deb življenje LETNIK 23 ŽIRI, SEPTEMBER 1985 Teh naših 35 let Petintrideset let je od tedaj, ko se je prvič sestal delavski svet naše delo-vne organizacije. Predsednik konference OO Zveze sindikatov Janko Rupnik je na slavnostni seji ob tej priliki med drugim povedal: »2. septembra je minilo 35 let, odkar se je prvič v zgodovini naše delovne 0rganizacije sestal delavski svet, kar lahko smatramo za začetek samoupravljanja v naši delovni organizaciji. Delavski svet je bil sicer izvoljen že 21. aprila 1950, še preden je stopil v veljavo zakon o delavskem upravljanju podjetij. Razume se, da je ljnel delavski svet v začetku bolj posvetovalni značaj. Prekiniti je bilo treba s staro miselnostjo, da delavec vidi le svoje delovno mesto in normo, ki jo je treba doseči. O drugih vprašanjih pa delavci niso bili ne obvešče-niti niso imeli vpliva na dogajanja. V praksi so se še poznala načela in praksa administrativnega gospodarjenja, to se pravi, da so se direkcije šele ukinjale in postavljale nove oblike gospodarjenja. V začetnem obdobju delovanja delavskega sveta, v obdobju od 1950 do 1952. leta ni toliko pomemben uspeh pri upravljanju podjetja in odločilni posegi pri reševanju raznih problemov gospodarjenja, pač pa, da se je v tem času delavski svet organizacijsko razvijal in dobival nove oblike samoupravljanja. Nekaj kasneje, v letih 1954—1956 so se samoupravni organi, to je v glavnem delavski svet in upravni odbor ter vodstvo delovne organizacije, že morali spoprijeti z nekaterimi hudimi problemi. To so bile v glavnem osnovanje lastne prodajne mreže, s prvo prodajalno leta 1953 v Sarajevu, s čimer smo se osamosvojili in postavili temelje za boljše poslovne rezultate. Oblikovali so tudi drugačen proizvodni program in začeli z industrializacijo podjetja. V naslednjih letih so podjetja dobivala vedno večjo samostojnost, s tem pa se je večala tudi odgovornost samoupravnih organov. Ta samostojnost je temeljila na večanju materialne podlage dela s pomočjo tehničnega napredka, sodobnejšo organizacijo dela in čimboljšo kadrovsko strukturo podjetja, da bi lahko izkoriščali znanstvene dosežke. Vsakemu starejšemu članu kolektiva je dobro znano, da se je bilo treba marsikdaj odreči večjim Ot>, da smo ustvarili to, kar imamo danes. Ko ne bi v toliki meri vlagali v podjetje, bi bili sedaj le majhen, nepomemben kolektiv, brez nadaljnje perspektive. Iz leta v leto so se postavljale pred delavske (Nadaljevanje na 2. strani') .^slavnostne seje delavskega sveta VMPM se približujemo načrtovanim zalogam »S prvim julijem smo, kot je znano, znižali cene obutvi, ki se je slabše prodajala v maloprodajni mreži do 30 %, s 15. julijem pa smo uvedli še dodatno sezonsko znižanje, kar je trajalo do 15. avgusta«, je povedal direktor TOZD Prodaja Ivan Capuder. »Lahko rečem, da je to znižanje prineslo dobre rezultate, saj je julijska prodaja pripomogla, da je bil plan prodaje po parih za prvih sedem mesecev presežen za 55 %, po vrednosti pa za 66 %. Zaloge so se znižale s 592.000 na 401.000 parov in s tem smo »razčistili« s starimi zalogami. V avgustu se je dobra prodaja nadaljevala, tudi preko načrtovanega prometa. Tako se približujemo letnemu planiranemu koeficientu obračanja zalog in upam, da bomo do konca leta dosegli naše cilje. Jeseni je pred nami še težka naloga, ker so cene, ob padajoči kupni moči potrošnikov, vseeno dokaj visoke.« DOGOVARJfimO SE -DOGOVORIH fino SE Ob rob sklepov delavskih svetov Delavski svet TOZD Prodaja se je sestal na svoji redni seji že 20. avgusta in sprejel naslednje pomembnejše sklepe: Da se zagotovi realno nadomeščanje osnovnih sredstev v TOZD Prodaja, je bil v skladu s 34. in 36. členom Zakona o amortizaciji osnovnih sredstev sprejet sklep, da se v letu 1985 obračuna amortizacija po amortizacijskih stopnjah, predpisana v nomenklaturi osnovnih sredstev za amortizacijo, povečanih za 60 %. Iz rednih sredstev za investicijsko vzdrževanje se odobri potrebna finančna sredstva za adaptacijo prodajalne Škofja Loka II (izolacija strehe, izboljšati funkcionalnost prodajalne) in sicer v višini 3.000.000,— din. Sprejet je bil tudi predlog povišanja osebnih dohodkov, s tem da se koeficient uspešnosti delovne organizacije poveča od 1,30 na 1,60. Potrdijo se tudi inventurne razlike po stanju 30. 6. 1985 in sicer se pri prodajalni Bjelovar II poviša manjko za 13.000.— din, pri prodajalni Zagreb V. pa se poviša manjko za 849.— din. Delavski svet TOZD Proizvodnja je imel sejo 30. avgusta in je potrdil spremembe in dopolnitve razvida del in nalog, soglašal s spremembo koeficienta uspešnosti DO, potrdil sklepe komisije za varstvo pri delu in sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med Al-pino Žiri, TOZD Proizvodnja in Zdravstvenim domom Škofja Loka, po katerem se iz poslovnih sredstev TOZD Proizvodnja nakaže 639.600,— din za nakup medicinske opreme. Delavski svet pa ni sprejel samoupravnega sporazuma za združevanje deviz za odplačilo fiksnih in garantiranih obveznosti od kreditov za objekte skupnega in družbenega pomena ter od konvertibilnih kreditov, po katerem bi dodatno združevali 6 % deviznega priliva republiki. Alpina je v težki devizni situaciji, saj je trenutno veljaven odstotek razpolaganja z devizami prenizek za normalno pokrivanje potreb po uvoznih materialih, realizacija posebnih oblik uvoza in izvoza pa je nezanesljiva. Prilagoditev spremembi na nižji odstotek razpolaganja z de- vizami sredi leta, ko so pogodbe s tujimi kupci že zaključene in dogovorjene posebne oblike izvoza in uvoza, je namreč nemogoča. Takoj ko bo Alpina poravnala svoje obveznosti, se vključi v skupno reševanje deviznega primanjkljaja SR. Slovenije. Delavski svet DSSS, je na svoji seji, dne 30. avgusta poleg točk, ki so jih obravnavali že ostali delavski sveti, sprejel še naslednje sklepe: Razpišejo se prosta dela in naloge »vodenje nabave — linija lahke obutve« za dobo 4 let in prosta dela in naloge »vodenje splošno-organizacijskega sektorja« za dobo 4 let. Znesek za malico za zunanje koristnike znaša od 1. 9. 1985 dalje 250,— din. Delavski svet delovne organizacije se je dne 2. avgusta sestal na slavnostni seji ob 35-le-tnici samoupravljanja in 13. redni seji, na kateri je po slavnostnem delu obravnaval še rebalans plana reklame za leto 1985 in ga potrdil v predloženi vsebini, potrdil spremembo koeficienta uspešnosti DO, s tem, da se poviša od 1,30 na 1,60. Prav tako kot DS TOZD Proizvodnja pa ni sprejel samoupravnega sporazu- ma za 6 % združevanje deviz odplačilo inozemskih kreditov za objekte skupnega družbenega pomena. Potrdijo se še spremembe cen apreski obutve, ki se korigiral0 10 % na nižje in cene za tekaške čevlje in novi smučarski čevelj- A. K- Ekonomski izrazi ANUITETA - denarni znesek za odplačilo dolga. Anuiteta ima dva de' la: sam obrok in obresti CIKEL EKONOMSKIH KRIZ — čas od ene d" druge krize. Sestavljaj0 ga štiri faze: kriza, depre* sija, oživljanje in polet-Od leta 1825 dalje vse do velike krize kapitalizma 1929-1933 so ekonomske krize zakonitost kapitab' stičnega razvoja, ker so se pojavljale redno vsa' kih 7 do 10 let. Teh naših 35 let (Nadaljevanje s 1. strani) svete odgovornejše naloge, katere so le-ti uspešno reševali. Le včasih smo se preveč ustavljali ob manj pomembnih težavah in s tem zanemarili težje in važnejše naloge. Razvoj samoupravljanja so na eni strani narekovali družbenoekonomski odnosi, ki so našli svoj odraz v ustavah in ustavnih spremembah, na drugi strani pa praktične vsakdanje razmere, v katerih smo se znašli. Pred letovri 1960 so bile oblikovane ekonomske enote, za katere lahko rečemo, da so bile močan dejavnik v razvoju samoupravljanja, še posebno, ker so se s samoupravnim dogovarjanjem že takrat dokaj tesno pokrivali interesi delavcev v ekonomskih enotah. Gospodarska reforma leta 1965 je postavila zahtevo, da preidemo z ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje. Obdobje pred letom 1970 je bilo v glavnem posvečeno uveljavitvi tedaj znanega 15. ustavnega amandmaja, po katerem delovni ljudje samostojno določajo notranjo organizacijo in odnose. Do izraza je vedno bolj prihajalo ustrezno obveščanje delovnih ljudi, s katerim smo v naši delovni organizaciji začeli že leta 1962, ko je mladinska organizacija začela izdajati glasilo kolektiva. Ustava leta 1973 je prinesla novosti na vseh področjih. Znotraj smo to čutili v obliki organizacije temeljnih organizacij združenega dela in urejevanju niza vprašanj, ki so se tu prepletala. Nova organiziranost je na eni strani pomenila napredek, na drugi strani pa odprla tudi probleme, ki jim v celoti nismo bili kos, in smo jih bolje uredili šele z ustanovitvijo enotne temeljne organizacije Proizvodnje. Ta praktična izkušnja nas je izučila, da ni absolutnih formul za organiziranost. Vsaka delovna organizacija se mora organizirati tako, da je kolikor mogoče učinkovita, tako v poslovnem kot samoupravnem smislu. V vseh petintridesetih letih so pomembno vlogo pri razvoju samoupravljanja odigrale družbenopolitične organizacije, ki so vnašale dih časa, organiziranost in opozarjale na vprašanja, ki jih ob vsakdanjem delu tako radi pozabljamo: vloga in položaj delavca in njegova socialna varnost, neodtujljive pravice delavcev, smisel načrtovanja in organizacije, vloga nagrajevanja, kadrovske politike, izobraževanja itd. Če strnemo misli, lahko rečemo, da so se delavci Alpine ves čas zavedali, da je njihova usoda odvisna od njih samih in njihovega dela, zato nikoli niso oklevali, če je bilo treba zategniti pasove, če je šlo za prihodnost in razvoj. Danes lahko rečemo, da smo dosegli to, da ima delavec možnost vpliva- nja na svoje delo, pogoje dela in delitev dohodka vsaj do določene mere. Cilj pa še vedno ni dosežen, saj delegatski sistem, tako znotraj tovarne, kakor tudi širše še ni zaživel. Kar zadeva samoupravno organiziranost delovne organizacije vidimo perspektivo in osnovo predvsem v razvoju samoupravnih delovnih skupin in njihovi resnični vlogi, v razvoju informacijskega sistema, ki bo omogočil čimboljše odločanje, smotrno organiziranost poslovnih in delovnih procesov, v večanju odgovornosti. To pa je pogoj, da bomo dosegli boljše končne rezultate in večje zadovoljstvo delavcev. Del teh prizadevanj so v svojem času opravili tudi vsi, ki so bili v zgodovini na čelu samoupravnega dogovarjanja, člani delavskih svetov, komisij in vaši kolegi v delavskih svetih in družbenopolitičnih organizacijah, ki danes niso tu. Vsem najlepša hvala!« Janko Rupnik DocovfiRinmo se - dogovorih sfflo se Tudi v praksi uspešne inovacije Pri delu je potrebna pazljivost Ker se je ta koristni predlog pričel uporabljati že leta 1983, je bilo potrebno prihranek izračunati od takrat dalje. Le-ta se je izračunal tako, da se je upoštevala povprečna cena izdelave trim obutve, pomnoženo s številom izdelanih parov. Tako je prihranek za leto 1983 znašal 30.000,00 din, za leto 1984 39.690,00 din, za leto 1985 pa 15.280,00 din. Iz tega je razvidno, da čisti letni prihranek znaša 28.323,33 din. Ta prihranek je komisija upoštevala pri izračunu nadomestila. . Vstava steljk Predlagatelj je v proizvodnjo uvedel stroj za nanos lepila, ki je stal v skladišču nedotaknjen že več kot 5 let. Uporabnost tega stroja je v tem, da delavka stelj- ko namesti v stroj, sveže namazane stelke vstavi v čevelj in pritisne steljko, tako da se lepilo prenese na notranjek. Prednosti novega postopka so v tem, da je poraba lepila manjša, ker stroj nanaša lepilo v enakomerno tankem sloju, nanos pa je samo enostranski, prihranek pa je tudi na času. Delo opravlja samo ena delavka za vso izmeno. V sodelovanju z delavci v Savi je bilo potrebno izdelati tudi novo lepilo, katerega čas sušenja je daljši. Prednost je tudi v tem, da so steljke namazane do konca, prej (pri ročnem mazanju) pa to ni bilo mogoče. Čisti letni prihranek je torej znašal 1,628.077,50 din, kar je komisija upoštevala pri izračunu nadomestila. Karla Križnar Pred 40. leti se je začelo Vinko Govekar Z ostalimi člani smo bili v stalnih stikih, jih redno obveščali o vsem dogajanju in vedno želeli slišati njihove pripombe, kritike in predloge. Ves kolektiv je bil kot en mož pripravljen delati in se žrtvovati. Zavedali smo se, da utrjujemo bodočnost sebi in novim generacijam. Z načrti smo imeli težave. Kljub temu smo hiteli, ker smo hoteli stavbo še do zime spraviti pod streho. V ta namen smo imeli na stavbišču preko 100.000 kosov zidne in 12.000 kosov strešne opeke, 4 vagone cementa, 700 m3 gramoza, 30.000 kg apna in drug material. Na okr. odb. O. F. Škofja Loka (odsek za gradnje) smo vložili prošnjo za gradbeno dovoljenje 15. maja. 23. maja smo dobili odgovor od istega odbora, da ni nobenih pomislekov. Čez nekaj dni pa smo bili obveščeni, da dovoljenje za take gradnje izdaja samo ministrstvo LRS. Takoj smo vložili prošnjo na ministrstvo za industrijo in rudarstvo, s potrebnimi dokumenti, toda 13. junija smo dobili negativen odgovor. Ponovno smo poslali prošnjo vladi LRS — ministrstvo za industrijo in rudarstvo — s široko utemeljitvijo, nato pa je tja odšla še delegacija treh članov: Pavle Kopač, Janez Oblak in jaz. Sprejel nas je minister za industrijo in rudarstvo Franc Leskošek-Luka. Na kratko smo pojasnili preteklost našega čevljarstva, težnje in priprave za gradnjo. On pa je dejal: »Zadružniki, stopite v državni gospodarski sektor in zgradili bomo tovarno, katero boste sami upravljali, dali bomo kredit, zadružne vloge in posojila bomo izplačali!« (Nadaljevanje na 4. strani) Komisija za inovacije je na . v°j' drugi redni seji obravnava-® štiri inovativne predloge, ki 0 bili posredovani komisiji letos. Pn tehnični izboljšavi »izdela-a mignon jermenčkov« predlagateljev Viljema Kogovška in aneza Špika gre za izdelavo ve-'ge treh strojev za izdelavo jermenčkov za sandale, takoimeno-ani »mignon« jermenčki. Take jermenčke so doslej uvažali ali na primitiven način izdelova- 1 v šivalnici, v zadnji sezoni pa elno kupovali pri domačem Proizvajalcu za visoko ceno. Najprej je bil izdelan stroj za Upogibanje jermenčkov. Večji Problem pa je predstavljalo na-"»sanje lepila. Z dodatnimi ide-d T1' 'n '"formacijami je bil iz-'an tudi stroj za nanašanje le-jr."a. kateri lepilo avtomatsko suit i'n nav'ia material nazaj na , °'ut. Stroj za rezanje jermenč-• 0v je bil izdelan v zelo kratkem j.asu. Ta pridobitev je odstranila ,z'cne in psihične obremenitve delavca. le/1-' tem Predlogu je bilo čisti ni prihranek mogoče izraču-l^1 - Prihranek so izračunali ta-nih so primerjali cene izdela-n jermenčkov doma (po no-postopku) s cenami do-a'i tujega dobavitelja. ^ ' oziroma prihranek zna-a 4-689.000.-- din, stroški za iz-li 'i^0 vseh naprav pa so znaša-7.213,00 din. Torej čisti letni T'nranek znaša *-311.787,00 din. ... z"elava cevastih jermenov — Vlagatelji Janez Špik, Janez var.'n V'liem Kogovšek. rj.v°dja linije lahko obutve Ma-do i ®°6ataj je komisiji posre-lav priiavo inovacije pri izde-s, 1 cevastih jermenov za žen-e sandale. Odločili so se, da bodo jermečnke šivali in ne lepili. Delavca Janez Špik in Janez Vehar sta dala idejo za izdelovanje posebnih vodil za šivanje teh jermenov, vodila pa je izdelal Viljem Kogovšek. Pri tem pa je nastal problem, kako obračati ožje jermenčke. Idejo za obračanje jermenov na istem stroju je dal Janez Vehar, tehnično je stvar izpeljal Janez Špik, vodilo pa je izdelal Vili Kogovšek. Ob zaključku proizvodnje za pomladansko sezono se je pokazalo, da se je inovacija v proizvodnji izredno dobro vpeljala in ekonomsko upravičila. Komisija je ugotovila, da gre za izum z izračunljivim letnim prihrankom. Prihranek so izračunali tako, da so izračunali oziroma primerjali cene med uvoženimi in doma izdelanimi jermeni. Razlika, oziroma prihranek znaša 4.143.000,00 din. Ker pa so pri tem nastali tudi stroški pri izdelavi vodil, ki so znašali 30.000,00 din, je bilo potrebno stroške odšteti od razlike oz. prihranka, zato čisti letni prihranek znaša 4.113.000,00 din. Cveto Gruden je komisiji posredoval dva koristna predloga in sicer »zapiranje pregibne pete« in »vstava steljk«. Zapiranje pregibne pete V proizvodnji je ob prehodu izdelave iz izključno nizkih trim modelov na visoke modele prišlo do težav in sicer pri zapiranju pregibne pete — prešipavanje petne podloge. Ta problem je pogojeval večji izmet in slabšo kvaliteto končnega izdelka. Na zgornji rob pregibne pete je dal predlagatelj izdelati kovinski podaljšek, tako da le-ta pokrije kritično mesto. Tudi pri samem delu je sedaj potrebno manj pazljivosti in tudi čas dela je krajši. C' ^Prej od doma, da bo prej denar! DOGOVARJfimO se -DOGOVORIH smo se Ali zadružni ali (Nadaljevanje s 3. strani) Ko smo se vrnili, sem sklical upravni odbor in o tej zadevi smo se posvetovali. Bili smo skoraj soglasni, da preidemo v državni — gospodarski sektor. To novico smo posredovali celotnemu kolektivu, kjer je bila ugodno sprejeta. Pripravljali smo se, da skličemo izredni občni zbor, medtem smo prejeli brzojavko dr. Lemeža, ki je bil zastopnik zadružnikov pri vladi LRS, z vsebino: »Skličite sejo ob 4. uri popoldan pridem osebno!« Na tej seji je dr. Lemež zagovarjal zadružništvo in dejal, da so tudi močne zadruge potrebne in koristne za državo. Navedel nam je razne primere iz zahodnih, posebno pa iz vzhodnih držav. Svetoval nam je, da ostanemo v zadružnem sektorju. Po tej seji smo bili nekoliko razdvojeni. Obljuba ministra Leskoška je za nas bila vseeno bolj privlačna, v državnem sektorju smo videli večji in hitrejši razmah našega podjetja. Sklenili smo z zadevo nekoliko počakati, da se o tej stvari sporazumejo na vrhu samem. Proizvodnja je iz meseca v mesec naraščala. Od 2.000 parov mesečno smo prešli že na več kot 5.000 parov, od tega je bila četrtina čevljev z dvojnimi podplati. Obratovodja Naglič, mojstri in delavci so se trudili, da bi dvignili proizvodnjo in kvaliteto. Začeli smo uvajati delitev dela, kar se je dobro obneslo pri vojaški in delavski obutvi. Težave pa so bile pri šivani izdelavi, toda kljub protestom delavcev je Naglič uvedel fazni sistem. Pri podjetju smo organizirali kovaško in mehanično delavnico za izdelavo ščitnikov in popravilo orodja in strojev, pred tem pa smo že imeli mizarsko delavnico za popravilo inventarja in izdelavo zabojev. Čas se je hitro odmikal. Da bi stavbo dali do zime pod streho, smo že zamudili. Ker sem pogosto poslovno zahajal na razne forume, sem se prepričal, da je naša edina pravilna pot, da gremo v državni gospodarski sektor. Na seji upravnega odbora in nadzornega odbora smo sklenili, da 11. januarja skličemo izredni občni zbor, in da z glasovanjem odločimo prehod iz zadružnega v državni gospodarski sektor. Izrednega občnega zbora se je udeležilo 175 do 191 vpisanih članov. Udeležili so se ga tudi zastopniki iniciativnega odbora za zadružništvo in politični funkcionarji. Prehod čevljarne Žiri ZZOJ iz zadružnega v državni gospodrski sektor so potrdili vsi člani. Izvoljen je bil še likvida- državni sektor cijski odbor, v katerem so bili: Vinko Govekar, Pavel Kopač, Leopold Demšar, Maks Tušar in Miloš Mlinar. Odbor je imel nalogo, da uredi zadružne obveznosti in stopi v stik z ministrstvom zaradi nadaljnega poslovanja. 30. 1. 1947. sem bil z dekretom ministrstva za industrijo in rudarstvo, postavljen za začasnega poslovodjo. V novi situaciji ni bilo več upravnega odbora in nadzornega odbora, zato sem na podlagi zakonitih predpisov izbral tričlanski strokovni svet, v katerem so bili: Franc Mlinar, Janez Oblak in Nace Naglič. V ta organ sem po potrebi vabil še druge strokovne osebe. Svet je imel le posvetovalno vlogo. Odgovoren in podrejen sem bil ministrstvu za industrijo in rudarstvo in glavni direkciji za usnjarstvo, ki je bila operativni organ. Sredi februarja sem bil na glavni direkciji za usnjarstvo. Ob zaključku je bilo objavljeno: »Kdor se poteguje v 1. 1947 za investicije, naj se zglasi v pisarni glavne direkcije ob 22. uri!« Nekaj minut pred 22. uro sem že bil na direkciji. Kmalu zatem je prišel ing. Pavel Kalin in na kratko povedal: »Kdor želi letos graditi, naj do ponedeljka prinese idejni načrt in predračun!« Navzoč je bil samo še en tovariš iz Šmart-nega. Hitro sem premislil. Imel sem samo štiri dni časa, zato sem prosil, Kalina če bi mi iz direkcije dali strokovnjaka za čevljarska vprašanja, da gre z mano v Žiri, da se skupaj z mojimi sodelavci dogovorimo. Obljubil mi je, da se bo takoj pogovoril z t lavnim direktorjem Ivanom tucinom. Naslednje jutro sem se ponovo oglasil v pisarni glavne direkcije. Bilo je že vse dogovorjeno, da odpotujejo z nami trije strokovnjaki: Nanca Štoro-va, Jelko Rant in ing. Burja. Pod večer smo po štiriurni vožnji na saneh iz Škofje Loke prišli v Žiri vsi premraženi. Gostje so se malo pokrepčali, jaz pa sem takoj poklical sodelavce, poleg teh pa še Jožeta Gantarja in Karla Berčiča. Skladiščnikom sem naročil, naj pridejo na svoja delovna mesta. Še isti večer sta Naca Štorova in ing. Burja napravila kontrolo in uradni prevzem v skladiščih surovin in drobnega materiala, naslednji dan pa so izvršili popis v ostalih obratih. Z Rantom pa smo proučili glavne elemente bodoče tovarne. Za izdelavo idejnega načrta smo naprosili Jožeta Gantarja, za predračun pa Karla Berčiča. Obljubila sta, da bosta oboje naredila in dostavila do nedelje dopoldan v našo pisarno. Obljubo sta tudi izpolnila. Priznanja po petintridesetih letih prvim članom delavskega sveta DO V vsej zgodovini Alpine smo veliko govorili o kakovosti, je pogoj za uspeh Kaj znamo, kaj zmoremo, če hočemo — da je čevelj lahek, — da čevelj tesni, — oblika školjke, ki ob nastavku robnikov ne naleže na sneg — trdota, elastičnost, kar je silno pomembno, vendar se ugotavlja na koncu postopka, — čevelj naj bi bil tudi lep. Doma zmoremo marsikaj Moja prva pot je vodila k Tonetu Tavčarju in sicer z vprašanjem: »Ali zmoremo to nalogo opraviti doma?« Dejal je DA! Ustvarjalni del smo naredili v prototipni delavnici z Janezom Demšarjem, Otonom Žakljem; garala sta Janez Sedej in Bojan Poljanšek. Strah pred orodjarno se je pokazal za praznega. Silvo Kos, Brane Jeram, Rudi Tinauer in ostali so zadevo izvedli pred rokom in profesionalno. Kot sem že dejal, se trdota določa na koncu. To je bila glavna naloga testiranj. Če je projekt dobro premišljen, velikih popravkov ne sme biti. Večji popravek je bil ojačitev proti zvijanju. Na srečo so naši tekmovalci odšli na trening v Argentino, kjer so v zimskih razmerah dodobra preizkusili čevelj. Na FIS tekmi v veleslalomu sta Žan in Robič dosegla dvojno zmago, v slalomu sta bila drugi in tretji. Ob zaključku bi se rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri projektu: Lojzetu Žaklju z ekipo, Cirilu Vidmarju, Fran-ciju Pečelinu, Lojzetu Oblaku, Tonetu Pintarju (za sodelovanje pri dizajnu), Mariji Košir za ime, skratka vsem, ki so žrtvovali tudi praznik dela, sobote in nedelje. Prihodnost bo pokazala, če smo uspeli, ostaja pa čudovito spoznanje, da Alpina zmore sama razviti tako zahteven projekt. Janez SMITEK kako uJTvnmnmo fit, ki je pojem čevlja za smuk; je udoben, ima regulator naklona in fleksa ter kantinga. Vse to pa je v nasprotju (kontradikciji) s preciznostjo vodenja zavojev. Zahteva slalomista je, da smučka reagira na vsako najmanjšo spremembo smeri, in obratno, reakcija podlage se v celoti direktno prenese na smučarja. Pri smuku je zadeva obratna, čevelj ublaži (amortizira) sunke, kar je pozitivno v smislu hitrosti. 2. Znanje Ugotoviti je potrebno vse lastnosti in značilnosti (parametre) in jih razvrstiti po vrednosti. Začne se s »podvozjem«. To je nagib naprej, kanting in višina — oddaljenost od smučke ter anatomija. Kanting pogojuje kolikor mogoče najboljše nastavljanje robnikov, ustrezna višina je pogoj za kontrolo vodenja zavoja. Če to primerjamo z avtomobilom, ki ima razbremenjen zadnji del, je vsakomur jasno, da ga zanaša. Enako se dogaja s smučarjem. Gre torej za ravnotežje. Izguba ravnotežja pa se vedno pozna v odnašanju — zaviranju. Naslednja izjemno pomembna funkcija je fleks. Če je man-šeta fiksno vpeta na školjko, potem fleks pogojuje elastičnost materiala, v nasprotnem slučaju je to regulator fleksa, ki pa se obnaša slabše. Morda je komu takale razlaga odveč, vendar bi rad na kratko navedel še naslednje: — na manšeti zvišan močan spojler, ki omogoča pospeševanje, — ustrezne debeline školjke in manšete na posameznih mestih, — naklon naprej — regulacija z zagozdami različnih debelin, — čimbolj anatomska oblika zato, da so stene notranjega čevlja tanke, — da je čevelj topel (vložek iz lesnega poliuretana), prosti prsti (dobra cirkulacija krvi), f,--- velj Alfa — povsem razvit Dni.s'°venskih prvenstvih, za Coca-cola, itd. Svet- SR je testirala Mateja Usn Vn' Katji Lesjak nismo Us^el1 izdelati čevlja, ki bi dal deiuez?n oprijem v nartnem pre-Skr (l^aPustil nas je Petrovič. nas h sPr°žf se je plaz, ki bi ših nesel s prizorišča najbolj-vlje^r°'zvajalcev vrhunskih če- doma 1. Strategija Hočemo čevelj za slalom, veleslalom, učitelje, skratka dobre smučarje, ali preprosto rečeno, za bolj ali manj kratke zavoje. Takoj je bilo treba preveriti, kdo na tem področju kaj velja? Vsekakor so to Lange, Nordica, Caber, San Marco, Itd. Strategija čevlja SR je bila smer a la Dyna- /Kaj je pokazalo testiranje smučarskih čevljev?«, je pisalo na °P'su urednika Delo-življenja ... Odgovor bi bil nekoliko daljši in približno takle. V zadnjih mesecih je bilo obilo dela z razvojem novega tekmovalnega čevlja, ki pa je z vrnitvijo naših najboljših tekmovalcev iz j*rgentine več ali manj končan. Tokrat bi govoril predvsem o Alfi, je novemu tekmovalnemu čevlju ime; obenem pa še, da se je "vakrat testiral tudi BST, vrhunski čevelj z vstopom zadaj. Le-ta je silno trd oreh. Problem je namreč cela vrsta patentov, ki jih je treba obiti, razviti mehanizem, ki bo omogočal progresivni fleks in seveda a°ber poteg v peto, na način, kot je to rešeno pri MSX, s pull-stra-Pom. Alfa — zakaj? Naš dosedanji tekmovalni če-y®'j SR pomeni korak v razvoju ^'Pine, ki je dal dva naslova svetnih mladinskih prvakov: Pe-ir°vič s slalomom v Sestrieru, fan v veleslalomu v Jasni, dvakrat srebro v slalomu Robiča, takrat bron Čižmana, Benedik J® osvojil naslov državnega pr-(tudi Erbežnik in Bokalo-Va) in pet uvrstitev za točke v svetovnem pokalu. To so najvid-"eiši dosežki, bila pa je cela vr-sta zmag na FIS tekmah, držav- To je postalo jasno vsem pri nas v tovarni, padla je odločitev — nov tekmovalni čevelj. Glavni direktor Tomaž Košir in vodja marketinga Iztok Čuk sta me določila za nosilca projekta. O razvoju imam obilo izkušenj iz Elana, kjer sem prav tako vodil testiranja in dobro vem, kakšna je pot do vrhunskega izdelka: 1. strategija — kaj hočemo 2. znanje 3. materiali kako USTVflRJfimO Pogoji gospodarjenja vplivajo na rast zalog V primežu dobaviteljev Tržišče materialov za potrebe obutve je izredno pestro, zlasti še pri nas, ko izdelujemo toliko različnih vrst obutve. Za posamezen artikel ali vrsto obutve pa je potrebno nabaviti najrazličnejše materiale in ko so vsi ti materiali nabavljeni, lahko gre določeni artikel v proizvodnjo. Vse to je opredeljeno v potrebah, ki jih nabava dobi za naročanje materialov, vendar so ti roki dani tako kot bi vse potekalo v najlepšem redu — brez problemov in zastojev v proizvodnji, brez problemov nabave. Vsi pa vemo, da je bil zlasti v zadnjem času velik problem dobiti na domačem tržišču npr. gornje usnje brez devizne udeležbe ali pa ga sploh ni bilo. Cene so naraščale in prav zato se je težilo za tem, da smo material raje imeli na zalogi prej kot ga je proizvodnja rabila, saj je bilo ob visoki rasti cen in zmernih obrestih za kapital še vedno ugodnejše. V takih pogojih gospodarjenja se je zavestno šlo v nabave pred roki, saj je že plan pri dajanju potreb zagotovil rezervo, da ne bi prišlo do zastoja. Ta rezerva se je ustvarjala tudi pri nabavi, kajti v nenormalnih pogojih gospodarjenja so bile to edino pravilne odločitve. Prihajale so zamenjave artiklov ali serij v proizvodnji, nabaviti je bilo potrebno material za artikel, ki ga je bilo treba dokončati, mnogo kasneje pa je šel v delo artikel, za katerega je bil ves material na zalogi. In zaloge so tu, večajo se in nastajajo problemi, ker ob visokih obrestih pobirajo dohodek. Kam vse to vodi? Do te situacije je moralo priti, kajti kupci obutve so si vse prepogosto lahko po mili volji izbirali roke, katere je bilo treba izpolnjevati. Pri takih izvoznih zahtevah so prodajalci materialov diktirali svoje pogoje pri nabavi, zahtevali devize, če jih nisi dal, so enostavno ustavili dobave, kar je grozilo z ustavitvami proizvodnje. Trg je najboljši regulator nabave in prodaje. Ko bo pri nabavi lahko kupec določal pogoje dobavitelju, in ne obratno, bo tudi možno točneje določati roke. Anica Govekar Potrebna bo doslednost vseh in več usklajenega dela Denar je vedno dražji Ni vedno lahko usklajevati potreb po repromaterialih z zalogami, na to vedno vpliva več dejavnikov kot so: neurejeno jugoslovansko tržišče; zmogljivost dobavitelje^ pravilno postavljeni dobavni roki; zamujanje ali prehitevanje plana naše proizvodnje; spreminjanje proizvodnih planov; pravilni normativi materialov, kateri lahko vplivajo na zaloge ali na manjko materialov. Prevelikim zalogam naravnega usnja v našem primeru je botrovala največ zmogljivost usnjarn naših dobaviteljev. Za pomlad smo namreč imeli zelo malo potreb gornjega usnja za Nabava — med potrebami in zalogami Zaloge, zaloge ... Te besede cesto slišimo in to tudi upravičeno, ker so res visoke. Vzroki za to pa so različni. Delno se povečujejo zaloge z materialom, ki ga začasno uvažamo. Vrednost tega je visoka, vendar moramo vedeti, da pri tem ne vežemo naših sredstev, imamo pa še to prednost, da ne plačamo carine in zato dosežemo ugodnejšo ceno kot pri rednem uvozu. Zaloge nastajajo tudi zato, ker imajo nekateri domači dobavitelji dobave pogojene s količinami. Naročiti moramo minimalno količino, ki jo določi dobavitelj, ki pa često presega količine naših potreb. Največkrat so to idoči materiali, zato se kmalu porabijo, nekaj ča- sa pa le bremenijo naše zaloge; vsaj dokler ni novih potreb. Tudi materiali, ki jih uvažamo po kompenzaciji, so na zalogi v večjih količinah. Vemo pa, da se nam kompenzacijski posli izplačajo, da se odvijajo preko Madžarske in so za nas zanimivi zaradi izvoza obutve. Ne moremo pa pri tem načinu materiala uvoziti v za nas potrebnem roku, ampak se mora sproti pokrivati z uvozom. Tudi te zaloge direktno ne bremenijo naših sredstev. Navedla sem nekaj glavnih vzrokov nastanka visokih zalog. Za znižanje zalog se bomo trudili in upamo, da nam bo to s pomočjo planskega oddelka tudi uspelo. Anica Cokan škornje v Sovjetsko zvezo. V je" senskem roku pa so potrebe zel o velike. V nobenem primeru ne bi mogli v jesenskem roku Pr.e" skrbeti tako velikih količin usnja, zato smo se zavestno odločili za postopno dobavo Pre" ko celega leta. Tako so se zaloge materialov v poletnih mesecih povečale-Medtem pa je bila dana v proizvodnjo še druga obutev za za" hod, kar prej še ni bilo točno predvideno. Eden od vzrokov za večje zaloge je tudi prevelika sigurnost (težnja, da ne bi kaj zamudi}'! plana. Preveč je bilo časovnih rezerv, pa tudi kasnitev naše proizvodnje ne smemo zanemariti. Vseh težav tudi ni možno vnaprej predvidevati in jih upoštevati, zato tudi v bodoče proizvodnja ne bo tekla brez zalog. Priza' devamo se, da bi bile zaloge čim* manjše, vendar ni samo nabava kriva, če so zaloge prevelike-Isto kot je bilo letos pri gornjem usnju, velja tudi za ostale repro materiale, katere moramo Pre" skrbeti. Zaradi previsokih cen usnja je finančno največja Pre" koračitev prav tu. V prihodnje bo potrebno v vseh službah več doslednosti in usklajevanja in uspeh se bo sigurno pokazal. Vsi se moram" zavedati, da je danes postal denar drag in da nam dohodek požirajo visoke obresti na kredite, brez katerih si ne moremo zamisliti današnje proizvodnje. Lojze Kolenc Iz nabave za športno obutev 6 Anica Cokan vodi nabavo materiala za pancerje KAKO UfTYARJflmO Ne znamo izkoriščati naših možnosti Naš cilj je uveljavitev z lastnim imenom Marijan Bogataj se je vrnil iz Indije, kjer je sodeloval pri prevzemu usnja za izvoz »Ce ocenjujemo prodajo lahke obutve za izvoz lahko rečem, da za Aspo teče prodaja povsem normalno«, je povedal vodja prodajnega sektorja Bojan Starman. »Za jesen-zimo smo prodali 112.000 parov ženskih škornjev, spremenila pa se je struktura materialov; kar 100.000 parov iz sintetičnega materiala. Naročila za pomlad-po-letje 1986 pa so 130.000 parov, od tega 75.000 parov salonarjev in 65.000 parov škornjev. Z Jean Janinom smo prenehali sodelovati; kot kaže, oboji nismo bili preveč zadovoljni drug z drugim. Za Belmo v Zvezni republiki Nemčiji velja podobno. Sicer pa smo za Zvezno republiko Nemčijo pripravili kolekcijo lahke obutve. Zal se je izkazalo, da je naloga za to firmo v tem trenutku prezahtevna in niso sposobni dodobra organizirati prodajnih poti. Tako smo morali za nekaj časa opustiti zastavljene načrte, kar pa še ne pomeni, da smo se temu tržišču odpovedali. Za ostale države, kot sta na primer Norveška in Švedska bomo poslovali približno v sedanjih okvirih. Lahko pa rečem, da je bilo akcij za še večjo prodajo veliko. Tako sedaj Bojan Starman računamo, da bomo letos prodali 400.000 parov lahke obutve na Zahod, 300.000 v MPM in 100.000 parov v Sovjetsko zvezo. Naš cilj je, da si poleg uhojenih poti z ASPO prebijemo z lastnim imenom tudi drugje. Kar zadeva športno obutev bo konec meseca septembra predstavljena kupcem kolekcija za zimo 1986/87, tako da je sedaj težko govoriti o obetih. Kot kaže, bodo naši novi modeli dobro sprejeti. Potem pa nas čaka, da izdelamo kvalitetno obutev do dogovorjenih rokov. Predvidevamo naj bi na zapad izvozili od 200 do 250.000 pancarjev od 300 do 350.000 tekaških, na Madžarsko za okoli 1,2 milijona apreski, v CSSR 10.000 parov pancarjev in 10.000 parov surf (za okoli 800.000 $), v NDIt 12.000 pancarjev in surf (za okoli 600.000 $). Po dogovoru z inozemskim kupcem o izvozu obutve mo-j"amo sodelovati pri nabavi, oz. prevzemu zgornjega usnja. V tem primeru gre za ševret, katerega je naš kupec kupil v Indiji. V začetku julija smo v Indijo odpotovali predstavniki Koteks Tobusa, predstavnik Tovarne obutve Ivančica in jaz. "otovali smo z letalom preko Frankfurta, Delhija, Bombaja v Madras, petmilijonsko mesto na jugovzhodu Indije. Istočasno so prispeli še predstavniki firme Evelyn, kot kupci usnja. Tovarna usnja »RAMCO« je oddaljena od Ma-drasa še 140 km, kamor smo se vsako jutro vozili z avtobusom, zvečer pa vračali nazaj. Marijan Bogataj se je vrnil iz jnaije, kjer je sodeloval pri Prevzemu usnja za izvoz Usnjarna je specializirana in Predeluje samo kože bastardov IPred več desetletji je bil to kri-anec med ovco in kozo, sedaj Pa je to že čista pasma). Izdelujejo ševrete in podlogo. Usnje je Kvalitetno in primerno za fino žensko obutev. Skupno, s predstavniki tovarne in kupca smo se dogovorili o kriterijih prevzela, kar pa skoraj nikjer ne gre gladko. Ugovarjali so na naše obrezovanje »flama« in nog, vendar so se kasneje le sprijaznili. Vedeti moramo, da je to usnje ^uPljeno brez sortimenta (tel-Kel), zato ni mogoče kož presor-J'rati iz enega v drug sortiment. Usnje je sorazmerno lepo, brez ecjih napak, posamezne kože Pa so velike od 35 do 70 dm", debelina precej niha — 0,5 do u>9 mm. Izdelana je bila le delna količi-JJa od naročenih 4700 m' barve £°rizon (svetlo modra). Za Ivan-lc°. katera izdeluje obutev tudi za omenjenega kupca pa je bilo izdelano preko 6000 m', ker so bili pred nami. Lahko trdim, da proizvajalec ni skušal podtikati kakšnega slabega materiala, kot je pogosto v Italiji ali pa pri nas, zato sem predlagal predstavniku Evelyn, da v bodoče ne bi bilo potrebno prevzemati usnja, saj so tudi stroški potovanja zelo visoki, kljub temu, da jih delno (vožnja) krije kupec. Predstavniki usnjarne so ponujali usnje po cenah, ki so približno za četrtino nižje kot v Italiji, odvisno od količine. Velika razdalja sploh ne predstavlja problema, saj avionski prevoz traja z vsemi formalnostmi le nekaj dni. Poleg ševreta izdelujejo druge tovarne tudi usnje BUFFALO, to so kože podobne telečjim, z zelo gosto strukturo, le ovratnih gub ima več. Za nas je zanimiv ševret za sandale, katere izvažamo v Sovjetsko zvezo, kjer so večje količine, cena usnja pa polovična v primerjavi s telečjim boksom. Seveda je problem plačilo in možnost uvoza. Pri celotnem poslu si lahko mislimo, kaj vse vpliva na ekonomijo, če se je dunajski kupec odločil kupiti usnje v Indiji in ne v Italiji. Mi imamo kot neuvrščena država zelo dobre odnose z Indijo, pa tega ne znamo izkoristiti. Sicer pa za tiste, ki jih morda zanima, še tole: Samo potovanje v Indijo je zelo naporno, življenjski pogoji za Evropejca pa tudi težki, tako zaradi podnebja, hrane, nečistoče, itd. — torej nič lepega. Marijan BOGATAJ dopisujte L RAZGOVOR ZA UREDAIKOYO miZO Na splošno pa je bilo v redu. Motil me je odnos gospodarja, saj bi moral upoštevati, da ima letovalce v hiši. Zahteval je mir zjutraj in zvečer. Saj otroci tudi doma, ko morajo zjutraj zgodaj vstati do devetih zvečer ne dajo miru. Ne vem, mogoče smo gospodarju hiše preveč zaupali da bo vse v redu. V okolici hiše je vrt, da so se otroci lahko sprostili. Do plaže je okrog 300 metrov. Plaža ni v senci, zato smo se nekateri vozili na bližnji otok. Vemo pa, da je iz Žirov v Vodice kar dolga pot in marsikdo ne bi dal toliko za bencin. Všeč mi je bilo tudi to, da smo v tem kraju veliko več živeli z domačini, kot pa v Poreču, kjer je turizem že bolj razvejan. Stojan SUBIC: Za letovanje sem se prijavil preko agencije Kompas. Bil sem v Dubrovniku. Cena za teden dni je bila 15.000 din, v kar je bil vračunan prevoz z letalom in soba z zajtrkom. Stanovali smo v samem centru mesta. Kosilo in večerjo smo si pripravljali največkrat sami. Tako me je letovanje stalo okrog 30.000,— din. Vreme je bilo krasno, včasih celo preveč vroče. Bilo je veliko mladih, tako da sem sklenil nova prijateljstva. Kar zadeva letovanje preko Alpine mladi brez družine nimamo veliko možnosti. Pravzaprav pa na dopust rajši grem s prijatelji, s katerimi se ponavadi domenimo zadnji dan, kam bomo sploh šli. Delo — življenje: Ali ste si ogledali kakšne prireditve? Stojan ŠUBIC: Dubrovnik je kraj, v katerem je veliko zabave in kulturnih prireditev. Že na ulicah je polno ljudi. Disco klubi so veliki, v katerih je tudi po 800 obiskovalcev. Veliko je turistov, skoraj ne srečaš Slovenca. Res mi je bilo všeč, pa še cena ni bila pretirana. V Alpininih zmogljivostih pa sem bil doslej za Novo leto v Kranjski gori. Pozimi bi bilo verjetno lepo tudi v Bovcu. na temo: Kako letujemo V razgovoru so sodelovali: Irma Dolenec, Bernard Kavčič, Betka Jurca, Marjetka Kavčič, Fanči Možina, Stojan Šubic. Razgovor sta vodila Nejko Podobnik in Tatjana Mohorič, zapiske je uredila Danijela Vehar. Marjetka KAVClC: Za zimsko sezono bi se morali že sedaj pozanimati za možnosti in obvestiti ljudi, da bi se že seda lahko prijavili. Mislim, da bi strokovna služba morala to delati. Hermina CANKAR: Glede zimskega letovanja smo računali na to, da bi preko agencij izvedeli za možnosti le; tovanja. Z njimi bi se dogovorili kdaj bi lahko bilo organizirano letovanje. Najemi stanovanj so postali dragi, zato bi delavcem, ki bi se odločili za zimsko letovanje regresirali oskrbni dan. Betka JURCA: Letos smo letovali v kampu pri Punatu na otoku Krku. v tem kraju smo bili prvič, zato smo si s kratkimi izleti ogledal' okolico: Baško, Staro Baško, staro mesto, mesto Krk. Kot veste ima Alpina tu 5 prikolic, izmene pa so 10-dnevne. Kamp je zelo zaseden. Tu imajo postavljene prikolice razne slovenske delovne organizacije. Problemi so glede sanitarij in tople vode-Plaža je lepo urejena in je dovolj sence. Če si kdo želi samote, se lahko zapelje na otok, saj se čolni dobijo na posodo. Za odrasle in otroke je dovoli zabave, poskrbljeno pa je tudi za športne dejavnosti. Večere si lahko letovalci krajšajo s sprehodi, poskrbljeno je tudi za ples-Skratka, na Krku nam je bil° všeč. Fanči MOŽINA: Že več let ne letujem v okviru Alpine. Z družino hodimo v Ba-njole, kjer je pred časom imela prikolice Alpina; ne vem zakaj jih nimamo več. Kamp je tu za; seben, kamor zahajamo več ali manj vedno isti letovalci. To je sicer manjši kamp z lepo urejenimi sanitarijami. Za mlade je tu disco, ob četrtkih pa je v domu ples. Za mlade pa je ples vsak dan v deset minut hoje oddaljenem kampu Indie. Tu smo kot velika družina, saj se že dolgo poznamo med seboj- Bernard KAVČIČ: Letos sem letoval v Lanterni-Tu je Alpina postavila dva kon- Delo — življenje: Kako ocenjujete letovanje letos? Marjetka KAVČIČ: Letos sem letovala v Maredi. To je lepo novo stanovanje, ki ga je kupila Alpina. Vendar pa je bila med sezono okolica kot na gradbišču. Delali so novo trgovino in lopo. Čez leta te gradnje ne bo več. Do plaže pa je kar precej daleč in za tiste, ki imajo majhne otroke ni najbolj primerno. Plaža je podobna kot v Umagu, ni najboljša, tudi ježki so. Možno pa je poiskati boljšo plažo, vendar je treba precej daleč peš. Stanovanje je sicer lepo, vidi pa se, da odnos do skupne lastnine ni najboljši. Sicer pa mislim, da bi Alpina lahko vplivala na to, da bi bilo očiščeno stopnišče, kar so druge delovne organizacije uredile. Nekateri so v knjigo celo pisali, da bi morali imeti tudi televizijo, kar pa med dopustom ni potrebno. Zabave je v dva kilometra oddaljenem Novigradu dovolj, pa tudi v sami Maredi. Za otroke igrišče še ni urejeno, v prihodnjih petih letih pa bo tudi to. Lepa plaža vsem veliko pomeni. Za Maredo lahko rečemo, da plaža ni lepa, zato se mi zdi čudno, da Alpina ni kupila stanovanj na Cresu, kjer je precej lepša. Glede cene lahko rečem, da 7.000 din na teden za tako kon-fortno stanovanje ni veliko. Hkrati pa smo od drugih izvedeli, da je za nekatere cena tudi samo 2.800, kar pomeni da delovne organizacije prispevajo več. Nekaj pa je tudi res. Vedno se najdejo še rezerve, kot so tudi še rezerve v našem turizmu. Vsi delavci ne morejo letovati v naših letoviščih, zato mislim, da bi bilo potrebno sodelovanje s turističnimi agencijami. Prva stvar je, da delavcem vsaj ponudimo oz. pokažemo, kje vse bi lahko letovali. Preko agencij bi lahko tudi zakupili prostore za eno sezono ali na daljši rok, če bi se pokazalo, da nam ustreza. Če ocenjujem razmere v Alpininih letoviščih ne moremo govoriti, da so cene visoke in zato ne bi imeli zapolnjenih zmogljivosti, ljudje pač različno namenjajo svoj denar, odvisno od potreb in možnosti. Irma DOLENEC: Letos sem bila v Vodicah, kjer ima Alpina v najemu eno nadstropje s tremi sobami in souporabo kuhinje, kopalnice in stranišča. Sobe so troposteljne in tisti, ki imamo dva majhna otroka smo lahko spali. Glede na souporabo kuhinje pa je predvsem premalo loncev in kožic, tudi hladilnik je premajhen. Na plažo smo se odpravili ob 10. uri, vrnili smo se ob 17. uri, potem smo šele kuhali. Pri majhnih otrocih od 3—8 let nismo mogli računati na družbeno prehrano, saj so taki otroci kar naprej lačni. Tudi če bi šli v Umag, kjer je organizirana prehrana, bi morali poleg sadja dokupiti še drugo hrano. razgovor zfl uredaikovo diizo .J.nerja. Kamp Integral je zelo , ''k in poraščen z borovim in fastovim gozdičem. Sicer so tu "Ko'i še nizka debla, tako da t®nce ni veliko. Okolje še ni vUon at°' 1 veliko zadovoljstva in sreče med domačimi ter prijetne spomine na delovna leta v Alpini. OD TU IA TAKI Z njimi je rasla Alpina "Pravzaprav v začetku niti nismo natanko vede-h za kaj pravzaprav gre. spomladi leta 1950 so bile volitve, jeseni pa je °ila prva seja delavskega sveta«, je pripovedoval Prvi predsednik delavskega sveta Miloš Mlinar. Do tedaj je tudi usnjarsko Predelovalno industrijo vodila direkcija. »Administrativno gospodarjenje Se je le počasi umikalo, tovarne so začele dobivati samostojnost, s tem pa s° se večale■ tudi odgovornosti vodstev podjetij in tndi vseh nas ostalih delavcev. Tudi delavski *jvet, ki je imel v začetku le bolj posvetovalni značaj, se je moral začeti 8Popadati z bolj zahtevnimi nalogami. . Za obdobje po letu 1950 le za sedanjo Alpino, ki je bila tedaj še Tovarna "Portnih čevljev, značilno lskanje novega proizvodnega programa, ki se je res tudi oblikoval tako, da smo iz danih možnosti napravili kar je bilo mogoče. Vzporedno s tem je bllo treba izboljšati tehnologijo in organizacijo, delovne postopke, saj smo a° tedaj delali z bolj ali nianj starimi stroji iz Predvojnih žirovskih delnic in zadrug, ki so jih naši ljudje usposobili in vzdrževali. Za eno najpomembnejša potez pa lahko šteje-10 osnovanje lastne ma-°Prodajne mreže, ko smo ]<)e slabe, strme kolovozne po-' nad hudourniškimi grapami, so jim hudourniške vode od-asale tudi te skromne kolovo-Po katerih je upehana volov-a vprega mukoma vlačila preproste vozove z lesenimi osmi, ,er za železne največkrat ni bilo aenarja Tako je bilo nekdaj. , Prebivalci dela Žirovskega vr-a> ki imajo cestno povezavo po eteovi grapi do Nove vasi, ki jo '-'snjujejo strmi skalni bregovi .o sklenili, da ozko pot razširijo cn Poravnajo. Dosedaj je bila ta SJ® ali pot tako ozka, da je bilo ečevanje nemogoče, pa tudi j "^sko pluženje snega je bilo si-težko, zaradi nastalega ledu •o nemogoče. Zadnje težke zi-e so morali po več mesecev Pf0Pešačiti v dolino in nazaj, uJbolj oddaljeni celo 6 km v en° stran. sk so s Pomo^j° krajevne *uPnosti Žiri stopili v družno c'jo. Buldožirali in razširili so „sto tudi tam,, kjer so skalne stenr • e in prestavili del struge, ki jim je izpodkopavala cesto ter jo po vsej dolžini do Nove vasi do lovske koče nasuli. V tej akciji so poleg delovnih rok, buldožerja, krampov in lopat, vključili tudi številne traktorje, ki imajo ustrezne delovne priključke. Ublažili so tudi strm ovinek nad Keržetom. Problematičen ostaja le še kak ovinek in nekateri odcepi. Naj omenim, da cesti po Pla-stuhovi in Melcovi grapi pobere-ta glavni delež prometa za žirov-ski del Žirovskega vrha in so stare kolovozne poti izgubile svojo veljavo in so jih hudourniške vode povsem uničile. Tako je po teh dveh poteh trikrat več drugega prometa, kot je prometa teh prebivalcev, ki tukaj žive in te poti vzdržujejo. Sreča je, da je krajevna skupnost Žiri tako uvidevna in nameni del sredstev za vzdrževanje. Sedaj bo treba dobiti še nekoga, ki bo stalno in načrtno vzdrževal ceste, očistil kanale, če-ne bodo ceste spet kmalu postale grape. Ivan REVEN Alpina je postala pokrovitelj obetajočega rodu žirovskih smučarskih skakalcev Po uspešnih letnih nastopih si obetamo dobre rezultate v sezoni j PosD°-Vski smučarji skakalci se jočo pripravljajo na bliža bo|jsSe. tekmovalno sezono. Naj-d0 3o' 'majo z« seboj že od 250 kal,," skokov na plastičnih ska-pravl' ' Za oceno trenutne pri-valce .M in napredka tekmo-ki Sqv s'užijo tudi tekmovanja, zira na takih napravah organi- Bor Pr' nas in tudi v tujini, že v I}11 Mur- ki letos tekmuje zult 'anski konkurenci, je z re-dokazina dosedanjih tekmah n0 Uva.'.da Je povsem upraviče-2enta« v A člansko repre-do^f0- Najboljši rezultat je °seDPt ,aJ°01Jsl rezunat je SmuŽ na skakalnici z ledeno kjer jy Hinterzartnu v ZRN, valcev V konkurenci 110 tekmo bolj*: 'z 13 držav z vsemi naj-tako u Osvoj'' 27. mesto in je Pešem , .etji Jugoslovan za Te-Prispe' Je bil 2- i" Ulaga 13., •Hi, kip -tudi k ekipnemu uspe-štejejo trije najboljši re- Od tekmovanj mladincev velja omeniti mednarodno tekmo v Strbskem plesu (ČSSR), kjer so se skakalci pomerili za pokal Visokih Tater. Tu je Primož Kopač dosegel svoj najboljši mednarodni rezultat, saj je zanesljivo zmagal v kategoriji mlajših mladincev. Robi Kopač je bil tu v kategoriji starejših mladincev 11. Mladinci bodo v drugem delu septembra odšli na trening v Sarajevo, kjer bodo prav tako nastopili na tekmovanju. Ostale žirovske pionirje in mladince pa v septembru čakajo pomembna tekmovanja v Kranju in Ljubljani, kjer bodo organizirana letna republiška prvenstva. Najboljših pet tekmovalcev bo na povabilo Jiržija Raške, nekdanjega izvrstnega skakalca, sedaj glavnega trenerja v športnem centru Frenštadt na Češkoslovaškem, potem nastopilo še na tekmovanju na tamkajšnji 90-metrski plastični skakalnici. Niko OOLINAR zultati, saj so Jugoslovani tu osvojili 3. mesto. Borut bo v septembru nastopil še na velikem tekmovanju na Češkoslovaškem v Freuštadtu, v drugem delu septembra pa je planiran trening na ledeni smučini olimpijske skakalnice v Sarajevu. Tu bo tudi večje mednarodno tekmovanje. Robi in Primož Kopač, člana mladinske reprezentance se prav tako zavedata pomembnosti vsakodnevnega treninga ter odpravljanja napak na skakalnicah, pokritih z umetno snovjo, saj je povsem jasno, da bodo le najbolj prizadevni in odločni pozimi pobirali sadove letne vadbe. Velik cilj in motiv za mladince bo v tej sezoni vsekakor na-' stop na svetovnem mladinskem-prvenstvu v ameriškem Lake Placidu. Dogovori obetajo boljšo organizacijo zobozdravstva Ali tudi vas boli zob Gotovo se boste spomnili, da smo iz sklada skupne porabe prvič izločili sredstva za dodatno zdravljenje zob že v letu 1981. Anketa, ki smo jo izvedli ob koncu leta 1980 je namreč pokazala, da kar 941 članov kolektiva potrebuje zobozdravstveno pomoč. Že spomladi naslednjega leta sta pričela delati za nas dr. Jereb in dr. Radoševičeva, kasneje pa tudi dr. Pleško. Dve leti zatem, ko so se tudi druge žirovske firme odločile zaradi enakih potreb za dodatno zdravljenje zob pa je bil v kraju leta 1983 podpisan samoupravni sporazum za celotno zobozdravstveno ekipo, ki je v letu 1984 začela z delom pod vodstvom dr. Eniko-ve. To posebno ekipo plačuje ži-rovsko združeno delo. Delo v tej ambulanti je potekalo v redu, pacienti so bili naro-čani na kratke roke. Tudi naš seznam iz leta 1980 se je v zadnjem letu hitro krčil, ker so bili na vrsti že mlajši delavci, ki niso imeli toliko protetične obdelave. Junija letos je bilo delo v tej ambulanti prekinjeno (neplanira-no) zaradi kadrovskih težav. Po 18. avgustu pa je ponovno steklo. Po zagotovilu direktorja zdravstvenega doma Škofja Loka in vodje zdravstvene postaje v Žireh bo dr. Enikovo nadomeščal dr. Litonja. Dokler ima še druge obveznosti pa mu bo dvakrat tedensko pomagal tudi dr. Jereb. Upajo, da bo tako delo potekalo normalno in da bo naročanje letošnjo jesen dokaj hitro. Seveda pa morajo prej zaključiti zdravljenje zob tisti pacienti, ki so prekinili zdravljenje v juniju. Računajo pa, da bodo 43 naših delavcev, ki so še ostali na seznamu iz leta 1980 vključili v zdravljenje še letos, saj nameravajo pohiteti in nadoknaditi ves poletni izpad ter opraviti vse planirane storitve. Tiste člane kolektiva, ki so se prijavili naknadno (teh je 65) pa bomo po dogovoru z dr. Lito- njem napotili kar v ambulanto, kjer jih bodo sami naročili. To naj bi bilo opravljeno predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta. Ko bo opravljeno še to delo, potem računamo, tako v Alpini, kot zobozdravstveni delavci, da bo delo na tem področju teklo tekoče in da ne bo toliko slabe volje zaradi dolge čakalne dobe. Še to naj povem, da je naročanje novih pacientov, tako v Alpini, kot tudi v zobni ambulanti, izpeljano tako, da je proizvodnja nemotena, saj jih naročamo izven delovnega časa. Pacientom pa je omogočeno, da zdravijo zobe izven delovnega časa tudi s primernim delovnim časom v zobni ambulanti. Seveda pa morajo člani kolektiva povedati sestri, ki naroča, kdaj so prosti. Kaj naj rečem za konec? Mislim, da se ne motim, če rečem to, da si tako v Alpini, kot tudi zobozdravstveni delavci, želimo da bi delo v zobni ambulanti potekalo nemoteno in da bi bil čimprej obdelan še zadnji naš delavec, ki se je za zobozdravstveno pomoč prijavil že leta 1980. Seveda si obe strani želita dobrega sodelovanja in obveščanja o problemih tako z ene, kot z druge strani. Marija KASTELEC jjjj^^ to ic nnf kraj Dobitniki priznanj za prispevek k razvoju samoupravljanja v letu 1950-1985 naj bi Alpina napredoval® tako v razvoju, komerciali10 proizvodnji. Znanje in ustr«' zna motivacija naj bi b»a dva osnovna pogoja za dosego tega. Naš cilj je močna Alpin?' ki bo omogočila solidno z1' vljenje tistim, ki tu delam°- Razumljivo je, da vsega ne bo možno uresničiti naen* krat. Če je Alpina danes dokaz, da delo dosedanjih ge" neracij ni bilo zaman, si za prihodnje želimo, da bi čez leta lahko tudi zase zatrdi'1, da smo prispevali k uspe' hom«, je sklenil svoje raZ' mišljanje Tomaž Košir. Oglasil se je tudi P1^1 predsednik Miloš Mlinar in se zahvalil za povabilo; pred* sednik občinskega sveta zveze sindikatov Sandi Bart°' pa je omenil, da je Alpina med boljšimi delovnimi o1" ganizacijami in zaželel s nadaljnjih uspehov. KraPj* ljanje nekdanjih in sedanj;11 članov delavskega sveta se kako uro potem pa je pouda' rilo še marsikatero misel. Prav gotovo ne sme«10 kloniti pred zahtevnimi nfl' logami, skrbeti moramo čimboljšo organiziranost n3' šega dela, solidno poslov3' nje, kakovost. Vse to pa J® moč doseči z znanjem, Prl zadevanjem in slogo. N-»• »DELO - ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo i" Delovno skupnost skup' nih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Marij« Albreht, Tatjana Dolenc. Milena Lukančič, Tatjan« Mohorič, Helena Kavčič. Marjan Pišljar, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik ~~ glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. tografije: Brigita Zemlja; rič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj 35-letnico samoupravljanja smo praznovali skromno toda slovesno Če izvzamemo plapolajoče zastave, s katerimi smd navzven pokazali, da praznujemo in priložnostni informator, ki je opozoril na pomembnost datuma 2. september, je bilo proslavljanje samo omejeno na slavnostno sejo delav1 skega sveta delovne organizacije, pa še ta je bila združena z redno sejo. Razlika je bila le v tem, da se je v lepo okrašeni Sindikalni dvorani zbralo še nekaj članov prvega delavskega sveta, ki se je prvič zbral pred petintridesetimi leti; prišli so mnogi predsedniki delavskih svetov delovne organizacije, sedanji predstavniki družbenopolitičnega in samoupravnega življenja v Alpini, tu so bili vodilni delavci... Seje se je udeležil tudi novi predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Sandi Bartol. Vse prisotne, zlasti pa člane prvega delavskega sveta, dosedanje predsednike in druge goste je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta DO Gregorij Pu-stovrh. Besedo je povzel predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Janko Rupnik, ki je orisal razvoj samoupravljanja v Alpini v teh petintridesetih letih in se zahvalil vsem tistim, ki so prispevali k razvoju Alpine. Sledila je podelitev zahval, ki so jih prejeli člani prvega delavskega sveta in dosedanji predsedniki delavskega sveta delovne organizacije. Alpina danes in v prihodnje pa je bila osnovna misel izčrpne predstavitve našega sedanjega prizadevanja; besede glavnega direktorja Tomaža Koširja, s katerimi je ocenil sedanji trenutek, uspehe in težave in poudaril naloge, ki nas čakajo. »Alpina danes je prav gotovo rezultat dela več generacij«, je ob koncu zagotovil Tomaž Košir. »V prihodnje nas čakajo še mnoge naloge, ki jih bodo lahko opravili primerno usposobljeni kadri, zato bomo morali temu posvetiti še več pozornosti. Do leta 2000 Miloš Mlinar Alojz Filipič Finko Bačnar Heron Šubic Lojze Kolenc Ivan Gluhodedov Peter Jereb Bogomir Cokan Tone Oblak Jože Bogataj Ivan Uršič Vinko Bogataj Tone Možina Peter Mlinar Jože Justin Anica Cokan Blaž Bogataj Adolf Pečelin Leander Kavčič Pavel Kavčič Franc Kavčič Polde Erznožnik Julij Govekar Jožefa Kavčič Slavka Kralj Alojz Gregorač Edvard Strlič Na slavnostni seji sta govorila tudi glavni direktor in pred sednik sindikata Prilika za pomenek; z leve; prvi člani delavskega sveta, ki so se udeležili seje Leander Mlinar, Alojz Gregorač, Miloš Mlinar, Slavka Kralj in Polde Erznožnik