tako fižol in drugi poljskh pridelki. Najbolj so prizadeti po toči sledeči kraji: Močvirje, Trebeže, Legarje, Gurca, Radelca, Sela, Križe, Jesenice, Sleme in Raški vrh. Že na Vidov dan je toča potolkla in žitaric je komaj za seme. Fižola vsled suše ne bo skoro nič, koruza je prav tako brez strokov. Enako je s sadjem Sena je polovico manj kot druga leta, otave pa sploh nič ne bo. Za živino se ne dobi nič, ljudje so začeli klati, ker nimajo dovolj krme ..
Čebelarstvo. Čebelarji so zelo v skrbeh, kajti šest tednov že ni bilo nobene čebelne paše radi suše in slabega vremena. Zadnji up čebelarjev je splaval po vodi, ker so si obetali medu od cvetoče ajde, ki pa je zbog toče stolčena in uničena.
Kaj znancev že zasula je lopata. V nedeljo je preminul najstarejši mož v naši župniji, Jože Tomažin iz čolnišč pri Bučki. Pokojnik je doživel lepo starost 91 let. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje I
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno
Hujsla promet v luči plačilne bilance
Ko je nemška republika sklenila obdavčiti Inozemski obisk lastnih državljanov z izseljeniško takso 100 zlatih mark, je nastal v srednjeevropskih tujskoprometnih državah enodušen protest. Vse diskusije v tem vprašanju so se več ali manj gibale okrog centralnega vprašanja plačilne bilance. Dobro poučeni politični krogi v Nemčiji zatrjujejo, da bo v prihodnjih dneh ta taksa končnoveljavno odpravljena. Z njo bodo seveda izginile diskusije in tudi označba plačilne bilance bo zopet splavala v pozabljenje.
Dejanska ugotovitev postavke tujskega prometa v plačilni bilanci je popolnoma nemogoča. Vsaka še tako precizna ln izdelana statistika tujskega prometa ne bi bila v stanu niti približno določiti zneskov, ki jih tujci donašajo v državo, niti bi ne mogla presoditi višine plačilnih sredstev, ki jih lastni državljani porabijo v inozemstvu. Vse številke, ki jih v tem pogledu navajajo posamezne države, slonijo na dobromišljenih ali pa tudi zlonamernih cenitvah.
Strokovnjaku ostaja torej samo gola cenitev, ki pa se le v redkih slučajih približuje dejanskemu stanju. Društvo narodov je pred kratkim izdalo brošuro: Balances des Paiments«, lz katere so razvidni prispevki posameznih držav o plačilnih bilancah tujskega prometa. Zal, so v tej brošuri izpuščene nekatere zelo važne tujskoprometne države v Evropa, predvsem Švica, Italija, Španija, Portugaljska, Nizozemska, Romunija, Bolgarija ln Grčija. Tudi iz drugih svetovnih delov manjka mnogo držav.
Vodstvo aktivnosti tujskoprometne bilance je že desetletja pridržano Franciji. Skoro vse bogastvo Francije bazira na tujskoprometni industriji. V zadnjem letu so pustili tujci v Franciji per saldo za vsakega francoskega prebivalca nič manj ko 480 dinarjev, skupno Din 19-04 miljarde. Slični dohodki se vrstijo v Franciji, če odštejemo medvojna leta, že več desetletij. V Evropi sledi Franciji Švica. Švicarji svojih
Gospodarske vesti
X Naš Izvoz v mesecu julija. Po podatkih generalne direkcije carin smo v juliju 1931 izvozili 255.398 ton blaga v vrednosti Din 351'3 milijonov. V juliju 1930 Je znašal naš Izvoz 391.987 ton v vrednosti Din 513' milijonov. Naš izvoz se Je potemtakem kvantitativno znižal za 35"/o, pov rednosti pa za 32“/». V prvih 7 mesecih smo skupno izvozili za 1'9 milijonov ton blaga v skupni vrednosti 2'67 milijard dinarjev. V prvih 7 mesecih leta 1930 pa je znašal naš izvoz 2’8 milijonov ton v vrednosti 3'9 milijard dinarjev. Količinsko nazadovanje znaša torej 33'2"/o, vrednostno pa 31.2”/o. V mesecu juliju se nahaja še vedno stavbeni les na prvem mestu (59 milijonov), pšenica (35’4 milijonov), prašiči (307 milijonov), jajca (24"4 milij.), govedo (158 milij.), cement (14’3 milj.), minerali in rudnine (158 milij.), sveže meso (142 milj.), koruza (12*3 milj.), drobnica (105 milj.).
X Naša država na solunskem velesejmu. Naša vlada je odločila, da se službeno udeleži letošnjega solunskega sejma, ki se bo vršil od 13. do 27. septembra t. 1. Organizacija te službene udeležbe je poverjena beograjskemu Trgovinskemu muzeju (Miloša Velikog ul. 29). Vse one tvrdke in podjetja, ki žele razstaviti svoje proizvode na letošnjem solunskem velesejmu, naj se prijavijo najkasneje do 5. septembra Trgovinskemu muzeju, ki jim bo nakazal brezplačni razstavni prostor v jugoslovanskem paviljonu. Razstavljalci se nadalje obveščajo, da bodo oproščeni vseh transportnih in zavarovalnih stroškov, če dostavijo svoje vzorce do istega termina Trgovinskemu muzeju. Te ugodnosti veljajo seseda samo za običajne količine vzorcev za razstavo v skupnih prikazih. Če pa razstavljalci želijo razstaviti večje količine, imajo 758/o popust za transport in zavarovanje vzoreev. Osebje jugoslovanskega paviljona daje intere-sentoin-kupcem vsa potrebna objašnjenja brezplačno. ,
X Osnovanje Glavne vinogradniško zadruge r Beogradu. V nedeljo se je vršila v Beogradu skupščina vinogradnikov iz glavnih vinorodnih središč naše države. Pri tej priliki je bila osnovana Glavna vinogradniška zadruga s sedežem v Beogradu. Vsi govorniki so enodušno nagla-šali potrebo po skupni vinogradniški matici, ki je še prav posebno potrebna v sedanjem kritičnem času našega vinarstva. Glavni govornik g. Voja Gjorgjevič je prikazal statistične podatke, iz katerih je bilo razvidno, da je površina vinogradov od leta 1920 ostala skoro na isti višini, kar znači, da naši vinogradniki povsem upravičeno smatrajo vinogradništvo kot nerentabilno gospodarsko panogo. Vzroki neuspehov so slabe sorte, neorganizacija proizvodnje in zelo pomnjkljiva trgovska sposobnost. Vsled tega je bil že skrajni čas, da se osnuje organizacija, ki bo vsa ta vprašanja strokovno proučila in reorganizirala današnji položaj vinogradništva pri nas.	)
X Oddaja popravila zgradbe v Karlovcu se bo vršila potom ofertalne licitacije, ki se bo vršila dne 4. septembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na »pogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri Istem oddelku).
X Nelzpremenjena diskontna mera v Nemčiji. Havas poroča lz Berlina, da ostane diskontna mera nemške narodne banke nelzpremenjena ln da znaša 10«/®.
X Francosko-madjarska trg. pogajanja. V Budimpešti so se pričela trgovinska pogajanja med Madjarsko ln Francijo. Pogajanja se vodijo na francoskem poslaništvu. Do sedaj je dosežen sporazum v glavnih vprašanjih.
cenitev ne priobčujejo, niti o tem ne razpravljajo Zadevo smatrajo povsem pravilno za poslovno skrivnost. Dohodki per saldo se cenijo za preteklo leto na okroglo 5 milijard dinarjev. Italija je v zadnjih letih močno nazadovala, vendar se cenijo dohodki poslednjega leta na ca. 3'5 miljarde dinarjev. Tujskoprometna plačilna bilanca Belgije znaša 1'6 miljarde dinarjev. Tudi Avstrija navaja isto številko. Aktivna je nadalje plačilna bilanca Češkoslovaške za ca. 200,000.000 dinarjev. Ogromni dohodki češkoslovaških, letovišč se, kakor razvidno, precej visoko nevtralizirajo z velikimi izdatki lastnih državljanov na letovanjih v tujini. Aktivne so nadalje vzhodnoevropske države, predvsem naš država, ki je še pred nekaj leti izkazovala ravnovesje, poprej pa še znatno pasivnost. Dalje Turčija, Španija, Poljska ln Luksemburg.
Vodstvo pasivnosti v Evropi nosi Nemčija. Pasivni saldo znaša preko 1'5 miljarde dinarjev. Tudi Anglija Izkazuje veliko pasivnost. Med ostalimi državami so močno pasivne vse tri skandldavske države, Finska, Litva, Latlška ln Estonska, močno pasivna je tudi Madjarska. V prekomorskih državah vodijo glavno vlogo pasivnosti Združene države ameriške z nad 27'2 milijardami dinarjev. Kanada pa je nasprotno aktivna za polnih 1 milijard dinarjev.
Seveda so vse te številke zelo problematične vrednosti. Vsekakor pa nam razvrstitve aktivnosti, oziroma pasivnosti posameznih držav nudijo mnogo dobrega gradiva za propagandne svrhe našega tujskega prometa. V onih državah, ki Izkazuje največjo pasivnost, moramo tujsko-prometno propagando podvojiti, V teh državah je usidrana tradicija in to je treba pravilno izrabiti, posebno v sedanjih časih, ko Igra višina Izdatkov tako pomembno vlogo. Mi moramo naša letovišča graditi v prvi vrsti za srednji sloj, ne samo v pogledu primitivnosti v kom-fortu, pač pa kar je glavno v pocenitvi pridobivanja. Na tej osnovi nas se vršijo vse kalkulacije v bodoče.
X Kratkoročni dolgovi nemške republike. Švicarski upniki zatrjujejo, da znašajo kratkoročne nemške obveznosti napram Inozemstvu 7 milijard mark.
X Gospodarska literatura. Prejeli smo osmo številko mesečnika >Uzorni vrtljar i gospodar«, ki vsebuje mnogo poučnega gospodarskega čtiva. Posebno zanimivi so sledeči prispevki: Jednoletne penjalice, vporaba oglja v vrtnarstvu, Vinogradniške bolezni, Gospodarski pomen naše zelenjadne proizvodnje itd. itd. Priporočamo ta priročni in koristni mesečnik vsem našim gospodarjem. Letna naročnina znaša 60 dinarjev.
Dobave
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 26. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave vijakov, mikramit plošč, glede dobave 50 kg sikatlva, 50 kg terpentina, 450 kg suhe barve, 500 kg mini ja, 500 kg kita, 300 kg laka; do 2. septembra t. 1. glede dobave 1.000 kg karbida, 30 m* sita lz medeninaste žice, 20.000 kg riževe slame, raznih kemikalij ln posode ter glede dobave 2 računskih strojev.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejma do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov žarnic, 500 kg gline, 50 komadov Izolatorjev, 780 komadov plošč etemita, 60 komadov eternitnlh slemenjakov, 2000 komadov žebljev za eternlt ali salonit.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave kotnega železa; do 31. avgusta t. 1. glede dobave železnega odra za ekshaustor; do 7. septembra t. 1. pa glede dobave I risalne mize.
Direkcija državnega rudnika Senjskl Rudnik sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 60.000 kg portland-cementa, raznega mila, »Vim« paste, konjskih oprem, soli za živino, raznih pil, smirkovega platna, steklenega papirja itd., žice, žebljev in avtomobilskih delov; do 7. septembra t. 1. pa glede dobave 30.000 komadov opeke.
Direkcija državnega rudnika Vrdnlk sprejema do 3. septembra	t.	1.	ponudbe glede	dobave
jeklenih ventilov; do 10. septembra t., 1. pa glede dobave 300 kub. m peska, 2000 komadov Samotne opeke ln 1 turbogeneratorja.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 12.000 komadov krajnikov.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 3. septembra	t.	1.	ponudbe glede	dobave
1000 kg bencina	in	300 kg petroleja;	do 10.
septembra t. 1. pa glede dobave steklenic za ogljikov kislino.
(Predmetni oglasi	z	natančnejšimi	podatki
so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani Interesentom na vpogled).
Kneginja Zurova
je knjiga, ki pripoveduje o trpljenju zaradi požrtvovalne in idealne ljubezni. To je knjiga, ki Vas bo globoko ganila. Zopet in zopet jo boste vzeli v roke. Knjiga velja Din 3(V— broširana, Din 85'— v polplatno vezana, s poštnino Din 1*— ve$.
Borzna poročila
dne 25. avgusta 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 25. avgusta. Amsterdam 2283-87 do 2290-71, Bruselj 789-93-792-29, Curih 1102-95 do 1106-25, Dunaj 795-76—298-16, London 275-13 do 276-95, Newyork 5652-62—5669-62, Pariz 221-99 do 222-65, Praga 167-64-168-14, Trst 296 13 do 297-03.
Zagreb, 25. avgusta. 25. avgusta. Amsterdam 2283-87—2290-71, Dunaj 795-76—798-16, Bruselj 789-93—792-29, London 275-13—275-95, Milan 296-13—297-03, Newyork kabel 56-6362—56-8062, Newyork ček 56-5062—56.6962, Pariz 221-99 do 222-65, Praga 167-64-16814, Zurich 1102-95 do 1106-25.
Beograd, 25. avgusta. Amsterdam 2283-87 do 2297-71, Bruselj 789-93-792-29, Curih 1102-95 do 1106-25, Dunaj 795-76—798-65, London 275-13 do 275-95, Milan 296-13—297-03, Newyork 5652-62 do 5669-62, Pariz 221-99—222-45, Praga 167-64 do 168-14.
Dunaj, 25. avgusta. Amsterdam 287-15, Beograd 12-5587, Bruselj 99-20, Bukarešta 4-2250, London 34-5687, Madrid 63-75, Milan 37-2450, Newyork 71120, Pariz 27-87, Praga 21-0750, Sofija 5-154, Stockholm 190'30, Kopenhagen 190-20, Varšava 79‘58, ZUrich 138-66.
Curih, 25. avg. Beograd 90278, Pariz 20-1275, London 24-945, Newyork 513'50, Bruselj 71-65, Milan 26'85, Madrid 45-50, Amsterdam 207-12, Dunaj 72-17, Stockholm 137-35, Oslo 137-23, Kopenhagen 137-20, Sofija 3-7225, Praga 15-21, Varšava 57 50, Budimpešta 90-025.
Vrednostni papirji
Ljubljana, 25. avgusta. Državni papirji: 7% inv. pos. 70—71-50, vojna škoda ar. 334 do 336, kasa 334—336 (334), sept. 334—338, dec. 343—346 (344), 4% agr. obv. 45 bl„ 7% Bler 69-75—70 (69—70), 8% Bler ar. 78-50 (79-50 do 79), kasa 78 d., 6% beglučke 56—57 (57). — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 957-50 do 965, Union 150—155, Kredit 121—126, Jugo 67—68, Obrtna 35, Ljublj. kred. 120 d., Medju-narodna 68 d., Narodna 5450 d. — Industri-j a : Šečerana Osijek 216—218, Trboveljska 225 do 230, Slavonija 200 d., Vevče 120 d., Narodna šum. 25 d., Gutmann 115 d., Danica 65 d., Drava 216—218, Isis 40 bi., Dubrovačka 300 do 330, Jadr. plov. 480 bi.
Dunaj, 25. avgusta. Bankverein 14, Prioritete 98-50, Trbovlje 27.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 25. avgusta. 7% Blaire 66—67.
Newyork, 25. avgusta. 8% Blaire 73-50—75, 7% Blaire 66-67-50, 7% pos. DHB 62-65.
Žitna tržišča
Tendenca za koruzo neenakomerna, brez prometa.
Novi Sad, 25. avgusta. Koruza: bačka okrogla 110—110. Vse ostalo brez izpremembe. Tendenca: neizpremenjena. Promet: Pšenica 5 vag., koruza 9 vag., moka 4'5 vag., fižol 2 vag., otrobi 1 vagon.
Sombor, 25. avgusta. Pšenica: srem., slav. 79 kg 160-162-50. Rž: bačka 130-135. Ječmen: bački, srem. 63-64 kg 115—120. Koruza: bačka 91—93. Tendenca:	neizpremenjena. Promet:
skupno 19 vagonov.
Budimpešta, 25. avgusta. Tendenca: slaba. Promet: tih. Pšenica: dec. 10-61—10-65, marc 11-75-11-95 (11-75-11-76). Rž: dec. 11-05 do 11-90 (10-85-10-87), marc 11-90-12-15 (11-90 do 11-92). Koruza: maj 13-10—13-22 (13-10 do 1311).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa.
Agitirajte zn »Jugoslovana«!
Go ko
Pipenbacher
konces. šoferska šola, Ljubljana. Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informaoije.
1780
Vreče 1768
nakup in prodaja Alojz Grebenc
Ljubljana, Dunajska cesta 36
Priporoča se
naravni domači
Malina”
tvrdke „ Ljubljana VII
Medvedova ulica 4
Nogavice, roka« vice, volna in bombaž
aajoeneje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska nlioa is Stari trg
Vse barve, lake in limeže
dobite najbolje in po konkurenčnih cenah pri
„Lustra" V. Laznik
Ljubljana
Gospoivefal« cesta 12
poleg restavraolje ,.Novi Svet“
1520
Še nekaj nedeljskih športnih zanimivosti
V našem včerajšnjem poročilu smo radi pomanjkanja prostora morali nekatere športne dogodke izpustiti. Prinašamo jih danes v skrajšani obliki.
Motokolesarska Ilirija je priredila jako uspelo motociklistično dirko na Ljubelj. Zal je motilo prireditev slabo vreme ln je moralo nekaj dirkačev, ki so imelt dobre izglede, med tekmo radi defektov Izstopiti. V treh kategorijah je zmagal Zagrebčan Uroič, kl Je dokazal, da je najboljši jugoslovanski dirkač. Dosegel je na progi 5150 m najboljši čas dneva 5 minut 41"8 sekund. KK Iliriji je treba na lepi prireditvi čestitati.
V tenisa Je nepričakovano porazila Ilirija prvaka dravske banovine Rapida s 7:4.
Plavači so šli na »rajžo«. V Kamniku je ondotni klub priredil lepo uspelo propagando tekmo, na kateri sta sodelovala tudi Ilirija in Primorje. Skoda, da je bila voda zelo mrzla.
V Rimskih Toplicah je bilo varno pbratno. Tam napaja bazen vrelec ln ima voda 28* C, ka je za tekmovanje mnogo pretoplo. Kljub temu so se Ilirijanl dobro počutili in nas naprošajo, da izrazimo ravnateljstvu najtoplejšo zahvalo za ljubezniv sprejem in pogostitev. V splošnem Je opažati, da so tudi na deželi začeli plavači »migati« ln da ne bo dolgo časa, ko bo postalo plavanje naš narodni šport.
V Dubrovniku so dva dneva gostovali ma-djarskl plavači. Po nastopu v Splitu, se Je podala madjarska B reprezentanca v Dubrovnik. Na 100 m prosto je zmagal Matič (Jug) v izvrstnem času 1:02-4 pred Lakyjem (Madjarska) 1:02 8. Na 100 m prsno je bil prvi Mazay (M) 1:23, 2. Fabris (J) 1:29"8. 200 m prosto: 1. Kanassjr (M) 2:25‘2, 2. Ciganovlč (J) 2;28‘8. 3 X 100 m mešano: 1. Madjarska 3:49'8, 2. Jug 3:50"9. V waterpolu je zmagal Jug s 2:1.
V nedeljo so se drugič srečali Jugovcl z Madjarl in so zopet dosegli častne uspehe. 50 m prosto: 1. Matič (J) 26-5, 2. Kanassjr (M) 27. — 100 m hrbtno: 1. Ciganovi« (J) 1:17-8, 2. Mazay (M) 1:20. — 400 m prosto: 1. Bibiča (J) 5:28, 2. Vago (M) 5;38'5. — 4 X 60 m prosto: 1. Madjarska 1:53'2, 2. Jug 1:54'8. V waterpolo Je Jug sijajno zmagal s 5:0.
Na prvenstvu Evrope se Lampretova na 100 m prosto ni mogla plasirati. Izpadla je že v predteku s časom 1:18*4. Damski rezultati so bili senzacija dneva. V skupini Lampretove je zmagala Godard (Franclja) v 1:10’4, 2. Cooper (Anglija) 1:11*8, 3. Braun (Holandska) 1:12, 4. Lipoš (Madjarska) 1:14, 5. Lampret (Jugoslavija, 6. Svitak (ČSR). Izpadla je tudi Madjarka Sipos z izbornim časom 1:14. — Pri moških je dosegel najboljši čas predteka dr. Barany (Madjarska) 59‘8.
V lahki atletiki so Angležinje premagale Nemke s 53:47 točkami.
Seja odbora za postavitev smučarskega doma SK Ilirije se vrši v petek, dne 28. t. m. v »Prešernovi sobi« restavracije »Novi svet« ob 20. uri zvečer. Vsled posebne važnosti prosim polnoštevilne udeležbe.	Tajnik.
Uboge ptičice pozimi
Kljub vsemu mrazu in pomanjkanju hrane nimajo takega gladu in takega apetita kot pošten slovenski smučar po trudapolnem »pikar-jenju«. Da, da, pika je huda reč, posebno če se nahaja nad njo pika, namreč nad piko zali fantek ali lepo zaokrožen gospodin.
Ako pa kljub vsemu trudu in težavam na koncu ni pravega zapika in se oglaša želodček, pika pa želi udobnega počitka, potem ni običajne dobre smučarske volje in humorja.
SK Ilirija je pa rekel zapikl Postavil bo udoben smučarski-dom v Slatni v Planici ter je v ta namen izdal obveznice po Din 100-—, ki jih bo vsako leto primerno število izžrebanih in na ta način posojilo v doglednem času do pik* natančno povrnjeno.
Z graditvijo se bo pričelo v najkrajšem času tako, da bodo našle zavetja pod streho že pred prvim mrazom tudi uboge ptičice pozimi.
Pika.
Gramofonske plošče po 3 Oin
izposoj uje „SLAGER“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. Ljubljana, Vegova ulica 2	1501
Razširjajte Jugoslovana!
OPEKO
prvovrstno, v vsaki množini, nudi po naj nižjih dnevnih cenah
opekarna JOŽE ORAŽEM ml.
Srednje Gameljne, p. St.Vid nad Lfubllano
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
Pred Skotilo Stev. 15
priporoča svojo bogato zalogo ga'anterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih oenah. — Velika izbira vseh vrst nogavio. D. M. O. in C. M. S. predmetov.
Na debeloI	1791	Na	drobno!
Sokolstvo
Telesna vzgoja jugoslovanskega naroda
Zakon o telesni vzgoji našega naroda mora biti izraz našega narodnega življenja in duše našega naroda, on se mora prilagoditi našemu narodnemu življenju, to se pravi, on se ne sme kopirati, t. j. enostavno prevzeti od drugih narodov.
Naša telesna vzgoja mora biti izraz našega sedanjega narodnega zdravja in to mora biti izhodna točka, ter se ne sme enostavno reči: kakor je pri drugih narodih, tako mora biti tudi pri nas. Zakon o telesni vzgoji našega naroda moTa vsebovati take težnje, ki bodo tako v sedanjosti poboljšale ne samo telesno zdravje v narodu, marveč bodo vplivale tudi indirektno na vsa naša državno-narodna, ekonomska, soci-jalna in kulturna vprašanja, kakor bodo tudi v bodočnosti imele odločilen vpliv na telesno vzgojo našega naroda. Tak zakon mora biti izraz naših teženj.
Zakon o telesni vzgoji mora vsebovati tak sistem in tako organizacijo, ki nam onemogoču-jeta tekmovati v Slovanstvu in človečanstvu ter nam bo dal možnost, da vstopimo v vrste narodov sveta. Dati nam mora možnost, da ustvarimo telesno vzgojo za naš narod, ki odgovarja njegovemu značaju. Narodi, na kakršnem ozemlju pač žive, imajo povsem drug značaj. Nekateri narodi so bolj industrijski, drugi poljedelski itd. Naš narod je zaradi večne borbe v preteklosti za svoj obstanek toliko viteški in narodno zaveden, da mu skoro ni primere na svetu. Naš narod se ne bori samo za svojo svobodo in svoje pravice, marveč on se bori za vsakega svojega podjarmljenega brata. On je poljedelski, ker 85%> je kmetskega naroda, on je vojaško borben, takega ga je napravil položaj naše domovine, on je miroljuben, hoče samo svoje, tujega ničesar. Naš narod je takšen bil, takšen mora, da ostane vse do tedaj, dokler se ne izpremeni položaj vseh narodov, ki nas obkrožajo bližje ali dalje. Toda to ne znači, da ne bomo sledili kulturi drugih narodov. Viteški duh, nacijonalna zavest, obdelovanje zemlje, kot temelj ekonomske moči našega naroda, borba *a svobodo podjarmljenih bratov itd., vse to nam je ustvarilo zavest za telesno vzgojo in sdravje, toda ne kot sredstvo za osvajanje, tlačenje drugih narodov itd., marveč kot srestvo Bamoobrambe, za ohranitev vsobode, narodnega zdravja, za vršitev svojih dolžnosti bodisi vojaških ali svojih lastnih. V dobi borbe je uporabljal naš narod orožje, v mirni dobi pa tekmoval z drugimi narodi v atletiki itd. Naš narod do najnovejšega časa ni poznal telesne vzgoje, ni poznal sistema, vendar pa je imel smisel za telesno gibanje, za zdravje, za junaške pohode, za borbe za slabejšega in podjarmljenega, za vrline ptice-sokola itd., vse to je uvrstil v fizični kult in narodno zdravje. Najlepši dokaz za vse to so nam naše narodne Pesmi, zlasti bratov Srbov. Tudi ime ptice sokola je prešlo od nas k bratom Cehom. O tej ptici poje naša pesem kot ptici poleta, drznosti, brzine, dalekovidnosti itd. Ta kult je ustvaril Pn nas značaj našega naroda.
Zaradi tega zakon o telesni vzgoji našega naroda ne sme biti nasproten tem momentom iz preteklosti, marveč, da popolnoma odgovarja takemu značaju in življenju našega naroda. Zakon o telesni vzgoji se mora ozirati na značaj našega naroda, kajti zanj ni vse drog, bradlja, konj in podobno, marveč naše narodne jgre, združene s skupnimi prostimi vajami. Telesno vzgojo je treba dati vsemu našemu narodu in to predvsem s higijensko telovadbo, da
*	njo preprečimo biološko propagando narodovih množic. Kadar se nam bo to posrečilo, potem lahko začnemo z čisto fizično vzgojo. Meščanom je treba dati predvsem: mnogo gibanja, »raka in solnca. Kar se tiče Sole, tej je treba dati tako telesno vzgojo, ki bo predvsem koristna onemu delu človeškega telesa, ki največ trpi v šolskem življenju, to so prša, srce in Pluča. Telesna vzgoja v vojski mora povzdigniti obrambo domovine do najvišje stopnje.
Tako bi telesna vzgoja delovala na pripadnike: na kmetih, v mestih, v šoli in vojski, da postane narod zdrav. Toda zdravje je poglavitni pogoj normalnega življenja tako posameznikov, Kakor društev in naroda. Brez zdravja ni ekonomske sile in socijalne pravice in narodne zavesti, ni ohranitve države.
‘Radio
Ljubljana, sreda, 26. avgusta. 12.15 Plošče. “•45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. io.30 Salonski kvintet. 19.30 Literarna ura (Sil-»ester Škerl). 20.00 Porodilo o šahovskem tur-»erju na Bledu. 20.30 Večer Saša Šantla: I. Uvod. »o besedo govori dr. Rupel; II. Gg. Drago Bur. |er in Drago Žagar pojeta ŠanUove pesmi. 22.00 J-ae, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, četrtek, 27. avgusta. 12.15 Plošče. ia'o Dnevne vestli- 13.00 Cas, plošče, borza. «>•00 Salonski kvintet. 19.00 Prof. Pengov: *ako proizvaja flora sladkor in škrob. 19.30 Urago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Porodilo o šahovskem tumeju na Bledu. 20.30 Violinski "<Wcert g. Karla Rupel. 21.30 Operni duetni Mer. Izvajata gdč. Vera Majddč in g. Svetozar »»novec, solista ljubljanske opere. 22.80 Cas, ^nevne vesti, napoved programa za naslednji
Beograd, sreda, 26. avgusta. 11.35 Plošče. 12 45 ”®<liq orkester. 13.30 Poročila. 19X0 Narodne P®smi. 20.00 Predavanje. 20.30 Radio orkester. . “»ograd, četrtek, 27. avgusta. 12.35 Plošče, lftajj Narodne melodije. 13.30 Radio orkester. J:30 Narodne pesmi. 20.00 Medicinsko predavaje. 20.30 Prenos iz Ljubljane. 22.30 Dnevne in Porine vesti. 22.50 Radio orkester.
—v»	nauiu	uinesier.
sreda, 26. avgusta. 12.20 Kuhinjo. plošče. 13.30 Poročila. 20.15 Kulturne 'in žiln	veeti-	203°	Ruski	večer.	22.00	Poro-
vremenska napoved. 22.10 Ruski večer (na-
u5ra*a, sreda, 26. avgusta. 11.30 Plošče. 12.30 17	0s‘rava. 14.10 Plošče. 14.30 Bratislava.
*oil in 19-05 Saksofon. 19.25 Narodne pa-
•	19.55 Bratislava. 21.30 Moravska Ostrava.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 4579/1.	2370
Razglas
V	registru pomožnih blagajn se je pri Trgovskem dobrodelnem društvu »Pomoč«, reg. pom. blagajni v Ljubljani, vpisala iz-prememba čl. 10. pravil.
Izprememba pravil se nanaša na izplačevanje posmrtnin z ozirom na člane, ki so po 20 letih oproščeni nadalnjega vplačevanja pristojbin.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani dne 18. avgusta 1931.
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 153/31—9.	2375
Dražbeni oklic.
Dne 21. oeptembra 1931 ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolenčice vi. št. 102.
Cenilna vrednost: Din 21.301’—; vrednost pritikline: Din 1620'—; najmanjši po-nudek: Din 15.280'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I..
dne 20. avgusta 1931.
E 278/31—13 ’	2366
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. septembra 1931. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Miklavž, vi. št. 4.
Cenilna vrednost 152.700 Din 50 p. Vrednost pritikline 2950'— Din; najmanjši po-nudek 101.800'— Din; vi. št. 116, cenilna vrednost 12.712-— Din, najmanjši ponudek 8478'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, dne 11. avgusta 1931.
*
E 127/31—2.	2367
Dražbeni oklic.
Dne 9. oktobra 1931. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zales, vi, št. 28, 84 in 92.
Cenilna vrednost: 20.081’— Din. Vrednost pritikline: 1931-— Din; najmanjši ponudek: 20.000— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ložu, dne 17. avgusta 1931.
Konkurzni razglasi
Sa 20/31—4.	2374
900.
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju Ameršek Josipa, trgovca Loke št. 109, p. Trbovlje I.
Poravnalni sodnik: dr. Pernat, starešina okrajnega sodišča v Laškem.
Poravnalni upravitelj: dr. Drnovšek, odvetnik v Laškem.
Narok za sklepanje poravnave pri tem sodišču dne 2 3. septembra 1931 ob devetih.
Prijavni rok do 17. septembra 1931. Poravnalna kvota: 40% v teku 1 leta.
Okrožno sodišče ▼ Celju, odd. I.,
dne 8. avgusta 1931.
Sa 7/31-
901.
-6.
2359
Oklic.
Poravnalna stvar Bevca Franceta iz St. Jerneja.
Med dolžnikom in upniki dne 18. julija 1931 sklenjena poravnava po kateri se plačajo prvenstvene terjatve popolnoma, vse druge terjatve pa s 40% kvoto tekom šest mesecev po pravomočnosti potrditve poravnave, se v smislu § 51 por. r. potrdi.
Poroka sta: Bevc Vinko, posestnik v Beli-cerkvi, in Novosele Franc, posestnik v Št. Jerneju.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 4. avgusta 1931.
Sa 3/31-82. 902.
*
2358
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Gajšek Ludovika, trgovca v Sp. Hudinji pri Celju, je končano s potrditvijo poravnave.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 31. julija 1931.
Sa 15/30—13.	2376
903.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Pollak Josipa, trgovca v Dolnji Lendavi, registro-vanega pod' firmo Lazar Pollak v Dolnji Lendavi, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. avgusta 1931.
Sa 12/31—15.	2373
904.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Žerak Ignac, trg. na Vranskem, je končano s poravnavo. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 19. avgusta 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 1001/57.	2368
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 4234/2 z dne 15. avgusta 1931. na podstavi členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev za oddajo zidarskih del pri popravi fasade ter kleparskih in pleskarskih del na glavnem poslopju javne bolnice v Celju
I. javno pismeno olertno licitacijo v »krajšanem roku na dan 18. septembra 1931. ob enajstih dop. pri sreskem načelstvu v Celju. Vse potrebne podatke in pojasnila dobe interesenti v uradnih urah pri tehničnem razdelku Breškega načelstva v Celju.
Ponudbe se morejo glasiti za vsa dela, ali pa za vsako delo posebej v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za popravo fasade na glavnem poslopju.................Din	190.454'—
2. za kleparska dela . . . Din 53.895*—
3. za pleskarska dela . . . Din 12.106-—
skupaj Din 256-455-— Svojeročno spisane ponudbe na uradnem formularju, opremljenem s kolkom za 100 dinarjev (priloge s kolkom po 2-— Din) morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo oznako: <Ponudba za prevzem zidarskih, kleparskih in pleskarskih del pri popravi fasade na glavnem objektu javne bolnice v Celju ponudnika N.N.« neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe ne bodo upoštevane.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje, ter položiti kavcijo, katera znaša za zidarska dela 20.000'— Din, za kleparska dela 6000-— Din in za pleskarska dela 2000— Din.
Kavcija se mora položiti pri blagajni davčne uprave v Celju najkasneje na dan licitacije do desetih in sicer v gotovini, državnih vrednostnih papirjih, ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88 zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu 5t. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka: »B. Pogodbe in nabave«. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico, ki jo predloži z vročitvijo ponudbe predsedniku licitacijske komisije.
Poleg tega je treba predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo davčne uprave, opremljeno s kolkom za 20'— Din, da so plačani vsi davki v tekočem četrtletju, dalje overenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in overenje zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti za izvrševanje ponujenega posla. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Banovinska uprava si izrecno pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponujene svote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju, dne 21. avgusta 1931.
Stev. 2969/31.
*
Razglas.
2382
Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji okrog 6300 prm v lastni režiji izdelanih trdih drv loko skladišče pri železniških postajah Boh. Bistrica, Nomenj, Soteska, Dovje-Mojstrana, oziroma skladišče ob Rečici.
Na predpisanem vzorcu spisane ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din in 10% vadijem, je vložiti najkesneje do 14. septembra 1931 do enajste ure dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta štev. 1, kjer se bo tega dne vršila licitacija.
Obrazci ponudb in vsa pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani ter pri šum-skih upravah v Boh. Bistrici, Kranjski gori in na Bledu.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 24. avgusta 1931.
*
I./3 št. 391/1931/2 pers.
2371
Razpis.
Pri mestnem fizikatu v Ljubljani je po-polniti mesto
mestnega zdravnika-praktikanta.
Pogoji so sledeči:
1. državljanstvo Kraljevine Jugoslavije;
2. starost ne nad 40 let;
3. dokaz, da je odslužil kadrski rok ali da je vojaške službe oproščen;
4. dokaz, da je diplomiran doktor vsega zdravilstva in da je dovršil po državi za zdravnike predpisano prakso v javni bolnici.
V teku treh let po dnevu vstopa v mestno službo mora napraviti fizikalni izpit, prednost imajo pa oni, ki že imajo ta izpit.
Pravilne z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti najkesneje do 28. avgusta 1931
Eri predsedstvu mestnega magistrata v jubljani (personalni referent).
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1931.
Mestno načelstvo Ljubljana.
Razne objave
2380
Vabilo na VI. redni občni zbor,
ki ga bo imela Commerce d. d. dne 22. septembra 1931 ob desetih v družbenih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 2/1.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev bilanc in poročilo revizorjev.
3. Sklepanje o odobritvi bilanc za leto
1929	in 1930 in o podelitvi absolutorija.
4. Volitev upravnega sveta.
5. Volitev revizorjev.
Po § 14 družbenih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji ki so položili pri družbeni blagajni v Ljubljani šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z nezapadlimi kuponi vred.
V	Ljubljani, dne 24. avgusta 1931.
Upravni svet.
2364-3-2
Objava.
V noči od 23. na 24. junija 1931 sta mi bili ob prenočevanju v službi poleg drugih predmetov ukradeni na Senturški gori legitimacije, in sicer:
A) Po obrazcu 50 pravilnika za finančno kontrolo, izdano dne 12. marca 1923 pod štev. 331 po bivšem oblastnem inšpektoratu finančne kontrole v Ljubljani in
B) legitimacija za kupovanje kart z popustom 50% redne tarife za mešane, potniške in brze vlake, izdana dne 1. januarje
1930	pod štev. 184.247 od direkcije držav nih železnic v Ljubljani.
Obe legitimaciji proglašam za neveljavni.
V Kranju, dne 23. avgusta 1931.
Ivan Verbič, s. r.,
podpreglednik finančne kontrol«.
P. Ripson:	46
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Nato je bilo treba misliti na beg, toda kam in kako? Robert je samo vedel, da je pred njim prepad, za njim pa navpična stena, na koje ven štrlečem ob-zidku se je nahajal. Ako je bila možnost, plezati po steni navzgor, potem je bil rešen, ako ne, mu tudi sedanja sloboda ni ničesar pomagala. Začel je polagoma tipati nazaj. Plazil se je po vseh štirih na desno, toda zadel je ob navpično steno in ni mogel dalje. Na levi je imel več sreče, rob se je ob skali vlekel naprej, toda ne navzgor, temveč navzdol. To seveda ni bilo preveč razveseljivo, kajti treba je bilo priti navzgor in ven iz kaverne. Ker pa ni preostalo drugega, je Robert tipal naprej in lazil po vseh štirih previdno dalje. Naenkrat je čutil, da se na svojem potu obrača navpično proti steni in od prepada proč. To mu je bilo le ljubo, ker se je vedno bal, da bo padel v brezdno. Po nadaljnjem plezanju je spoznal, da se nahaja v podzemskem hodniku, ki se razširja. Sam Bog ve, kam je vodil.
Robert se je bal, dd vampirji ne bi prehitro prišli nazaj in opazili, kaj se je zgodilo, ter mu sledili na begu. Zato je hitel, kolikor je mogel, naprej. Seveda je napredoval silno počasi, kajti bil je v popolni temi
in srečo je še imel, da skale, preko katerih se je spuščal navzdol, niso bile preveč koničaste. Prijetno mu je že bilo, da se ni več razširjal po tem podzemskem hodniku oni smrad, ki je vladal v kaverni. Naenkrat je občutil, da je zrak precej vlažen, tudi na skalah je bilo to opaziti, bile so mokre. V daljavi se je nekaj svetlikalo pred njim. Oprezno je nadaljeval svojo pot. Bil je prijetno presenečen, ko je opazil, da je to svetloba preperelih kosov lesa, ki so ležali po tleh. Kmalu se je vsa okolica svetila v slabotni modrikasti luči. Spomnil se je pripovedovanja svojega prijatelja Pinta, ki mu je pravil, da je v podzemskem rovu nekega indijskega samostana naletel na glivice v ogromni množini, ki so se svetile. Sedaj je bil prepričan, da je na potu proti solnčni luči, v smeri proti izhodu iz te strašne votline. Toda čeprav je sedaj lahko hodil po konci in stopal zelo naglo po tem čudovitem rovu, ki je bil včasih bolj širok, včasih pa tako ozek, da se je komaj preril naprej, je vendar rabil še dobro uro, preden je v daljavi zapazil dnevno luč. Lahko si mislimo, s kakšnimi občutki je stopil na piano.
Sedaj je bil tu vsaj začasno na varnem pred vampirji. Pokrajina pa, v kateri se je nahajal, mu je bila popolnoma neznana. Sodeč po višini solnca, ki je stalo skoraj navpično na nebu in po vročini, ki je tu vladala, je bil mnenja, da se nahaja zelo daleč od naselbine Marsovcev, morda več tisoč kilometrov, in sicer v bližini Marsovega polutnika.
Spomnil se je besed Aeje, ki mu je bila večkrat dejala, naj nikar ne hodi proti jugu, češ da je tam vročina in na tisoče nevarnosti preži z vseh strani. Nahajal se je na obronku zelo velike gore, ki je imela obliko stožca in je brez dvoma bila nekdaj ognjenik. Ko je začel ogledovati okolico, ni mogel verjeti svojim očem.
Zapazil je nekaj svetlega na bližnji skali in ko je stopil bližje in potipal, je videl, da je čisto, suho zlato. In koliko ga je bilo! Na tisoče in tisoče vagonov bi bil lahko naložil. Pol gore je bilo iz zlata. Robert ga je tipal kot otrok, ki dobi novo igračko. Vzel je kose zlata v roko in jih tehtal. V istini, bilo je čisto zlato, kajti njega teža je bila zelo velika. Smejal se je in študiral, kaj bi se dalo vse na zemlji početi s takšnimi zakladi, ali tu to zlato ni bilo več vredno kot železo, da še celo manj, kajti iz železa bi se dalo marsikaj skovati, iz čistega zlata pa nič. Tu je Robert jasno spoznal, da zlato ni prav nič vredno, da mu je vrednost dala šele človeška lakomnost in nenasitnost. Prijel je za kepo te ničvredne kovine in jo zalučal daleč proč. Prvo, kar je sedaj začel iskati, je bila hrana. Ni mu bilo treba iti daleč in naletel je na obronku gore sredi strjene lavo na vinsko trto, ki je imela prfekrasne grozde. Z navdušenjem je Robert začel zobati velike jagode, ki so bile naravnost izborne. Pojedel je več grozdov in se tako nasitil in si ugasil žejo.
ne trgovc, ne urad. To je dovedlo do neverjetne zmede. Razburjenje se je poleglo Sela potem, ko je banka izdala nove bankovce in stare, bržkone tudi ponarejene, zamenjala ■ novimi.
Policija pa je prišla ponarejevalcem kmalu na sled. Ponarejevalci so namreč ustanovili na de deželi malo banko, odkoder so razpečevali ponarejeni denar po celi državi. Ugotovili go, da so lopovi v par letih izdali za milijone ponarejenega denarja. Policija pa je bila kar presenečena, ko je videla, s kako priprostiml sredstvi so denar ponarejali. Kot glavnega krivca so zaprli Tornesa, ki je svoje delo tudi priznal. Tornes je bil obsojen na dolgoletno ječo, sedaj pa ga je ječe rešila smrt.
V Perziji se ne bodo več zgodaj možili in ženili
V	Perziji mladina zelo naglo dozoreva In zato so se tam možili in ženili že otroci. Perzijski parlament v Teheranu pa je te dni sprejel novo postavo, ki pravi, da se fant ne sme poročiti pred svojim 19. letom, čeprav je goden za ženitev že s 14 leti, dekleta pa, ki so se doslej lahko možile že v 9. letu svoje starosti, morajo čakati, da dosežejo 15 let. Časopisje je izkoristilo to priliko, da piše tudi proti mnogoženstvu, ki ga je v Perziji še vedno dovolj (in v Evropi mogoče še več). Časopisje zahteva, naj se postavno omeji število žen, ki jih sme imeti mož.
Velik škandal v Marseille-u
V občinski upravi velikega pomorskega francoskega mesta Marseille so odkrili velike nerednosti. Pri zadnjih občinskih volitvah je namreč glasovalo tudi na stotine — mrličev, kar je opozicija dokazala z izvirnimi listinami.
V blagajni pa je manjkalo mnogo 100.000 frankov, ki so bili baje izplačani za podpore siromakom in onemoglim ljudem, pri preiskavi pa so dognali, da je prejemalo podpore na stotine
—	mrličev. Vsled teh odkritij vlada v občinski upravi silno razburjenje.
65 let star kolač
V državnem muzeju v Missouri imajo zbirko prav amerikanskih redkosti. Te dni so postavili v muzej še kot posebno redkost ženito-vanjski kolač, ki je že 64 let star. Na anglosaških ženitovanjskih pojedinah namreč nikdar ne sme manjkati večji ali manjši in bogato okrašen kolač, ki ga načne nevesta in odreže vsakemu gostu svoj kos. Ostanke ženitovanj-skega kolača pa v Ameriki zelo skrbno hranijo, tako kakor hranijo pri nas mestne ln kmečke neveste svoje pajčolane ali poročne obleke. Nedavno pa so obhajali nekje zlato poroko in pri tej priliki sta dala slavljenca okrasiti mizo g tistim kolačem, ki Je krasil mizo tudi na dan njune poroke. Tega kolača seveda niso več načenjali, ampak so ga dali v muzej.
Zopet nekaj »škotskih«
Na škotsko varčnost ali bolje: skopost, kroži po Angliji nebroj zabavljic in šaljivk. Evo vam nekaj novih:
Alei je bil član male kvartopirske družbe. Igrali so vedno »v štirih«. Zgodilo pa se je, da je eden od te četvorice umrl. Kakor vsi planinci, tako so tudi Škoti silno praznoverni. Zato so sklenili preostali trije, da morajo rajnkemu svojemu prijatelju dati nekaj s seboj za popotnico v novo življenje na onem svetu.
Prva dva sta darovala ranjkemu vsak po 1 funt (275 Din). Tretji pa je napisal ček na tri funte, ga položil k mrliču in vzel dva funta nazaj, ki sta jih bila položila prva dva člana družbe k mrliču.
•
Škotski kmet se je peljal v mesto z vlakom'
V vagonu je bilo še več drugih potnikov, škot potegne iz žepa pipic.o in prosi svoje sopotnik« drugega za drugim malo ognja.
»Obžalujem,« je rekel eden in drugi, »nimam vžigalic!«
»Prokleta banda,« je zamrmral kmet in p®" tegnil iz žepa — svoje vžigalice...
Plavalka Anita Grew
Hčerka ameriškega veleposlanika v Turčiji Anita Grew je preplavala morsko ožino Bospor od Črnega do Marmarskega morja (30 kilometrov daleč). Plavala je 5 ur, njen oče pa jo je spremljal v motornem čolnu
Star raziskovalec raka
S proučevanjem težke bolezni raka se bavi dandanes na tisoče učenjakov. Živeli so pa že pred stoletji ljudje, ki so se trudili spoznai in zdraviti to nevarno bolezen; med temi ljudmi pa je eden od najzanimivejših osebni zdravnik sultana Ala-daila (1135—1204), ki je napisal učeno medicinsko delo, kjer se bavi tudi z rakom. Zdravnik se je pisal Maimonides, njegovo delo pa je bilo zadnjič tiskano 1. 1804.
Maimonides se bavi v svoji knjigi najprej z vzroki raka. On analizira najprej kri in razločuje tri vrste krvi: rdečo, belo in črno. »Črni krvi« pravi vedno »črni sok«. Najboljša kri je rdeča kri, najslabša pa je »črni sok«. Nato preide Maimonides na delovanje drugih organov: jeter, žolča in vranice. Jetra »izdelujejo« kri, vranica pa očiščuje kri tistih sestavin, ki bi telesu in zdravju škodovale, če bi prodrle v telo. Če pa vranica slabo deluje, se dela »črni sok«, in če telo tega soka ne izloči, se razvije rak.
Po Maimonides-u je rak ozdravljiv, če se posreči »črni sok« iz telesa iztrebiti. Kri pa je treba očistiti večkrat. To pa se zgodi najlažje tako, če človek pravilno živi, da se dela v njem vedno več zdrave krvi. Posebno dobro je, če piješ posneto mleko, dobra pa je tudi zelenjava vsake vrste, potem ribe, ki jih naloviš v potokih med skalami, pa tudi meso perutnine, iz-vzemši vodnih ptic. Kdor pa uživa le mleko in mlečne jedi, ne bo nikdar dobil raka.
Tako pravi Maimonides, ki je živel pred nekaj stoletji.
Vsakdanje življenje v Moskvi
V	moskovskih časopisih niso najbolj zanimivi uvodniki in podlistki, kf so si vedno podobni kakor krajcar krajcarju, in tudi »visoka politika« ni prav nič zanimiva, pač pa so zanimiva drobna poročila iz vsakdanjega življenja. To so poročila, kaj se je vse zgodilo na cestni železnici, na ulicah, po jedilnicah, po fabrikah in trgovinah. Te drobne sličice ustvarjajo namreč pravo sliko moskovskega vsakdanjega življenja. Tega življenja pa tujci in turisti, ki prihajajo v Moskvo iz vseh delov sveta, navadno niti ne opazijo.
Moskovski časopisi n. pr. predlagajo, naj odpravijo svetilke na ulicah, češ da ovirajo tisti stebri avtomobilski promet. Za šoferje je sicer važno, da so ulice dobro razsvetljene, vendar pa šoferji silno sovražijo luči na stebrih in jih polomijo na leto nekaj stotin. In to danes, pravijo listi, ko je v Moskvi komaj 10.000 avtomobilistov. Kaj bo šele potem, ko bo vozil po moskovskih ulicah na stotisoče avtomobilov!
Tudi otroci so veliki sovražniki pouličnih svetilk. Otroci streljajo nanje s fračami, odrasli ljudje jih pa prav nič ne motijo, ampak
samo opazujejo, če bo dečko zadel ali ne. Tako je Moskva zlasti ob nedeljah skoro vsa v temi, ker imajo monterji prosto.
Težko je v Moskvi tudi za ljudi, ki bi se dali radi obriti in ostriči. Kdor se hoče »pomladiti«, mora računati s tem, da bo čakal nekaj ur. Dosti pa je ljudi, ki bi se radi brili sami doma, toda tudi to je težka stvar, ker ni britev in tudi ne aparatov za britje. Tako so je pojavil v nekem moskovskem listu predlog, naj vlada odpre posebno brivnico »Brij se sam«, kjer bodo ljudje imeli na razpolago britve, milo, krtače itd., potem pa naj vsak svoje delo opravi kakor ve in zna.
Velika težava je tudi z žlicami in z vilicami. Večina ljudi hodi namreč na hrano v javne kuhinje, tam pa morajo silno dolgo čakati, predno je kakšna žlica prosta. V trgovinah pa žlic in vilic ni...
Tudi s snago je bolj tako — tako. Na kolodvorih mora vladati po naredbi vlade največja snaga. »Dobro«, si je rekel neki postajenačel-nik, »bomo napravili« — in dal je odnesti iz čakalnic vse klopi. »Sedaj naj pa potniki čakajo, kjer hočejo, ampak tukaj bo snaga...«
Dobra opomba
V	nekem znamenitem hotelu v francoskem kopališču Biaritz-u (na atlantskem oceanu) kažejo gostom spominsko knjigo, kjer so se vpisovale razne odlične osebe. Tako je napisala odlična pevka Ivogiin tele besede v knjigo: »Lep glas je lep dar božji« — Ivogiin. Takoj za tem stavkom sledi drugi: »Tudi slab glas ni slaba stvar — Yvette Guilbert«. — Švedska pisateljica Selma LagerlSf pa je dostavila: »Najlepši dar božji je molk.« — Človek skoraj ne bi verjel, da je Selma Lagerl&f — ženska...
Veliki zakladi radija v Kanadi
Amerikanski časopisi poročajo, da so odkrili v severni Kanadi ogromna ležišča radija, ki so mnogo več vredna kakor pa nekdaj »zlata polja«. Ko so ljudje zvedeli za to naravno bogastvo, so začeli od vseh strani dreti v severno Kanado. Ni pa za ljudi dosti upanja, da bi prišli na svoj račun, ker bo vlada bržkone v svoji režiji in na svoj račun izkoriščala rudnike, kjer se nahaja uran, iz katerega pridobivajo radij.
Smrt znamenitega ponarejevalca denarja
V	ječi v mestu Alicante (v Španiji) se je te dni obesil v svoji celici, kjer je bil prebil že štiri dolga leta, znameniti ponarejevalec denarja Cabro Tornes.
Ta mož je bil po svojem poklicu fotograf in velik mojster v svoji stroki. Težko pa je bilo bilo zanj, da se ni hotel preživljati s poštenim delom, ampak se je lotjl z vso vnemo ponarejanja. Ponarejal je vse, od vstopnic za bikoborbe do največjih španskih bankovcev. Pred 20 leti so ga zaprli in je moral presedeti precej let v ječi, nato pa je živel nekaj časa pošteno in solidno in si je pridobil lepo premoženje. Toda njegovi nekdanji prijatelji so ga kmalu zopet izvabili na kriva pota.
Začel je ponarejati bankovce po 100 pezet in španska državna banka je 1. 1927. ugotovila, da se število ponarejenih bankovcev od dne do dne bolj množi. Strah pred ponarejenim denarjem se je razširil po celi deželi, kajti falzifikati so bili odlični. Vsak se je hotel stotakov le iznebiti, jemati jih pa nihče ni hotel,
Otvoritev radio-razstave t Berlinu
Zgodovinski oddelek razstave obsega dobo od leta 1890 do 1931
Parada švedske mornarice
Švedska mornarica je imela te dni pod vrhovnim kraljevim poveljstvom svoje velike pomorske vaje. Po vajah so priredili veliko vojaško parado. Na sliki vidimo matično ladjo za podmorni-• _____________________ce,	na desni in levi pa podmornice v paradni opremi
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mich&lek. — Urednik Anton Podbevšek, — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.