Izhaja rasen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., :...Učiteljska tiskarna. —............-
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== za list so poštnine proste. ==
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratiine stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto E 30*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust
Štev. 50,
V Ljubljani, petek dne 1. marca 1918.
Leto II.
Konferenca zaupnikov
češko - slovanske delavske socialno
demokratične stranke v Čehih.
V nedeljo 17. t. m. se je .vršila v Pragi velika konferenca zaupnikov češke socialne demokracije. Zastopani so bili vsi vodeči možje: Habermann, Modraček, Nemec, Soukiup in Smeral. Poročal je sodrug Srba. Smoter konference je bil izreči svojo sodbo o. sporu v stranki in o razmerju z meščansko, narodno socialno in centralistično stranko. Referent je kon-štatir-al, da je dejanski za časa vojne od 1914. veljal oportunizem Šmeralov, ki je nastal vsled posebnih razmer v državi. Opozicija pa se more označiti kot nacionalistični in buržuazni o-po.rtuniiz.em. Kar je bilo na .opoziciji zdravega, je bilo stremljenje radikalno z reorganizirati stranko.
Med sporna vprašanja spadajo pred. vsem teoretična načela. Da se ta ugotovijo', pa ni treba nikak-ega razkola v stranki, marveč temeljitih študij in razprav. Za sedaj maramo zahtevati od vsakega pripadnika stranke le, da brezpogojno priznava temeljna načela socializma. Ni sedaj čas, da bi se prepirali .ali je boljši zadružni socializem, ker to sploh mi socializem, ampak kakor prav pravi Krapotkin: je kapitalizem na deleže.
Drugo vprašanje, za kateiro se gre, je češka država in razmerje stranke k četški bu-ržua-ziji v boju za državo. Glede samostojne češke države med češkim delavstvom ni -Mo nikdar spora. Delavstvo se je vedno zavedalo, da češko ljudstvo pride dio polne veljave le v lastni državi. V tem boju za svojo .državo pa se ni prepuščati golim nadejam (in ne preveč zaupati buržuaziji. Od povsod prihajajo bridke pritožbe proti kapitalističnemu; izkoriščanju češkega proletarca po lastni buržuaziji. Korupcija dospela je do nezaslišane mere in gospodarsko češko življenje je ob 'enem izkoriščanje češkega delavstva. Češko meščanstvo, vštevši agrarce, se ni še povzpelo dio razumevanja socialne pravičnosti. Moramo toraj odločno poudariti svoje socialne zahtevke in od češke buržuazije zahtevati jamstva, da se v bodoči češki državi iz v® do načela socialne pravičnosti'.
Vprašanje, pri katerem se sedaj mnenja najbolj razhajajo, je vprašane združitve z narodnimi socialci in centralisti. Ne vidimo možnosti, da se v doglednem času eno. in drugo izvede. Narodna socialna stranka ima v sebi malo obrtništvo, uradniištvo in le del proletariata. Večina je socialno malo. vzgojena. Gotovi smo, 'da večina malih obrtnikov in ur-ad-ništva prestopi za slučaj združitve s socialisti v tabor mladočehov nazaj, oni del narodnih delavcev, ki so strokovno organizirani, ostane lastna stranka, dobili bi torej le ostanke bivše narodne socialne stranke, s tem pa nam ni nič pomaganega. Radi tega nam ne preostaje nič druzega, nego' od, slučaja do slučaja, mirno, pri skupnih zadevah skupaj postopati. Nepogojna združitev z narodno-socialno organizacijo bi pomenila premeno temeljnih načel stranke.
Enako previdni1 moramo biti proti centralistom. Ako pride do samostojne češke države, centralisti ne bodo imeli več razloga vzdrža-vati lastno organizacijo. Opozicida sicer očita centralistom dunajski oportunizem, a sodruga plzenski in drugod pozabljajo-, da to., kar oni .označujejo za radikalni socializem, ni nič druzega nego politika nacijonalnega ali bolje buržuaznega oportunizma. Edino kar je posebnega, je oni odtenek, katerega zastopa sodrug Modraček, ki pa ima očiten primesek anarhizma.
V debati je sodr. Nemec priznaval, da je Šmeralov oportunizem šel predaleč, da pa je bil toliko opravičen, koliko je bila edino mogoča taktika za časa absolutizma. Sodr. Pik iz Plzna je preciziral, da je konečno vse dosedanje počenjanje opoizicije pravzaprav bilo naperjeno le na premembo tega sistema v stranki. Sodr. Habermann,, pravi voditelj 'opozicije, je konečno konštatiral, da je opozicija dosegla glavni ta svoj cilj in da je s tem rešeno tudi vprašanje češke države v stari Avsariji. Izraža odločno, da ne stoji na Modračkovem zadružnem socializmu, marveč na socialističnem, kolektivističnem, programu. Je pa proti temu, da se ustavijo »Socijalisticke Listy«, katere urejuje Modraček, ker mora biti dovoljena kritika tudi socialističnih načel. Sodrug J.aha-nis je proti pisavi »Nove Dobe« in »Socialistič-kih Listov« ker po svojih načelih rušijo enotnost stranke ter opaža, da je večina članov opozicije tri leta delala s Sme ralom enako po>-litiko, ne da bi se kiedaj protivila. Sodr. Stiivin konštatira, da spor v stranki sploh ni imel globokih korenov, bil je le spor med oportunizmom in radikalizmom. Ena ali druga taktična metoda pa se mora uporabljati po dejanskem položaju. Kakor jb bil za dobo Stiirgkhovo radikalizem nemogoč, tako je sedaj oportunizem nemogoč. Ker je že na veliki praški konferenci zastopnik opozicije Habermann izjavil, da ne smatra zadružni socializem kot svojo pro-gramno točko, je 'vprašanje načel konečno mad nami rešeno.
Na to sprejela se je sledeča resolucija:
1. Stranka vstraja na dosedanjih, teoretičnih načelih socializma.
2. S.traaka je edina a celim čošfckm naro,-doirn v strtamljenia po državni samovladi
3. Ena glavnih nalog stranke j« delati na takojšnji splošni mir.
4. Izreka se za skupni nastop a centralisti in narodnimi socialci v gospodarskih, socialnih in političnih akcijah v smeri .sprave, »e pa odločno proti združitvi s terni strankami, brž ka bi se moralo .odstopiti od načelnih strankinih točk.
Točke 1 do 3 bile so sprejete enoglasno, proti 4. točki glasovalo je od 86 11 delegatov in z enakim razmerjem se je izreklo željo, naj se »Socialisticke Listy« ustavi.
češka socialna demokracija je toraj napravi poti do enotnosti in močL
Slovenska socialna demokraciia pa z zadoščenjem konštatira, da je to pravo pot našla takoj ob prvem nastopu opozicije, ki je bila docela slična češki, seveda v malenkostni meri, ker slovenska opozicija sploh ni znala povedati, kaj hoče. Zanesla je le nemir v stranko in hotela kaliti temeljne pojme. To se je odločno in pravočasno preprečilo, smemo reči, da danes opozicije ni več. Dr. H. T uma.
Boljševiki in — mir!
Vseneimci besne! Njih tisk piše e jezo ia ščuva na vso moč — proti boljševikam. Ve o njih mnogo, poroča vesti, strašne *n grozne; seve v koliko odgovarjajo resnica — to je druga reč! Vsenemški tisk dela razpoloženje za vojno. Zato so boljševiki lumpi, barabe, požigalci, morilci, ki poznajo le grozovlaido. Verno sioer, da ves nemški tisk vriska veselja, kadar nemške zračne- ladje mečejo bombe na Pariz in London, kadar nemški podmorski čolni pogrezajo v morje človeška bitja in ogromna premoženja. Ko je tisk entente vsled napadov Zeppelinov in podmorskih čolnov obtoževal Nemce barbarstva, je seve ves vsenemški tisk bil ogorčen. Sedaj pa isti tisk zmerja bodjše-vike.
Zdi se nam in gotovo je, da je nastopanje proti boljševikom drugega, globljega vira. Ce bi boljševiki v Rusiji gospodarili talko, da pojde vse v franže — tako, da vse raz-pade — o, uverjeni smo: mogočni nemški sosed bi si omel roke — in nemška armada bi ne marširala v Rusijo. Vsenemcev — in tudi naše buržoazije (.proti boljševikam nastopa vsa buržoazija internacionalno složno!) bi ne vznemirjalo, če Rusija propada, vznemirja jih junaški poskus, da se zgrade in urede nove, delavskemu ljudstvu ugodnejše razmere!
Vsenemcev ne vznemirja, .da se je zgodila v Kurskem ali kje drugje kaka krivica baronom nemškega pokol en ja, -ali vidijo in vedo, da je v celi Rusiji zavladala proti buržoaziji nova smer. Boje se, ker vidijo, da .se boljševiki drže in najbržeje tudi obdrže. Dejstvo, da marši ra nemška armada v Rusiijo, nam dokazuje: da so ruski socialni demokratje gospodarji položaja. Buržoazija razume pomen tega. Ve, kaj bo, če je državna moč v rokah tako zavednih mož ko:	boljševiki.
Lassalle je dejal enkrat: buržoaziji so na službo izborni služabniki, boljših delavcev dobiti ne more. Buržoazija zna svoje razredne interese vse bolj zastopati, saj ji pomagajo še nevedni in nezavedajoči se delavci.
Poglejmo delo boljševikov.
Meščansko rusko republiko so izpremenili v socialna
Vsled odredbe ljudskih komisarjev so s« odpravile vse -razredne razlike, vsa dostojanstva in vsi naslovi.
Boljševiki so -aretirali' vse špekulante in oderuhe, ki so s kupčijo- živil bogateli. .Oddali so jih sodišču, ki jim je odvzelo na nepošten način pridobljeno imetje ter jih poslalo delat. V roke so jim dali lopato in kramp, 'da okusijo, kaj je delo.
Boljševiki so odpravili možnost, da bi kdo kupil zemljo zase; prepoved je izšla, ki ne dovoljuje prodajati -ali razdeljevati posestva in sploh zemljo. Plemiška posestva so dobila zemstva (deželne oblasti), posestva trgovcev in meščanov so izročili občinam, da kmetujejo na njih odbori kmetov in delavcev. Lastnina zemlje je bila odpravljena brez odškodnine. Pravico na obdelovanje polja so dobili vsi prebivalci na kmetih, ki le imajo voljo delati sami. Najemati -druge ljudi za- delo, ni dovoljeno. Vzajemna pomoč — drug drugemu — je dovoljena in se priporoča. Oni, ki ne znajo delati in so izgubili dohodke, dobe podporo 'in toliko časa pomoč, da se pniuče delu. Mali kmetje in kmečke zadruge so ostale kot poprej lastniki, kar so posedovali.
Najemnike so boljševiki. osvobodili plačevanja visokih najemščin gospodarjem. Vse velike hiše, ki so zidane kot stanovanjske, postanejo javna poslopja. Bivšemu lastniku ostati« le pravica do brezplačnega lastnega stanovanja.
Tovarne so postavljene pod kontrolo delavskih odborov.
Boljševiki so proglasili, da so v«l državni dolgovi, ki so jih napravile meščanske vlad«, odpravljeni Kaj to pomeni, presodi lahko vsak, kdor ve kakšna bremena je povzročila 1« sedanja vodna. Nemčija o. pr. potrebuj« ga let#
šest miljard mark za obresti svojih dosedanjih državnih dolgov.
Pravoslavno cerkev, ki ge bila ena ? absolutistično državo, so ločili od države* Vsal? se priznava lahko k oni veri, ki tm je vš«& Država ne plača in ne poidpira nobene verske koofesije.
Boljševiki so razrešili narodnostno vprašanje s tem, da so priznali vsakem« narodu pravo samoodločbe.
Kdor vse to pr emisij nam bo dal prav, da ima nastopanje prati boljševiški Rusiji določene vzroke in nagibe.
Boljševiki so socialni demokratje. Troc-fcy in Ljenin sta zmerom proglašala, da je njih duševni oče Karl Marx.
N. Tr.ocky je leta 1909 iizdal debelo, 360 strani velikega formata obsegajoče delo: »Rusija v revoluciji«. Kdor je -to delo pr-ečital, ta ve, da Trocky ni mogel drugače- ravnati. Zapisal je tedaj naslednje besede: »Jasno pa je za nas, tudi v Rusiji se more doseči zmago le na pote proletarskega razrednega boja. Od tega razrednega boja ni več nobenega »nazaj« k revolucionarni enoti meščanskega naroda.«
Ce torej Vsenemci zahtevajo, da se mar-šira v Rusijo — vemo zakaj. Ce buržoazija napada boljševiike, vemo zakaj .Naša dolžnost
—	in z nami dolžnost vse socialne demokracije sveta pa je, da branimo može dela, kot one, k{ izvršujejo teorijo sociala« revolucije.
Vertta.
Politični pregled.
= Sodr. dr. Adler le zabranil vlacK vojaško ekspedicijo v Ukrajino. Ali ste že čuli kaj takega? Dunajski župan je to trdil v drž. zboru v svoji interpelaciji, češ, da bi bila Avstrija dobila tam velikanske zaloge žita, a se je uklonila dirju. Adlerju in je opustila vmešavanje v ukrajinske razmere. Res je, da socialni demokrati žele mir, hoče ga pa tudi Rusija. 2ita v Ukrajini nimajo, in če ga je kaj, bi to žito dospelo v Avstrijo šele morda 'meseca junija ter bi veljal 13 do 15 K kg. Nemčija je šla v Ukrajino in ima v Rusiji svoje čete daleč po celi ruski fronti, kamor pa ne .more z doma dovažati živil, ker je predaleč. Živila ,če jih je kaj v Ukrajini, bi torej porabili za vojsko^ Avstrija pa ne bi mogla dobiti od tega morda prav nič. Take so stvari, čeprav Weiskirchner trdi drugače. Najbrže je bil grof Czernin toliko pameten, da je enkrat vpošteval mnenje socialnih demokratov, ne pa ono imperialistov.
= Reforma v prehranjevalnem uradu. Minister Hofer je odstopil in cesar je potrdil njegovo demisijo. Doslej je bil urad za prehrano samostojen urad, ki' je moral delovati sporazumno s prizadetimi ministrstvi, zlasti s poljedelskim in trgovinskim. Urad je bil pa sicer podrejen ministrskemu predsedniku. Ministra za prehrano pa sedaj ne dobimo več. Cesar je imenoval za predsednika prehranjevalnega u-rada dvornega svetnika Ljudovika Paula. Urad za ljudsko prehrano torej ne bo več samostojen, marveč prideljen naravnost ministrskemu predsedstvu; to je nameraval izvesti že Koer-ber. Prehranjevalni urad torej ne bo imel več samostojnega delokroga. Poznavalci naše prehrane so -vedno trdili-, da ima prehranjevalni -urad premalo izvršilne oblasti in so zato tudi zahtevali za urad več avtonomije. Zgodilo se je pa obratno. Zato sta baje odstopila tudi člana direktorija poslanca dr. Freissler in dr. Ren-ner. Ali bo ta korak vlade izboljšal razmere ali ne, .je še negotova stvar. Eno pa je gotovo, če bi prehranjevalni urad bil neodvisen, če bi ga ne ovirala vedno trgovinsko in poljedelsko ministrstvo, na kateri Vplivajo prizadeti krogi, bi bila prehrana -lahko bolja .in ceneja. Agrarni in drugi kapitalisti, poznajo le svoje dobičke in njih politika zmaguje v ministrstvih.
—	Minister dr. Žolger tajni svetnik. Listi poročajo, da izdeluje dr. Žolger načrt za preureditev ustave, zlasti glede na narodno avtonomijo. Ustanove se baje okrožja s podrobnima določbami o varstvu manjšin. Vlada torej oči-vidno ne namerava napraviti zvezno državo, marveč udejstviti le s posebnim zakonom nekako narodnostno a vtonomijo. Da je vlada, zadovoljna z načrtom Zolgerjevim dokazuje to, ker ga je predlagala v .odlikovanje.
= Proračunski provizorij in vojni krediti. O parlamentarni krizi piše »Reichspost«: Kot termin za od-obrenje proračunskega provizo-rija in vojnih kreditov velja prihodnji torek, če se kriza dotlej ne reši, bi morala vlada izvajati konsekvence. Zasedanje državnega zbora bi se moralo zaključiti.
= Gosposka zbornica. Na predvčerajšnji seji gosposke zbornice je baron Czedik v imenu ustavne in srednje stranke nujno predlagal, .naj gosposka zbornica ministru vnanjih zadev grofu Czeminu »za njegovo uspešno politiko« izreče popolno zaupanje. Utemeljujoč svpj predlog je baron Czedik naglašal med drugim, da se je sicer priznalo načelo »mir brez aneksij«, kar -pa nikakor ne izključuje korekture -meja. N-o-ben Avstrijec — je izjavil baron Cze-.dik — ne more dopustiti, da bi prišel Lovčen zopet v črnogorske roke. Tudi na italijanski meji so potrebne (korekture -in nikdo si ne -mor« misliti miru brea neposredne zvez« z Bulga-'rijo in brez posesti Belgrada. Ko j« vitea Bi-linski v daljšem govora pojasnil stališč« Po-
liakor, se i-e nadaljnja debata preložila na prihodnjo sejo.
= Ali dobimo žito iz Urkajine? Dunajski Župan dr. Weisskirchner je v gosposki zbornika auvi-l interpelacijo na ministrskega predsednika, v kateri poudarja nezadostno preskrbo dunajskega mesta s kruhom in moko. Dr. Weiss-kirchnar pravi v svoji interpelaciji: Prebivalstvo je v velikih skrbeh, ker čete zavezniške nemške države prodirajo v notranjost Ukrajine ter tam prevzemajo zaloge žita, dočim naša monarhija, kaikor se zdi, doslej ni nič ukrenila, da se -tudi nam zagotovi zadostna množina žita ter se ga čim prej prepelje v monarhijo. Ker je ministrski predsednik v poslanski zbornici izjavil, da avstro-ogrske čete ne nameravajo ukorakati v Ukrajino, vpraša interpelant, kaj je vlada ukrenila, da se našemu prebivalstvu zagotovi uvoz žita iz Ukrajine, in kdaj je pričakovati uvoza.
—	Iz nemškega državnega zbora. Nemški državni zbor nadaljuje proračunsko debato. Za Scheidemannom je govoril državni tajnik za notranje zadeve Wairaf o stavki ter trdil, da je stavka nastala vsled boljševiške propagande. Končal je z besedami: »Mnogo bolje bi se razumeli, če hi vsaj poskusili pomiriti naše vsled štiriletne vojne razdražene živce. Naša fronta na zapadu je neomajljiva; približujemo se cilju in to tem bolj, čim trdnejše in složnejše nastopamo .tukaj«. Poslanec Heidebrand je očital socialni demokraciji, da je s stavko zakrivila veleizdajstvo (poslanec Ledebour:	Neuannos'!)
ter v nadaij-nih izvajanjih pozdravil mir z Rusijo, ki menda v najkrajšem času postane dejstvo. Glede Belgije izjavlja, da mora Nemčija obdržati svoj vpliv v vojaškem, političnem in gospodarskem oziru: Rumunija pa mora plačati primemo odškodnino. Z izjavo vicekan-cler-ja govornikova stranka ni zadovoljna, vendar pa je pripravljena sodelovati za mir, ki odgovarja ogromnim žrtvam. Državni kancler grof H e r tl in g je izvajal: Predgovornik je priznal, .da vicekanclerjev program ne pomeni 'izpremembe načel, katera sem poudarjal v svojem govoru dne 29. novembra lanskega leta. Vendar pa je govor označil kot strankar-sko-političen govor najhujše vrste. Smatram, da ia -očitek ni upravičen. Predgovornik je omenil tri točke, na katere prav kratko odgovarjam: Predgovornik zastopa mnenje, da b* bil vicekancler skrajni desnici bil moral zabra-niti, da zastopa z vso .odločnostjo v javnosti svoje cilje. Jaz mislim, da je to zmota. Kakotr sem jaz razumel vicekanclerjev govor, je izrecno povedal, da je razpravljanje vojnih ciljev za obe strani svobodno in mora biti svobodno. Grajal je le gotove dogodke, ki bi mogli vzbuditi mnenje, da jasneje sije solnce naklonjenosti eni ali drugi stranki. Vicekancler je govoril potem o pruski volilni reformi. Tudi v tem oziru moram povedati, da zaključek, češ da je vicekancler hotel naglašati kompetenco države, ni utemeljen. Prav lepo Vas prosim — je končal grof Hertling — da že enkrat pokopljete bojno sekiro in da sodelujete enotno in .mirno. Voditi hočemo politiko, ki enotno veže naš narod, .ustvariti hočemo za bojno fronto tam zunaj enotno fronto doma. Apeliram na vse stranke v tej zbornici, da mi' pri .tem pomagajo!
= Sklepi londonske konference. Spomenica ententnih socialistov obsega v glavnem sledeča načela: Povrnitev osvojenega -ozemlja; ali podelitev kompenzacij ne smeta tvoriti zapreke za mir. V kolonialnem .ozemlju morajo dobiti vsi narodi gospodarsko enakopravnost Centralna Afrika se mora postaviti pod kontrolo zveze narodov. Za gospodarsko vojno po sklenjenem miru se ne sme delati nikakršnih priprav. Vsak narod mora dobiti pravico^ da brani sam svoje gospodarske -interese in da se
v	vsakem oziru preskrbi z zadostno množino živil. Ker nastane po sklepu vojne najbrže veliko pomanjkanje živil, priporoča spomenica, naj se uredi preskrba poedinih narodov z mednarodno ureditvijo. Spomenica zahteva ustanovitev mednarodnega fonda, ki naj skrbi za obnovitev opustošenega ozemlja. Hkratu pa zahteva konferenca, da se vpostavi sodišče, pred katero naj pridejo vse vlade in osebe, ki so odrejale nasilja in zatiranja, izreku tega sodišča se morajo podvreči vlade in njihovi .organi, ki so -izvrševali nasilja. Skliče naj se konferenco socitlističnega delavstva aliiranih dežel, da razjasni nesporazumi jen j a glede svetovne vojne. Udeležniki te konference morajo podati prej javno jasne izjave, temelječe na načelih: nobenih aneksij, nobenih kont-ribucij kot kazen, s arnood loče vanje vseh narodov. Dalje morajo izjaviti vse socialistične stranke, da prisilijo vlade, da sprejmejo te pogoje na bodoči mirovni konfrenci. Konferenca izvoli odsek, v katerem so Albert Thomas, Vander-velde in Henderson; ta odsek mora delovati pri vladah na to, da se pridruži vsaj po en zastopnik vsake dežele delegacijam. Dalje naj organizira ta odsek konferenco delavcev in socialističnih organizacij, ki naj zboruje hkratu e oficielno mirovno konferenco. Na tej konferenci naj ima vsaka dežela kvečjemu štiri zastopnike. Glede Italije pravi spomenica, da podpira kongres vsa njena stremljenja po združitvi s plemenskimi in jezikovnimi rogalki. Osvojevalne cilje italijanskega imperializma ©bsoja konferenca. Vse upravičene življenskse
Stran 2.
II A P H 1 J.
Stav. 50.
potrebe se lehko zasigurajo, ne da bi se kršile upravičene potrebe drugih, ne da bi se anektirala ozemlja drugih narodov. Glede balkanskega vprašanja izjavlja kongres: Vsako kršitev mednarodnega prava je treba poravnati. Kjerkoli zahteva prebivalstvo istega plemena in istega jezika združitev, se mora ta združitev izvršiti. Vsak narod mora v popolni svobodi odločevati o svoji usodi, ne da bi se oziral na imperialistične zahteve držav. Posebna konferenca zastopnikov balkanskih držav naj poizkuša rešiti vsa vprašanja upravne organizacije na Balkanu. O Poljski pravi spomenica: Poljsko je treba obnoviti v vsej njeni enotnosti in neodvisnosti, dobiti mora svoboden dohod k morju. Vsaka odkrita ali prikrita aneksija Li-vonije, Kur oni j e in Litvanske je nedopustna kršitev mednarodnega prava. Dardanele se morajo proglasiti za nevtralne, pridejo naj pod kontrolo zveze narodov. Avstro-Ogrska naj se ne razkosa in naj se je ne oropa dohoda k morju. Vendar pa mora kongres priznati, da se mora ugoditi zahtevam Čehov in Slovakov in Jugoslovanov po neodvisnosti. Toda to je izključno le notranja zbdeva monarhije. Vsakemu narodu, ki hrepeni po neodvisnosti, se mora priznati ta neodvisnost na podlagi pravil, ki jih določa zveza narodov. Skupnosti morajo dobiti priliko, da se združijo v zveze, odgovarjajoče njihovim interesom In plemenskemu sorodstvu.
= Protest italijanskih socialistov na londonski konferenci. Zastopniki oficielne italijanske socialno demokratične stranke so prišli z zamudo v London, ker niso bili dobili pravočasno potnega dovoljenja. V Londonu so protestirali proti temu, da so bili pripuščeni na konferenco italijanski reformisti. V spomenici, ki jo je bila odobrila konfrenca, se ozirajo entent-ni socialisti tudi na osvojevalne namene Italije, zastopane po reformistih. Nasprotno je pa odklonila konferenca — kakor poroča »Avanti«
—	sklepni predlog oficielnih italijanskih socialistov. Ta predlog je izrazil, da vojna ne prinese rešitev vprašanj, načetih vsled vojne, in tudi ne ureditve mednarodnih odnošajev. Oficielni italijanski socialisti so glasovali tudi proti mednarodni konferenci, ki so jo odobrili v Londonu kot vzvod revolucionarne agitacije v deželah centralnih držav.
= Anglija revidira vojne cilje. »Daily News« poroča, da je angleška vlada na ministrskem svetu pretečeni petek sklenila, da ugodi Wilsonovi želji glede revizije sklepov versajskega vojnega sveta.
= Angleški glasovi o miru z Rusijo. Angleško časopisje razpravlja o miru med centralnimi državami in Rusijo ter poudarja, da je ita mir le začasnega značaja in da ne bo trajal delj kakor do splošne ureditve. Odločitev, pra-
vi	angleško časopisje, mora pusti na zapadu. »Daily News« pišejo: »če so si Rusi preje pridobili naše simpatije, potrebni so jih sedaj v dvojni meri. Aliiranci pa bi zagrešili usodno napako, če bi nasproti Rusiji zavzeli stališče, ki bi jiii nepreklicno pripravilo v gospodarsko in politično odvisnost od Nemčije. Končno so vendar ideali ruske demokracije isti kakor angleške in francoske demokracije.«
= Srbska skupščina na Krfu. Kakor poročajo italijanski listi, je bila dne 26. februarja na otoku Krfu o tvor jena srbska skupščina. Predsednik skupščine Nikolič in podpredsednik Lazarevič sta odstopila. Skupščino je otvo-ril drugi podpredsednik z ogovorom, v katerem je pozdravil srbsko armado in zaveznike.
= Iz italijanskega parlamenta. Kakor poroča »Popolo dTtalia«, je bil zaključni govor ministrskega predsednika Orlanda pred glasovanjem zbornice izredno strasten. Orlando je risal trpljenje in nade prebivalstva onih krajev, ki so po sovražnih četah zasedeni, ter je čital en del izvajanj s trepetajočim glasom in ko mu je list padel iz rok, zaklical je s solzami v očeh »Viva iTtalia!« Mnogi poslanci so začeli plakati; ministri, globoko ginjeni, so poljubili ministrskega predsednika ter ga tolažili, galerije pa so pritrjevale z burnim ploskanjem. Bisoiatti je zaklical: »Živela fronta!« S častniške galerije so se slišali klici: »Živela Italija! Zmagati hočemo!«
Dnevne beležke.
—	Olajšujmo življenje slovenskim oslepelim vojakom! V večen mrak obdani oslepeli vojaki potrebujejo od nas, ki lahko vsak dan iznova uživamo krasote sveta, ki se naslajamo ob umotvorih slikarjev in kiparjev, ki čitamo lahko najraznovrstnejše knjige, prav posebne naklonjenosti. Narave in umotvorov jim ne moremo pričarati pred zatemnele oči, skoraj docela so jim zaklenjeni zakladi pesnikov in pisateljev. Tembolj se je treba oprijeti dela, da se jim odpre vsaj neznaten del zabavne in poučne literature s tem, da se prirejajo zanj knjige v njihovi pisavi. Slovenci r imamo doslej še nobenih knjig za slepce. Vsega priznanja in pomoči je zato vredna misel »Odbora za oskrbo slovenskih invalidov,* ki hoče tem najbolj prizadetim žrtvam blazne vojne olajšati nekoliko njihovo puščobno življenje. Vnovič opozarjamo na nocojšnjo predavanje gdč. Skaberneiove, ki bo ob sedmih zvečer v ljub-
ljanskem učiteljišču. Scdružice, ki imajo nekaj ur prostega časa na dan, naj pa tudi obiskujejo tritedenski tečaj za pisanje knjig za slepce, ki prične
4.	marca v fizikalni dvorani učiteljišča. Pouk v pisanju se bo vršil potem vsak delavnik od šestih do pol osmih zvečer.
— Občni zbor Slov. Matice se je vršil včeraj proti večeru v sejni dvorani mestnega magistrata. Vitez Grasselli ie pozdravil navzoče, posebno zastopnika Matice Hrvatske dr. Milana Šenoa ter na kratko poročal, da je Matica zopet oživela. Prof. Josip Breznik predlaga, da se § 2 društvenih pravil izpremeni tako, da bo odslej članarina K 8'—. Sprejeto. Pri volitvi je bila izvoljena listina, ki je kurzirala tiskana med člani, in sicer so bili izvoljeni v odbor gg. dr. Anton Breznik, prof., Št. Vid; Josip Breznik, profesor; dr. Josip Debevc, prof.; Anton Debeljak, prof., Idrija; dr. Fran Detela, šolski svetnik; Jakob Dimnik, šolski vodja; dr. Simon Dolar, profesor, Kranj; Fran Finžgar, Sora; Engelbert Gangl, vad. uč. Trst Prosek; Fran Govekar, ma. viš. komisar; dr. Pavel Grošelj, lic. prof ; dr. Ivan Grafenauer, prof; dr. Fran Ilešič, prof.; Ftan Jeran, profesor; Rihard Jakopič, akad. slikar; dr. Alojzij Kraigher, zdravnik; dr. Albert Kramer, urednik; dr. Ivan Lah, pisatelj; dr. Dragotin Lončar, prof., Idrija; dr. Josip Matuani, ravnatelj; Anton Melik, prof.; dr. Rajko Nachtigal, vseuč. prof., Gradeč; dr. Pavel Pestotnik, lic prof ; Maks Pletersnik, prof. v pokoju; Albin Prepeluh, uradnik, Kočevje; dr. I. Prijatelj, kustos dv. knjiž., Dunaj; Milan Pugelj, pisatelj; dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec, dr. Gvidon Sajovic, profesor, prof.; Ferd. Seidl., vi. svetnik, Novomesto; Andrej Senekovič, vlad. svetnik; dr. Janko Šiebinger, prof.; Ivan Šubic, vi. svetnik; dr. Ivan Tavčar, mestni župan; ing. Jakob Turk, ravnatetlj; dr. Alojzij Zalokar, zdravn.; Ivan Zorman, posestnk; dr. Jakob Žmavc, ptof.; Valentin Žun, fin. svetnik; Oton Župančič, mestni arhivar. Za pregledovalcev računov so se izvolili na predlog g. dr. Tavčarja gg. Ivan Hiter, Zorko Prelovec in S. Peruzzi. Bivši župan Hribar je nato vprašal predsednika, če je res, kar se govori, namreč: da je vlada dala predsedstvu posebna naročila glede ravnanja na našem občnem zboru — nakar je ta odgovoril, da to ni tako, pač pa se je izrekla želja, naj se politika ne vleče na občni zbor. G. Ivan Hribar je vzel to obžaluje na znanje.
— Osobnl promet na južni in državni železnici so zopet omejili. Omejitev bo trajala osem dni. Uradno razglašajo, da naj ta omejitev čimprej odpravi težkoče, ki so nastopile v zadnjem času v tovornem prometu vsled pomanjkanja premoga in strojev.
— Zaznamki o pripadnikih prldobninske-ga davka za leto 1917 so v ekspeditu mestnega magistrata (Mestni t:g št. 27, III. nadstropje) od 1. do vštetega 14. marca 1918 navadnih uradnih urah javnosti na ogled.
— Poštni paketni promet ustavljen. Poštni uradi smejo do daljne odredbe sprejemati le nujne pakete, vojno-poštne pakete in pošiljatve drož.
— Naši ujetniki se vračajo iz Rusije. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Ko je bila izjavila ruska vlada 10. februarja, da je končano vojno stanje, je hkratu odredila, da se izpuste na svobodo vsi ujetniki, ki so na Ruskem. Že med mirovnim pogajanjem v Litovskem Brestu so se vršili v Petrogradu dogovori, da se prične z urejenim odpošiljanjem vojnih ujetnikov. Dogovori niso prišli do zaključka, predvsem zaradi transportnih težkoč v Rusiji. Posledica tega je, da poizkušajo sedaj naši vojni ujetniki, da bi se vrnili na lastno pest v Avstro - Ogrsko. Ob začetku je dohajalo do naših črt le po nekaj sto ujetnikov na dan, sedaj pa jih prihaja dnevno od 4 do 5 tisoč. Največkrat pridejo do naše vzhodnogališke fronte. Ujetnike zbiramo potem v armadnem območju, kjer morajo prestati najprej strogo 14 dnevno kararteno, da ne zanesejo nalezljivih bolezni, ki razsajajo na Ruskem, v zaledje. Po karanteni se vsak zasliši v svrho opravičbe; to pa iz različnih vzrokov, tako n. pr. zato, da se dožene identiteta vsakega posameznika. Moštvo, ki prihaja večinoma v ruskih uniformah, se mora preobleči v avstro - ogrske mon-ture in po prestanem trpljenja morajo dobiti tudi urejeno prehrano. Štiri tedne ostanejo še v armadnem območju, potem se jih pošlje k njihovim nadomestnim kadrom, kjer dobe štiritedenski dopust. Armadno vodstvo je odredilo vse potrebno, da odpravi vsled vračanja ujetnikov nastale izredne težkoče, zlasti glede nastanitve, in da omogoči vračajočim kar največ olajšav in oddiha. Da se ta akcija ivrši čim boljše, je pooblastil cesar generala Rotha, da prepotuje hara-tenske postaje in prebivališča vračajočih se ujetnikov in da ukrene vse, kar pripomore k izboljšanju njihovega življenja.
— Vabilo na sestanek uradnikov In uradnic trgovine, obrti In industrije, ki se bo vršil v nedeljo, 3. marca 1.1., ob 10. popoldne v prostorih restavracije »Zlatorog*, Gosposka ulica, v zvrho sestave strokovne skupine. Na dnevnem redu je tudi razgovor o težnjah uradništva te skupine ter posvetovanje o prvih korakih, ki se naj store potom te skupine v zboljšanje gmotnega položaja tega uradništva. — Odbor društva zasebnih ura mikov in uradnic v Ljubljani.
— Deželni poslanec profesor Josip Relsner je naznanil narodno-napredni stranki, da odlaga politične mandate. Reisner je bil deželni poslanec kranjski in občinski svetnik ljubljanski.
— Oddaja se tobačna trafika v Ljubljani, Šelenburgova ulica 1. Ponudbe do 26. marca 1.1. na finančno ravnateljstvo v Ljubljani. Invalidi, vdove in sirote v tej vojni umrlih in padlih vojakov ob posebnih pogojih imajo prednost.
— Koze na Hrvaškem. V Zagrebu in po Hrvaškem sploh so se pojavile koze, ki se razširjajo epidemično. Oblasti so ukrenile najstrožje odredbe.
Vojna.
Dunaj, 28. februarja. (Kar. ur.) Uradno se razglaša: V posameznih .odsekih fronte ob Piavi živahno artiljerijsko delovanje. — Kot kazen za italijanski letalski napad na odprto mesto Ln.am.ost j« oddelek naših letalcev v noči 27. februarja obmetaval z bombami kolodvor in vojaška naprava v Benetkah. Užigalne bombe so na mnogih krajih imele viden, uspeh. — Sef generalnega štaba.
Berlin, 28. februarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče. Angleži so na mnogih mestih fronte nadaljevali svoje izvidno delovanje- Z močnejšimi oddelki so napadli po noči ob gojzdu Houthoulster in severno Scarpe. Odbili smo napad deloma v bližinskem boju, deloma s protinapadom. V uspešnih podjetjih pni Avooourtu in pri Les Epargessmo ujeli 20 francoaov. — Vzhodna bojišče. Operacije napredujejo po načrtu. V Estlandiji se je tudi 4. estniški polk pridružil našim četam proti tolpam, ki ropajo po deželi.
V	Minsku smo uplenili 2.000 strojnih pušk in 50.000 pušk. — Z ostalih bojišč nič novega. — Von Ludendorff.
Zadnje vesti.
Žito iz Ukrajine.
D u n a j, 28. februarja. Na interpelacijo dunajskega župana dr. W e i s s k i r c h n e r j a v včerajšnji seji gosposke zbornice je ministrski predsednik dr. pl. Sei dl er tako-le odgovoril: Odgovarjajoč na to interpelacijo moram po-vdarjati, da se v trenotku, ko sem podal v poslanski zbornici omenjeno izjavo, še ni mislilo na kak pohod avstrijskih čet v Ukrajino. S precejšnjo gotovostjo srno takrat računali na to, da bomo mogli zadostno zastopali naše interese v popolnem sporazumu z nemško državo in na podlagi pogodbe z Ukrajino. Ukrenilo se je vse potrebno, da se uvoz žita iz Ukrajine čim prej prične. Vojna uprava je dala potrebne moči na razpolago, da se prometna sredstva in komunikacije na kopnem zopet urede. Tudi glede transporta po Črnem morju in po Donavi se je storilo vse, kar se sploh more storiti; tudi glede organizacije trgovine se je vse potrebno pripravilo. Strokovno usposobljene tvrdke, zlasti take, ki so že prej delovale v Ukrajini, smo pritegnili, da dobimo v roke kolikor mogoče prebitkov žitnih zalog in drugega blaga. Na Dunaju in v Budapešti je vse pripravljeno1. Akcija se izvrši skupno z nemško državo. Seveda je treba za tako akcijo že urejenih razmer glede varnosti. V avstrijski javnosti se je že pojavil dvom, jedi je akcija izpeljiva brez pozitivnega našega sodelovanja. V zadnjem času pa se je položaj znatno izpremeni 1. Razni dogodki v Ukrajini so prisilili Nemce, da so morali ukreniti varnostne naredbe. Ukrajinska vlada se je obrnila tudi do Avstrije z nujno prošnjo za pomoč. V teh okolnostih ne moremo odreči' naše pomoči, ker bi sicer mi sami zakrivili, če bi Ukrajina ne mogla izpolniti svojih obveznosti. Naša monarhija se mora vsled tega aktivno udeležiti intervencije v Ukrajini. To intervencijo je smatrati kot od druge države zaprošeno pravno in upravno pomoč.
Mirovna pogajanja z Rumunijo.
D u n a j, 28. februarja. Brzojavni korespondenčni urad poroča iz Bukarešta:	Odkar
so dospela odposlanstva č&tverozveze v Bu-karešt,- so se pričeli neobvezni predrazgovori z generalom Averescom. Glasom sklepa 'iz teh razgovorov je imel grof Czemin 27. februarja razgovor s kraljem Ferdinandom v kraju, ki je še zaseden od romunskih čet. Sporazumno z zavezniki je naznanil grof Czernin kralju pogoje, pod katerimi je četverozveza pripravljena,
da sklene z Rumunijo mir. Kralj si je izprosil kratek rok za odgovor. Rok so mu dovolili; od odgovora bo odvisno, če je mogoča mirna rešitev.
Iz Litovskega Bresta;
Dunaj, 28. februarja. Brzojavni korespondenčni urad poroča iz Litovskega Bresta z dne 28. februarja: Danes popoldne je dospela semkaj ruska delegacija pod vodstvom člana centralnega odbora delavskih in. vojaških sovjetov Sokolnifcova. Na razgovoru predsednikov delegacij četverozveze s Sakolnikavam se je določilo, da se prično mirovna pogajanja jutri ob 11. dopoldne na plenarni seji.
Finska prosi Nemčijo za pomoč.
Berlin, 28. februarja. Wolffov urad poroča: Kakor smo izvedeli, so izročili tukajšnji pooblaščenci Finske vlade nemški vladi oficielno prošnjo finske vlade za pomoč.
Nemiri na Irskem.
Bern, 28. februarja. »Temps* poroča iz Londona: V irskem okrožju Clare je prišlo do nemirov. Bilo je treba poklicati čete, da so napravile red. Okrožje so razglasili sedaj za spe-cielno vojaško območje in oblast je izročena vojaškemu poveljstvu.
Aprovizacija.
Rdeče izkaznice za doje.e in noseče matere. S temi izkaznicami se zadnji čas prav mnogo greši. Nekatere jih med seboj izposojujejo; nekatere pridejo po večkrat iskal, najprej zase, potem pa še za druge; nekatere pa delajo celo trgovino s temi kartami in prodajajo tako svoje doječe in noseče stanje. Kako pridejo druge stranke do tega, da morajo čakati po cele ure, druge pa jih na tak način goljufajo. Naj se vsako tako stranko, ki bo še na kak način skušala goljufati, brezobzirno naznani. Izgubila bo karto in zraven bo še kaznovana.
Pekatete na zelene izkaznice črke A. se nakazujejo in plačajo v mestni posvetovalnci in sicer; za stranke s štev. 1 do 100 dne 4. marca in s štev. od 100 naprej dne 5. marca t. 1. Na te izkaznice se dobe pekatete v cerkvi sv. Jožefa kg po 1 K.
Člani vojne zveze se zadnjič opozarjajo, da oddajo krušne karte takoj v konsumu, ker sicer povzročajo osobju v konsumih ie nepotrebna pota, aprovizaciji pav zmedo radi vedno novega nakazovanja bfaga. Če kedo radi malomarnosti ne bo dobil kruha in moke, naj pripiše posledice sam sebi.
Kruh na izkaznice št. 2, 15 in 38. se bo
prodajal od všiete nedelje 3. marca naprej v sledečih pekarnah na št. 2 pri g. Bizjaku Poljan? ska cesta, na št. 15 pri g. Trčku Breg in na št. 38 pri g. Žužku Moste. Moka na te številke se dobi v istih prodajalnah kakor dosedaj.
Goveje meso na rumene Izkaznice C St. 1401 do konca dobe v soboto, 2. marca pop. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. štev. 1401 do 1600, od 2 do pol 3. štev. 1601 do 1800, od pol 3. do 3. štev. 1801 do 2000, od 3. do pol 4. štev. 2001 do 2200, od pol 4. do 4. štev 2201 do 2400, od 4. do pol 5. štev. 2401 do 2500, od pol 5. do 5. št. 2601 do 2800, od 5. do pol 6. štev. 2801 do konca. 1 oseba dobi en četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe 3 četrt kg, 5 in 6 ošeb 1 kg, 7 m 8 oseb 1-in en četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kg stane 2 K.
Iz stranke.
Člani odborov strokovnih organizacij, politične organizacije in »Svobode*, so vabljeni na skupno sejo, ki se bo vršila danes 1. marca ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Na seji se bo razpravljalo o zadevi društvenih prostorov.
Občni zbor podružnice Unije rudarjev v Hrastniku se vrši v nedeljo, 3 marca ob 3. popold, v društveni gostilni, z običajnim duevnim redom. Na občni zbor pride poročevalec iz Ljubljane.
Izdajatelj in odgovorni urednik;
Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
■
■
■
■
Splošno kreditno društvo
r. z. z o. z- v Ljubljani.
Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu se obrestujejo po 4 V« •/, od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so domači hranilniki. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vrednostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji.
Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere.
Telefon št. 120.	Cek-konto poštne hranilnice št. 45.156.
■iiiiiiiumnm
■
■
■
I
8
■
■
S
■
■
■
■
■
■
—i Dclnllka glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
V LJUBLJANI.
Poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju.
Rezervni fondi okroglo K 1,500.000.
Kupuje in prodaja vse v r a t e vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovlzacijske kredite —-;