GLASOVA anorama KRANJ, 11. maja 1963 ŠTEVILKA 18 Berte 1 ^BMP v tej številki Ob prvem obisku finskega predsednika Kekkc-nena v Jugoslaviji # LEGENDA O FINSKI DE2ELI O nastariku Finske kroži med Fincft stara legenda. Ko je bog ustvaril Zemljo, je naročil angelu, da ponese skozi ozvezdje" Velikega voza posodo z vodo. Voda je bila namenjena za eno izmed velikih morij na Zemlji. Angel pa se je zagledal v zvezde, se spotaknil in razlil vodo. Voda je priletela na kamenita tis in se razskropila. Ta prostor je bil ozemlje Finske. Sestavek o tej severni deželi berite na drugi strani Vtisi slovenskega vzgojitelja z obiska v Franciji C FRANCOSKE ŠOLE Razlika med francoskimi in našimi šolam rn: otroci sedijo v klopeh skupaj z belci. Šolarje v francoskih šolah pa loči denarnica njihovih staršev. Berite sestavek o francoskih šolah na tretji strani. Začeli so izdelovati novo hiperletaio C IZ LOS ANGELESA V PARIZ V ENI URI — sestavek o ameriških načrtih novega potniškega letala. Kaj ljudi privlači, da odhajajo pod vlake v takšnem številu # PROGA SMRTI — reportaža o poldrug kilometer dolgi progi smrti med Orehkom in Goivnjo Savo. • FILM • HOROSKOP V Goteborgu so prišli na sled tihotapcem Cariniki so imeli polne roke steklenic. Zašli ševanra pa so pokazala, da so se s tihotapstvom ukvarjali samo podofieirji. Zaboji, ki jih vidite na sliki, so samo del »carinskega, lova« v topov Mladi švedski pomorščaki bodo pred sodiščem kaz iovani zaradi tihotapstva Ko se je pred kratkim vr- skemu pregledu, so ladjo vojev cigaret, sto zaboj-/ nila s poti okoli sveta Šved- pregledali in našli več alko- cigar in velike količine ciga- ska šolska ladja »Alvsnab- hola, tobaka in cigaret, kot retnega papirja. Večjega ti- ben, ki spada v sestav šved- pripada 262 mož veliki ladij- hotapskega podviga v Gote- ske vojne mornarice, so ob ski posadki. »Crni švedski borgu do sedaj še niso od- njenem pristanku odkrili eno cariniki« so odkrili prikrita krili. Storivce bodo kmalu izmed največjih tihotapskih skrivališča v ceveh topov in postavili pred sodišče, zvijač. Čeprav švedske -ojne drugod. Odkrili so okoli 800 Na Švedskem se ljudje ti- ladje niso podvržene carin- steklenic alkohola, 100.000 za- hotapski aferi vedno bolj S8EČAMJA Z LJUDMI - SBLČA\JA Z LJUDMI • Si~ !...„ • „„„ v . j podobno nalogo, kakor prva zu. Po krajevnem času je de- Z££?u mo.",ncVo razžarila. V letalu bo prosto- Pri potniških sedežih se ra za 30 potnikov. posvetijo signali, ki napove- Kakšno bo letalo Bolj točno povedano — sta to dve letali. Spodnje, večje letalo je le nosilno in bo poneslo hiperzvočno potniška letalo v višino kjer se ba> pravi polet šele začel. Ima te* dopoldne, na koledarju S^^ŠSŠ^JS^ pa letnica 1990. Konstruktor namreč meni, da bo šele ta- , krat njegova zamisel lahko i%T^JTL*™JL^ uresničena. Potniki za ta po- Po svoji obliki bo zelo podobno bombniku B-70, ki ga 60 bodo letos začeli graditi v let so bili iz mestnega sredi- KSL ^ t . POd?ben xx_ t • , ,., ; svinčniku, kjer bosta v kom- Jča prepeljani s helikopter- d pilota. jrup bo ne formalnosti. ^ pogonskega goriva m šest Polet je sorazmerno drag, turboreakcijskih naprav. Nad saj stane vozna karta 730 do- trupom bodo deltasto obliko- larjev, kar je celo 20 dolar- vana krila. Hiperzvočno pot- jev več, kolikor plača potnik rdško letalo pa bo počivalo Načrt novega hiperzvočnega letala, ki so ga začeli pripravljati v Ameriki dujejo stact hiperzvočnega potniškega letala. Rahel trepet prevzame potniško kabino, ko se vključijo raketni motorji letala. Ti poženejo potniško letalo po tirih s hrbta nosilnega letala v stratosfero. Medtem ko se nosilno letalo vrača na medcelinsko letališče v Los Angelesu, doseže drugo letalo hitrost 27.750 kilometrov na uro in v prvi minuti svoj pospešek podvoji. Kmalu pa že tudi izčrpa svoje gorivo in polet je samo še rahlo »jadranje«. Kabino prevzame miren, blag občutek in telesa se sprostijo. Zunaj pa je videti to povsem drugače. Tedaj se kovinska površina letala temno rdeče obarva. Potniki visoke temperature seveda ne občutijo, kajti posebne hladilne naprave uravnavajo temperaturo v kabini. Robovi letala pa ob prehodu v gostejše plasti zraka skoraj belo zažarijo. Pristajanje je pravzaprav podobno že znanim, kjer pri zaviranju pomagajo rakete. Od starta v Los Angelesu pa do pristanka v Parizu je minila točno 1 uro in 4 minute. Nemogoče? Tako si je zamislil ing. Fa-neuf. Je to neuresničljiva zamisel? Skeptik o seveda polno pomislekov. Razumljivo je, da tehnični detajli še niso tako trdno skonstruirani, vendar je do 1990. leta še tako dolgo obdobje, da bođo rešitve v celoti mogoče. Poznavavci pravijo, da po-čakajmo, kako se bo v letošnjem letu obneslo letalo X—20, na katerega osnovi je pravzaprav zrasla ta zamisel. Prosa s m r Kaj ljudi privlači, da odhajajo pod vlake v takem številu? - Ali je za množičen pohod na »drugi svet« kriv obup ali duševna neuravešenosi ? - Iz podatkov, ki jih odkrijemo ob krvavih truplih na železniški progi, ni mogofe zvedeti, zakaj je smrt pod železniškimi kolesi tako pogosta ,ZADNJI SPREHOD MED TRAČNICAMI raelezniška proga naredi približno kilomeier pred kranjsko postajo oster ovinek. Ta ovinek je podoben upognjenemu kolenu. Enđko proga zavije tudi na drugem koncu mesta, ko ob največji kranjski tekstilni tovarni Steče po dveh tirih čez Savo in proti Joštu. Ta poldrugi kilometer dolgi odsek proge ima skrite k&tičke, kjer v bližini železne ceste ni nobene hiše. Naselja in ljudje V njih se ne zmenijo za tragedije, ki se od časa do časa dogajajo na odprti progi. Poldragi kilometer železniške proge med Orehkora in Gorenjo Savo ima dve torišči, kjer ljudje hodijo pod kolesa vlakov in običajno ob-iežijo med tračnicami. V zadnjih desetih mesecih je na pragovih, med železniškimi tiri in na nasipih odšlo v wnrt pet ljudi. To je hkrati številka, ki pove, da so samomori na železniškem tiru zelo pogosti. V vseh teh primerih je bila nesreča izključena in so si žrtve zavestno izbralo železniško progo za zadnje zatočišče pred smrtjo. Število ljudi, ko so 6i v zadnjih desetih me-secih vzeli življenje na progi, je tolikšno, da najbrž presega Vfifl druge načine samomorov. Sporočila o najdenih truplih ob železniški progi mod Orchkom in Gorenjo Savo prihajajo vedno bolj pogosto v mrliške liste oseb. ki so si smrt izbrale kot edini izhod iz življenjskega škripca, v katerega so zašli zaradi različnih v'zrokov. Ce smo nekatere ceste zaradi velikega števila prometnih nesreč že krstili za »ceste smrti*, potem lahko mirne duše tudi železniško progo med Orehkom in Gorenjo Savo imenujemo -progo smrti«. Število mrtvih, ki so si zadnja leta vzeli na tej progi življenje, je takšno, da prekaša žrtve prometnih nesreč na najbolj nevarnih cestiščih. Z VLAKOM NA DRUG SVET Večkrat ostanejo razlogi, zakaj ljudje odhajajo '-pod vlak« nepojasnjeni. Iz opisov očividcev, ki so ljudi, .še nekaj trenutkov pre-d zadnjo uro srečevali, lahko 'naredimo več inačic. Nekateri so brez vidnih zunanjih znakov, zaradi težke življenjske krize, hude stiske ali težav izbrali smrt pod kolesi za najprimernejši umik iz stvarnosti tega sveta. Drhgi so epet po zunanjih znakih pokazali, da so v hudi duševni z m eden os U pestali za svojn dejanja skoraj po- polnoma neprištevni in jim je odvzem življenja povsem ravnodušno in neprizadeto opravilo. So pa tudi primeri, ki kažejo, da je pijanost opravila kot zvest zaveznik smrti 6vojo posredniško vlogo. Ker ljudje, ki so se odločili za smrt skrbno izberejo osamljene dele proge, kjer v bližini ni hiš in ljudi, je preprečevanje samomorov na železnici zelo težko. Železničarji, ki nadzorujejo progo, imajo sicer pooblastila, da kaznujejo ljudi, Ivi jih zatečejo na progi, vendar pa večina samomorivcev izbere noč- za svojo dejanje, ko je nadzorstvo nad progami praktično nemogoče. Do sedaj poznamo tudi zelo malo primerov ne uspelih poskusov usmrtitve. Žrtve, ki so prišle pod vlak, se navadno srečajo s smrtjo. Železničarji, ki so v službi na tem odseku proge pripovedujejo včasih kar pretresljive po- drobnosti. Nekoč je prišel k železničarju — kret-ničarju ob zapornici pri gostilni »-Jerca« človek, ki je povsem mirno vprašal, kdaj pripelje prvi vlak. Povedali so mu, da do prvega vlaka ni več dolgo. Po tem obvestilu je z dolgimi koraki od-šol vzdolž proge. Nekaj ur pozneje so ga na p:x>gi našli mrtvega. Po legi trupel in po različnih predmetih, ki se začete jo v bližini mrličev, tudi sklepajo, kako so se žrtve usmrtile. Nekateri legajo na tračnice, drugi pa hodijo po progi z očmi obrnjeni vstran od stroja, tako da jih lokomotive zagrabijo za hrbet Pred meseci so poleg trupla našli tudi steklenico z žganjem, ki je bila samo do polovice izpraznjena. ZAPISNIKI O SMRTI Ob vsakem najdenem mrliču na železniški progi sestavijo kratek zapisnik in strokovnjaki po uradni dolžnosti opravijo ogled, kjer na kraju samem ugotovijo vzroke in okoliščine smrti. V zadnjih desetih mesecih je bilo pet takšnih ogledov. Ogledniki so 6e največkrat zbrali okrog -kilometrskega kamna 595 na progi Kranj — Jesenice. 12. julija lanskega leta je v bližini kilemelr-« skega kamna 592 obležal mrtev delavce trgovskega podjetja. Pri pokojniku so zasledili znake vinjenosti. Drugi samomor se je zgodil skoraj mesec dni pozneje na tržiški progi. Pokojnik, tovarniški delavec, je obležal med tračnicami. Povozila s t.* ga dva vlaka. Sele strojevodja tretjega vlaka j« opazil, da na progi leži človeško truplo. Mrli« je bil skoraj popolnoma gol. ljudje so ga pred nekaj urami videli še v gostilni. V gostilni si je steklenico vina vtaknil v žep in z njo odšel na progo. 29. avgusta lani so na tem odseku proge zopet našli moško truplo. V duševni zmedenosti je železničar - kretničar zapustil svoje delovno mesto in pri kilometrskem kamnu 595 skočil pod vlak. Povozil ga je tovorni vlak. Pokojnik se je pred tem že poskušal obesiti, pa so mu poskus preprečili. Vlak ga je odbil in mu popolnoma zlo-« mil kosti. Strojevodja jutranjega vlaka je 10. novembra lani javil na železniški postaji v Kranju, da v bližini tovarne »Tiskanina« leži na progi ženska. Truplo je ležalo na ovinku pri kilometrskem kamnu 596, kjer v bližini ni hiš in se proga vije po nezazidani čistini. V četrtek ob 22.10 na prvi spomladanski dan je na progi Kranj — Ljubljana v bližini kranj-« ske tovarne Iskra povozil motorni vlak 47-let-nega gradbenega delavca. Vlak je vozil proti Ljubljani. Strojevodja je po nesreči izjavil, da je dvajset metrov pred vozilom na progi opazil moškega, ki je hodil po progi. Dal mu je zvočno opozorilo, pokojnik pa se je samo obrnil in nadaljeval s hojo po tirih. Razdalja je bila pre-< kratka, da bi strojevodja lahko motorni vlak ustavil. Pokojnik je bil takoj mrtev. Kolesa s» ga prerezala na dvoje. Okoliščine so pokazale, da je šlo za samomor. NEKROLOG ŽELEZNICI Razen ljudi, ki si sami vzamejo življenje* železnica kosi s svojo mrliško koso tudi ša na drugih toriščih, med potniki in uslužbenci ,ki služijo parnim, električnim in motornim vlakom. Toda v vseh teh primerih govorimo o nesrečah. Na koncu ostane še vprašanje, kaj privlači ljudi, da odhajajo pod vlak v takšnem številu. Izkušnje kažejo, da najdejo ljudje pod kolesi vlakov zelo zanesljivo smrt. In to je verjetno najvažnejše, da ljudje ob številni izbiri sredstev za usmrtitev iaberejo prav vlak. , ZDRAVKO TOMAZEJ j S Radijski spored Poročila poslušajte vsak dan ob 405, 5., 6., 7., 8., 10. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13, 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 11. maja 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.45 Kitarista Smith in Thilemanns 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Veseli zvoki izpod zelenega Pohorja 18.30 Pianist Errol Garner s svojim triom 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 V znanosti 22.15 Naš nočni kaleidoskop 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba za lahko noč 23.50 Poje vam Frank Sinatra DRUGI PROGRAM 19.05 Angleščina — 7. lekcija 19.20 Bartok — Mozart 20.00 Ne vse — toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 »Radost in žalost« in druge skladbe 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Glasovi in instrumenti 9.40 Pihalni orkester JLA 10.15 Iz galerije orkestralnih pesmi 10.40 Seznanite se s Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Milena Lekšan: Dognojevanje v sadovnjakih J2.15 Petnajst minut s kvintetom bratov Avsemk 12.30 Weber, Chopin, Paganini 13.30 Zvočna paleta 14.05 Iz baleta »Čajna punčka« 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Ljubljanski jazz ansambel in kvartet Jožeta Privška 15.35 Noč v gozdu in Pesmi usode 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Mali ansambli v plesnem ritmu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Bori Godunov v beograjski operi 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Po domače ... 20.20 Madame San Gene 21.10 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za ples in razvedrilo DRUGI PROGRAM 19.05 Uvodni akordi s triom Honvedel 19.20 Revija jugoslovanskih solistov 21.27 Iz popularnih oper 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA — 12. maja 6.05 Dobro jutro 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.30 Mladi izvajavci — mladim poslušavcem 8.45 Kitarist John Williams 9.05 Z opernega in koncertnega odra 10.00 še pomnite tovariši ... 10.30 Radijska matineja zabavne glasbe 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.50 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Četrt ure z orkestrom in ansamblom Horst Wende 15.30 Na instrumentih Paganinija in Liszta 16.00 Humoreska tega tedna i 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Zabavni intermezzo 17.15 Radijska igra 18.13 Baletna suita 18.30 športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Naši skladatelji v spominih sodobnikov 22.15 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje moderne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.30 Iz solistične glasbe 15.15 Ob treh in petnajst 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Komorna glasba 20.45 Serenada za godala 21.00 Pisan spored zabavne glasbe 22.15 Dvanajst skladb za klavir PONEDELJEK — 13. maja 8.05 Odmevi ljudskih pesmi 8.30 Nekaj glasbe ob delu 8.55 Za ml.- de radovedneže 9.25 Godalni kvartet 10.15 Duet iz 2. dejanja opere Samson in Dalida 10.50 Naš podlistek 10.55 Vsa - dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar Krompirjeva plesen in njeno zatiranje 12.15 12.30 1330 14.05 14.35 15.15 15.40 Poje kvintet Niko Stritof Ob zvokih zabavne glasbe ' Žalostinka in simfonietta Iz vlog sopranistke Zlate Ognjanović Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Strauss in Kalman Literarni spxphod TOREK — 14. maja 8.05 Obisk v operni hiši 8.40 Vedre in poskočne •z ansamblom Johnnv Mever 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Narodne pesmi iz Mediterana 10.15 Pianist Zdenko Marasovič 10.40 Angleščina — 5. iekcija 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Miiko^ Trstenjak: Dognojevanje v vinogradu 12.15 Slovenske narodne pojeta Danica Filipčič in Franc Koren 12.30 Glasba za dober tek 13.30 Tretje dejanje opere »Lovci biserov« 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Iz znanih in manj znanih del Chopina 15.15 Iz partitur orkestra Calvert in ansambla Kaempfert 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Narodi v svojih pesmih 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Petnajst minut Ravnikove glasbe 20.15 Radijska igra 21.15 Mala nočna glasba Mozarta 21.30 Od popevke do popevke 22.15 Skupni program JRT 23.05 Plesna orkestra Russel in Clinton 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Iz muzeja gramofonskih plošč 20.05 Pojo in igrajo domači in tuji orkestri 20.45 I. simfonija 21.20 Deset minut s triom Horvvedel 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 Večja krompmsča 1 \ 12.15 Petnajst minut 1 s Kmečko godbo 12.30 Od tod in ondod 13.30 Preludij, concertino in rapsodija 14.05 Violinist Ali Dermelj 14.20 Petnajst minut v plesnem ritmu 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Trikrat pet 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasba iz Talijinega hrama 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 češke narodne pesmi 18.25 Naš plesni karnet 18.45 Kulturna kronika SREDA — 15. maja 8.05 Pisana galerija orkestralnih zvokov 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Vaši ljubljenci pojo 10.15 Skladatelj Ivo Petrič in pihalne zasedbe 10.30 Narodne za glas in klavir 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: špalirji iz sadnih in okrasnih rastlin 12.15 Dva rukoveta Stojanoviča 12.30 Arije iz Verdijevega »Plesa v maskah« 13.30 Pol ure pred štirinajsto 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Simfonična pesnitev 15.15 Zbor in orkester Shearing in Conniff 15.30 Tako igra violinist Devy Erlih 16.00 Vsak dan za vas 17.05 »Zgodba o Rusalki« 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Vrh planin ... 18.30 Portret v miniaturi 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Petinštirideset minut za vas 22.15 S popevkami okrog sveta 22.50 Literarni nokturno 23.05 Bennv Goodman in Tito Rodrigez igrata za ples 23.22 Trio št. 1 DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Po svetu jazza 19.50 Glasbena medigra 19.55 Lepa Vida — baletna glasba 20.45 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana 21.05 Skupni program JRT ČETRTEK — 16. maja 8.05 Pomladni spev 8.35 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 925 Odlomki iz oper jugoslovanskih avtorjev 10.15 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Viktor Repenšek: V9.05 Glasbene ra?.g\edmce 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Jackic Glcason 21.00 Literarni večer 21.40 Iz starih časov 22.15 Po svetu jazza 22.45 V tričetrtinskem taktu 23.05 Zbor in orkester Ray Ellis 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 19.20 Scenska glasba za soliste 20.20 Intermezzo z godali 20.45 Komorne minute 21.00 Melodije po pošti kino PETEK — 17. maja 8.05 Plesne in razpoloženjske skladbice 8.30 Križem — kražem po svetu 8.55 Pionirski tednik 9.25 Petkovo simfonično dopoldne 10.15 Pihalni orkester LM 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Ciril Remic: Povečajmo proizvodnjo smrekovega lubja 12.15 Poje Akademski oktet 12.45 Zabavni orkester Bob Moore 13.30 Plošča za ploščo 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Arije iz Meyerbeerovih oper 15.15 Napotki za turiste 1520 Od polke do bosa nove 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Kantata za soliste 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Iz arhiva ZORL 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 štiristo let klavirske glasbe 21.00 Havajski napevi 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Skupni program JRT 23.05 Poletna pravljica DRUGI PROGRAM 19.05 Zapišite narek 19.20 Sedem nastopov radijskega godalnega kvarteta 20.00 Pol ure popevk 20.45 Teden lahke glasbe v Stuttgartu 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 SOBOTA — 11. maja Center — ameriški barvni CS film SALOMON IN KRALJICA IZ SABE ob 17. in ; 19.30 I Storžič — angleški CS film BILO JIH JE SEDEM ob 16., j 18. in 20. uri Svoboda — premiera franc. filma PO SILI MILIJONAR ob 20. uri NEDELJA — 12. maja Center — amer. barv. CS film SALOMON IN KRALJICA IZ SABE ob 15., 1730 in 19.30 Storžič — franc. barvni VV film BREZ DRUŽINE ob 10. uri, nemški film DRAGA IviOJA OSTANI Z MENOJ ob 14. uri, angleški CS film BILO JIH JE SEDEM ob 16., 18. in 20. uri Svoboda — francoski film PO SILI MILIJONAR ob 18. in 20. uri Naklo — italijanski barvni CS film POLETNE ZGODBE ob 17. in 19.30 Jesenice »RADIO« 11. do 13. maja amer. barvni film NUNA 14. do 15. maja francoski CS film TAKSI ZA TOBRUK 16. do 17. maja madžarski film ZVER I Jesenice »PLAVŽ« 11. do 12. maja italij.-fran-cosko-nemški film ONA JE MOČNEJŠA OD MENE 13. do 15. maja amer. barv. film NUNA 16. do 17. maja francoski CS film TAKSI ZA TOBRUK Žirovnica 11. maja nemški barv. film FREDY POD TUJIMI ZVEZ DAMI 12. maja amer. barvni CS film ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO 15. maja italij.-franc.-nem-ški film ONA JE MOČNEJŠA OD MENE 16. maja ■poljski film UO-\ sVih namiznoteniških ekip ČTTVE ob 20. uri \ za pokal Jugoslavije. Skupaj Ljubno \ se ga bo udeležilo 24 najbolj- 11. maja jugoslov. barvni \ ših ekip iz vseh naših re- Dovje 11. maja nemški barv. film GORSKA ROŽA 12. maja nemški barv. film FREDY POD TUJIMI ZVEZDAMI 16. maja ameriški barvni film NUNA Koroška Bela 11. maja amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO ' 12. maja francoski CS film j TAKSI ZA TOBRUK I 13. maja italij.-franc.-nem-! ški film ONA JE MOČNEJŠA OD MENE j Kranjska gora 10. maja ameriški barv. CS film ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO 11. maja amer. barv. CS film ČAS ŽIVLJENJA IN ČAS SMRTI 12. maja nemški barv. film GORSKA ROŽA 13. maja francoski CS film TAKSI ZA TOBRUK 14. —15. maja franc. barvni CS film TAMANGO 17. maja amer. barv. film NUNA Kropa 11. maja amer. barv. film USPAVANA LEPOTICA ob 16. uri 12. maja nemški film TUJA ŽENA ob 17. in 20. uri film MIS STONE ob 20. uri 12. maja jugoslov. barvni film MIS" STONE ob 16. uri Radovljica 11. maja italij. barvni CS film RIMSKA SUŽNJA ob 18. uri 11. maja jugoslov. film NEVARNA POTA ob 20. uri 12. maja italij. barv. CS film RIMSKA SUŽNJA ob 16., 18. in 20. uri 12. maja jugoslovanski film NEVARNA POTA ob 10. uri matineja 14. maja sovjet, film OTA-ROVA VDOVA ob 20. uri 15. maja sovjet, film OTA- publik. KOŠARKA Kranj — Drevi ob 19. uri bo v Savskem logu zanimiva košarkarska tekma I. republiške lige med moštvoma vodećega Slovana iz Ljubljane in tretjeuvrščenega Triglava iz Kranja. Danes in jutri se bo nadaljevala tudi gorenjska košarkarska liga za člane in pionirje. Člani: danes — ob 17. uri v Radovljici Radovljica : Javornik, v Škofji Loki Šk. Loka : Old Boys, jutri — ob 9.30 uri na Jesenicah Jesenice : Triglav. Pionirji: jutri — do Aljaževega doma. V zdravilišču Triglav v MOJSTRANI in v zasebnih sobah je dovolj prostih postelj. Iz TRŽIČA poročajo o ugodnih snežnih razmerah na Zelenici. Ob nedeljah in praznikih vozi do podnožja Zelenice in Kofc iz Tržiča poseben avtobus ob 18.15. ki se vrača ob 18. uri. Pri TIČU NAD LOMOM je stalno odprta turistična postojanka. Avto cesta je do same postojanke. Ljube! i-ka ceHa js odprta do gostišča in do ROVA VDOVA ob 18. uri 15. maja amer. barvni CS ce : Triglav I, ob 15. uri v film DOM NA GRIČU ob ob 830 na Jesenicah Jeseni-20. uri i Škofji Loki škofšja Loka : 16. maja angleški film V Triglav IL SOBOTO ZVEČER IN NE DELJO ZJUTRAJ ob 20. uri 17. maja amer. barv. CS film DOM NA GRIČU ob 20. uri "mm Duplica 11. maja angleški film TAJNI DRUŽABNIK ob 20. uri i 12. maja angleški film TAJNI DRUŽABNIK ob 15., 17. in 19. uri 12. maja barvni film ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV ob 10. uri dopoldne 15. maja sovjet, barv. film LJUDJE NA MOSTU ob 18. uri 16. maja sovjet, barv. film LJUDJE NA MOSTU ob 19. uri televizija SOBOTA — 11. maja RTV Zagreb 18.00 Poročila 18.05 Otroci pojo 1963 RTV Beograd 19.15 Dokumentarni film RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Zagreb 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik ' RTV Ljubljana 20.30 S kamero po svetu Italija 21.05 Zabavno-glasbena revija RTV Ljubljana 22.15 Kratka zgodba za odrasle RTV Zagreb 22.45 Poročila in šahovski komentar NEDELJA — 12. maja dogodka Evrovizija 17.00 Prenos športnega dogodka RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 Operacija Amsterdam 20.00 TV dnevnik 20.45 »Triperesna deteljica« — zabavno glasbena oddaja 21.45 Koncert kitarista Jovana Jovičeviča 22.15 Poročila PONEDELJEK — 13. V. 18 45 20.00 Koncert komornega orkestra krakovske filharmonije SREDA — 15. maja 17.00 17.30 18.25 1S.30 RTV Ljubljana 9.00 Pohod ob žici okupirane Ljubljane RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.30 »Denis gre v kino« RTV Ljubljana 15.00 Prenos športnega RTV Beograd 18.30 Poročila RTV Ljubljana 18.35 »Beg iz ječe« — zgodba iz serije Super avto 19.00 Dokumentarni film 19.45 Organizacija oblasti in volilni sistem RTV Beograd 20.00 TV djievnik 20.30 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 20.45 »Celestina« TV igra RTV Zagreb 22.30 Ekran na ekranu 23.45 Poročila in šahovski komentar TOREK — 14. maja RTV Zagreb 19.30 19.45 20.00 20.30 22.00 22.30 RTV Ljubljana Ruščina na TV Angleščina na TV RTV Zagreb Poročila RTV Ljubjana »Labodi« slikanica za najmlajše RTV Beograd Koncert zbora RTV' Ljubljana RTV Beograd TV obzornik RTV Beograd Propagandna oddaja TV dnevnik RTV Ljubljana Celovečerni film RTV Zagreb »Med včerajšnjim in današnjim dnem« — reportaža Poročila in šahovski komentra ČETRTEK — 16. maja 18.00 Poročila 18.05 Mendov spored za najmlajše gledavce RTV Ljubjana 19.00 Po Jugoslaviji 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 »Pritlikavec« TV podlistek RTV LjubljEna 21.00 Kratki film RTV Zagreb 21.15 Koncert zagrebške filharmonije RTV Beograd 22.00 Nove oblike 22.30 Poročila PETEK — 17. maja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana 11.00 »Boj za obstanek v morju« RTV Zagreb RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV 18.00 Kulturna panorama 18.30 Sodobna ureditev naselij 19.00 Ekspedicija 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zargeb 20.30 Turistična oddaja 21.00 Spored jugoslovanske kinoteke 22.30 Poročila gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA, 11. maja ob 16.30 uri Georges Michel: IGRAČE — za dijake srednjih šol in ! IZVEN po znižanih cenah, ob j 20. uri Georges Michel: IGRA-, I CE za IZVEN — gostuje j ! gledališče AD HOC iz Ljub-1 i ljane. športne prireditve SPEEDWAY ' KRANJ — Jutri ob 15. uri se bo na igrišču Mladosti v Stražišču začelo izločimo tekmovanje za consko svetovno prvenstvo v speedwayu. Prireditev bo izvedlo kranjsko avto-moto društvo, udeležili pa se je bodo tekmovavci iz petih držav (Avstrije, ČSSR, Poljske, ZSSR, Jugoslavije). NAMIZNI TENIS Kranj — Jutri ob 8. uri se bo v avli občinskega ljudskega odbora pričelo finalno tekmovanje moških in žen- ROKOMET Jutri se bo nadaljevala go-renjska rokometna liga, med-j tem ko bodo tekme republi-| ške lige odpadle zaradi pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. Moštva bodo igrala po naslednjem razporedu — ob 9. uri v Kranju Iskra B : Tržič B, ob 10. uri i v Radovljici Radovljica : Žabnica, ob 10. uri v Kranju Sava : Duplje, Savica : Mladost B in ob 10. uri v Tržiču Križe : Tržič C. ATLETIKA Kranj — Jutri ob 9. uri bo na igrišču pred osnovno šolo »Franceta Prešerna« občinsko osnovnošolsko prvenstvo v atletiki. Kamna gorica — Jutri ob 10. uri bo na tukajšnjem igrišču atletski miting. turistični informator GORENJSKO TURISTIČNO OBMOČJE Na BLEDU je dovolj prostih postelj v vseh hotelih in v zasebnih sobah. Dovolj prostora je tudi v športho-telu na POKLJUKI. Žičnica na STRAŽO obratuje. V KRANJSKI GORI je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih sobah. Dovolj prostora je tudi v planinskih kočah na Vršiču, in sicer v Erjavčevi koči, Koči na gozdu in Mihovem domu. Cesta preko VRŠIČA je prevozna do Erjavčeve koče. Na Vršiču je 1 m snega. Žičnica iz KRANJSKE GORE na VI-TRANC obratuje. Smuka z Vitranca pa ni več možna. V GOZD MARTULJKU je dovolj prostora v domu »Franca Rozmana«, v hotelu Špik in v gostišču Pri Jožici. Smučarsko dmštvo v MOJSTRANI prirez v nedeljo 19. mafr. v Vratih »triglavski veleslalom«. Cesta je prevozna vse vstopa na Zelenico. Koča na Zelenici je oskrbovana ob nedeljah, medtem ko sta planinski postojanki Pod STOR-ZICEM in na KOFCAH oskrbovani vsak dan. Povsod ie na razpolago še dovolj ležišč. Gostišče Grad hrib v PREDDVORU pri Kranju ima vsako soboto in nedelio plesno glasbo. Na KRVAVCU je prenehala obratovati vlečnica za smučarje. V bližini doma na Krvavcu (na Njivicah) pa so še dobra smučišča. Žičnica na KRVAVEC obratuje normalno. V kranjskih hotelih in privatnih sobah je dovolj prostih ležišč. V nedeljo 12. maja bo v KRANJU na stadionu v Stražišču svetovno consko prvenstvo v speedvvavu. Pričjetek bo ob 15. uri. V Poljanski dolini imajo v SREDNJI VASI in v POLJANAH na razpolago nekaj ležišč v zasebnih sobah. Cena dnevnega penziona znaša 1200 din. PLANINA POD GOLICO — ČRNI VRH: dovolj prostih postelj je v hotelih na JE-SEx\TCAH in obeh domovih. Od 13.-19. maja IV. teden narcis s pestrim programom. PRIREDITVE q Turistično društvo Po-savec vabi v svoj dom na Brdu pri Ljubnem, ki je redno oskrbovan. Za jutri in prihodnjo nedeljo napovedujejo ples od 16. ure dalje. Za ritem bo skrbel ljubenski trio. f> KUD »Prežihov Vorancc v Zalogu pri Komendi obvešča, da prirejajo vsako nedeljo ob 15. uri plesni tečaj; po končanih vajah pa je mladinski ples. 6 2 DOM m DRUŽINA m MODA 0 DOM # DR UZI M A # MODA 0 DOM # DRUŽIM A # MODA m DOM # DRUŽINA # MODA Krilo in bluza Prav gotovo imate med svojimi oblačili tudi krilo In bluzo. Tako oblečena se vsaka žena dobro počuti. Samo če zamenjamo bluzo, smo že drugače oblečene, spremembe so pa vedno zelo prijetne. Kot vsako leto so tudi letos modni časopisi polni raznih prijetnih kombinacij krila in bluze. Kakšno je krik) v letošnji pomladi in poletju? Odločno pokriva koleno, je ali gladko ali rahlo zvončasto, lahko ima globoke gube, lepa Je tudi ena sama globoka Diorjeva guba (spredaj). Blago za krilo naj bo trpežno, torej si bomo izbrale kvalitetno blago, če ste vitki, lahko sežete po veseli pomarančni ali zeleni barvi, močnejše ženske pa bodo izbrale raje bolj zamolkle tone. Bluza je lahko prav žensko koketna, torej bo imela na-borke, vstavljene pliseje, če si pa zaradi preveč razvitih telesnih oblin le ne morete privoščiti te modne bluze, si boste izbrale prav enostaven športni kroj. Poživile ga boste morda z lepimi manšetnimi gumbi. K večbarvnemu krilu bomo nosile le enobarvno bluzo in tudi za večerne priložnosti je primernejša enobarvna bluza, medtem ko si k gladkemu krilu izberemo živo pisane vzorce, vedno prikupne pike, črte ali športni karo. Negovanje vratu, trepalnic in kože Posebno priletne ženske lahko opažajo, da imajo poleg gub na vratu tudi kožo bolj rjavkasto kot na obrazu. Seveda sprememba ni lepa in nobeni ženski ni v okras, lahko pa si z masažo in določenimi lotioni pomagamo in dosežemo velik uspeh. Vsak dan masirajte vrat z ne pretrdo krtačo, nato ga to-plo-hladno izplaknite in si ga zvečer namastite s hranljivo kremo. 2e večkrat smo pisali o negovanju trepalnic Pred spanjem si jih namažemo z ricinusovim oljem. Zgodi pa se, da nekaterim izpadajo in so zelo tanke. V tem primeru bo koristno, če si vzamete drobno paličico, jo ovijete z vato in namočite v mleko, z njo potegnete po robu vek in tudi trepalnice namažite. Seveda uspeha ne smemo pričakovati čez noč, vendar bo vztrajnost prav gotovo poplačana. Prav gotovo se nam koža na nosu nerpimerno 6veti .četudi je sicer normalna, torej niti premastna in ne presuha. Kako si bomo pomagale? Da bi pretiravale s čistilno obrazno vodo, ni pametno, ker alkohol v njej še spodbudi izločanje Jojnic. Le zvečer si bomo z njo očistile obraz, medtem ko si boste zjutraj naredile masko iz otrobov. Ko se bodo ti osušili, si jih izmijte s toplo vodo in pri tem uporabljajte mehko krtačko in si kožo na nosu /.masirajte. Preprosta, vendar priljubljena obleka v klasičnem srajčnem stilu. Naprsni žepi so v stilu uniforme, svetlo obleko poživlja temen Iakast pas lih glavic zel;j očisti,, izrezi koren in kar /c debelega ob njem ter razrezi na dolge in povprečne dele. Nalozi jih na vrh mesa, posoli in popopraj ter nali j toliko vode, da je zelje pod njo. Kuha) posrito precej časa. Ko je 'e skoro mehko, pridem otupljene, razrezane paradižnike. Konino naredi redko prežganje iz m sla, moke, sladke paprike ter se pokukaj. Voda mora po:. vreti. Lahko pa zelje pop.,-is. preden ga dodaš mesu, da izgubi oster o \us. KALJA S SLADKIM ZELJEM Razrezi 1 kg bolj mastnega govejega ali prašičjega mesa na večje kosce in jih zloži v kozico. Eno veliko ali več tui- Mali nasveti Pajki Pajke preženemo iz stanovanja, če ogle in druga mesta, kjer se radi mudijo, nalahno poškropimo z raztopino modre galice. Vlažne vžigalice Vlažne vžigalice potegnemo večkrat prek krtače za obleko. Tako se hitro posušijo in se spet dobro prižigajo. Opečna tla Opečna tla so videti kot nova, če jih očistimo z zelo razredčeno raztopino solne kisline. Madeži Madeže belega vina zdrgne-mo z zelo razredčenim špiritom ali salmijakom. Pogosto je treba splakntti tkanino z raztopino cinkovega klorida. Divjačina in bravina Divjačina in bravina sta prijetnejšega okusa, če ju zdrgnemo /. narezano čebulo. Igračke Celuloidne igračke, ki so poslale bunkaste in vdrte, položimo za kratek čas v vročo vodo; takoj so spet gladke. Zrezki Ocvrti panirani zrezki po-siuuejo mehki, če stoje dalj času. Če jih za zamudnike denemo za nekaj trenutkov ponovno v vroče olje, bodo kot sveže ocvrti, lepši in okusne iši. Pomanjkanje vitamina C (Iz sestavka dr. M. Avčinaj Vitamin C je posebno za otroke, v času rasti in razvoja — zelo pomemben. Ta vitamin namreč izdatno pastva v presnovna dogajanja vseh celic in tkiv. ko oddaja svoj vodik in ga prevzema zopet od celic in s tem v njih »oureja osnovna presnovna dogajanja. Razen tega je vitamin C izredno važen, ker skrbi za nastajanje in trdnost medoeličnih snovi v veznih in opornih tkivih. Ce teh snovi nI ali pa so krhke in neodporne, utrpijo večje ali manjše oškodbe zlasti ožilje in okostje ter vsa veziva v otrokovem telesu. Predvsem so oškodovane krvne žile, prav tako je prizadeto okostje in zobovje. Žilne stene počijo, kri 6e izlije v področje in v tkiva, kosti so krhke in lomljive, zobovje propada, sklenina poka, zobovina postane Iuknjičava in zobna gniloba kaj kmalu napade oslabeli zob. Vezivo v zobnih predelcih ne drži zoba več trdno v njegovem središču: zobje se maje jo in prav ra*di izpadajo. Ob manjšem pomanjkanju vitacifr* C opa- zimo pri oboku lahke ali nrwčnejše krvavitve iz dlesen, pogostejše krvavitve iz nosa in tu in tam tudi manjše točkaste krvavitve pod kožo ali pod sluznicami. Otroci slabše uspevajo, nagibajo se k najrazličnejšim okužbam, zlasti gnojnim, ki so dolgotrajnejše in ne\ sečno ter še bolj izčrpajo otrokove zaloge vitamina C. Vhujših primerih pa se pri otroku razvije zanj značilna oblika skorbuta, lahko že v najbolj zgodnjih starostnih obdobjih, tako da se lahko pojavi že v dobi dojenčka. Najprej nas opozori izrazita otrokova bledica. Ce kožo pazljivo pogledamo, bomo na tej stopnji bolezni našli na obrazu, po vratu, po ramah in drugod posejane drobne točkaste krvavitve. Prav tako bomo videli pod sluznico v ustih, na nebu in i, Ireivi drobne izlive krvi. Udje so zelo boleči, tako da je otrok pravo bitje bolečin. Vsak dotik, zlasti pa vsak premik ga strašno boli, tako da se otrok pri najmanjšem dotiku zdrzne od strahu. Vsak močnejši poteg roke. ali noge lahko odtrga glavico dolgih kesti od njihovega debla v predelu rastnega hrustanca, ki je zaradi pomanjkanja trdnosti, zaradi pomanjkanja in slabe kakovosti rr.rdceliene snovi krhek in neodporen. Tudi notranji organi prizadeti, če otroku primanjkuje vitamina C. Pogosto najdemo večje ali manjše krvavitve v ledvicah, ki se kažejo v izločanju urina s krvno primesjo. Nahajališča vitamina C Vitamin C se z dolgotrajnim kuhanjem :n dušenjem uničuje. Otrok potrebuje v različnih obdobjih rasti in razvoja različne količine vitamina G. Kot dojenček ga potrebuje okrog 50 miligramov na dan. kot šolar okrog 75 do 100 mg. Tudi doječa mati ga mora dobivati na dan vsaj okrog 100 miligramov. da ga ima sanva dovolj in da ga zadostna količina prehaja v mleko. Mnogo vitamina C sprejemamo s svežim sadjem, predvsem % -južnim«, kot so limono in pomaranče. Tudi domače sadje grozdje in razne jagode so zakladnice vitamina C. Precej ga je tudi v kravjem mleku, zasti. čo so krave hranjene s svežo travo. Včasih moramo posedat t tudi po umetno dobljenem vitaminu C. Skorbut N a vzhodu mnogo norega Sovjetski film v 1.1963 Zadnja leta nastaja v Sovjetski zvezi vse več^zanimivih del, ki vsako na svoj'način pričajo o vedno bolj živahnih in svobodnih življenjskih sokovih, ki se pretakajo po žilah ogromnega organizma sovjetske kinematografije. Ta se razvija v vse strani: na eni strani do monumentalnih del v kinopanorami (sistem s tremi platni in s stereo-fonskim zvokom), katerih zadnje, »Zakon Antarktike« predvajajo zdaj v Parizu — na drugi strani pa do občutenih liričnih filmov, kakršno je »Ivanovo otroštvo«, ki ga gledamo zdaj pri nas. Tuc Tolstoj in Jevtušenko idi za letošnje leto se obetajo iz Sovjetske zveze nekateri filmi, ki že vnaprej zbujajo veliko zanimanje in pozornost. Poročali smo že o »Vojni in miru«, ki ga je v treh delih ' začel snemati Sergej Bondar-čuk. Režiser igra v filmu tudi glavno vlogo — Pierra Be-zuhova, medtem ko interpretira vlogo Nataše mlada Ljudmila Saveljeva. S tem filmom se bo sovjetska kinematografija vključila v proslavo 150-letnice borodin-ske bitke. Grigorij Kozincev je tudi že začel snemati svojega »Hamleta«, v katerem je naslovno vlogo zaupal Inoken-tiju Smoktunovskemu. Mladi pesnik Evgenij Jevtušenko (ki je prav zdaj razburkal in navdušil Pariz in vso Zahodno Evropo), pa je skupaj z režiserjem Mihailom Kalato-zovim in snemavcem Serge-jem Uruševskim preživel eno leto na Kubi, kjer so posneli obsežen filmski material. Iz tega sedaj dokončujejo film »Jaz sem Kuba«, ki so si ga zamislili kot »odo kubanski revoluciji«. Sploh poročajo o vse tesnejšem sodelovanju med filmskimi avtorji in književniki in o režijskih poskusih raznih literatov. Razen Jevtušenka bodo letos stopili med filmske avtorje še nekateri znani sovjetski književniki: Leonid Leonov, Vladimir Tendrjakov, Jurij Bondarev in drugi. Revolucija in sodobnost Revolucionarne teme bodo tudi letos dosti številne, čeprav bo večina letošnjih sovjetskih filmov obravnavala sodobno tematiko. Med tovrstnimi deli najdemo naslove: »V imenu re- »PETER VELIKI« s svojim drugim delom »PETER IN KATARINA« režiserja Vladimirja" Petrova predstavlja enega največjih dosežkov sovjetskega zgodovinskega filma. Glavne vloge v filmu so odigrali odlični filmski igravci N. Simonov, Nikolaj Čerkasov in A. Tarasova. »Draga moja, ostani z menoj« je nemški glasbeni film o »skupini mladih ljudi, ki imajo rajši jazz kot svoj študij in ki si želi javno nastopati« ... Filmu in njegovi mali zvezdici Vivi Bach bi lahko rekli tudi: »Draga moja, ostani doma«! »PO SILI MIIj.)NAR« ni nihče drug kot Fernandel, ki po neumnosti pride do velikega. denarja in potem naredi pravo zbrko med svojimi sovaščani v mali gorski vasici. Kdo se ne smeje rad Fernandelu? Sovjetska igravka Elza Leždej, ki je odigrala epizodno vlogo v »Baladi o vojaku«, igra zdaj letavčevo ženo v filmu »Luping« volucije«, »Uničenje eskadro-na« in »Počakajte nas ob zori«. Obetajo, da bodo tudi ti filmi pripomogli k popravljanju izkrivljene podobe re-volucijskega obdobja, ki so jo ustvarili tovrstni filmi izza »obdobja kulta osebnosti«. Sovjetski filmski studiji so se že zdaj začeli pripravljati na proslavljanje 50-letnice sovjetske države leta 1967 — že letos bodo posneli prvi dve deli iz serije filmov za to priliko. To sta dva filma o Leninu: »Modra beležnica« režiserja Leva Kulidžanova (Ko so bila drevesa velika) o Leninovih pripravah oktobrske revolucije, ko se je skrival v Razlivu — in pa »Lenin na Poljskem«, ki ga bo režiral Sergej Jutkjevič. Novi sovjetski film še vedno išče lik epskega junaka — kakršna sta bila Čapajev in Maksim v klasičnem obdobju. Morda se bo tak lik junaka - revolucionarja dela rodil z enim izmed filmov letošnjega leta: »Spoznajte Balujeva«, »Nevvton Street št. 14«, »Kolhoz Zarja«, »Topla Arktika« ali »Cena človeka«? Problemi mladine Sovjetski filmski delavci tudi letos niso pozabili na svojo mlado publiko. S problemi sodobne sovjetske mladine in njenega dozorevanja se bodo ukvarjali predvsem naslednji filmi: »Šurka in njegovi prijatelji«, »Jutranji vlaki«, »Električar«, »Košček sonca«, Pota in križpotja«, »Ne hodi po travi« Lahko bi rekli, da je kult osebnosti in njegove posledice ena osrednjih tem celotne današnje sovjetske umetnosti. Od letošnjih filmov s to tematiko naj omenimo predvsem »Tišino« (v dveh delih, po povesti Jurija Bondareva), »Kratek stik< po literarni predlogi Vladimira Tendrja-kovskega, »Poldne«, »Zgodbe iz rdeče hiše« in satiro »Ci-cinela«. Seveda tudi obdobje druge svetovne vojne sovjetska kinematografija še zdaleč ni izčrpala. Pač pa v tovrstnih delih vedno bolj skuša obravnavati tudi splošne človeške probleme in splošno vprašanje vojne in miru. Taki bodo, vsaj obetajo, predvsem filmi: »živi in mrtvi« po romanu Konstantina Simonova, »Tretja raketa« in »40 minut pred zoro«. Omeniti je treba še, da italijanski režiser De Santi.s zdaj snema v študijih »Mosfilma« svoje novo delo, italijansko-sovjetsko koprodukcijo »Korakali so na Vzhod«, o katerem smo poročali že lani ob tem času. Ekranizacijo bo doživel letos tudi »Ruski gozd« Leo-nida Leonova in še mnoga druga popularna književna dela. V letošnjih načrtih sovjetske kinematografije so seveda tudi številne psiholo-šk edrame, pa avanturistični filmi, glasbene revije, otroški filmi in komedije. Letošnji obeti sovjetskih filmskih delavcev so torej zelo lepi in raznovrstni. Prav gotovo pa bo tudi letos in tudi v sovjetski kinematografiji veliko presenečenj — prijetnih in neprijetnih. Toda upajmo, da bo sovjetskim filmskim ustvarjavcem vsaj v celoti vzeto uspelo svoje obete v čim večji meri tudi izpolniti. DUŠAN OGRIZEK Uf I mogel verjeti, da bi tU stari pastir Grega izdajavee, ki Je na novo leto pripeljal Nemce nad njihovo četo In Jih potem vodil za njimi po obširnih gozdovih Pokljuke. Morda so se terenci zmotili ali pa Je kdo nalašč pri poveljstvu čete ovadil starega pastirja, ki zaradi svoje od-Ijudnostt pri kmetih v dolini ni bil priljubljen, čeprav je poleti pasel njihovo živino in skrbel zanjo, kakor da bi bila njegova. Mogoče so za prihodnje poletje našli novega pastirja in bi se bilo starega odkrižatj najlažje tako, da so ga ovadili partizanom, češ da je izdajavee; potem bi naj partizani opravili z njim, zakaj težko je človeka, ki je četrt stoletja pasel in skrbel za njihovo živino, po tolikih letih odsloviti in ga napraviti za berača. Kmetje bi ga navzlic pastirjev! odljudnosti lahko mnogo bolj cenili, ko bi se zavedali, da se imajo za lepo vzrejo svoje živine zahvaliti prav Grogovi skrbnosti in njegovi veliki ljubezni do živali, ki jih je ljubil mnogo bolj kakor ljudi. ' — Ljudomrzneš je, — so govorili o njem. Pa ni bil. Vsaj lak ne, za kakršnega so ga imeli gospodarji. Partizan Ruševec ga je prav dobro poznal, saj mu je zadnje predvojno poletje pomagal pasti živine. Meril mu je, ker je bil reven prav tako kakor stari pastir in ker doma razen stare bajte in kopice lačnih otrok niso imeli ničesar. Oče jih je le s težavo preživljal z zaslužkom, ki ga je prejemal v tovarni v dolini, kamor je dan za dnem pešačil iz svojega hribovskega doma in bogve koliko let že govoril, da se bodo preselili v dolino, morda v samo mesto, čim bodo kaj prihranili ali pa, če prej ne, tedaj ko bo Peter dovolj velik in ko bo tudi on začel delati v tovarni. In ta čas naj bi prišel leto pred vojno, ko je bilo Petru, sedaj partizanu Ruševcu, petnajst let. V tovarni, ki se je širila in v zadnjih letih zaposlila vsako leto po nekaj sto novih ljudi, je oče mislil dobiti delo tudi za svojega najstarejšega sina, za Ruše vca, in bil prepričan, da ga bodo zaposlili. Pa .se je motil in Ruševec je moral za pastirja, pravzaprav ,a pomočnika staremu pastirju Grogi, o katere.u je takrat mislil prav tako kakor drugi ljudje, da je zloben, da ne mara ljudi in še marsikaj drugega, tako da bi se Ruševec najraje uprl očetovi volji in bi se ji prav gotovo postavil po robu, ko bi doma ne živeli v večnih težavah, da je bil vsak, še tako majhen zaslužek dobrodošel, da, pravi božji dar. Razen tega je upal (v tem je bil popolnoma podoben očetu), da se bo pasiirstva kmalu odkrižal in da bo moral nepriljubljenega starega pastirja prenašati samo eno poletje, saj bi, ko bi moral ostati vse življenje pastir ali hlapec, že od same take misli obupal. Vseeno pa sc je z neprijetnim občutjem strahu približal staremu pastirju in to občutje se je poglobilo še bolj« ker ga je Groga ob prihodu samo ošinil s svojimi hudimi očmi. nad katerimi so se sršile goste, široke in skupaj zraščene obrvi, in šele čez čas rekel: — Tak tebe so mi obesili? Ne balo bi potrebno! Živali res ni malo, a sem jib zmogel že več. A kaj bi! Gospodarji so te poslali in zato mora pastir molčati. Pravim pa ti, če boš živali tepel in če jih boš pri molži puščal nepomolžene do kraja, te bom poslal k hudiču, kjer boš lahko pozdravil mojega ranjkega očeta, ki mi je kmetije zapil. Potem je umolknil in nikoli več ni govoril o tem. Bil je molčeč, vase zaprt človek in lahko bi naštel na prste ene roke vse besede, ki jih je v delcih poletnih dnevih na dan z njim spregovoril. Ves dan je opazoval živali in ni prej legel, dokler ni otipal vsake posebej. Se pri živalih se je njegov molk razvezal in se je pogovarjal z njimi, kakor da bi govoril z ljudmi. — Popravila si se, fteka! A kaj pomaga! Ko boš prišla v hlev v pest tistemu cepcu v dolini, boš zopet shirala, dokler ne boš vredna samo še mesarskega noža. Zaklati M ga bilo treba! Na samo njega, vse bahave cepce, ki se na jesen znajo bahati s svojo živino, ki so jo vzredile moje reke. S temi rokami bi jih podavil! Ko bi vas jaz zanemaril, to bi udarili po nirnj. A vas ne, zato ne znajo ceniti mojega dela in moje sposobnosti. Nič izrednega se jim ne zdi, ko se vračate v dolino lepe kakor rože. A kakšne ste bile, ko so mi vas dali v roke, ljube moje? Clov<>k bi se zares ne smel vselej prizadevati, da bi delal najboljše, svoje sposobnosti bi ne smel tako široko razdajati, kakor da je spodobnost nekaj samoumevnega, nekaj, kar sc lahko doseže brez vsakega truda, nekaj, kar si dolžan dajati tepcem, ki se potem pol as te tvoje sposobnosti, kakor da je njihova, ker so pač tako vajeni, ker se jim zdi, da Je nekaj vsakdanjega. Ne smel bi je poniževati do vsakdanjosti, včasih bi jo moral obdržati samo zase, da bi jo potem lahko razločno videli in da bi potem njenega plodi| razločno videli in da bi potem njenega plodu ne pripisovali svojemu ukazovanju. Ukazovati zna vsak tepec, a delati in ustvarjati ne. Nič ni lažjega kakor reči: Groga, glej, da se bo jesenitemu bikcu ali teh'ei poznalo, da je bil na planini. In ko se mu potem pozna, ker Groga ve, kako se takim rečem streže, zamenjujejo uspeh tvojega dela, tvojega truda, tvoje sposobnosti s svojim ukazom ali naroČilom. In ker ti ne skopariš s svojo sposobnostjo in delom, ker vselej ustvariš, kar ti ukažejo in kar si žele, si vse, kar si pravzaprav storil samo ti, pripišejo sebi. So kakor generali, ki si pripisujejo zmage, čeprav so jih izvojevali drugi. So kakor mojstri, ki ukažejo delavcem, naj napravijo to ali ono, petem pa to proglase za svoj izdelek. Tvojo sposobnost si prilasle in jo pripisujejo sebi, ti pa, ki si jim jo dal, si v njihovih očeh revež in tepec .O, en sam dan bi jih rad dobil v pest in jim ukazoval, pa bi se spoznali. To bi bila najhujša kazen za njihovo oholo neumnost in nesposobnost. Take inisii je pripovedoval stari pastir Groga živalim. Tožil jim je svojo nesrečo in svoje ponižanje, bil z njimi gostobeseden in mil, do ljudi pa je bil redkobeseden in rezek, čeprav ni nikomur, kdor je prišel na planino, odrekel MIHA KLINAR mleka ali sira in je vsakomur postregel. Vendar govoril z njimi ni veliko in je samo redkobesedno, včasih samo z ja ali z ne, cdgovarjal na njihova vprašanja. Vselej je bil skop z besedami. Tudi ko so prvo vojno poletje obljudili gozdove okrog planine partizani, ni v pogovoru z njimi razmetaval besed, pa tudi poslušal jih ni, a jesti jim je dajal vselej. Zalo so ga partizani imeli za svojega človeka in bi ga še vedno imeli za takega, da jih terenci niso obvestili, da je bil on tisti vodič, ki je na novo leto vodil Nemce za partizani po najbolj .skritih poteh in za partizane najbolj varnih kotičkih obširnih gozdov. Moral jc res biti nekdo, ki je te hoste dobro poznal. A da bi bil prav on, tega Ruševec in še marsikdo drug ni mogel verjeti. Nemogoče se. jim je zdelo, da bi se stari pastir od poletja .sem, potem ko je z živino odšel v dolino, tako zelo spremenil ind a bi postal celo izdajavee. I j udi res ni ljubil'in najbrž tudi partizanov ne, je razmiljal Ruševec. a da bi se kar. na lepem vdinjal Nemcem, kakor je zatrjeval komandir, tega nj mogel in ni mosrel verjeti. Preveč rad je imel živali in pastirsko planino sredi teh gozdov ,da bi storil nekaj, kar bi mu za vselej preprečilo, da bi se mogel vrniti sem gor, kjer M pasel krave, božal in otipaval teličke, jih bistro opazoval in presojal ali bo kaj prida iz njih ali pa bodo morda dobri samo za zakol. Ruševec se ga še tako živo spominja, kakor da da bi Groga zdaj stal med čredo živali s svojim zamaičenim klobukom, okrašenim z repom divjega petelina, in se veselil lepih živali kakor v sele i. kr.dar ga ni razjedala grenkoba, obenem Pa se jezil na redke živali, ki se niso razvijale tako faktor treba, kakor da bi nalašč kljubovale n:egovi skrbi zanje. Kadar je opazeval kako tako žival, se je vselej razjezil, zlast! še, če je prav to žival lani vzredil, da jo je bi)<> vredno pogledati, a jo je petem gospodar zanemaril. — SanT> noža si še vredna in drofega n;č. — je neteč 7h'val svojo je/;> ftad neko take živaljo. a takoj nato, kakor da je obžaloval to resnico, žalostno potožil: — Joj, in kakšna žival si bila! In kakšna bi bila šele letos! Vredna bi bila prve nagrade, pa so te spridili, da si samo še nuna, navadna mrba, vredna, đa priđeš v roke mesarju ... In nekoč, ko je opazil, da so mu spridili bikca, v katerem je še leto poprej videl mogočnega plemenjaka, je zaklel: — Kakor da nisi svojega rodu, iako si se spridil! Pa si imel za očeta najbolj plemenitega bika daleč naokrog, bika, ki je že tretje leto odnesel prvo nagrado. In tudi tvoja mati Roža je dobila venec. Pobosti bi moral gospodarja, a ga nisi, kakor da bi zatajil mater in očeta, zatajil svoj rod. Samo poglej se! Se mesarskega noža nisi vreden. S sekiro, s topo sekiro bi te bilo treba pobiti, da bi ne delal sramote svojemu rodu. Tak je bil pastir Groga. Živel je samo za živali, samo njihov, a ljudem in svetu, ki mu ga je življenje zagrenilo, je bil odtujen . .. Zato ga je Ruševec branil pred očitki, ki so mu jfli naprtili terenci, in se zavzemal zanj v prepričanju, da bi staremu pastirju napravili krivico, če bi ga sodili samo na podlagi ovadbe, ne da bi zaslišali njega samega in stvar razčistili. »►A kdo naj bi potem bil?« ga je prekinil komandir. •►Rekel sem že, da je mojfda bil kak lovec« »Tudi jaz bi morda tako mislil,« je rekel komandir, »če bi nam tega ne sporočil terence, ki mu docela zaupam.« ►►Najbrž kdo od trdnejših kmetov?« se je oglasil nekdo drug, ki prav tako ni verjel, da bi pastir Groga po nedolžnem ne plačal računa za koga drugega. • Ne, ni bil kmet. Obvestil nas je človek, ki ga ne bremeni nobeno osebno sovraštvo do osumljenega. Zato o tem, kdo jv bil nemški vodnik v novoletni hajki, ni treba več razpravljati. Da je bil pastir Groga, o tem ni dvoma.-" ►►In če je bil?« se Ruševec še vedno ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi se Groga ponudil sam za vodiča. »Lahko so ga prisilili, da jih je peljal v te gozdove.« »To bi bilo mogoče. A zakaj jih je potem vodil za nami po stezah, ki bi jih Nemci brez njega nikoli ne našli?« je vprašal komandir. »Morda jih ni hotel. Izdajali so nas sledovi v snegu, ki jih ni bilo Nemcem težko odkrili, čeprav smo jih tu in tam poizkušali zabrisati. Sam veš, kako izdajavski je sneg. Zato mislim, da bi Groga ne likvidirali kakor izdajavca, marveč bi ga pripeljali sem in ga zaslišali,« je predlagal Ruševec. »Tako bi storili. Najbolj pravično bi bilo,« so se s tem predlogom strinjali še nekateri. »Prav,« je rekel komandir in določil tričlansko patruljo, ki naj bi jo vodil obveščevavec Boštjan, starejši in izkušen boree, s katerim naj bi šla še Ruševec in Matjaž, ki se je prav tako zavzemal za starega pastirja Grogo, starega za mlade partizane, večinoma fante med sedemnajstim in dvaindvajsetim letom, za katere se je pričenjala starost že pri ljudeh, ki so prekoračili štirideseto leto. In med te je spadal tudi Groga ,ki jih je imel šestinštirireset. Patrulja je naglo pregledala orožje in se odpravila na pot. Naglo so se spuščali navzdol po zamrzlem snegu, ki se je plavo odbijal od te.ne. Nebo je bilo temno in posuto z ledenimi zimskimi zvezdami. Pod njihovimi koraki je škripal mraz. Cim bolj so sc bližali dolini, tem bolj je grela Rušcvca. misel, da je storil dobro delo in preprečil, da bi starega Grogo zadela kazen, kakršno so prejemali zakrknjeni izdajavei, ki so imeli na vesti bodisi smrt talcev bodisi zaprte v Begunjah, ki jih je taka smrt še čakala, ali pa odpeljane v koncentracijska taborišča nekam v Nemčijo, od koder so skoro dan za dnem prihajala pisma, da so umrli in končali kot peščica pepela. Toda Groga ni bil tak. Izkazalo se bo, da so ga Nemci prisilili in da niti najmanj ni slutil, da jih bo pripeljal naravnost pred partizane. Ce jih jc moral zares voditi v gozdove, se je najbrž sam najbolj prestrašil, ko so naleteli po nesrečnem naključju na samo partizansko taborišče. K sreči so se partizani umaknili brez žrtev in k sreči, da so bili tudi Nemci brez smuči in prisiljeni na enako naporno zasledovanje za partizani, kakor jc bil naporen partizanski umik. Šolska turistična zadruga 11 a otoku Krku — v simpatičnem letovišču Baski — so |\ pred dvema letoma organizirali turistično šolsko za-i drugo poleg šolskega poslopja. To je bila prva tovrstna zadruga pri nas. Ima nekaj svobodnih prostorov, ki so jih preuredili v pravi turistični objekt. Turisti lahko v tej zadrugi dobe popoln penzion — stanovanje in hrano. Seveda Imajo prednost dijaki, šele nato drugi gostje. Člani zadruge so razvrščeni po skupinah, ki skrbijo za pospravljanje sob, pripravljanje obrokov in serviranje v restavraciji. Nekateri člani so tudi turistični vodiči, ki gostom razkazujejo zanimivosti mesta. Za letošnjo sezono nameravajo mladi zadružniki odpreti prodajalno, v kateri bodo prodajali proizvode dijakov — zadružnikov. Knjiga mladih mj edavno se je v mnogih zagrebških in drugih hrvaških ]\ knjigarnah pojavila knjiga »Basni« Fcrda škrljca. Hi tro so jo razprodali, čeprav je bila tiskana v 5000 izvodih. Tako so morali poskrbeti za drugo izdajo. Drugo izdajo je preskrbela šolska zadruga osnovne šole »Rudeš< v Zagrebu, člani te zadruge so imeli dovolj znanja in veščine, da so se po izdajah raznih koledarjev, lotili tudi izdaje tega dela. Knjigo sedaj prevajajo tudi v esperanto. Tovarna snega Tovarno, v kateri bodo proizvajali sneg, r»rav sedaj gradijo v Švici. Surovine za proizvodnjo so voda in zgoščeni zrak. Umetni sneg bo imel za Švico — deželo turizma — prav gotovo velik pomen, posebno ker je zelo rzdržljiv. Je obstojnejši. od pri rodnega, težje se pohodi, in kar je glavno, zelo težko se topi — vzdrži razmeroma zelo dolgo celo pri temperaturi -f- IS dO +20 stopinj Celzija. Iz takega snega se lahko naredijo pravi smučarski tereni prek celega leta, celo poleti. Za ljubitelje zimskega športa bo to prav gotovo izredna atrakcija, za deželo pa odlična in gotova vaba turistov. Otroci si navadno že v mladih '-itlh izberejo poklic. Tako tudi malčki, ki "o vidimo na sliki Svinčena krogla mu je predrla prsi, a ni takoj padel. Nekaj trenutkov je še stal kot junak — in tisti trenutki so se zdeli dolgi kot neskončnost. Potem pa O lačnem brunclaču Stari med o Brundač se je odpravil, da se naje medu. Ko se je priplazil iz brloga, ga je pozdravila tetka lisica. »Dobro jutro, stari medo!« »Dobro jutro,« ji je odvrnil prav zadovoljno stari Brundač, »kje pa si bila že tako zgodaj?« »Veš, iščem kokoši ponoči, da lahko podnevi brez skrbi sedim v svojem brlogu,« mu je dejala lisica. »Jaz grem pa šele rg lov, fčeraj sem izvohal izvrsten med. Prav tu v bližini je.« »Poleni pa kar hitro stopi, la ne zamudiš. Toda pa«i, ►once jc le visoko na nebu.« »Ah, kaj zato, tetka lisi- ca,« jc zabrundal medved Ln odkoracal za medom, lisica pa je vzela plen in smuknila v brlog. Medved je tako prihlaeal do panja. Komaj so ga čebele zagledale, so se silno prestrašile, toda kraljica matica je takoj vedela, kaj je treba steritf. i ■ "■»"•■» - »Z-z-z-Z,« je dejala, »ali vidite, kaj nam preti? Prav ves med in trud naših dolgih dni bo ta tacnian polizal. Kar hitro se pripravite na boj!« Ih res, komaj se je medved pripravil, da bi začel lizati med, že mu je prva čebela sedla na smrček. »Medo, če hočeš,« je za- brenčala, »da boš ostal takšen, kakršen si, tedaj izgini!« A medved se je samo zasmejal skoti svoje kosmate brke in še globlje segel v panj. »Ti revica mala, ti me boš strahovala?« Toda dalj ni segel, kajti iz panja se je vsul cel roj čebel in se zaletel v kosmatinca. Spremljal ga je ves čas do njegovega briega. In tako se je moraH Brundač z epikanim smrčkom odpraviti v svoj brlog. Koliko časa ga je potem tiščal v hladno zemlje, pa res ne vem. Andrej Globočnik, 8. razred osnov, šole Cerklje je tiho, tiho padel In utonil v gozdu, a spomin nanj ni utonil. Kot svetla luč žari med nami. Bil je mlad kmečki fant, poln upanja in veselja. Ko se je poslovil od matere in deiieia, jima je tiho dejal: »Kmalu se oglasim — ali pa; bo kurir prinesel pismo.« Dolgo sta mati in dekle gleJ dali za njim, dokler ni izginil med smrekami. Res je napisal pismo — kratko drobno pisemce za mater in Nežiko. »Jutri bomo odšli v boj, da pokažemo tujcu, kaj smo!« je napisal na droben listek in ga stisnil v roko kurirju. Drugi dan so se spopadli in res je pokazal, kako se bori njegov narod — in kako tudi umira. Obležal je tih in pozabljen, a njegova lju- bezen do domovine ni pozabljena. Niso je pohabili tova-riši — soborci in ne mlado dekle. Nič drugega ni ostalo za njim kot droben listek, zapisan z okorno pisavo in «• spomin. Mlada žena je tihu ste v» la po gozdu. Listje i je šumelo pod nogami jak njen žalosten pogled i taval po gozdu. V roki je di> žala belo krizantemo. KsUj naenkrat se je ustavila in. pa licu ji je zdrsnila drobna solza. Zastrmela se je v tla, kjer se je komaj vidno dvigala zemlja. Ta gomila le bila dom mladega junaka. Zcna je zabjipala in zdrsni a k zemlji. Tišino je kdaj pa kdaj zm > til pridušen vzdih, potem pa se je slišalo samo še odpa? danje listja, ki je prekrilo in zabrisalo še ta zadnji sporam. Eva Knific, 8. b razred osnovne šole »Simona Jenka« BOKOVE KORENINE -DALJŠE OD EKVATORJA Bor je drevo ki je posebno bogato s koreninami: ima 25-krat toliko korenin kakor jelka in ea zato uporabljajo za pogozdovanje večjih predelov. Vsak bor ima predvsem navpično osrčno korenino. Iz lc-te raste v vodoravni smeri do 300 korenin -drugega reda. Iz vsake od teh raste spet pod kotom 90 stopinj 300 korenin tretjega reda in to se nadaljuje približno 16-krat. Prve korenine rastejo za življenja več metrov daleč, naslednje pa ostanejo seveda krajše. Ce predpostavljamo, da so korenine prvih šestih redov dolge povprečno 50 cm in naslednje, ki postanejo končno mikroskopsko tanke, povprečno 1 cm in če izrazimo skupno dolžino vseh teh korenin v milimetre dobimo število, ki ima prek ducata ničel. Ce preračunamo to število v kilometre, dobimo velikansko daljavo 1000 milijonov kilometrov. Seveda pa je to število le bolj teoretično. Upoštevati moramo namreč, da vse korenine ne zrastejo hkrati, da ne ostanejo vse pri življenju, da je na tisoče borov, ki imajo namesto 300 samo 3 korenine drugega reda, da jih je na tisoče, ki imajo 6amo korenine vštevši 10. reda — toda vkljub vsemu temu še vedno pridemo do dolžine 400.000 km. To je razdalja od Zemlje do Meseca, razdalja, ki je desetkrat daljša od obsega ekvatorja. Toda ta zgodba o borovih koreninah še hi končana. Borovih korenin se namreč drži posebna goba, ki je sestavljena iz samih belih, silno tankih niti. Ta goba je neke vrste parazit, ki se hrani z borovim sokom, vodo pa črpa s pomočjo svojih niti iz zemlje in je torej v tem pogledu nekak podaljšek borovih korenin. Te tanke nitke izčrpavajo iz zemlje tudi najmanjše količine vode. Dolgost »cevi«, s katerimi bor črpa vodo iz zemlje, se torej s tem »podaljškom« korenin silno poveča, po cenitvah strokovnjakov vsaj tisočkrat. Zamislimo si še enkrat, da moremo borovo koreninice odmotati kakor vrtno cev z vretena — z bora. Pri hoji bi se vreteno odvijalo prepočasi, zato b-: sedli v avlo, a tudi z njim si ne bi dosti pomagali. Presesti bi morai na letalo. Bor bi se kot \reteno vrtel z divjo naglico, ko bi leteli z letalom okrog ekvatorja. Ko bi preleteli kakih tisočkrat okrog ekvatorja, bi odmotali vse borove korenine. — T. J. Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. 18 Pomoč Pozdrav t S ll 4 1 7 1 9 n M 4« - 11 U 1 i« 11 47 11 J Vodoravno: 1. odpadnik, 8. ostanki grozdja pri izdelavi vina, 9. avtomobilska oznaka Val jeva, 10. moško ime (Tavčar), 11. celotne, 12. stekanje, 14. osebni zaimek, 16. strogi izpit na visokih šolah, 18. mesto na Hrvaškem, znamenito po zgodovinskem najdišču. Navpično: 1. kratica za radiotelevizijo, 2. razdobje, 3. medtem, 4. aparat za projiciranje, 5. mesto v srednji Danski, 6. žensko ime, 7. barva obraza, 11. slavni jugoslovanski matematik (Jurij), 12. požirek tekočine, 13. del proge, 14. zven, 15. reka v severni Romuniji, 17. avtomobilska oznaka Rijeke. — Veseli me, da tudi ti pomagaš pri hišnih opravilih. Kuhinjski pribor Po drugi poti Prišel sem skozi dimnik! — In zakaj uporabljate drugI valjar? — Za testo! •tešitev križanke št. 17 Vodoravno: 1. t eri tal, 7. Elida, 8 Riki, 9. av, 10. idilika, 12. ta, 13 Iran, 14. akant, 15. Levanta. — Tako jih bom naučila, da hodijo tiho po stanovanju! Prešel sem k drugemu vprašanju, ki je Paulusa očividno presenetilo. Vprašal sem ga, kakšno hrano potrebuje, da ne bi trpelo njegovo zdravje. Pristavil sem, da me je o njegovem zdravstvenem stanju informiral štabni zdravnik 6. armade dr. Rinoldi, ki je tudi naš ujetnik. Tako presenečen je Bitka na Volgi bil, da ni mogel do besede, končno pa se je zahvalil s poklonom in pristavil, da on osebno ne potrebuje ničesar, pač pa prosi, da bi dobro ravnali z ranjenci in bolniki kakor tudi z ujetim moštvom ter skrbeli za dobro hrano. To je edina njegova prošnja na naše poveljstvo. S tem je bilo zaslišanje kon- čano. Dovolil sem mu, da lahko odide v svoje zaklonišče nazaj, opozoril pa sem ga še enkrat, da bo on kriv nepotrebnega krvo-prelitja. Zravnal se je, molče dvignil roko v pozdrav, se okre-nil na petah in odkorakal. — V predsobi so mu oblekli plašč in zunanja vrata so se zaprla. Pogovor o vdaji Ko je moskovski radio javil, da je 6. nemške armade konec in da so sovjetske armade pospravile pred Volgogradom in ujele med drugim tudi poveljnika 6. armade feldmaršala von Paulusa, se je v Fiihrerjevem glavnem stanu 1. februarja Hitler razgovarjal s svojim šefom generalnega štaba Zeitzlerjem o predaji Paulusa: Hitler: »Oni tam so se kar lepo po vseh pravilih predali, zakaj v nasprotnem primeru se ljudje postavijo v krog in se z zadnjimi streli postreljajo med seboj.« Zeitzler: »Tega sploh ne morem razumeti. Tu nekaj ni v redu. Mnenja sem, da verjetno leži Pau-lus težko ranjen v kaki bolnici.« Hitler: »Ne, ne! Bo že prav tako! Odpeljali so jih v Moskvo, kjer jih je sprejel GPU in tam bodo zdaj obmetavali severni odsek kotla s povelji, naj se tudi predajo ... kdor nima poguma v taki uri nastopiti poti, ki jo mora enkrat nastopiti vsak človek, tudi nima moči upreti se temu. Tak človek pade v duševne borbe. Pri nas smo vse preveč gojili intelekt, premalo pa značajnost.« Zeitzler: »Tega načina se sploh ne da pojasniti...« Hitler: »V nemškem Reichu je 18.000 do 20.000 ljudi izbralo svojevoljno smrt, ne da bi zašli v tako situacijo. Tu pa je lahko gledal, kako pade 50.000 do 60.000 njegovih vojakov in se branijo do zadnjega nadvse junaško — kako se more potem predati boljševikom ... ah, to je res ...!« Zeitzler: »Ah, to je res nekaj takega, da človek ne more razumeti .. .« Hitler: »... pištola ... saj to je povsem nekaj lahkega ... velik strahopetec mora biti, da se tega ustraši ... Ha, raje bi se dal živega zakopati. Prva obkoljena četa si bo vzela njega za vzor in se prav tako predala. Ob takih primerih se ljudje sploh ne bodo hoteli več dalje boriti...« HOROSKOP VELJA OD 11. DO 18. MAJA OVEN (21. 3.—20. 4) — Prijetne urice v nepričakovani družbi. Upoštevaj nasvete prijateljev. Pazi na izdatke. Oseba drugega spola ti nastavlja zanke. Pismo. BIK (21. 4.—20. 5.) — Po nepričakovanem srečanju se ti dvigne morala. Uradni opravki te še skrbijo. Z drago osebo se sporazumeš, finančne težave premagaš. DVOJČKA (21. 5.—20. 6.) — Teden bo pester: v nekem pogovoru bo nastal nesporazum, zaradi tvoje črnogledosti, ki bo imel posledice. RAK (21. 6.-22. 7.) — Zabredeš v neifoden položaj, vendar se iz-mažeš, če se prilagodiš okoliščinam brez razburjanja. LEV (23. 7.-22. 8.) — Neko tajno čustvo ti razburka domišljijo in tvoje obnašanje bo po godu ljubljeni osebi. DEVICA (23. 8.-22. 9.) — Osebne in družinske probleme rešuj z razumevanjem, zakaj »vreme se bo soremenilo«. TEHTNICA (23. 9.-22. 18.) — Razširiš krog prijateljev, vendar ne razmetavaj- z zaupljivostjo. Neko pismo obudi neprijetne spomine. Pojdi v družbo — ne pretiravaj. ŠKORPIJON (23. 10.—22. 11.) — Zagotovljen vsestranski uspeh, vendar fle s premišljenimi koraki. Zato se ne prepusti pesimizmu. STRELEC (23. 11.—22. 12.) — Z nepremišljenimi besedami užališ prijatelje, ki so bili na tvoji strani. Skušaj čimprej popraviti. Draga oseba te preseneti. KOZOROG (23. 12.—20. 1.) — Srečaš osebo drugega spola, ki ti je med prazniki zmedla glavo. Žalost zaradi geografske razdalje, zato pišeš pisma in telefoniraš. VODNAR (21. L—19. 2.) — Ljub ljena oseba te prijetno preseneti, da pozabiš na službene obveznosti. Prehodna kriza v denarnici. RIBI (20. 2.—20. 3.) — S svojo prikupnostjo se prikupiš vsem. Srečaš osebo drugega spola, ki te že dlje časa vznemi