Poštnina plačana v gotovini.
Slo/entki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50'—;* posamezna številka Din 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VII	Celje, dne 6. marca 1936	Štev. 5
Za naše hmeljarstvo
Na letošnjem zasedanju banskega sveta so se člani iz hmeljskega okoliša odločno zavzeli tudi za naše hmeljarstvo. Za to, dosedaj vedno tako mačehovsko zapostavljeno panogo našega gospodarstva, je nastopil zlasti načelnik Hmeljarske zadruge, celjski mestni župan gosp. Mihelčič. Obrazložil je, da hmeljarstvo ni važno samo za hmeljarje, temveč za Slovenijo sploh in tudi za vso državo. Saj izkupimo za naš hmelj letno petdeset do sto in več milijonov dinarjev in ker smo s hmeljem navezani predvsem na izvoz, pride tudi ves izkupiček iz inozemstva. Dotok toliko milijonskih vsot iz inozemstva pa igra brez dvoma prav važno vlogo tudi v bilanci našega celokupnega narodnega gospodarstva.
Prav tako se v socialnem oziru važnost hmeljarstva ne sme podcenjevati. Neglede na zaposlitev številnih delavcev v hmeljskih nasadih skozi vse leto, izplačajo hmeljarji samo za obiranje hmelja letno nad tri milijone dinarjev. Le kakega pol milijona potegnejo domači, vse drugo pa tuji obiravci, pripadniki najrevnejših slojev prebivalstva iz vseh krajev Slovenije, ki v času obiranja prihite obirat hmelj, da si nekaj zaslužijo.
Vkljub vsestranski važnosti hmeljarstva pa se ta panoga vedno nekako zapostavlja ter se o njej ne vodi pravega računa. In vendar so potrebe hmeljarstva prav tako mnogovrstne kakor tudi nujne. Seveda pa mnogo tega, kakor provenienčni zakon, rajoniranje in maksimiranje nasadov, izvozni kontingenti, prilagoditev deviznih ter klirinških predpisov itd., spada predvsem v delokrog vrhovne državne uprave. Toda prvenstveno v delokrog banovine spada brez dvoma prav tako pospeševanje hmeljarstva kakor ostalih kmetijskih
panog. Pa ima za vse druge in celo dosti manj važne kmetijske panoge, kakor čebelarstvo, ribar-stvo itd., banovinski kmetijski oddelek svoje posebne referente, le za hmeljarstvo ga nima in se ta panoga vedno obravnava nekako tako, kakor peto kolo pri vozu. Bivša oblastna samouprava mariborske oblasti je tudi pospeševanju hmeljarstva posvetila več skrbi in kakor za ostale panoge tudi za hmeljarstvo postavila posebnega hmeljarskega nadzornika. Zato pa se tudi je poslej v živi in pisani besedi na široko razmahnilo pospeševalno delo za hmeljarstvo. Ko pa je potem skrb za pospeševanje kmetijstva prevzela banovina, se je hmeljarstvo zopet pustilo ob strani. Je pa že skrajni čas, da se končno tudi to, za naše narodno gospodarstvo tako važno panogo, upošteva tako, kakor po svoji izdatnosti zasluži.
Predvsem je potrebno v ta namen, da se zopet vzpostavi mesto hmeljarskega nadzornika v Celju, središču našega hmeljskega okoliša. Naloga hmeljarskega nadzornika bo, pospeševati med hmeljarji smisel za kakovostno produkcijo in standardizacijo pridelka, zasledovati v teku vegetacije pojav bolezni in škodljivcev, opozarjati hmeljarje pravočasno na vsa potrebna dela in ukrepe ter jim iti s strokovnimi nasveti v vsakem oziru na roko; istočasno pa bo hmeljarski nadzornik kot komisar nadziral tudi znamkovanje in vnovčenje hmelja, zasledoval gibanje cen, dajal potrebna tozadevna obvestila in preprečeval vsakovrstne zlorabe v hmeljski kupčiji. Hmeljarski nadzornik bo obenem tudi banovinski referent za hmeljarstvo, četudi mora biti z ozirom na svojevrstnost službe delo« ciran v Celju in le po potrebi vršiti posle tudi na sedežu banske uprave. 7. vzpostavitvijo mesta hmeljarskega nadzornika v Celju bo brez dvoma postavljen zopet soliden temelj za smotreno po-
Bakreno apno
proti peronospori
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
speševanje hmeljarstva in nadzorstvo hmeljske kupčije, prav tako pa tudi poskrbljeno, da se bo v bodoče pri sestavi banovinskega proračuna tudi hmeljarstvo primerno upoštevalo.
Drugo, kar je nujno potrebno in kar tudi pričakujemo hmeljarji od banske uprave, pa je hmelj-ska selekcijska postaja, kjer naj bi se vršila res smotrna selekcija hmelja, obenem pa preizkušala tudi razna sredstva zoper bolezni in škodljivce hmelja, razni načini obdelovanja itd.; bila bi to nekaka selekcijska in poskusna postaja, kakršno že dolgo potrebujemo.
Gospod ban je pokazal mnogo razumevanja za upravičene zahteve hmeljarjev in je obljubil storiti vse, kar bo le mogoče z ozirom na pičla sredstva, ki so dandanes na razpolago. Prepričani smo, da bo načelnik Hmeljarske zadruge, gospod Mihelčič, ki se je tako odločno zavzel za naše hmeljarstvo, tudi poskrbel, da tozadevno ne bo ostalo samo pri lepih besedah in obljubah, kakor navadno doslej. Skrajni čas je, da se že preneha to zadevo samo mimogrede krpariti z raznimi obliži in da se končno tudi za hmeljarstvo v resnici nekaj stori.
O sezoni 1935
(Konec.)
Iz navedenega torej sledi, zakaj so se cene pri nas nastavile lani sorazmerno nizko, zakaj kupčija nikakor ni mogla oživeti in se cene učvrstiti. Dolgo je trajalo, predno se je inozemstvo prepričalo, da imamo pri nas tudi dovolj gladko zelenega hmelja in mnogo najboljšega blaga se je moralo v ta namen prodati. Še mnogo dlje pa je trajalo, predno smo interesente prepričali, da naš pridelek le ni tako obilen, in šele potem, ko so se nakupovalci že začeli braniti naročil za večje količine brezhibnega blaga, so prišli kupci do prepričanja, da ga le ni toliko, ter nekoliko bolj pritisnili za njim in mu s tem pognali cene kvišku.
Pa tudi kupčija samaposebi se ni razvijala v prilog ugodnega gibanja cen. Že v začetku kupčije je neosnovan strah, da bodo zopet kakor prejšnje teto prvi najbolje prodali, vplival v taki meri na hmeljarje, da so ponujali vse vprek in za vsako ceno. Sicer se je ponujanje na vzorce pre-
povedalo, toda s tem se ponujanje ni preprečilo. Romanje v Žalec je sicer navidez ponehalo, toda bilo je toliko hujše zunaj in nakupovalec, ki je prišel v vas, se je komaj otresel ponujalcev, ki so mu vsiljevali svoje blago za vsako ceno. Ker je bilo direktno ponujanje na vzorce onemogočeno, so se takoj našli nepoklicani posredovalci, ki so izkoristili nastali položaj ter marsikateremu, zlasti oddaljenemu in osamljenemu hmeljarju, spravili dobrohotno hmelj v denar in pri tem seveda sami največ zaslužili. Tekaštvo je zopet bujno cvetelo in tudi diferenčni nakupi niso izostali. Nič čudnega ni, če so se v teh okolnostih dogajali zopet primeri, da se docela v redu kupljeno blago enostavno ni prevzelo in ponovno kupilo ceneje. Tudi tržni nadzornik vseh teh izrodkov solidne hmeljske kupčije ni mogel in ne bo mogel preprečiti. Zastonj je namreč lepiti razne obliže na globoko zevajočo rano, ker bo rana vkljub vsem obližem nadalje krvavela. Šele temeljita in vsestranska ureditev naše hmeljske trgovine ter ponudbe in povpraševanja bo res prinesla tudi v hmeljsko kupčijo enkrat za vselej red.
Omeniti moramo, da je zelo neugodno vplivala na gibanje cen tudi okolnost, da smo nemški trg skoro docela izgubili. Odkar smo zamudili edinstveno priliko, da si pri sklepanju trgovske pogodbe z Nemčijo zagotovimo tudi potrebni kontingent za hmelj po znižani carini, na nemški trg z ozirom na ondotne razmere ne moremo več dosti računati. To pa tem manj, ker zamotani devizni in klirinški predpisi že itak slabo kupčijo docela ohromijo. Tako smo navezani z našim hmeljem predvsem na angleški in ameriški trg, ki pa glede cene nista bila nikdar najboljša.
Tako je torej potekala lanska sezona. Prav gotovo bi lahko bolje, in 'če ni, je deloma tudi naša krivda. Zato pa si nabirajmo izkušenj iz poteka preteklih sezon, da bomo v bodoče bolje odrezali. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se v hmeljski kupčiji nič ne ponavlja in da so vprav enostavni sklepi iz poteka pretekle sezone na bodočo večkrat usodni. Predvsem pa se moramo zavedati, da je temeljni predpogoj gladkega vnov-čenja in dobre cene vedno le prvovrstno, brezhibno, gladko zeleno in standardizirano blago!
Galico
proti peronospori
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
Vprašanja in odgovori
I.	L. v M.: Ali je star hmelj poraben za krmo, v kaki obliki in kateri živini se naj poklada?
Odgovor: Hmelj za krmo sploh ni dosti vreden, zlasti pa ne star. Zato se ga splošno ne more priporočati, pokladati nobeni živini.
M. š. v P.: Ali je star hmelj poraben za steljo? Ali ima morda kak škodljiv vpliv na dihala ali pa kožo živine, ali pa morda škoduje živini, če ga tudi žre?
Odgovor: Hmelj za steljo ni dosti vreden, ker preslabo vpija gnojnico, sicer pa živini ne bo škodoval, tudi če ga nekoliko požre. Vsekakor pa bi hmelj prišel bolje v poštev za steljo le mešan s slamo, vresjem, praprotjo ali drugo boljšo steljo.
J.	B. v K.: imam še precej hmelja iz leta 1929. Ali je kaj izgleda, da bo šlo to blago še v denar, oziroma kaj naj napravim z njim, če takega izgleda ni?
Odgovor: Zaenkrat ni prav nobenega izgleda, da bi se dalo letnik 1929 v doglednem času po imena vredni ceni spraviti v denar. Seveda pa tozadevna presenečenja niso nemogoča, četudi zaenkrat prav nič verjetna. Ker star hmelj za krmo ni prav poraben in tudi za steljo ne prida, ga še najbolje uporabite, če ga kompostirate. Na kompostnem kupu, dobro premešan z drugo šaro, ki spada na kompost, bo star hmelj še največ zalegel, če bo kompostni kup tudi dovolj vležan in pravilno predelan.
J. L. v I.: leseni sem hmeljišče na široko poapnal in potem apno pri odoravanju podoral. Ali lahko sedaj spomladi gnojim tudi s hlevskim gnojem, superfosfa-tom in gnojnico?
Odgovor: Seveda lahko gnojite z domačim ali pa vsakim umetnim gnojilom in pozneje, ko bo čas, lahko zalivate tudi z gnojnico. Če gnojite s hlevskim gnojem, pridajte na 1000 rastlin tudi 50 kg kalijeve soli radi boljše odpornosti rastline in stanovitnejše barve pridelka. Če pa boste gnojili le z umetnim gnojilom, pa vzemite poleg superfosfata vsekakor tudi kalijevo sol ter pozneje zalivajte po polrebi še z gnojnico.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Položaj v hmeljski kupčiji je docela nespremenjen. Zanimanja je sicer še vedno nekaj, vendar povpraševanja manj, dočim so cene ostale nominalno nespremenjene. Sicer pa so še neprodane zaloge lanskega pridelka že precej neznatne ter znašajo le še nekaj sto stotov.
Vojvodina : Kupčija v glavnem docela miruje in je le za starejše letnike po čim nižji ceni nekaj zanimanja.
Češkoslovaška:	V hmeljski kupčiji je v
splošnem prav mirno razpoloženje in je le semtertje nekaj več prometa. Išče se predvsem le cenejše blago za domačo porabo kakor tudi za izvoz. Zaključki za boljše in dražje blago so bolj redki. Cene so nekoliko popustile in notira sedaj lanski žateški pridelek 40 do 49 Din za kg. Znamfrovanih pa je doslej skupno 43.210 stotov. Tudi za ostale provenience češkoslovaškega hmelja je tendenca razmeroma mirna in so tudi cene nekoliko oslabele.
Polybarit
proti rdeiemu pajku
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, ŽALEC
Nemčija: Pri razmeroma mirni, vendar za boljše blago še precej čvrsti tendenci, izkazuje tržišče le boj malo prometa. Cene so v glavnem nespremenjene in lanski pridelek notira za domačo porabo Hallertau 70—81 Din, Hersbruck 63—67 Din in Tettnang do 95 Din, za izvoz pa Hallertau 39—47 Din in Hersbruck do 42 Din za kg. Zanimanje in povpraševanje je za domače pivovarne slabo, za izvoz pa radi znižanih cen in še posebnih izvoznih nagrad nekaj boljše.
Francija: Na tržišču je položaj v glavnem nespremenjen in je se vedno nekaj povpraševanja za ameriški račun. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in razmeroma čvrste.
Belgija: Na tržišču je tendenca nadalje mirna in le semtertje nekoliko oživi. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in notira lanski pridelek Pope-ringhe 5—7 Din, Alost pa 12—15 Din za kg.
Poljska: V hmeljski kupčiji je nadalje razmeroma še precej zanimanja za lanski pridelek, ki notira 7—10 Din, najboljše blago nominalno tudi do 15 Din za kg. Več zaključkov pa je le za cenejše blago.
Anglija: Pivovarne so do 15!. pr. m. prevzele ves za nje določen hmelj, dočim je preostali bil izročen svobodnemu prometu. Sicer pa je ostalo le še Kakih 5000 do 7000 bal.
Amerika: V kupčiji je v splošnem razpoloženje bolj mirno, vendar je stalno precej prometa in semtertje kupčija tudi precej oživi. Zaključna tendenca je zlasti za boljše blago precej čvrsta. Zato so tudi cene ostale v glavnem nespremenjene in domači pridelek notira lanski 10—14 Din, predlanski 7—9 Din in starejši 3—6 Din, že zacarinjen inozemski pa lanski 39—73 Din in predlanski 21—39 Din za kg. Iz prve roke se trži največ Yakima po 6—8 Din za kg. Trajno zelo mrzlo in viharno vreme precej ovira kupčijo sploh, zlasti pa iz prve roke.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Hallertau)................................86	Din
Češkoslovaška (Zateč)..............................49	Din
Anglija (Cluster) .................................40	Din
Francija (alzaški) . . . •.........................32	Din
jugoslavija (savinjski) ...........................20	Din
Poljska (wolinjski) ...............................16	Din
Belgija (Alost)....................................15	Din
Amerika (Oregon)...................................14	Din
Splošno: Tendenca je zadnji čas povsod razmeroma mirna in je nekaj več povpraševanja le za cenejše blago za ameriški račun. *
Za razvedrilo
Materin nasvet.
Hčerka: »Rada bi študirala stavbarstvo!« Mati : »Pobrigaj se rajši, da prideš pod streho!«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja, vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavaiovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2.
Hmeljarji, poravnajte naročnino!
V nevarnosti
je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi! Nalagaj
denar v domače hranilnice! Zaupaj svoj denar
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
(prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte.
Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo.
Nove vloge so tahoj izplačljive.
Nitrofoskal-I
se je pokazal kot najboljše
gnojilo za hmeljnike
Hmeljarji, ne pozabile lekom lelošnje pomladi gnojiti s tem izvrstnim gnojilom svoj hmeljl Gnojilo lahko naročite pri Tvornici za dušik d. d. Ruše, ozir, pri Skladišču Kmetijske družbe v Celju, pri g. Zanieriu v $1. Petru in Št. Pavlu, pri g. Krašovicu in g. Vizovišeku v Žalcu
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
V novi, lastni palači	registre,™, zadruga z neomejeno zavezo
na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice