List 2. Tečaj XXXIV, gospodarske, obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarmci jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljan© po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 12. januarija 1876. O b s © g : Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. giškem načinu. (Dalje.) Gospodarske novice. Navod za pridelovanje lánů in prediva po Bel- Postava o stavbah na Kranjskem. (Dalje.) stvo. novice. Pregled dosedanjih diplomatičnih obravnav o ustaji kristijanskih Slovanov na Turskem. Naši dopisi. Novičar. Slovensko slov-Mnogovrstne Gospodarske stvari Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta Dné 4. vredjeni po mesecih Po )) Leta 777 Oesterr. Landw. Wochenblattu." Meseca januarija. Prvi in najstarejši sled vin o reje na Nem- škem písmo cesarja Karola Vélikega, v ka- terem vinograd města Hammelberg na Fran-kovskem daruje škofijstvu Fuldskemu. 1. 1762. se je prva živinozdravniška šola v Lyonu na Francoskem odprla po Bourge- , stvarniku živinozdravniškega znan-Do onega časa je živinozdravništvo latu st va. bilo v rokah kovačev. 1. 1770. se Ie v Pragi na Českem ustanovila družba za kmetijstvo in svobodné umetnosti. 1. 1824. se je odprla prva gozdarska šola v Nancy-u na Francoskem. 2. 1565. Je césar Maksimilijan II. prepovedal na- pravljati nove vinograde 9 zato ) ker se preveč vina prideluje na škodo polje- delstvu. 2. 1628. Prvi patent za drenažo in vsušenje u oč virjev na Angleškem se je podělil Burrelu 2. 1868. se je ustanovilo svilorejsko poskuš vališče v Gorici pod vodstvom prof. Haberlandt a. 3. 1759. Ustanovitev kmetijske družbe v kan- tonu Bernu v Švajci, ki je ena najstarejih Evropejskih kmetijskih družeb.*) 1857. se je slovesno odprla deželna kmetijska šola v Grossau v dolj Avstrij 1736. je přišel na svitlo kmetijsk k v Dublinu na Irskem ]e prví m najsta Dné Leta 1576. je umrl Konrád pl. Heresbach (rojen 1508) 9 kmetijskem. najstareji nemški pisatelj na polji 1766. Poziv c. kr. Dunajské vlade kmetovalcem posebno v bribovskih krajih v dolnji Av- strij i ) naj se poprimejo lan o reje in pre- 1831. 1854 1850 d i v s t v a. Punt mlatičev na kmetih pod vodstvom Lud da (odtod njih imé „Luddivci") na Angleškem zoper mlati lni ce. Organizacija razstav goveje živine v posamesnih okrajih na Francoskem. Be je odprla sola za podkovstvo in živinozdravništvo v Ljubljani, ki je po Dunajski in Graški tretja v Avstriji. (Dalje prihodnjič.) a v za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem načinu. Spisal Andrej Piskar. (Dalje.) Globok lovnat kom i lan n zemlj rem o razdeliti ajbolj tistih dežel a zemlja z drobnim a, da je dovol] rahla, je za Ako pregledujemo in primerjamo razne m emlj } največ lanu pridelujejo 9 7 kakoršna je za lan ugodna v t zamo-vrste Prva je mocna ilovnata zemlja z malo peskom in glino mešana; pravimo jej sploh težka zemlja. Druga je tudi ilovnata zemlja, toda toliko s peskom in glino mešana íucoaua , da je jako rahla in dobra za obdelovati, pravimo sploh p u h 1 i c a. Tretja je pa bolj peščena tei zemlja 9 prav malo z ilovico v mesana ? tako da se o mo- reji kmetijski Časnik na svetu kroti prav malo ali celó nič ne sprijemlje in se naglo 4. 1807. je umri J.' H. Finke, zakupnik v Kôsicu, osuši; tej pravimo sploh peščena ali lahka zemlja. včjerejec, ki je leta 1758 prvi Najlepši in najličnejši lan zřaste na močni no na Nemškem vpeljal z dosti Deskom in srlino mešani ilovnat imeniten t Spanjâke merino 1852. se je ustanovila družba na delnice (akcije) ~ ^ ^ A M. • * # na Dunaj za predivstvo v Avstrij zemlji. Kolikor rahleja je zemlja, toliko lepše in lič neje lan zřaste na nji; kolikor je pa zemlja bolj držeča « m ilovnata, toliko hodněji je lan. Tudi nanesmna ob Kranjska kmetijska družba, ustanovljena leta 1767 se vodah in rekah, ako je dovolj drobna in držeča in ni je tedaj začela kmalu za gori imenovano. preveč prodnata, ne presuha je dobra za lan. Ako je v zemlji preveč sprstenine ; je lan ne obrajta, zato ne slabeje in je za seme samo takrat, če eno ali dve leti • -1 * v/ . J • i ♦ I , A • I v* • v 1 • 1 stori dobro na šotnatem in mabovitem svetu. Ce je pod-nebje in vreme lanu ugodno, toplo in vlažno, stori lan dobro, če mu tudi zemlja ni tako po godu. počiva, in ze se premenja iz enega kraja v druzega. Seme menjati je že sploh potreba pri vseh kmetij- Kedar mu skih rastlinah pa vreme ne ugaja, je pa zemlje. treba za nj bolj ugodne ) a še posebno pri lanu. Nobeno seme ni tako izbi rčno kakor laneno, in no- beno nima tolikega vspeha na dober pridelek, ko ravno » lanú Belgijanci, kateri pridelujejo naj več in najlepšega laneno seme, Ce je seme dobro, se sme pričakovati imajo tudi različno zemljo. Večidel Holandije lep pridelek. m Belgije e naplavna zemlja, katero so v teku nanosile velike reke, ki se tam v morje izlivajo. zemlja skoro tako nizko leži, kot morje, zato so časa Ker Rusko seme pride iz Ruskih in Pruskih primorskih mest: Rige, Pernava, Memelna, Kraljevca itd. po več Seme od tam priđe v sodcih ali laj tah. Holandsko seme krajih napravljeni ježovi in nasipi, ki branijo, da valovi pride najlepše iz okolice S eel and o Renovih izlivih ne pluskajo na suho zemljo. Zemlja je navadna napla- vina (Alluvium). Po nekaterih krajih premaguje močna v žakljih. zato se tudi kliče „Seelandsko" seme. Razpošiljajo ga mesana, in ilovica, po drugih je ilovica zeló s peskom zopet se nahaja po nekaterih krajih tudi prod pa glina. Oeravno je zemlja precej različna, vendar pridelujejo povsod lep lan in izvrstno predivo. Samo čisto suh in Gnojenje, ohdelovanj m pnpra in vrstenj mlj za lan ; setev |>ust pesek, pa mrzla, težka ilovica ništa za lan. Zelo enaka zemlja je tudi na Irskem tam kjer Lan potřebuje globokoobdelane, rahle in gnojne zemlje. Lanene korenine se razprostirajo skor tako globoko v zemljo, kolikor gre steblo nad zemljo. uoiu v/iiaaa auiuijn ju l liv. v i juca> x i o j\ u ui ^ taiii , giuuuau v acluiju , ivuhj\ui gio olguiaj uau ůúUUIJU. lan raste, samo da je sploh nekaj bolj mastila in ima Ce zemlja ni globoko obdelana in zrahljana, ne morejo y J • i i 1 r> i • ' • rn i li i • ' i i y .i • i •• več sprstenine, kot v Belgiji. Tema dvema podobna korenine daleč v tla, se ne morejo razprostirati v zemlji je tudi Ruska zemlja po Baltiškem primorji, kodar naj- in ker jim manjka živeža, tudi steblo ne more rasti in več lanú in lanenega semena pridelujejo. Lanú je več sort. Oziroma na čas setve imamo zimski in letni lan. Zimskega sejemo jeseni, konec velikega srpana, ostane kratko. Zemlja za lan mora biti gnojna, toda nes surovim gnojem; lanu se ravno pred setvijo ne sme gnojiti z živinskim gnojem, ampak treba ga je sejati na tako ostane čez zimo in dozori okoli kresa. Po nekaterih zemljo, ki ima staro^gnjilno moč in je bila poprejšnjemu krajih mu pravijo „turSek" (turk). Prediva dá veliko in močnega, samo da je nekoliko trdo in oštro. Semena sadežu pognojena. Ce je zemlja, za lan namenjena, premalo gnojna, in je na vsak način treba gnojiti, se gnoj i ima veliko in izvrstnega, najboljše za olje. zimskega lanú je bolj za hodna in močna delà, biti bo sčasoma mogoče tudi iz te vrste lanú naprav- Predivo prav podelanim živinskim gnojem, ali pa z gnojnico. More- Ce se gnoj i z gnojem, se mora gnoj že prejšnjo jesen podorati, da pozirni razpade in se poprej dobro z zemljo ljati lično blago. Letni lan je tudi spet dvojni : eden je zgodnji jarec, ki ga sejemo spomladi, Ce se pa z gnojnico gnoji pomeša, predno se lan seje po Belgijski-navadi, se pa gnojnica na njivo vozi in kakor vreme ln zima poliva proti koncu zime ali pa zgodaj spomladi pred pripusti; on dozori konec malega srpana ob ajdovi setvi ali malo pozneje. Drugi je pa pozni, ki se zove pod-lan, ki ga sejemo tišti čas, kot ajdo, in dozori pozno setvijo. Za lan je gno jnica mnogo boljša kot pa trd V . ZL- vinski gnoj. Surov gnoj lanú še Škoduje, ako bi se mu jeseni. Prav za prav dozori seme malokdaj in še to komaj za olje. Ta lan ima sicer precej lično, toda slabo predivo. pognojilo pri setvi. Surov gnoj } ko začne v padati in se krojiti zemlji raz- ? rastline jako mocno žene, da bo- nas 97 nove c Jeki mu glavice same razpokajo, kedar je seme zrelo. Prezlej ima sicer več semena, toda predivo je bolj kratko in Pa tudi jarca je več sort in sicer pri , ki ima zaprte glavice, in pa prezlej ? tudi ni tako V mocno kot pri len ovcu. Zraven tega je treba paziti, da seme ne prezori in ne uide. hotno rastejo, pri tem pa ni maj o časa, si pravega živeža poiskati in se vtrditi, zato ostanejo hodne in vodene, namesti čvrste in močne. Tak lan rad poleze, ker nima prave moči; predivo je hodno in ga veliko odpade pri izdelovanji. Na oči se vidi veliko blaga, toda slabo je. Temu nasproti pa z gnojnico gnojeni lnn jako lepo Hi raste, stébla so drobná in dolga, predivo pa močno in bomo držali le l en ovca, kajti ta sploh lan ne uiae. ivu se ——^ ' ^ rekli mu bomo lično. Gnojnica razvija namreč svojo gnojilno moč v ima najboljše predivo, in je podlaga pre-divske obrtnije vseh predivskih dežel. Kakor pri vseh kmetijskih semenih, je tudi pri zemlji bolj rahlo in ne tako močno, kot trd gnoj ? kar je za lan veliko koristneje. (Dal. prih.) To 111 samo pri nas mar več lanu treba seme menjati. tudi drugje, in to ni vselej dosti samo v domaćem kraji, kraje v. Gospodarske novice. ampak je včasi treba seme dobiti iz daljnih Trtlia UŠ đrugačlia, kakor se je dozdaj mislilo. Tudi Belgijanci in Angleži dobivajo seme iz drugih dežel, vendar so začeli že tudi domá si iz tu-jega semena pridelovati mnogo domaćega požlahnenega semena. Najboljše laneno seme se dobi iz Ruskega in iz Holandije. Ce prav si v mnogih krajih pridelujejo domaće seme in ga pri setvi z domaćim menjajo, vendar od časa do časa sej ej 0 Rusko ali Holandsko izvirno Dozdaj se je mislilo, da trtna uš (phylloxera va- koreninah poskoduj 9 zdaj m C , in pa Boit f uda znanstvene aka statrix) trsje gospodje Balb demije v Pari družbe v Libournu, poklada na korenine trt, ampak v ljubje debla, in so 7 tajnik > ,jdi 7 da ta uš svojih jajćic jske ne celó do Prvo seme, ki priraste iz izvirnega ravno tako izvrstno, kot izvirno seme, včasi na perje samo 7 seme. 7 je bolj se pravijo mu „rozno seme u ali 7 >7 V se rožni lan". skor celó Iz izvali. To važno uš potem solncna toplota iz jajčic lajdbo razpravljajo zdaj vinorejci Prancoski, kajti če pbylloxe korenin pride, se se perj in debla do tega semena izrastlo seme je še tudi precej dobro, vendar je pa še boljše, če eno leto počiva, přednose seje; bo ta mrčea vse drugače zatreti mogel kakor se je zatiral dozdaj, ko se je njegovo gnjezdo 9 pod zemljo iskalo temu pravijo semenski lan. Dalnje seme je pa še Izvožnja soli iz Hall-a prepovedana. Časnik „Kárnt. Blatt" poroča, da je neki Celovški trgovec iz Halla na Tirolskem si naročil 5 žakljev soli, da pa je odgovor dobil, da dju naročene soli ne morejo poslat) zato, ker se ne sme iz Tirolov v druge dežele tega manjka kmetom in obrtnikom! jzvaževati. No V se dostavlja po pravici omenjeni časnik. Ako se hočejo take stene (pregrade) skozi več nadstropij, druga na drugi napraviti, se mora stena vsacega nadstropja za-se obstoječa postaviti. Ta stavbeni način je v náčrtu na tanko v razvid postaviti. Na pregradah ne sme biti nobenega kuriša. Cela poslopja staviti iz pregrad (stenovcev) Thi mol žuga podleti slavo salicilne kisline. H 44. je s posebno dovolitvijo oblastnije izjemoma dopuščeno sosebno za stanišča delavcem in za obrtnijske namene. Vendar se pa mora pri vseh takih poslopjih Leto in dan je preteklo t kar Lipskem izn*šel salicilno kislino (Salicylaâure) je prof. Kolbe v > ki 3® hi- pema do take slave přispěla, da seri a j se je mislilo, da imamo do visokosti od najmanj 7 dm. nad pod pri tleh napraviti podzidje ali iz kamna ali pa iz opeke; streha mora biti vama pred ognjem in podstrešje se mora ometati z ilovico najmanj 11 cm. na debelo; se mora vsak diranik med pregradami narediti v tej kislini sicer nedolžno pa krepko sredstvo zabianiti in vstaviti vse gnjijenje, vrenje in \z gradiva pred ognjem varnega teř mora biti na obéh k i sa nje. AI podoba je, da njeno slavo kmalu potlači stranéh ločen od lesovja z zidom, najmanj 15 cm. de- thimol, neka nova iznajdba, katera po skušnjah L. belim. Ognjišča morajo stati najmanj 1 m. da'eč proč Levin-a ima velikánsko ddoč vbraniti, da organske 0d lesovja in od pregrad. (§§. 34 stvari ne giajijejo ali da se vsaj dadó dolgo pred gnji-lobo zavarovaii. Ta nova iznajdba je 40.) thimol, ki Je 1Z- leček iz olja rastline, ki se po latinsko Thymus Ser- p ili um, po nemško Thi m i an, po slovensko pa ma- e v tabličnih kristalih tema dušica imenuje Pri poslopjih za stanovanje morajo biti pregrađena obeh stranéh dobro ometane z motrom (z mavto). m 45. Pokrivanje streh. Podstresne sobe. I V a 1 JLLJ V UU jl/ j ILI V laUAiVUUi X\1 lOtdUU predaja. V toploti 230 stopinj po C. vre, pri 44 sto- pinjah po C. se raztopi ; v vodi se ne raztopi lahko in dî si po materni dušici. Po porocilih Levin-a zadržuje raztopljecega thiniola popolnoma sladkorno 12dneh; Strešni stoli se morajo pokrivati z opeko (ceglom), ali s kako drugo od politične škrilom (škrlom), kovino ze 1/ 0/ /10 /< 0 oblastnije za ognja varno (spoznano) stresno stiovo. Ako je pri poslopjih, katera so pokrita s slamo ali že o 10 še o vrenje. Mléko v odprti latvici gnjije če pa se tetru mléku přidá nekoliko thimola , tednih ne gnjije. J a j čj i keljak gnjije na zraku o 3 do dneli, s thimolovo vodo zmešan pa je še čez 11 ted-nov popoluoma dober. Zdravniki so našli, da je thimol želodčinem kataru: če je bol- s ôkalicami, glavno zidovje in stresni stol sposoben nositi ognja varno streho, se mora pri kakem poglavit« 9 da se napravi izvrstno zdravilo pri nik tudi do žlice thimola povžil, mu ni škodovalo , da to cikakor na drugo stran. Po vsem tem je gotovo thimol pride kmalu na dober glas v gospodarstvu in obrtnijstvu, morebiti tudi v zdravništvu. nem popravljanji strehe na to paziti, ognja varna streha. Vhodi v podstrešje se imajo zavarovati z železnimi ali z železom okovanimi vratami v nezgorljivem oklepu. (§. 72.) Podstrešje se mora ognja varno pokriti (obložiti) in ako je dalje nego 28 m., se mora razdeliti po po-žarnem zidu. f Tuđi velikost vojaških kónj se zdaj sme meriti po novi (meterBki) meri > to je ) ne več na pesti in pavce, ampak na centimetre. Konji manjši kot 155 centitLctrcv se nikakor ne smejo za kavalerijo (konjike) asentirati centimetrov pa dobri. — Zatopničarstvo (artilerijo) in za vsako Podstrešne sobe so le takrat dopuščene, če se popolnoma skladajo z vsemi oziri na ognja varnost. Stanišča in kuriša v podstrešji pri že obstoječih poslopjih, katera se ne skladajo s to naravnavo, rajo brez pogoja odstraniti. se mo konje pod 158 centimetri in čez 166 takrat, kedar so posebno lepi in 46. Osamljenje podstresja. Lesovje strešnih stolov se ne sme nikjer dotikati drugo vojaško vprego morajo konji vsaj 161 centimetrov stropnega lesovja, zatorej se mora vselej (tudi pri pre-meriti. zidanju) vmes spraviti pred ognjem varna sklada katero se osámi (izolira) lesovje. (§. 32.) > s ta namen postave. Postava o stavbah na Kranjskem se morajo tudi pozidnice položiti najmanj 15 cm. nad podstresnim tlakom. 47. Zidani pazi (zidovi zoper ogenj). 11. razdelek. Predpisi za stavbě. (Dalje.) Lesena poslopja. Zidovi postavlj to, da bran ij o ognj dalj Prepovedano je novih lesenih poslopij staviti. se širiti (zidani paži, požarni zidovi in čelni zidovi, do katerih kápa [kapilaj sega sosednja lastnina), ne smejo ^ " v • *» ^ uw j/ & AVW j Kj V ^ v KJ V ■'•> V Vt UJ V« ilf ij IIU1UWV y y Al \J KJ U j U dobiti niti oken niti drugih lukenj, ter se morajo taka okna in 1 u k nj e 9 Pri mejaša, ne čez m glavnih popravkih ca že obstoječem lesenem poslopji se je za to poganjati, da se leseni deli nadomestijo z pravice, Ako bi temu obstojé, odpraviti na zahtevanje ddaljenega. zoper vendar delati bile kakove i to, da dobé privatno pravne kna in luk nje ognja varními. 72. ; 73 ) 74.) zoper ogenj varno záporo 43. Zapazne stene {pregrade). Ako je štavljenje čistega (polnega) zidovja resnič-nim težavam podvrženo, se sme dovoliti, da se v raz- 15 cm Zidani paži morajo biti vsaj 15 cm. debeli cm debelimi stebri (oporami) ukreplj peljaii više nad strešni rob 9 in z 9 ter se 24 .Notri v podstrešnih prostorih stojeći medstrešni zi-delitev posamnih prostorov v nadstropjih med dvema dovi smejo sicer luknje imeti, toda take luknje morajo ognja varnima razdeimma stenama postavi medstenje imeti zoper ogenj varno záporo (pregrada;, ki obstoji deloma iz lesa; toda se mora od obeh strani dobro z motrom ometati. Požarni zidovi (zidani paži) se ne smejo pokrivati z lesovjem * 48. Stresno Čelo. deskami zabita stresna čela (sčiti, hišna čela) se ne smejo dopustiti, ter se morajo na zidanih poslopjih b kamenjem ali opeko zazidati, pri lesenih poslopjih pa a ilom zamazati. (§. 72.) njem dobiva za 35 kr. Gosp. prevoditelj v vabilu na da naročbo pravi} tudi ta tragedija ima kakor Alfierijeve igre sploh, tako malo govorečih osob in malo sprememb v prizorih, zato se dá prav lahko porabiti za predstavo in se toraj priporoča slovenskim društvom. 49. Stresni zlebi, cevi za odtok, cevi za plin {gaz). Politične stvari- Vse nove hise v mestih se morajo proti ulicam pre-akrbeti s střešními žlebi iz kovine ali sicer ognja varne n ... ..i , in vodo držeče snove, ki so primerno široki. Strešni Pregled UOSedailjlh UI[)lomatÍCÍlÍh ObraVnaV žlebi se morajo tako napraviti, da se v nje lovi ne samo stresni kap in sneg, ampak tudi drobir s strehe. Kjer to ni mogoče, se ima napraviti prestrežek za sneg o ustaji kristijanskih Slovanov na Turškem. mesecev je preteklo, kar kristijani Ze več ko T Ce se strešni žlebi naredé nad strešnim krajcem > Hercegovini in Bosni prelivajo kri za osvobodenje iz jarma, diplomati pa s tinto skušajo pomiriti Turškega ne srne širokost med žlebom in najspodnejšem strešnim nesrečna ljudstva — a vendar se še ne vé, kako se bo krajcem praviloma veča biti ko 3 dm., da se sneg ne rešila stvar, za katero so na eni strani tekli celi potoki se porabile cele posode črne gotovo zanimivati utegne kra- vdira. rdeče krvi Gospodar utegne, da ubrani snegu se vdirati kako drugo braniluo napravo narediti ) tudi tinte. Ker i na naše toda litvij s privo- tek pregled diplomatičnih obravnav, naj jim ta pregled pred oči postavimo, kakor jih je „Politik" vrlo jasno v gosposkino Na strešnih žiebih se morajo napraviti cevi za od- enem svojih poslednjih listoV popisala tako le: tok primerne širokosti, kar je mogoče stikoma s poslop dne t. m. se Je ime! nacrt (nota) grofa A n- jern, vzidati Kj ter se morajo 25 dm. nad tlami ceste v zidovje drassy-a o Turskih reformah izročiti vladam v Pa- } pokrit in peijati v podzemeljske kanale rizu, Londonu in v Rimu, ki so bile sprejele poroštvo na ze bstoječih poslopjih še ni strešnih žle- o miru v Parizu sklenjenem. Ta spis je menda vse bov, se morajo narediti Vmesne žlebe je, če je le mogoče, odpraviti Na ulice strleči žlebi se ne smejo dopustiti. » kar je Andrassy-eva politika o iztočnem vprašanji izgotovila. v zid Pristopne cevi plino Pelj Potovanje cesarja v našega m one , iu uuo , aanui »ow vim^u u a ^iuuuvu uajjiJ* jl a ù luci c, zjuciu puuicuijivu j lit oc icuaj uiců v^iuaa pi. ne smejo biti v nobeni dotiki z ognja nevarnimi sarilo in govorilo, da bo ta dogodba zatirani rod bIo kakor vse druge cevi za pl se morajo vriniti se je po vsi pravici oním, ki po Dalmaciji lánsko leto poznajo jugoslovanske nape- razmere, zdelo pomenljivo; ni se tedaj brez vzroka pi atvarmi 50 vanske raje na Turškem navdusila za svobodo. Ko pomole Stavbě ven pomakniti, napravljati balkone, kmalu potem ob reki Narenti bila sprožena ustaja i nastreške, izlagainice (om za ložbo) 9 ali je skoro splošno mislilo, da se JQ se je v Avstrij i vnovié > « k vljati zunanje stopnice, zuuanje lope in vsakoršne probudila starodavna politiKa princa JE v gena ^avoj* nap take stavbene edbe m dop ; kolikor je to na skega. Toda brž je bila spodbita ta misel, ko se je ako do širokosti ceste; ako pa ne škodujejo cestni pokazalo poČetje jugoâlovanskim željam in hrepenenju širokosti, morajo imeti, če stopajo Čez določeno stavbeno po osvobodenji povsem sovražno. Oticijozna druhal jela črto, posebno dovoljenje. Predložne stopnice so brez po- je lajati in lajaia nad ubogimi ustajniki vse poletje. goja povedane Slednjič je menda vendar Andrasay spozna!, da nekaj Balkoni, pomoli, galerije na podslombah in nastreški mora storiti — vsaj na videz. Naredil je tedaj v zvezi ne smejo iz fasade več ven stati ko 13 dm., razen na svojih pomočnikov Dupont-a inJŽyegelj-na tako javnih trgih in ulicah, ki so čez 15 m. široke; naprav- zvani nacrt o nekih rei'ormah (prenaređbah) , ki se do- Ijati se smejo samo v ulicah, ki so najmanj 10 m. ši- zdaj t skrbno skriva océna javnega mnenja in kritične se ) ter morajo biti najmanj 3 m. daleč proč od so- razaodbe; njega biátvo pa je menda že starodavno ogu- roke aednega okna; imeti morajo žlebe in odtočne cevi t ka tere se morajo izpeljati nazaj po hišni steni Balkoni, pomoli, nastreški in strešice proti sol Ijeno vedno enako načelo, da morajo kristijani z Moha medanci enake imeti pravice in doižnosti. tem morajo se vselej tako visoko napraviti ovirajo prehoda 9 da nikakor ne grad ko je ta nacrt potoval v Berolin in Petro- 9 da ga tam presodijo in odobré ali zavržejo 9 pre- biti véliki vezir Turski našega pocaanega Andrassya z razglasom nekega ,fermana", ki skoro več ponuja, Podstava balkonov, galerij in pomolov mora biti iz gorljive snove. Balkoni morajo imeti ograjo iz že- nego je Avstrijsko-ogerski nacrt skonča od Turške vlade leza ali kamna 72.) tirjati namen Omare za izložbo blagá in izložbe v vratah smejo brže prisiljen imel. , pri Na to je bil grof Andrassy naj-diplomatični dražbi nekaj soldov se napraviti samo s posebno privolitvijo gosposke ter več ponuditi; vteknil je v svoj načrt nekoliko zeló po- smejo'po širokosti kvečemu 21 cm. od glavnega zida nosnih paragrafov. Sv. Stefana dan je bil ta nacrt go- hiše na ulice štrleti in ne smejo ven molečih tako ime- tov, spisan in pregledan ter sposoben ,,ad circulandunť'. novanih nosnih šarnir imeti; pokriti se imajo s kovino Predzadnji dan starega leta doide pritrjenje temu na in prevideti s kovinskim stresnim žlebom in z ravno crtu iz Rusije in Nemčije ia novega leta dan so brali tako cevjo za odtok (Dal. prih.) načrt zastopnikom še ostalih treh oblasti kot porokov pogodbe Pariške dne t. m. bi se bil imel dotičnim Slovansko slovstvo. vladam v službeni obliki predložiti. Zdaj je bilo pricakovati, da bo grof Andrassy y sporazumljeuji z „zaveznikoma* (RSisijo in Nemčijo)od Antigona, žalostna igra v 5 dejanjih, ki jo je Franeoske in Angleške zahteval, naj podpíráte v Cari-po najboljem italijanskem tragiškem pesniku Alfieri-u gradu načrt njegov s posebnim, skupnim pismom. Pa poslovenil Jožef Kr i ž m a n, duhovni pomočnik pri sv. čudo golemo! Poleg najnovejših poročil Andrassy ev Ivanu v Trstu 9 ravnokar na svetio in se pri načrt ni narejen zato ; da ga vse druge oblasti pod pisale in skupno Turski vladi poslale, ampak je le pred-loga (po domaće „muster"), po kateri naj vsaka vlada, ée jej je prav to, kar najde v tem nacrtu, posebej delà náčrt po lastnem okusu in ga posije v Carigrad. m 1 • _____1_ __I^^ArtTAfrMltnVMnU V> Mnogo vrstne novice. 1Z- * v 18 - Stevilo Hercego tako gi loev po V( ka t o 1 ič uradni popis od leta 72.000 Tedaj je vspeh 6mesečnega „interveniranja in pri- h kristj j P 59.000, in muhamedancev zadevanja samo ta, da so se vlade pogovarjale, konečno 55.000, tedaj kristjanov skupaj 131.000, poturčenih pa pa je vsaki na prosto roko dano, storui kar vsaki 55.000. In vendar so poturčenjaci gospodje zemlj Ogerski general Klapka je odsel v Carigrad primerno zdi. Pač reven vâpeh ta! * Cudno in přemi sleka vredno je pa to tem bolj, ker so po Parižki po- Turkom'pomaga zoper kristíj kako hudo Magjar Siovj Slavj ) da Nov do sovraži! Toda ker ni godbi te oblasti zavezane skupno delovati o iztočnem *uu* u vprašanji: če se v Carigradu vsaka oblast zá-se in po- mohamedanec, Turki niso hoteli sprejeti ponudbe nje ««k«.; potem po ravno isti pogodbi Tursisa vlada —— r/An: i^^^uu —i — sebej oglasi, gove Zdaj Ne nima nobene dolžnosti poslušati jib, ampak sme vse po- Turški železnici slati nazaj tje, od kodar so prišle. Potem bi bilo delo Andras8y-evo — prazno delo. Morda se grofu Andrassy-u zdi, da bodo druge vé- yy madjarski junak" postai uradnik na samo gora Vesuv ) temuc tudi Aetna, ste za- čeli ogenj bljuvati. 20. decembra so iz žrela Áetne viděli prvikrat rdeó dim se valiti. Zanimiva je ta pri- like oblasti njegov náčrt kar na vrat na nos prepisale kažen posebno zato, da gora ogenj iz sebe meče in přepis v Carigrad poslale. Ta nada pa je prazna, krog in krog sneg pokri y ko jo Če se je že zdaj smelo misliti, da je Rus&o-Avstrijska zveza tako malo trdna, da je najbrže Ruski general Ignatiev pripravil velikega vezira do onega iermana, kateri je Andrassy-a prehitei; — će dalje Pruska ne delà tako judežko z Avstrijo, kakor je deiala leta * Premije za ženske prednosti okrozji Estar } v državi Michigan, severne Amerike, so nedavno razdelili sledece m grade (premije) : Gospá Viola Halm je dobila za j dali lase Mis Fuller, katera vij in palcev) 5 dolarj 1859 in 1863, se nam še manj mogoče zdi, da bi imei grof Andrassy po pravici nadjati se trdne podpore s dolar o v Francoskega in Angleškega, ker je ravno tu najdalja prebila brez nove obieke^ 10 dolarov in gospá Schuler za najlepše triletno deté y i zapravil vse simpatije do Avstrij*, ravnaje se popoi- noma po ukazih in željah Bismarkovih. že Dunaj in Berolin eno ia Parizu je isto in da Francozom Beroiin ni priljubljen, tega ni treba se povdarjati. Pre- lahko bi se tedaj zgodilo, da bi Francuzi mašćevaje se nad Andrassy em kot zastopmkom nemške politike vse v nemar, njega pa na cedilu pu3tiii. To se tem ver jetnejse zdi, ker morajo zdaj Angleži dregati po glavnem listu svojem Francosko bolj poi čevlj Gorici frišna" . jan je. ta dopisi* Novosti imamo prav malo y da nas je v petek 9 / d ~ i— pardon! ?? centimetrov naj- g pobelil ; ga je padlo Pred snegom nekaj dní pa smo imeli naj hujsi suhi mraz letošnje zime y naj se jame brigati lećo 6° R.) en večer tudi romantično tu To menda „Novice" že vedó, da y kar za a et dogodbe u« u««»«. ^^ -----, — —-— — kazal Francozom veče nevošljivosti, ko Angleži. Vrh tega je obče znano, da Angleški poslanec v Cangradu nikakor ne delà tako, kakor bi Andrassy-u ljubo bilo. Al recimo, da se vse velike oblasti strinjajo z An- na jugu dasiravno je znano > da nihče ni drassy-evim .^predlogom, utegne še vendar mnogo Wagner-ju „Zukunftsmusik", to je meni vremenoslovj kot „Zukunftsvmsenschaft" J® ? menu kaj sporočam Da zato skoraj redno o vre- haj od tod, ker nočem, da bi pa to tu pripovedujem nili vremenskimi luk nj v , pn- z nazna-ojih poročilih zatikam kdo mislil, d Donave steči v Crno morje, predno bi vse skupno obr-nile se ž njim in še s posebnimi lastnimi predlogi do Turske vlade. Ce je že bilo treba 6 celih mesecev, da so se tri vlade ki so ŮU O KJ li 1 Y lauv y IVI OIS — kakor pravijo — . reČéh že edinih misli, o iztočnem vprašanji aedinile v enakih po geslu : „kdor ne vé o čem drugem govoriti, govori o vremenu." Pri meni ni tako; evo dokazov! Nov časnik Go vus imamo, pa jez ga nisem še videi imenuje se „II ) ne, ker to je To pa ni nas stari ,,Goriziano" redivi y prejšnj yy Eco yy klerikalni ga vreduje nek Abrahamov vnuk iist) y i že zato Isonzo" koliko mesecev bo V se treba likih vlad pod en klobuk? y da se spravi vseh pet ve vprašanje ni samo ra- To y ki znaci polževo počasnom diplomatičnih ob- Kajti v tem, ki diplomati posedajo krog ze- Čunsko lenih miz in besedujejo, teče na slovanském jugu draga diplomati še dolgo mirili se strašno togoti zarad novega lista; med druzimi pimi imeni, s katerimi ga pita, 'imenuje ga naravnost ,,uno s con cio." Kaj je to? Potrpite enmalo! lahaja pa novi časnik 2krat na mesec v neki obskurní tiskarni tiskarna je iz Vi dm Se celó nek Pruski vládni list pravi : „Ce bodo v Hercegovini, kmalu ne bo Lebanov romala. Dasi novljena, vendar ni bilo še slišati semlsaj pri že več mesecev preteklo, odkar je usta y u ondi nikogar več pomiriti. Res je zdaj edina pot, po kateri se utegne razvoz-Ijati izhodno vprašanje, ta, da se Turske čete odženó da bi bila kaj izde Ali je bilo četrte tiskárně v Gorici treba, znali lastniki prejšnjih treh, in sosebno ocak- bi povedati tiskar g. Paternolli, ki zdaj nobenega časnika več ne s Hercegovine in Bosne. Da one z orožjem ne morejo y tiska! „Soča" se je namrec po 5 le tih pomiriti ali potlačiti ustajnikov, to je zdaj že dovolj jasno; z razsajanjem, morjenjem , požiganjem in div ja ling (tako imenovano eiila v teri se bo tudi ,,Kmetovaiec" tiskal, „katoliško") tiskamo, v kaki bo odsihmal njem pa delajo le še veče zdražbe. Ako bočejo véiike vlade Turćijo célo, kakor je dozdaj bila, ohraniti, jim bo to tudi potem mogoče, ko bodo Turške vojne drubali popustile kraje, kjer so skazovale svoje junaštvo nad bodo hasnili > samos a u K r a 1 j kakor sam pravi izhajal yy Sv so nam novega viteza dali. 'Tišti dan namreč přinesla „Wien. Zeitung u teštvo od cesarja podelj našemu dr. Pajer-j VI- mu vsied prejšnj podel ženstvom in otroci. Nasprotno pa awutjvi VUJ AU vwuvii i.iwo^4v/tuu C* , kaj U'JUU UA3UUI najkra8nejši nacrti o Turških prenaredbah potem, če bo reda „železne krone". Predikat gosp. viteza Pajerj se y> M Na sv. Kralj dan ko se je y med tem dežela mečem in ognjem za katero se izdelujejo, pokončana z peljal grof Chambord v cerkev k nadškofovi masi, spo r - -j - o---------; --------- —" — drsnilo se je konjema na pregladkem tlaku pod dežeíno hišo in se je neki en konj mocno poškodoval. Gospodu grofu všeč in grofinji soprugi Mariji Tereziji je tukaj prav ) sliši se, da mislita g Bockmannovo „villo a uku piti Je pa tudi res na krásnem městu ta ; , villa a in Trsta jan * O štatvah „Mihca (i in „Jakca", se lepši je od tam razgled. Kar se tiče velikašev na ki ju je naš magistrat unidan postavil na novo sidani stolp svoje hiše, da eden od desne, drugi od leve uro našem Francoskem dvoru veljá ta red, da pridejo vsake cr mesece drugi imenitni legitimisti k Cbambordu, prej- — p«, ^ „ui« „«c*. , otujitc * šnji pa odidejo. Zdaj sta tukaj p. n. gospoda Monti in tarici pri vhodu velikih vrat za laterno na glavi bije ta in pa o Urši a in „Neži", ki stojite kot vra- Charette. Tedaj vidite, da sem znal tudi še kaj dru- čam ) poro- zega povedati in da nisem samo z „vremenom a čilno torbico napolnil. cio 9« » merno ostudno Vse, kar je grdo, rodo, pomanjkljivo, spačeno poro-s co n- nespodobno, sramotno, brez- Zdaj pa urno : Kaj je našim bralcem le to, da se iahonski naš magistrat z ironskim pridevkom slovenskih imen onim štátvam vendar-le zeló moti, ako misli, da vsak Slovenec oko- ličan ima biti v resnici sluga Lahonu ! Ne, ne ! mnogim sedo ,,sconcio , skaženo, nerodno, okoličanom so se zadnjih 10 let odprle oči, da spoznajo, zaznamujejo Italijani s priljubljeno jim be- da tudi Slovenec ima narodne pravice kakor jih ima Roj ani, In to j) Je » Goriziano". „Misericordia" Isonzo"-vi sodbi novi naš bi vskliknil Lah. Mene pa obhajajo hude misli, ko laški 7> sconcio a Lah. Se ve da, ko bi glasoviti Jurij Bonin katerega 80 „Novice" že mnogokrat omenile , v premišlju- tant bil Šloveiicev okolice Tržaške reprezen- no jem In veste kakošne? I > a sconcio" bi bil najpri- brž mrtvaški zvon zazvonil c^c , av, potem ui j i tu al Bonin je odpadnik jim ) merniši epiíheton za nekatere slovenske liste, ali od svojega naroda, čegar vedenje na vsako stran je da nikogar ne razžalim — za mnoge sestavke v tako protinarodno, da smemo po pravici pričakovati, da njihovih listih. Med drugimi nesrečami, ki nas Slo- po 31etnih pritožbah se vendar naposled ljudstvo vence tarejo, je tudi ta, da imamo veliko preveó po- resi te nadioge in magistrat ljubimcu svojemu dá na „ « A X v-v : r, ^ ^ Vse mnnhl 1*- I.A«innH!nW( ____ : _ ! ___ÎÏ.1___ litikarj 6 v in sosebno preveč — „pis ce v če biti pri nas pisec in literat; městu kak „komisariat". vse hoče Po pravici pričaku- na pr. v čas- nike pisati; nihče pa noče jezika studirati in slovnice pravem jemo, da bode politično naše društvo z novim časnikom „Edinost", ki je včeraj beli dan zagledal. marsikatero grizti. — , ---- f -----j------ —--------. ;—; >>------ > j ---J ,—---—, Kamor člověk pogleda v nekaterih časnikih in meglo odgnalo od obalov jadranskega morja . in Če tudi knjigah, povsod mrgoli slovničnih in sosebno sin- druzega nič ne opravilo, bi nego to, da odkriva, kako Bonin taktičnih pogreskov, da je Člověka sram , take reči „komisaři", hvaležni mu bomo. Morebiti nazadnje ven- brati! Jez vsaj ne morem nobenega spisa prećitati naj da bo zapopadek njegov še tako dober — če vidim „pisec" še lupine slov. slovnice pregrizel ni i i • • i v v _ rř i _ _ ; pa tudi ljudskega jezika še površno ne pozna. Zalostno je to župniku gosp. Tom. Th tem bolj dar obveijá kaj od onega pregovora: „gutta cavat la pidem". — Govorec o Rojani ne morem si kaj, da ne prec. bi navdušene hvale izreke! iskrenomu rodoljubu j ker si mladina, v slovnici ne še utrjena , po kvari, misleč, da, kar je črno branji tacih spisov okus na belem, je vse pravilno, vse resnica. Smešno so tu pa tam še boli, ko vse drugo, uredništvene notice prizadeva, biti faranom možu rj u , ki si po vseh potih svojim dobrotnik. Slava takemu » Mariborske okolice jan m v nekih listih. Tako se ZaČetek dežel- mi je te dni na pr. strašno slanca Brandstetterja čedalje jasneie, a vendar se nih zborov je vsak dan bliže, goljufije glasovitega zakadilo pod nos, ko sem Čital neko z ošabno probo- ne sli lsi, aa L>i se bil ta „ljubljenec' t ustavoverske libe- popev pisano vest, ki se je končala s čudovito modrim ralne stranke odpovedal deželnemu poslanstvu, kmetiške občine našega prerokovanjem : „0 tem „govorimo" več prihoanjič." Ako on tega ne stori, ostanejo 9) t Prihodnjič" ti. kaže menda prihodnji čas — kaj ne? okraja brez zastopnika v prihodnjem deželnem zboru Ali more pa biti „govorimo" (sedanjik nedovršnega kajti iz zapora vendar ne bodo Brandstetterja pošiljali glagola) kedaj futurum? Prihodnjike glagolov dovršni- v zbornico Graško. Govori se pa, da se res ne bode kov: „pridem", „potečem", „spreobrnem", „ulovim" itd. odpovedal poslanstvu in sicer zato ne, ker se namesti ko ne utegno voliti kak Slovenec v deželni nočejo ti ljudje jemati za prihodnjike, kar (dasi v se-danjikovi obli ki) resnično so, nedovršnike pa, razujejo se daj še trajajoče dejanje ali stanje 1Z- vkiepajo v jarem pravega prihodnjika. klofuto dobil, ko tak „Unsinn" čital. Raji ki te pa člověk njega prej zbor ? prej ko ne pravim to je ) ako ne bodo zopet „narobe-slovenci", to ]e, ujiauv rili volitve, kakor se je to pri nas na Stajarskem že mlado slovenci pokva- Sè svojivniki večkrat zgodilo, da so eni vlekli na desno, drugi na pridemo tudi gotovo še do tega, da bomo brali: moji levo, pri tem manevru pa je — nemcur zmagal Î Vsa- a n J^ jt^ ^ J^ Q j% rí A \ i X . * i /A v^ i n i û Afl ji r] V TT A 1 M7 Hl i/ 1 1«» «X h é -m ^ 1\ ^ JKĚ ^ ^ 1 T s \ i A oče, nasi V ze ni maj o konČnice i. Ena najhujših pisejo njeni sosed. Svojivniki kako napak, ki se hip nahaja íij jí íiouaja j jO ta, u» uo ^lutíunju iu uv HtCVřtjU, Clí» VíiVVCJEW, ni j o ju postati, so vse bob v steno : v drznosti besede, če tudi skoz in svoji je govore enkrat prisiljeni pripoznati, da nasproti slovenski opoziciji, će je zložna in vstrajna, še v Ljubljani ne morejo naprej. Smešno je na vso moč lajanje nad Slo- protnikov primerjal z „javkanjem starih bab Ai o edanjem stanu Ggerskem ne tožijo samo stare babe ampak na miiij taci h mož ki dij kamo jadra venci ) ces i da zatirajo nemško gledišče! Saj so nam nemčurji prvi se slovenski dali vzrok k temu, ker tista večera > ko igra, nalašč napravljajo veselice v kazini Francoska ali filharmoničnem društvu, da bi ljudi odvraćali od ob- oholost Magjarska. Ce bi Tisza dognal svoje namere vničena je vsa starodavna svobooda županij (komitatov) in Ogerska dobila bi centralizem ta&, kakor ga ima ) saj je vsako leto ropot ? iskovanja slovenskih představ in grom v deželnem zboru zoper slovensko gledišče kateremu nemčurji ne privoščijo niti krajcarja podpore. Čemu se tedaj pritožujete, če vam kamenje, katereg^a vi Francosko mesece Državna skup Nova politična doba se začne čez srečnem delovanji 31. dne u. m. prest je po Ôletnem, večidei in po novih proti nam mećete, leti nazaj na lastne glave! volitvah poslancev ta in prihodnji mesec se nova skup ščina začne. Predsednik ljudovlade Mac Mahon ima pomočjo narod in srce na pravem mestu ki vv UM J/ICITVUI UJ v> O b U, IVI je O puuiuuju U dl UU" nih poslancev odvrnil krvave prekucije, ljudsko šolstvo ohranil na katoliški podlagi, Pruskému molohu poplačal Noviear iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj a. Zbornica poslancev se je po trite- 5000 m i lij ono v lz Belgij td itd Charleroiji so zopet začeli delavci denskih počitnicah 11. dne t. m. zopet odprla; zbornica razsajaii; bati se je novih prekucij komunističnih gospo8ka pa začne zborovanje 14. dne t. m. dne t. m. so Dunaj iz Budapešta, kjer so bile razprave zarad bratov muhamedanske (turske) vere, v kateri od njih Ogerske banke itd. Iz poročil vladne „Pol. Corr." ni zahtevajo, da se ž njirni vred vzdignejo zoper Turka naši ministri prišli nazaj Iz TurŠkega boj na kjer sv. Miklavža dan proklamaci} Kristij v Bosni so na poslal do ojih bile razprave zarad bratov muhamedanske (turske) vere, v kateri od njih razvidno, da bi bili kaj seboj přinesli, brž ko ne 9 so ali še kaj doli pustili 7 naj bodo mirni stole. Magjari hočejo komandirati da si ohranijo svoje ministerske tej proklamaci j 77 Bratj muhamedanci 9 • pravno r Dunajski ministri v naši domovini Dosti Osmanov (Turkov) ne trpimo dalje naj jim bodo sluge! Bog sam vedi, kako se bodo raz* motale razmere med temi in unimi ministri. Kakor so zamotane te stvari, tako zavozljane boj t< moli Če Je > se vas vaše otroke da nas 500 let mučijo Ne vašo vero in vaše bog čuvati hoćemo kakor svetinjo. Vi ste nam bratj î — ^c«*^ »v,«,., —vu vam Turek pravi , da smo se proti Vam vzdigniu so tudi Turske homatije, katere vrediti je bil grof An- on laže. Povedite begovom, naj se ne borijo proti nam drassy poklican. Govori se, da vse vlade, ki so pod- mi jim hočemo «»"»»j j/vi»«»vmim. "v'i/ii «v/, «m .«v/ « »w«v > »» i'"« mi jiuj uuviouju ûoïïllju vuraou , at uupia^au jílu vu tkUl pisale Parižko pogodbo, se skladajo z Andrassy-evim svojim bratom, vsaj ni bilo pravično to, da oni imajo odvzeti 7 9 odplačati jim to kot načrtom. Kaj pa, če vlada Turska ne pritrdi predlogom na tisoče oralov emlj mi pa da ginemo lakote Po grofa Andrassy-a in če ustajniki niso zadovoljni a tem, mozite nam prognati Osmana ali pa bodite mirni!" Po poročilih hrvaških listov so imeli ustajniki kar jim diplomati ponujajo? Na to pa šegavo odgo- varja oficiozna „Mont. Rev." tako-le : „no, potem pa je Hercegov ves stan zopet popolnoma drugačen, in treba bo novih adnj po previdnost dni nesrečo na dveh krajih, namreč odj Peko Pavloviča in po izdaj sklepov; Evropa bo potem pravico imela reči, da je vse ogleduhov, ki so neko četo Turkom v pest pripe poskusila, kar je mogla, da bi se nove zapletke zadu- Pri hudi bitvi so ustajniki Iz vsega šile in nove še huje homatije odvrnile." tega je jasno, da iz dosedanje diplomatične moke ne bo povsod previdni biti kruha. Pri vsem tem pa scurkoma teče kri mučenikov zima hudo tare; pri Banj na Turškem! gubil veliko ljudi. Vendar toše ne odloči nič, marveč uči le ustajnike, da morajo Obzoru" se poroča, da Turke Jih i* 300 zmrzni sto jih pa leži ozebeaih po boinišnicah 9 Srbi] več so Iz Gradca. — Tukajšnje katoliško politično društvo zvedeli za neko zarotbo namenjeno zoper knězovo živ je v zboru 27. decembra 1875 izreklo iskreno zahvalo poslanců Hermanu za njegov krasni govor, ki so ce-lega prinesle „Novice". Nekaj enacega je sklenilo tudi društvo v Frolinleitenu na Stajarskem. je knez si več dni ni upal s hiše, mati njegova pa pustila Srbijo, ker knezova politika ni všeč. Ceskega. — Čehi imajo že zopet nove volitve za deželni zbor, in sicer volijo 21. svečana kmetijske občine, 24. mesta in 26. Hebska trgovska zbornica. 73 poslancev imajo voliti. Narodni volivci bodo gotovo zopet sijajno pokazali, da so tako malo trudni volitev V # Žitna cena y Ljnbljam 8, januarija 1876. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domaěe 8 fl. 20 ban&sks 9 tiu J^VJI OljajUV , V»H »MU>V » kakor vlada ni trudna razpisovanja novih volitev. Iz Tirolov. — Veliko nevoljo delà po vsej deželi ukaz ministra Strehmayera, po katerem se smejo brez dovoljenja deželnega odbora protestantovske občine v 8 Û. 94 jeèmena 3 fl. 60 50. 4 S. 80. soráice 6 fl 10 rií 3 fl. 10. prosa 3 fl. 70 ajde 5 fl. 40 OVtiR d fl. Krom pir 3 fl. 40 kr. 100 kilogram Kursi na Dunaji 10. januarijá Inspruku in Meranu snovati. Vrli Tirolci se sicer ne bojé peščice protestantov, ki so v deželi se naselili 7 imajo deželno postavo od 5. aprila 1866. leta > al po 5V, metaliki 68 fl. 90 kr. Narodno posojilo 73 fl. 65 kr. Ažijo srebra 105 fl. 20 kr Napoleouđori 9 fl. 18 kr. kateri deželni zbor o tem določevati more. Libe- Odgovorni vrednik: Alojzi M^jer Tisk in založba : Jožef Blaznifcovill đedice? v Ljubljani