Celjski
TEDNIK
Leto II. — Štev. 46.
Celje, dne 12. novembra 1949.
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
Ves napredni svet mora spoznati
našo velil(ansko borbo za zmago
resnice in pravice v svetu. Zato to-
variši in tovarišice je vredno živeti,
vredno pa je tudi umreti če je treba
TITO
Pripravimo se na volitve v krajevne
ljudske odbore
Za razpisom volitev v krajevne ljud-
ske odbore se postavljajo pred volivce
vpražanja: ali so dosedanji odbori opra-
vili dobro svoje delo, kakšni morajo biti
novi odbori, kaj je osnovna naloga no-
vih odborov, kaj je potrebno za njihovo
dobro poslovanje, kakšni morajo biti
novi odborniki itd. Cela vrsta vprašanj,
ki jih je treba razčistiti, preden bodo
volivci izrekli svojo besedo in dali glas
za tiste izmed sebe, za katere bodo sma-
trali, da najbolj odgovarjajo pogojem,
ki so potrebni dobremu odborniku.
Ne bi bilo prav, če se ne bi razvila
med volivci živa razprava o dosedanjem
delu in življenju v KLO-ju, o doseda-
njih odbornikih in njihovem delu ter
o bodočih nalogah. Ne bi bilo prav, če
ne bi kritično ocenili dosedanjega dela
in če ne bi sprejeli sklepe, ki naj izbolj-
šajo njihovo delo. Zato mora aktiv Os-
vobodilne fronte povsod prevzeti ini-
ciativo Za take razprave. S tolmačenjem
zakona o ljudskih odborih, z razvija-
njem misli, ki jih je nanizal v svojem
referatu o ljudski demokraciji tov. Kar-
delj (skupščinska razprava o zakonu o
ljudskih odborih), mora pokazati, kakš-
no bi moralo biti delo ljudskih odborov
in kakšna je razlika z dejanskim sta-
njem.
Ljudski odbori kot osnovni organi
oblasti so v dosedanji sestavi v veliki
meri izpolnili nalogo, ki so jo imeli v
začetni fazi graditve socializma pri nas.
Toda če danes kritično ocenjujemo nji-
hovo delo, že vidimo, da v mnogih pri-
merih po svojem sestavu, po načinu svo-
jega dela in po materialnih pogojih za
delo, ne odgovarjajo več splošnim zahte
vam.
V mnogih krajevnih ljudskih odborih
vasi niso odborniki glavni nosilci za-
družne misli, niso borci za pospešeno
Izgradnjo socializma na vasi, temveč
nasprotno, ponekod s svojim zglpdom in
vplivom celo zavirajo naprednejše kme-
tovalce pred vstopom v s^adrugo. Jasno,
da tak krajevni ljudski odbor ne napre-
duje, se ne vključuje v skupno liorbo za
izboljšanje življenjskih pogojev delov-
nih ljudi pri nas, temveč podpira težnje
tistih posameznikov, ki hočejo delati
samo toliko, kolikor je njim prav in pri-
idelati le toliko, da je dovolj za lastno
preživljanje. Jasno torej, da sestav ta-
kega krajevnega ljudskega odbora ni
dober in ga je nujno treba na sedanjih
volitvah spremeniti.
V nekaterih ljudskih odborih se od-
borniki niso zavedali, da so nosilci ob-
lasti v svojem kraju. So sicer dopustili,
da jih volivci izberejo, nato pa se ves
čas niso brigali za delo v odboru, za
naloge v lastnem oblastnem delokrogu
in za tiste, ki so jih postavljali višji
organi oblasti, in predvsem za naloge
v zvezi z borbo za izpolnitev našega
petletnega plana.
V krajih s takšnimi odborniki plan-
sko delo ni teklo oziroma ni potekalo
v redu. V takih krajih so bili skoraj
vedno prekasni z izpolnitvijo setvenega
plana, bile so težke napake pri indivi-
dualni odmeri odkupa ali davkov, ne-
izpolnjeni so bili plani delovne sile, ne-
pravilno razdeljene živilske karte itd.
Kjer so se vtihotapili v odbore namerni
škodljivci, ki so hoteli s svojim delom
predvsem rušiti ugled ljudske oblasti,
so se seveda pojavile navedene napake
v najhujši obliki. In če volivci niso zna-
li pravilno oceniti, kdo jim je povzročil
težave in če tudi politični aktiv ni bil
buden pred takimi sovražniki, je razum-
ljivo, da je prišlo tudi do negodovanja,
n. pr. nad krivičnimi davki, previsokim
odkupom in podobno.
Ljudski odbori morajo prevzeti v svo-
je roke izvajanje planskih nalog na svo-
jem terenu. Davkov ne sme odmerjati
finančni nameščenec v pisarni, temveč
davčna komisija pred zborom volivcev.
Finančni aparat samo pripravi material,
ki služi za osnovo in za oceno stanja.
Točno ugotovljeni dohodki in upošteva-
nje vseh okolnosti, pod katerimi je bil
dohodek pridobljen (nezgode, bolezni,
uporaba tuje delovne sile, prodaja po
višjih cenah), so edine pravilne osnove,
po katerih je davčni zavezanec zakonito
obremenjen. KLO mora paziti, da se
ravna davčna komisija po teh načelih.
Ne sme pa biti advokat vaških bogata-
šev, češ da ne morejo toliko plačati
(četudi odmera ustreza dohodku), in
birič malih in delovnih srednjih kme-
tov, češ te pa je treba disciplinirati
tudi s prisilnimi namerami (četudi od-
mera ne odgovarja njihovi gospodarski
zmogljivosti).
Tudi odkupi so stvar ljudskih odbo-
rov. Kjer so bili^ dobri krajevni odbori,
je odkup danes že izvršen ali celo pre-
težen. Kjer takih odborov ni bilo, so se
dogajali primeri, da je bil odkup žit ali
krompirja tako porazdeljen, da so mo-
rali mali kmetje dokupovati, če so bo-
leli zadostiti obvezi, dočim je relikim
kmetom toliko pr«ostajalo, da »o lahko
izkoriščali stisko malih kmetov in jim
prodajali svoje žito in krompir po viš-
jih cenah. V takih krajih smo dosegli
prav nasprotni učinek z odkupi, kakor
pa je v tendenci ljudske oblasti. Vaški
bogataši so neopravičeno bogateli, mali
kmet pa je bil gospodarsko preveč pri-
zadet. Res je, da je bilo malo takih pri-
merov, toda kjer so bili, dokazujejo, da
odbor ni na mestu, da ni razumel svoje
naloge in predvsem, da ni bil pravi bo-
rec za čimprejšnje izrinjenje vaških bo-
gatašev z^ gospodarskih pozicij, na ka-
terih skušajo s svojim vplivom ovirati
vključevanje malih in delovnih srednjih
kmetov v plansko delo.
Kjer so bili taki odnosi na terenu,
prav gotovo odbor po svoji sestavi ne
odgovarja in je treba sedanje volitve
izkoristiti za to, da pridejo v odbor novi
ljudje, ki bodo znali voditi gospodarsko
politiko tako v korist skupnosti, kakor
tudi pravično za vse volivce.
Da pa lahko izvršimo spremembe v
odboru, bo treba razpravljati o delu, ki
je bilo opravljeno, oziroma o nalogah,
ki jih odbor ni izpolnil. Govoriti bo tre-
ba o porazdelitvi planskih obvez in o
njihovi izpolnitvi. Saj imamo tudi pri-
mere, ko prav odborniki najslabše iz-
polnjujejo 5voje obveze do skupnosti.
Takšni odbo"niki so se tudi samo zaradi
tega pustili i:rbirati v odbor, ker so mis-
lili, da se lahko na ta način umaknejo
obvezi, ki bi odgovarjala njihovi go-
spodarski moči. Sedaj ko smo jih raz-
krili, ko ugotavljamo škodo, ki so jo
povzročili s svojim delom volivcem, je
nujno, da jih izločimo.
Imamo pa tudi celo vrsto dobrih od-
borov. Pod njihovim vodstvom je pra-
vočasno izvršen setveni plan, izpolnje-
ne in presežene so obvezne oddaje, do-
sežen je plan delovne sile za industrijo,
ustanovljena je obdelovalna zadruga,
postavljen zadružni dom itd. Tak odbor
pozna svojo dolžnost, zaveda se odgo-
vornosti do skupnosti, ne boji se poro-
čanja pred zborom volivcev in zna, če
treba, tudi ščititi pravice volivcev. Ta-
kemu odboru bo ponovna volitev naj-
večje priznanje za delo in vzpodbuda,
da še s hitrejšim tempom vodi svoje
volivce k izgradnji socializma na vasi.
Tako v krajih z dobrim odborom, ka-
kor v onih s slabšimi odbori .bodo mo-
rali razpravljati o finančnih in mate-
rialnih pogojih svojega dela. Doslej so
bili KO-j i bolj mačehovsko opremljeni
s finančnimi sredstvi. Četudi je budžet
za leto 1949 predvidel nekaj višja sred-
stva, to še vedno ni bilo dovolj, da bi
ljudski odbori lahko v polni meri raz-
mahnili svojo dejavnosti. Imeli smo pri-
mere, da so nekateri odborniki po vse
dni delali samo v odboru, pa niso pre-
jeli niti enkratne nagrade, kaj šele red-
ne mesečne prejemke. Pa ne samo to,
imamo tudi primere, da uslužbenci KLO
po več mesecev niso prejeli plače, četu-
di so bila finančna sredstva v okrajnem
proračunu na razpolago. Zaradi pre-
nizkih finančnih sredstev pa so imeli
ponekod uslužbenci minimalne plače in
so nujno ali zanemarjali delo ali zapu-
ščali službo ali pa padli v popolno od-
visnost vaških bogatašev.
To stanje je bilo i>osledica deloma
nujnih finančnih potreb drugje, še v
veji meri pa slabosti centralnega ure-
janja proračunskih potreb krajevnih
ljudskih odborov. Birokratski centrali-
zem, ki se je v finančnih vprašanjih še
posebno pokazal pri okrajnih ljudskih
odborih, je težka ovira pravemu raz-
mahu dela krajevnih ljudskih odborov.
So primeri, ko krajevni ljudski odbori
niso prejeli od OLO-jev finančnih sred-
stev, četudi so jim bila po proračunu
— torej zakonito — predvidena. V no-
vem proračunu za leto 1950 bodo finanč-
na sredstva za KLO-je najmanj za 65
odst. višja od letošnjega proračuna.
Oblastni ljudski odbori pa bodo imeli
posebno dolžnost, da skrbe, kako se
predvideni proračuni izvajajo. 2e takoj
,sedaj pa je treba ugotoviti, kje se pro-
računi KLO-jev slabo izvajajo, kje
OLO-ji zadržujejo sredstva, izvesti je
treba sistemizacijo delovnih mest, upo-
števajoč velikost in gospodarsko po-
membnost krajev, urediti plače name-
ščencem KLO-jev, vnesti sistem v pra-
vilno nagrajevanje odbornikov, ki so
stalno in večinoma zaposleni o odboru,
in zagotoviti zadostna finančna sredstva
za vse to.
Toda tudi vse to, kakor tudi borbo
za mobilizacijo lastnih materialnih vi-
rov za izvenproračunska dela (gradnja
vodnjakov, brvi, poprava cest, mostov,
itd.), bo izvedel odbor samo ob dobri
pomoči vseh svojih volivcev. Prav tako
bo mogoče samo s sodelovanjem vseh
volivcev razvijati tudi lokalno indu-
strijsko in uslužnostno dejavnost.
To je le nekaj bežnih misli o tem, kaj
vse je treba obravnavati na zboru vo-
livcev, kakšno je merilo za dobrega
odbornika in kaj bo moral opravljati
novoizbrani ljudski odbor. Neposredno
delo na terenu daje bogat material za
pestro diskusijo, ki bo pred volivci od-
merila pomembnost nalog ljudskih odbo-
rov, ki bo pa tudi izločila vse tiste, ki
v novih odborih ne smejo več vedriti.
V tej zvezi ima nai frontni aktiv od-
govorno nalogo. Frintne organizacije
morajo biti nosilci iittenzivnega politič-
nega dela na terenu, zato tudi organi-
zatorji kampanje za volitve v KLO.
Frontovci morajo ostro razčiščevati
vrašanje, kdo in zakaj spada v nove od-
bore, razvijati morajo diskusije o naših
splošnih planskih nalogah, pa tudi o
dnevnih vprašanjih KLO-jev. Vse to
pa morajo znati povezati s težko in ve-
Jičastno borbo, ki jo danes bijemo proti
vsem sovražnikom naše svobode, našega
napredka proti revizionistom marskizma
leninizma, informbirojevskim klevetni-
kom in vojnim hujskačem. Tolmačiti
morajo zadnjemu človeku na vasi linijo
naše Partije v izgradnji lujdske oblasti,
njene napore v borbi za izpolnitev pet-
letnega plana, za čimprejšnjo izgradnjo
socializma pri nas, za čistost odnosov
med socialističnimi državami.
Tako izvršene priprave za volitve v
KLO-je bodo prav gotovo razgibale vse
volivce, prispevale bodo k Se večji mo-
bilizaciji za nove delovne napore, utrdi-
le bodo samozavest in zaupanje v naše
vodstvo, v našo Partijo, pospešile bodo
razvoj v smeri socialistične iz^adnje
naše vasi in v veliki meri utrdile os-
novne organe naše ljudske oblasti.
Zoran Polič
Do 14. novembra nai se vsak volivec prepriča
če je v volivnem imaniku
Vsakemu zavednemu državljanu je
jasno, kako velikega pomena so volitve
v krajevne ljudske odbore, kakor v no-
tranje-gospodarsko političnem, tako tudi
v zunanje-političnem pogledu.
Notranji pomen teh volitev je pred-
vsem v tem, da izvolimo v sedanjih po-
gojih izgrajevanja socializma v KLO-je
take delovne ljudi, ki bodo kos nalogam,
ki jim jih nalaga sedanja stopnja raz-
voja in perspektiva bodočega dela. Gre
za utrditev, osamosvojitev in samoini-
ciativo naših osnovnih organov držav-
ne oblasti, ki naj zatre ponekod zgre-
šeno prakso višjih organov, kjer so bili
mnogi dosedanji KLO-j i zgolj izvršilni
organi OLO-jev brez svoje samoinicia-
tive in brez vsakega poleta. Dušitev teh
socialističnih vrlin pa ni samo napač-
na, ampak tudi škodljiva. Po drugi stra-
ni so se ponekod zavlekli v te organe
špekulanti in naši razredni sovražniki,
kar je predvsem posledica nebudnosti
naših aktivistov. Ni redek primer, da so
se taki organi znašli pred ljudskim so-
diščem, kjer so prejeli zasluženo kazen.
Zato bomo dne 11. decembra vsi kot en
mož šli na volišče in si bomo izbrali ta-
ke organe, ki uživajo vsestransko za-
upanje delovnih množic in ki nudijo
poroštvo, da bodo delovali zares v ko-
rist delovnega človeka.
Zunanjepolitični pomen teh volitev
pa naj bo temeljit odgovor našega ljud-
stva na ostudne in nezaslišane klevete
in obrekovanja informbirojevskih agen-
tov. Z našo volivno udeležbo bomo po-
trdili, da obsojamo klevetniško gonjo
teh podlih obrekovalcev in bomo doka-
zali, da stojimo trdno za našim partij-
skim vodstvom in maršalom Titom. Na-
še ljudstvo dobro razlikuje resnico od
laži, zato pomenijo te volitve tudi bor-
bo za resnico, ki mora slej ali prej zma-
gati v svetu.
Ker se torej zavedamo pomena pred-
stoječih volitev, je nujno potrebno, da
vsak državljan pregleda in ugotovi v
volivnem imeniku, ali je on sam oziro-
ma njegovi svojci vpisan, in če morda
niso vpisane v imeniku tudi take ose-
be, ki nimajo volivne pravice. Po za-
konu o volivnih imenikih ima vsak dr-
žavljan pravico pregledati volivni ime-
nik in se prepričati, ali je vanj vpisan.
Ta kontrola je potrebna zato, ker so
mnogi volivci menjali svoje bivališče,
niso pa to spremembe vnesene v voliv-
nem imeniku. Nihče ne sme voliti, če
ni vpisan v volivni imenik. Če torej
nekdo ugotovi, da v volivnem imeniku
ni vpisan, ali če je njegovo ime napač-
no ali nečitljivo napisano, ima pravico
preko ljudskega odbora pismeno ali ust-
no na zapisnik zahtevati od komisije za
volivne imenike vpis v volivni imenik
oziroma popravek. Isto sme storiti za
druge osebe tudi vsak volilec, kakor tu-
di vsaka politična ali družbena organi-
zacija. Te osebe imajo tudi pravico pri-
tožbe, če mislijo, da so v volivnem ime-
niku vpisane tudi take osebe, ki jih ni,
ki so umrle, spremenile bivališče ali ki
nimajo volivne pravice.
Ob vsakem razpisu volitev se smejo
zahtevati popravki v volivnem imeniku
še 14 dni po razpisu volitev. Ker so raz-
pisane volitve za okraj Celje-okolica
dne 29.10. t. L, velja reklamacijska doba
do 14. novembra 1949. Po tem dnevu so
reklamacije nemogoče in nobena po-
znejša zahteva ne more več vplivati na
sestavitev volivnega imenika. Zato naj
vsak volivec izkoristi čas do 14. no-
vembra 1949, da pregleda volivne ime-
nike in da se tako vsak prepriča, ali je
vpisan v imenik in če niso morda v
njem vpisane tudi take osebe, ki ne
morejo in ne smejo odločati o naših
oblastnih organih.
„Kdor več zna, več veljak
star ljudski pregovor pravi: »Kdor
več zna, več velja!« Ce je ta pregovor
kdaj koli držal, potem drži prav zane-
sljivo danes v novi družbeni ureditvi,
ko se znanje zahteva na vseh področjih
ljudske dejavnosti. Na popolnoma no-
vih načelih zasnovana država, kjer te-
melji ves razvoj in napredek na sode-
lovanju in iniciativnosti ljudskih mno-
žic, zahteva, da so te ljudske množice
izobražene, ker so lahko samo tedaj
samoiniciativne in ustvarjalne. Pridob-
ljeno znanje posameznika ne zasluži
zgolj enemu samemu človeku, temveč
koristi skupnosti, zato ga skupnost za-
hteva. Zato novi državi ne more biti
vseeno, ali so delovne množice prosvet-
Ijene, ali pa so še prežete s starim du-
hom mržnje proti vsakršni izoibrazbi,
katerega so delovnim ljudem vlivali
nekdanji mogotci. Narod hlapcev je po-
stal sam svoj gospod, ki si kuje usodo
sam. Ljudje, ki so se šele pred kratkim
izmuznili gospodarjevemu biču, si da-
nes pišejo postave in zakone sami, zato
je potrebno, da vztrajno širijo svoje
umsko obzorje, da spoznavajo osnovna
načela državne graditve in njihove last-
ne gospodarske preobrazbe.
Mnogi delovni ljudje so to ogromno
spremembo tako značilno za njihovo
življenje in osebni razvoj dojeli in da-
nes grabijo po vsem, kar bi pregnalo
temo njihove lastne zaostalosti ter jih
privedlo na edino pravo pot napredka.
Danes so žejni izobrazbe in spoznava-
nja vseh tistih človeških odkritij, ki po-
magajo skupnosti ter poedincu, da si
izboljša svoje življenjske pogoje ter po-
stane močnejši proti vsem silam, ki so
mu na poti. Mnogo pa je tudi takih, ki
se v mogočnem današnjem vrvenju ne
znajdejo in ne vedo ali so krop aLi vo-
da ter nehote udrihajo sami sebe po
glavi. Takih primerov najdemo najvefi
na naših vaseh, kjer razvoj izpodkova-»
va na izkoriščanju sezidane temelje pri-
vatne lastnine in kot mogočna reka po-
dira zidove zaostalosti ter koplje čistO'
socialistično strugo. Neredkokdaj zaradi
tega zastoj, poplah in trepet — ljudje
se ustrašijo svojih lastnih udarcev, se
razbeže in pokažejo sami sobi hrbet Za-
kaj to? »Blagic mir jim je pregnala
revolucija, ki jih goni danes iz zatohlih,
napol podrtih kmečkih bajt v novo živ-
Uenje. jih odvrača od nazorov in miš-
ljenja njihovih prednikov ter jim brez
prestanka kriči v uho: »Spreglejte! Spre-
glejte in spoznajte, da niste bili niče-
sar, da so vaše glave Se pomazane z
blatom, katerega so zapustili kapitali-
stovi. špekulantovi. kulakovi Skornji.-
Otresite pesek iz oči, umijte si jih dobro
ter spreglejte, da je nov »vet vaS, zato
si ga le^ uredite.
Vidi5, človek! Skoraj te krvosesi nisoi
pustili, da bi se naučil pisati in brati,
da bi fe naučil izračunavati kakini lo
profitl. ki so zginjali v njihove žepe.
Dninarll si in nisi smel vedeti, koliko
•1 zululil. Posodili so ti koi^ i» za-
kaj bi vedel, koliko si dolžan, ko so
znali to drugi bolje sebi v korist zara-
čunati. Doma so ti rastli otroci. Ti pa
jih nisi pustil, da bi kaj dosti hodili v
šolo, ker so ti morali pomagati obdržati
tvoje malo posestvece pri življenju. Ko-
maj, da so ti dali toliko časa, da si sto-
pil v cerkev, kjer so te učili, da jim
odpuščaš, če so ti delali krivico. Kadar
si zaradi mnogega gorja zaklel in dvig-
nil svojo žuljavo pest, so ti zagrozili,
da boš večno pogubljen. Svarili so te
pred »slabimi« knjigami, ki bi ti od-
pirale oči, ker bi spoznal njihov resni-
čen obraz in bi zgrabil za sekiro ali kar
bi ti bilo pač pri roki ter udaril. In da-
nes se boj iS razvoja, ker Se pač tvoja
pleča niso odvrgla velikega bremena
strahu, ki so ti ga naprtili, da bi se ne
mogel vzravnati in stopiti na novo pot.
Ne boj se! Revolucija je pregnala tiste,
ki so ti nalagali breme in danes ti na-
rekuje, da dvigneš čelo ter spoznaš svo-
ja novo srečnejše življenje kakor tisoči
drugih, kar si zamudil, moraš nadokna-
diti.
Zimski čas se bliža in po vaseh se pri-
čenjajo izobraževalni tečaji. V njih bo-
do kmetje pridobivali na svoji izobraz-
bi in odkrivali smeri do družbenega
razvoja. Od najosnovnejših vprašanj iz
njihovega vsakdanjega življenja bodo
prehajali na obravnavanje snovi iz ra-
čunstva, prirodopisa. zdravstva in teh-
nike. Spoznavali bodo načela socialistič-
ne graditve in prav posebno bistvo
kmečko obdelovalnih zadrug. Izvedeli
bodo, zakaj ne odobravamo politike in-
formbiroja in zakaj smo se odločili, da
bomo gradili novo Jugoslavijo sami. Ob
novem spoznanju pa bo pregnan strah
pred ustanavljanjem kmečko obdelo-
valnih zadrug in v vasi se bo lahko
marsikaj spremenilo.
Soline Franc !■ SplUr Joža
▼ sindikalni brigadi sta pra-
sagla norma za 1707o
Sirotanovičevo gibanje za večjo sto«
rilnost del« je zajelo tudi naše briga-
dirje t sindikalni gozdni brigadi pri
sečnji drv za množično preskrbo delav-
stva. Na iniciativo štaba brigade se jo
uvedlo tekmovanje med grupami, za ka-
tero so se prostovoljno javili nekateri
brigadirji, ki so v prvih dneh tekmova-
nja imeli prav lepe uspehe. Tako je pr-
va grupa s tov. Soline Francem in Spl-
ler Jožetom presegla v treh dneh nor-
mo za 170%. druga grupa s tov. Can-
žek Jožetom in Koiara Antonom p« xa
100%. Ce vzamemo, da je norma precej
težka in dosegajo ostali brigadirji po-
vprečno normo za 100 do 120% je re-
zultat teh dveh tekmovalnih grup prav
dober. Po uspehih teh grup so se že ja-
vili ostali brigadirji za nadaljnja tekmo-
vanje, ktr nočejo zaottajati. Ur m b»
tekmaranj« ft« bolj aaostrllo.
Na sektorski konfsrsnci v Lažkem so skianiii
da se bodo v medsebojnem tekmovanju dobro
pripravili na volitve
Preteklo soboto se je vršila v Laškem
konferenca predstavnikov množičnih
organizacij iz Laškega, Debrega, Kuret-
nega, Rifengozda, Sentlenarta in Reči-
ce. Povabljeni so bili predstavniki OF,
ZB, AF2, LMS ter predsedniki in taj-
niki KLO-jev. 2e po udeležbi na kon-
ferenci je bilo razvidno, kakšno važnost
polagajo nekatere organizacije in kra-
jevni odbori na izvajanje gospodarskih
nalog in na priprave za volitve v KLO,
o čemer je raizpravljala konferenca. Da
je bil iz Sentlenarta navzoč samo en to-
variš, je upravičljivo, ker so šele v so-
boto prejeli obvestilo, da pa iz KLO-ja
Kuretno ni bilo prav nobenega, kljub
temu, da so za konferenco vedeli, je
pripisati to slabemu delu organizacij in
krajevnega ljudskega odbora. Prav ta-
ko se je vprašati, zakaj je bila na kon-
ferenci zastopana samo mladintka or-
ganizacija iz tovarne Volna v Laškem?
Tovariš, ki je vodil konferenco je y
svojem referatu nakazal naloge množič-
nih organizacij v času pred volitvami,
podal smernice in načine dela za uspeš-
no izvedbo vseh priprav, nato pa je na
kratko analiziral dosedanje delo KLO-
jev in množičnih organizacij pri izva-
janju gospodarskih nalog ter med dru-
gim povedal tudi to, da KLO Kuretno,
ki je v preteklem gospodarskem letu
odkupil na svojem območju 33 i krom-
pirja ,ni v letošaj«m l«t« odkBpU I«
niti kilograma.
V diskusiji, ki se je razvila po refe-i
ratu je aktiv OF Debro napovedal ak-
tivu OF Kuretno in Marijagradec tek-
movanje v času volitev v sledečih toč-
kah:
1. Katera krajevna organizacija OF
bo najprej in najbolje sestavila poli-
tično volivno komisijo.
2. Katera bo v času pred volitvami
največ dvignila članstvo.
S. Katera bo najbolje pripravila mno-
žične sestanke pred volitvami in po-
skrbela za najboljšo udeležbo na teh
sestankih.
4. Katera bo poskrbela, da bodo vo-
litve zaključene do 12. ure 100%.
5. Katera bo vse tehnične priprave
izvršila do 29. novembra.
Delavci iz tekstilne tovarne Volna, ki
pomagajo pri izvrševanju gospodarskih
nalog v KLO Rifengozd so sklenili, da
bodo v prihodnjem tednu poskrbeli za
dosledni odkup še zaostalih količin
krompirja ter za plattlo darkor. ki Jih
kmetje še dolgujejo.
Ob zaključku «o sklenili, da takoj se-
stavijo na vsakem KLO-ju politično vo-
livno komisijo, za vsako volivno enoto
volivni odbor, plan sestankov pred to-
lltvaml za vsako posebej in takoj
dokončno uredijo volivno imiriko po
▼olivnih enetab.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leio II. — Stev. 46.
Gozdne uprave namesto da bi
pomagale, zavirajo sečnjo in spra<
vilo drv za preskrbo delavstva
2e od meseca junija se trudi okrajni
štab za sečnjo drv pri OSS Celje, da bi"
s sindikalnimi brigadami pomagal pri
sečnji drv za garantirano preskrbo de-
lavstva s kurivom. Delavci, člani sin-
dikalnih podružnic so razumeli to veli-
ko akcijo, ter častno zastopali vsak svoj
delovni kolektiv — vsak svojo sindikal-
no podružnico. Drevesa padajo pod u-
darci sekir, žage še vedno poj o pesem
in sedem brigad, v katerih je so-
delovalo 643 članov sindikalnih podruž-
nic je nasekalo 16.260 pr. m bukovih
drv. Gozdne uprave so se prav malo ali
pa nič zanimale za to veliko delo —
nasprotno, nekatere so celo poskušale
zavirati, kar se vidi prav danes, ko
stojimo pred velikim problemom —
spravila teh drv. Na Boču — v območju
Gozdne uprave Poljčane sta dve sin-
dikalni brigadi »Potočnik Romana« na-
sekali pod težkimi terenskimi pogoji
okrog 6500 pr. m drv. Pri prihodu bri-
gade pa ni bilo na sečišču niti pravega
orodja, kuhinja se je nahajala pod mi-
lim nebom ob hlevu, mize, ki naj bi
služile brigadirjem in so bile še pred-
časno postavljene pred kuhinjo, pa je
upravitelj Mihelčič razdrl, ter pokril
slamo v kopicah, da ni po njej deže-
valo. Na vprašanje brigadirjev, zakaj
to dela, je odgovoril, da je več vredna
slama kot pa brigadirji. Marsikateri
brigadir je stisnil zobe, ter kljub vsem
napakam preživljal dneve v gozdu in
prekoračeval norme — z mislijo — saj
vendar delam za naše delavce.
Upravitelj Gozdne uprave Poljčane
ise niti najmanj ni zavedal, da pomaga
sindikalna brigada pri izvrševanju pla-
na drv — ni se zavedal, da jim mora
dajati dnevno pomoč, med ostalim tu-
di delovno orodje. Kot upravitelj se je
pokazal od daleč z belim konjičkom, s
katerim je prihajal v svojo lovsko ko-
čico, ter se v njej po svoje zabaval. Da
pa ni videl potrebe, niti kontrolirati
svojih ljudi, nam ponovno dokazuje to,
da od devetih stalnih delavcev, ki so
bili postavljeni za inštruktorje pri seč-
nji, nekaterih po več tednov ni bilo na
delovišče, čeprav so prejemali stalne
plače in živilske nakaznice.
Brigade so vkljub vsem težavam iz-
polnile svoje obveznosti in nasekale
drva za preskrbo delavstva. Ze prve
mesece te akcije, ko se je sečnja začela,
je bilo treba misliti na spravilo drv
ali po žičnici, ali po drči. Meseci so
tekli, z drvmi za sindikalne podružnice
pa je Gozdna uprava izpolnjevala plan
žganja oglja, a žičnice še vedno ni pri-
pravila. Dnevi tečejo — zima je pred
nami, naši delavci pa še vedno nimajo
drv, katere so sami nasekali, da bi bi-
la preskrba tem uspešnejša in zasigu-
rana. Na večkratno obljubo Gozdnega
gospodarstva v Celju in kljub večkrat
postavljenim rokom čaka žičnica, čaka-
jo drva — vendar čas teče naprej. Ali
morajo na račun zanikmosti gozdnih
uprav, nekateri naši delavci, udarniki,
racionalizatorji in novatorji, ' njihove
žene in otroci zmrzovati? Mar lahko to
dopustimo?
Ce ugotovimo, da je od 16.260 pr. m
nasekanih drv na Boču in Ojstrici pri-
šlo do centra potrošnje le iz Ojstrice
okrog 1.500 pr. m, pri čemer so bile
tudi ogromne težave, lahko vidimo, da
ni preskrbljena z drvmi niti ena dese-
tina delavstva. Na Ojstrici pa, kjer je
postavljena žičnica  in se  brigada še
danes trudi pri težkena spravilu. Gozd-
na uprava Braslovče niti toliko ne skr-
bi, da bi 100% izkoristila žičnico. Tu
dela žičnica samo takrat, kadar so lo-
garji dobre volje in še takrat največ 5
ur dnevno. Ob nedeljah, ko bi lahko
spravili v dolino mnogo drv,    žičnica
stoji, čeprav stalno govorijo o čimprej-,
šnjem spravilu drv iz Ojstrice. Sedaj
pa je tudi ta žičnica že 14 dni pokvar-!
jena in čaka, kdo se je bo spomnil.      ^
Prav tako kakor na Boču je    tudi'
Gozdna uprava Braslovče pri izpolnje-i
vanju plana oglja jemala drva, ki so,
jih pripravile sindikalne brigade, de-fj
lavci člani sindikata pa naj zopet osta-'
nejo brez onih drv, katere so si sami^
nasekali. Ko so prišli vozniki prevažati
drva iz gozda do kamionske ceste, jih
je po dvodnevnem delu logar Kampus
svojevoljno odpustil, čeprav so bili mo-'
bilizirani od strani KLO-jev. Sploh je
bilo opaziti v poslovanju Gozdne upra-
ve Braslovče napake in bo zato treba
strogo  pristopiti  k  odpravljanju  teh,
krivce pa občutno kaznovati.
Predvsem se vprašamo, koliko so.
Gozdne uprave sploh napravile za mno-
žično preskrbo delavstva z drvmi? U-,
gotovimo lahko, da prav nič — oziroma*^
celo odvzele so drva onim, ki se vsako-^
dnevno trudijo pri izvrševanju sečnje,-
ostali delavci pa z mnogimi nadurami,
v podjetjih in ustanovah zamenjujejo;
one, ki hočejo preskrbeti članstvo po-i
družnic s potrebnim kurivom.
Vse Gozdne uprave z Gozdnim gospo- |
darstvom na čelu pa se naj zavedajo,
da so sindikalne brigade samo njim v
pomoč, ter naj vložijo vse sile, da bo
problem množične preskrbe delavstva
s kurivom vsaj zadnje dni ugodno
rešen.
Sindikalne podružnice uslužbencev
državnih ustanov pred novimi
nalogami
Osem podružnic uslužbencev držav-
nih ustanov imamo v Celju — usluž-
bencev, ki zavzemajo v državnem uprav-
nem aparatu in v finančnih ustanovah
važna mesta in ki bi z dobrim organizi-
ranim, povezanim delom lahko storili
ogromno. In vendar je bilo dosedaj delo
vseh teh podružnic le malo vidno in se
je v večini primerov, v kolikor je tega
dela bilo, omejevalo na notranje sin-
dikalne drobnarije.
Vzroke premajhne aktivnosti bi lahko
iskali marsikje, vendar pa lahko z go-
tovostjo trdimo, da je eden odi najvaž-
nejših vzrokov slab interes politične vz-
goje članstva in nepravilno razumeva-
nje uprav ustanov do dela svojih po-
družnic. Ni redek primer, da se odgo-
vorni voditelji kljub ,temu, da jih po-
družnice vabijo na svoje seje, istih ne
udeleftujejo, še bolj pogost, oziroma
boljše rečeno reden primer je, da upra-
ve ustanov sploh ne vabijo na svoje
seje in strokovne sestanke predstavni-
kov sindikata. Na ta način je izgubljena
veza med obema, kljub temu, da mora
danes biti prav vsakemu poznano, da je
tesna povezava osnova za pravilno delo
slehernega kolektiva in da pri tem. v no-
benem primeru ne smejo biti izvzete
ustanove.
Iz -teh dveh osnovnih napak izvirajo
vse ostale po sindikalni in upravni li-
niji. Sindikat ni mobilizator, ni propa-
gator in agitator dela ustanove, na dru-
gi strani pa uprava izvršuje svoje nalo-
ge izključno po svoji upravni liniji, ne
upoštevajoč pri tem moč sindikata, ki
naj vse delo v ustanovi predhodno po-
litično pripravi. Zaradi tega, ker sin-
dikalne podružnice ne sodelujejo pri
reševanju personalnih problemov, ker
ne sodelujejo pri vseh nalogah ustano-
ve, se delo istih do sedaj ni mnogo
izboljšalo.
Naš upravni aparat je še pregloma^
zen, je še zelo drag in se mora brez-
pogojno poceniti. Odprava birokratiz-
ma, nepotrebna fluktuacija (nenačrtno
premeščanje uslužbencev)., čuvanje in
štednja državnega materiala in drugih
stvari, skrb za članstvo, sodelovanje pri
delu na terenu, predvsem v zvezi z re-
konstrukcijo kmetijstva, so važne na-
loge, ki bi jih lahko in bodo morali
opravljati člani podružnic uslužbencev
državnih ustanov v Celju.
Pred volitvami smo; izbor novih od-
bornikov, ki bodo kos vsem nalogam,
ni samo stvar Okrajn^a ljudskega od-
bora Celje-okolica in tljene podružnice,
to je problem, ki ga mora interesirati
vse ravno tako, kakor ni vprašanje so-
cialnega zavarovanja ali finančnih pro-
blemov samo delo teh podružnic, tem-
več ostalih v okviru Krajevnega odbo-
ra sindikatov.
Krajevni odbor sindikata državnih
uslužbencev v Celju, je dosedaj vložil
že nekaj truda, da bi vskladil delo os-
mih podružnic, ki bi lahko storil? revo-
lucionarne ukrepe po ustanovah, zlasti
pri pomoči, ki bi jo lahko nudile svojim
upravam. Dosedaj še niso doseženi vid-
ni rezultati, ker KOS še ni postal sre-
dišče celotnega dela teh podružnic in
ker se nekateri člani odbora in člani
podružnic ne zavedajo važnosti tega fo-
ruma.
I. kongres uslužbencev državnih usta-
nov v Beogradu je v dneh.6. in 7. no-
vembra t. 1. pregledal dosedanje delo
sindikalnih organizacij, ugotovil veli-
ke uspehe organizacij pri presnavlja-
nju in ureditvi državnega aparata in
ustanov ter s tem državnih uslužben-
cev v smislu nove družbene stvarnosti.
Ta kongres pa je na drugi strani ugo-
tavljal pomanjkljivosti, ki so škodovale
delu po tej liniji in je nakazal smernice
za nadaljnje delo.
Sindikalne podružnice v Celju bodo
morale napraviti obračun svojega do-
sedanjega dela in začeti s svojim kra-
jevnim odborom usmerjati svoje delo
po novo nakazanih smernicah.
Politično delo in najtesnejše sodelo-
vanje med sindikalnimi podružnicami
samimi v okviru KOS-a in odgovornimi
voditelji ustanov, mora brezpogojno po-
stati osnova vsega nadaljnega dela.
Prepričani smo, da z dobro voljo sle-
hernega člana, s pravilnim delom po
podružnicah rezultati ne bodo izostali
in tudi ne smejo zaostajati za rezultati
delovnih kolektivov po podjetjih, ki šo
ogromni.
Biti moramo močna opora in pomoč
pri gradnji socializma, zavedati se mo-
ramo, da smo državni uslužbenci nove
Titove Jugoslavije.
Delovna sila in norme
v lokalnih podjetjih
»Kolikor skupnosti daješ, toliko od
skupnosti tudi prejemaš,« je znano na-
čelo socialističnega nagrajevanja in se
zaradi tega pred nas vse postavlja nuj-
nost, to načelo tudi uresničiti. Istočasno
se pa pojavlja vprašanje, kako meriti
opravljeno delo, ker le na ta način se
lahko to načelo dosledno izvede.
Na današnji stopnji družbenega raz-
voja ne moremo več dopuščati, da bi
bil delavec plačan od časa. ki ga pre-
bije na delovnem mestu in da bi za-
veden, predan delavec, ki se zaveda,
da je delo danes nujno, delal za dru-
gega delavca, ki bi se tega ne zavedal
v polni meri, posebno, če bi na koncu
delovnega dneva prejela za opravljeno
delo, ki bi se pa v efektu bistveno
razlikovalo, enako plačilo.
Zaradi tega je torej nujno, pričeti z
merjenjem delovnega učinka, kar je
v stvari naloga vodstev podjetij že
dolgo časa. Ne moremo govoriti o zvi-
šanju storilnosti, o novih načinih dela,
o udarnikih, o častnih naslovih delov-
nih ljudi, če nismo pri vseh delih in
na vseh delovnih mestih uvedli res
prave, realne tehnične norme, odnosno
vsaj izkustvene norme.
Vendar če bežno pregledamo stanje
normiranih del v lokalnih podjetjih (iz-
vzeta ostala podjetja), lahko ugotovimo,
da vprašanje uvedbe delovnih norm ni
rešeno zadovoljivo, odnosno da je uved-
ba norm eno izmed glavnih vprašanj in
glavnih nalog, ki jih je potrebno z naj-
večjo ostrino reševati.
Ce se pa sedaj vprašamo, kje je iska-
ti vzrokov za tako stanje bomo lahko
ugotovili, da predvsem v dejstvu, da se
ni dovolj dosledno izvajalo načelo do-
deljevanja nove delovne sile v smeri;
potrebnost delovne sile se dejansko
ugotovi lahko samo tam, k;er so uvede-
ne norme. Iz tega je torej jasno, da se
je potreba po uvajanju norm pojavljala
v zmanjšani obliki prav zaradi dejstva,
da so delovno silo lahko najemala tu-
di podjetja, ki delajo izključno po času.
Na drugi strani je krivda tudi v tem,
da posamezni vodje podjetij ne upošte-
vajo dovolj resno uredb, ki jih izdaja
naša ljudska oblast odnosno vlada. —
Uredba o delovnih normah, ki je izšla
že v letu 1948 regulira do potankosti
vprašanje norm in obvezuje vodje pod-
jetij, da na vseh mestih uvedejo nor-
me, odnosno da dela, ki se po njihovem
rrinenju ne dajo normirati, sporočijo
svojemu upravno-operativnemu - vodite-
lju. Ce danes ugotavljamo izvedbo teh
nalog, lahko ugotovimo, da so bile te
naloge v pretežni večini zelo malomar-
no opravljene odnosno se sploh niso
opravile. V tem je torej odgovor na
vprašanje, zakaj je stanje norm v lo-
kalnih podjetjih takšno.
Res je, da primanjkuje normirskega
kadra,' res je pa tudi, da je v podjet-
jih, ki nimajo normirca stanje z ozi'
rom na norme bolje, kot pa v podjetjih.
} kjer normirca imajo. Na MLO ekono-
miji imajo normirca, vendar je iz po-
ročil razvidno, da norm sploh še ni-
majo. Razume se, da je uvajanje norm
v kmetijstvu težka stvar, vendar bi se
lahko uvedle norme vsaj pri nekaterih
delih, če že ne pri veliki večini del. V
Tovarni perila MLO nimajo posebnega
normirca, pa vendar imajo uvedenih
95% tehničnih norm. Tudi uslužnostna
:^odjetja MLO nimajo normirca, pa
kljub temu že delajo po normah in
imajo v načrtu uvesti pri pretežni veči-
ni del norme.
Izgovori, da se pri posameznih delih
norme ne dajo uvesti, so več ali martj
jalovi. Norme se dajo uvesti povsod,
samo je zato treba truda in prizadeva-
nja, potrebno je imeti več čuta odgovor-
nosti in več razumevanja glede na po-
trebe zvišanja storilnosti in regulira-
nja pravilnega načina nagrajevanja. Ali
ni zločin, da dober delavec, ki ima pri
delu zelo velik efekt in ki bi tudi teh-
nično normo visoko prekoračeval ne
more postati udarnik prav zaradi dej-
stva, da podjetje ni dovolj resno za-
grabilo vprašanje uvedbe norm. S tem
se vendar duši delovni polet, nepravilno
se nagrajuje, razsipa se z delovno silo,
ki nam je v naših prioritetnih podjetjih
tako potrebna. Z uvedbo norm bomo
lahko regulirali razmerje med blagov-
nimi in kupnimi fondi, kar bo znatno
pripomoglo dvigu življenjskega stand-
arda naših ljudi, uredili bomo vpraša-
nje sorazmerja med proizvodnjo in pla-
čilnimi fondi itd. Skratka, uvedba de-
lovnih norm je danes tako aktualna za-
I deva, da mora biti predmet razprav-
Ijanja vsepovsod in ob vsakem času.
Prepričani smo lahko, da podjetje, ki
ne skrbi dovolj za normiranje del, za-
vira na nek poseben način naše gospo-
darstvo.
Iz vseh teh vidikov je torej jasno, da
se morajo lokalna podjetja resno lotiti
vprašanja norm, če hočemo zagotoviti
nemoten razvoj in dvig podjetij na eni
strani, na drugi strani pa z zvišano sto-
rilnostjo zadovoljiti delavca, ki bo pra-
vilno po svojem delu nagrajen in po-
trošnike, ki bodo z večjimi proizvodi
tudi pravočasno preskrbljeni.        d-o.
Mlin v Vrbju je Ze
izDolnil letni plan
V nedeljo zjutraj ob 9. uri je kolek-
tiv mlina v Vrbju pri Žalcu izpolnil svoj
letni proizvodni plan po količini 100%
in finančno 112%.
Plan je izpolnjen 55 dni prod rokom
in 23 dni pred obljubo kolektiva. Le-
tošnjo leto so imeli plan povišan za 30%.
Kljub večkratnemu pomanjkanju vode
v poletnih mesecih je kolektiv stalno
presegal mesečne plane.
V Cinkarni se borbai za izpolnitev plana  do 29. novembra z vsakim dnem
stopnjuje
Vsesplošen delovni elan najtesneje
povezan s političnim delom Partije je
v Cinkarni v polnem zamahu. Med naj-
boljše oddelke, ki se dobro zavedajo,
da je samo v delu in uspehih najboljši
odgovor informbirojevskim revizionistom,
je mehanični oddelek Cinkarne. Proiz-
vodno-politični sestanki v tem oddelku
imajo pravo vsebino socialističnega se-
stanka, kjer delavci stavljajo vprašanja
in tudi trdo postavijo nekatere zahteve
svojim predpostavljenim, v pogledu po-
moči in medsebojnega sodelovanja. V
sindikalni organizaciji so vključeni sto-
odstotno, proizvodno-politionih sestan-
kov se udeležujejo tudi vsi delavci.
Na zadnjem politično-proizvodnem se-
stanku so delavci po političnem refe-
ratu tov. Šemrova. ki je prikazal podlo
politiko informbiroja in analiziral po-
men plenuma Glavnega odbora OF Slo-
venije, z visokimi obvezami na čast
Dnevu republike dokazali pravilnost li-
nije in vodstva naše Partije in dali —
ne z besedami, kričanjem in klevetanjem
— odgovor vsemu najetemu in plača-
nemu propagandnemu aparatu zloglas-
nega informbiroja. ki se je ravno sedaj,
ko je naš delovni človek pod vodstvom
Partije v največjem zaletu, povzpel s
svojim kričaTijem ne do kakršnih koli
uspehov, ampak do smešne in jalove
bripavosti,
Vodja  mehaničnega   oddelka,  -nositelj
medalje dela tov, Lenarčič, se jasno za-
veda dejstva, da je v »delu in uspehih
naša moč, ne v frazah«,  zato posveča
razdelitvi dela in organizaciji proizvod-
nih brigad v oddelku vso skrb, pri ce-
lotnem delu pa se naslanja na Iniciativo
komandantov brigad in na nomoč Partije
in sindikalne organizacije. Na proizvod-
no-poHtičnem sestanku je po analizi od-
delka ipo  proizvodni plati,  kjer se  je
dotaknil   dobrih   in   slabflh  strani   dela
oddelka, poudaril,  da se  mora  celotni
kolektiv mehanične delavnice zavedati,
da  so  od njegovih proizvodov  odvisni
nekateri glavni  oddelki  v  Cinkarni  in
. da je treba napeti vse sile za izvršitev
;nalog do 29, novembra. Kakor je naša
ljudska armada potrebovala v dobi kr-
.-vave  revolucije  predanih  in  pogumnih
,komandantov,  tako potrebuje  danes  y
, go8podars.ki revoluciji še bolj pogumnih
in predanih revolucionarnih komandan-
, tov-mojstrov, ki se zavedajo — kot se
zaveda tov. Lenarčič   —   da je udarna
moč v celotnem kolektivu, ne v njem
samem,    Mar^iikateri   oddelkovodjn    ali
mojster v Cinkarni in tudi v drugih to-
varnah bi se mimo lahko učil dela in
organizacije-pri njem.
Med^ najboljše brf<^ade t oddelku spi-
da brigada racionalizatoria tov. Nnpret
_Mihe. ki šteje 4 člane. Ta je oblubila,
da bo db praznika remuhlike stavljen t
■pogon žeriav za fzkladanje premoga, to
je delo, ki bi bilo sicer opravljeno do
začetka januarja 1950. S tem žerjavom
ki'fe n?jvečji v Sloveniji in bo izdelan
T lastnimi močmi, bo sproščeno okoli
30 delovnih moči in s tem zadana zopet
ena od številnih krepkih brc našega de-
lovnega ljudstva informbirojevskim kri-
Toda brigadirji tov, Napreta se niso
zadovoljili samo s to obveznostjo. Tov.
Napret je organiziral delo tako, da je
vsaka minuta popolnoma izkoriščena, Ko
delo na montiranju žerjava zahteva pav-
TO iz kakršnih koli razlogov, »po-odi«
Napret svoje brigadirje in sebe brigadi
tov..Qregl9 na delo pri montiranju plin-
skega generatorja. Brigada je prejel*
8, 11, 1949 prehodno zastavico kot naj-
boljša v oddelku.
Brigada tov, Gregi Viktorja šteje 7 to-
varišev in je pred kratkim sprejela
glavno obveznost, da bo do 29. novem-
bra 1949 stavila v pogon plinski gene-
rator.
Brigadir Agreš France, nositelj me-
dalje dela III, stopnje, se je obvezal s
svojo brigado, da bo do 29, novembra
izvršil vsa kleparska dela. t. j. streho in
4 kamine pri X, destilacijski peči, kar
bi sicer bilo izvršeno do konca decem-
bra 1949,
Brigada Filipa Augusta, ki šteje 4 to-
variše, dela v Krškem ob Savi, kjer
montira peč za praženje cinkove rude.
Obljubili so, da bo peč gotova do 29,
novembra, s čimer bo omogočeno to-
varni »Celuloza« v Krškem, povečati
proizvodnjo žveplene kisline, Cinkarni
pa dobavo pražene rude za povečanje
produkcije.
Brigada tov. Slatinška Jakoba pa je
sklenila, da bo vsa kovaška dela na
X, destilacijski peči izvršila do 29. no-
vembra, to je delo. ki bi bilo sicer
izvršeno do 1, januarja 1950,
Tudi električni oddelek, ki spada pod^
mehaničnega, ima 2 svoji brigadi, ki sta
zaposleni poleg popravil v podjetju na
investicijskih delih. Brigadi tov, Kerčak
Rudolfa in Jelen Emila bosta končali
na novo montiranem žerjavu do 29, no-
vembra vsa dela, ki spadajo v električ-
no stroko, poleg vseh popravil v pod-
jetju.
Velika zasluga teh brigad je, da so
same napravile in usposobile večje in
manjše nadomestne dele za pogon mo-
torjev pri žerjavu. V enem mesecu so
prihranile s tem, da so vse glavne na-
domestne dele same napravile iz od-
padnega materiala, okrog 40.000 din.
Pomembno je to delo tudi zato. ker
smo vse takšne dele preje uvažali iz
držav Ljudske demokracije in ZSSR,
Pri organizaciji vseh brigad opazimo
neko posebnost, namreč da so sicer po
številu majhne, dosegajo pa vseeno lepe
uspehe, to pa zato, ker imajo delo po
času in po osebah točno določeno, ob-
enem pa brigade pomagajo druga drugi,
s čemer se jača kolektivni duh in iskre-
no tovarištvo.
Tudi brigada tov, Fidler Jožeta, ki
-šteje 4 tovariše, je zagotovila, da bodo
vsa dvigala in prašni kotli delali ne-
pretrgoma in ne bo v tem tekmovanju
nobenega zastoja. Na videz mala ob-
veznost, toda ena najvažnejših, kajti ves
proces v Cinkarni je povezan tako. da
z zamudami zaradi okvar dvigal in praš-
nih kotlov lahko nastane velik zastoj
pri produkciji.
Kako velikega pomena je pravilna
organizacija dela in proizvodnih brigad
t mehaničnem oddelku dokazuje dej-
stvo, da je bilo v strrri Jugoslaviji za-
poslenih v tem oddelku skupno okrog
35 ljudi z nalogo, samo vzdrževati pod-
jetje. V novi socialistični Jugoslaviji, ko
je podjetje štirikratno povečalo pred-
vojno produktivnost, pa vzdržuje in iz-
vršuje nove objekte in naprave (žerjave,
generatorje, dlst. peči, sušilnice itd.) z
največ 70 delavci. Tak delovni polet je
možen samo pod novimi delovnimi po-
goji v pravi socialistični državi kakršna
je Jugoslavija.
Med uspešna izveniplanska - dela pa
Moramo šteti usposabljanje Diessl loko-
motive, ki jo je v neuporabnem stanju
sprejelo podjetje od rudnika Trepče,
Tovariši iz mehaničnega oddelka »o jo
popravili v pičlih 14 dneh. Nadomestne
dele so z lastnimi močmi izdelali sami.
Ko govorimo o velikem delovnem po-
letu in socialističnem tekmovanju v
Cinkarni, posebej pa še v mehaničnem
oddelku in ugotavljamo, da delavci vla-
gajo vse sile za izvršitev plana d.o 29.
novembra ter tako pokažejo z dejanji
predanost naši Partiji in Titu, pa ugo-
tavljamo na drugi strani slabo točko pri
upravnem odboru sindikalne podružnice,
namreč da kulturno prosvetna komisija
zaostaja za delovnim poletom celotnega
kolektiva. Vsi uspehi od najmanjšega do
največjega so velik prispevek kolektiva
k osamosvojitvi naše države, so puščice
resnice, katere bc4ijo informbirojevce in
vsled tega smatramo za potrebno, da
kulturno prosvetna komisija organizira
aktive agitatorjev delavcev, ki bodo po-
nesli glas o uspehih na vas, posebno
važno je to sedaj v času predvolivnih
sestankov na vasi. Naj naš delavni kmet
zve, kako se delavec bori in kakšne
uspehe dosega v borbi za boljše živ-
ljenje delovnega ljudstva. Dalje, uspeh
delavcev — posameznikov in brigad, pa
tudi nameščencev ne spremlja nazorna
agitacija. Grafikoni so postavljeni, ven-
dar se ne izpolnjujejo redno vsak dan.
Obveze mehaničnega oddelka na čast
29. novembru niso znane ostalim delav-
cem, da ne govorimo o nekaterih na-
meščencih, ki sploh ne vedo, kaj se godi
v oddelkih, kar je predvsem krivda kul-
turno prosvetne komisije, ki, kakor iz-
gleda, živi in dela bolj stihijsko. Par-
tijska in sindikalna organizacija bo mo-
j rala razbremeniti ali pa predlagati no-
vega kulturno prosvetnega referenta,
kajti sedanji ne utegne uspešno voditi
delo kulturno prosvetne komisije po
vseh sektorjih vzporedno s hitrim tem-
pom in elanom delovnega kolektiva.
Tudi referent ,za tarifo in tekmovanje
se bo moral bolj poglobiti v delo svo-
l jega sektorja. Prehodne zastavice niso
povsod v oddelkih na najvidnejšem me-
stu niti ni poleg zastavice kakršnega
koli napisa brigade ali oddelka, ki ima
v posesti zastavico. Zastava mora biti
na delovnem mesitu brigade ali oddelka
zraven pa grafikon brigade ali vidno
napisana obveza ali prekoračenje norme,
s katero si je brigada ali oddelek za-
stavo priboril, poleg pa še obveznost,
dana za prihodnji mesec, kar je seveda
vse delo kulturno prosvetne in tarifno
tekmovalne komisije.
Delovni kolektiv grsdbe-
nega podjetja MLO Celje
odgovarja klevetam
v znak predanosti in zaupanja Ko-
munistični partiji in njenemu vodstvu
CK, za njih vsestransko prizadevanje za
čimprejšnjo Izgradnjo socializma pri
nas, je sklenil upravni odbor sindikal-
ne podružnice na pobudo članov KP,
da se vrši v nedeljo dne 1. novembra
prostovoljno delo v počastitev Oblastne
partijske konference. To obvezo so pred-
vsem pravilno- razumeli, ter se tudi od-
zvali nameščenci. Njih zavest je bila
in tudi zmagala, ne samo, da se do-
seže povprečni delovni učinek, temveč
je delovno normo ta dan prekoračiti in
s tem dati dostojen odgovor onim, ki iz
ino;zemstva klevetajo našo Partijo in
naše vodstvo spio-h. In res odgovor je
bil dostojen, saj je delovni kolektiv ta
dan, pri'betonskem delu na stanovanj-
ski zgradbi v Miško-Kranjčevi ulici
normo presegel za 5S.6%.
Leio ii. — biev. 46.

Cekski tednik 3.
Mestna skupščina Ljudske prosvete
Delegati za II. kongres Ljudske prosvete
bodo zastopati smer kulturno - umetni-
ških stremljenf nase socialistične dražbe
Potem ko so na večer 29. oktobra v
dvorani OLO odpeli pevci SKUD-a »Fr.
Prešeren« pozdravno pesem, je tovariš
prof. Grobelnik Gustav kot član. Mest-
nega odbora LPS otvoril skupščino LPS,
ki je bila sklicana v luči II. republi-
škega kongresa LPS, da na njej poda
svoj obračun dela in da se izvolijo dele-
gati za omenjeni kongres.
Čeprav je skupščina zbrala številne
celjske ljudsko prosvetne delavce v živi
zavesti njihovega poslanstva pri dviga-
nju socialistične kulture, žal ni bilo
mogoče na njej pozdraviti številnejše-
ga našega političnega in oblastnega za-
stopstva, ki bi ga skupščina zaradi svo-
jega pomena zaslužila.
Po sprejetju dnevnega reda, je bilo
izvoljeno delovno predsedstvo s tov.
Svetličičem Ivom na čelu, a po izvršitvi
ostalih formalnosti, je prevzel besedo
predsednik MO LPS gimn. ravnatelj
tov. Aškerc Anton. Iz njegovega izva-
janja povzemamo: I. kongres LPS je
ugotovil, da je naše ljudstvo zakonit
dedič vseh pozitivnih kulturnih vred-
not naše preteklosti; to nas pa obvezuje,
da moramo imeti do kulturnih vrednot
pravilen odnos in da te kulturne vred-
note tudi dalje razvijamo in vzgajamo
čut za uživanje teh vrednot. Razvijanje
vseh kulturnih stremljenj, razvijanje
pravilnega odnosa do kulturnih vred-
not, je poleg kultumo-politične vzgoje
naroda najvažnejša naloga LP. Naših
kulturnih vprašanj, pa ni mogoče re-
šiti drugače, kakor v skladu s tisto li-
nijo, ki nam jo kaže naša Partija, ki
predstavlja voljo ljudstva, zakaj kul-
tura ne more biti nekaj ljudstvu na-
sprotnega; nasprotno — ona pripada
ljudstvu.
Iz izčrpnega in obširnega na to po-
danega organizacijskega poročila taj-
nice MO LPS tov. Frece Marice med
drugim izhaja, da je bila prva Ijudsko-
prosvetna formacija v Celju Ljudsko
gledališče, kateremu sta sledila dva
pevska zbora in godba na pihala. Kljub
pomembnim uspehom, ki so jih v teku
Svojega dosedanjega delovanja zabele-
žile posamezne ustanove LPS, vštevši
SKUD-e, pa je referat odkril mnogo
napak od znotraj in od zunaj, katerih
odstranitev bo dala nova upanja na
še večje uspehe. Tako je n. pr. pri gle-
dališču treba rešiti vprašanje njegove
višje organizacijske oblike, pri Ljudski
univerzi bo treba vztrajati pri prenosu
predavanj na teren in v ustanove. Do-^
čim Centralna Ljudska knjižnica tako
po organizaciji, kakor po njenem delov-
nem učinku še prvači med našimi ljud-
skimi knjižnicami v Sloveniji, bo treba
tiste knjižnice naših sindikalnih po-
družnic, ki jim leže knjige neprečitane,
likvidirati s prenosom knjig v Central-
no knjižnico. Dalje se bo treba zavzeti
za izpopolnitev orkestra »Ivana Can-
karja« ter mu pomagati z dotokom mla-
dine. Tudi v njegovem pevskem zboru
manjka mladine in je naša največja na-
loga, vzbuditi zlasti med delavsko mla-
dino več zanimanja za kulturno pro-
svetno udejstvovanje. Takih uspehov in
takega požrtvovalnega udejstvovanja,
kakor ga je priznati SKUD-u »France
Prešeren« kot najboljšemu v Celju, pa
za pretekli čas ni mogoče priznati mla-
dinskemu KUD-u »Maksim Gorki«. V
njegovem sestavu je sicer znani pevski
zbor I. gimnazije in pionirski pevski
zbor II. gimnazije ter nadebudni
lutkarji učiteljišča, vendar njegov pred
kratkim izvoljeni odbor ne bo smel iti
po stopinjah starega odbora, ki ni po-
znal živega zanimanja^ za poedine sekci-
je. Izobraževalnemu društvu »Miloš Zi-
danšek« v Medlogu bo treba priskočiti
na pomoč pri ureditvi prepotrebne dvo-
rane v tamošnjem Zadružnem domu.
Tudi njegov ženski pevski zbor tre-
nutno ne deluje, ker nima pevovodje.
Ko je referentka obdelala še naš kino
in celjsko koncertno življenje posebej,
je sledila diskusija, med katero so bile
obravnavane vse panoge Ijudsko-pro-
svetnega udejstvovanja in v katero sta
posegla tudi predstavnik OSS tovariš
Mirko Zupančič in poverjenik za pro-
sveto MLO tov. Riko Presinger. Disku-
sijo je zaključil zastopnik lO LPS -n
šef pri Ministrstvu za znanost in kul-
turo tovariš Mišja Boris, poudarjajoč,
da je vsako prosvetno delo eno izmed
oblik dela za dosego naših ciljev, za
dosego socialističnega družbenega reda.
Kot tako mora temeljiti v naših mno-
žičnih organizacijah in žeti polno razu-
mevanje tudi s strani vseh naših po-
litičnih in oblastnih forumov. Dočim so
ta vprašanja v republiškem odboru že
razčiščena, so manj razčiščena v okraj-
nem merilu.
Za delegate za II. kongres LPS je
skupščina izvolila tovariše: Mišja Boris,
Aškerc Anton, Zupančič Mirko, Svet-
ličič Ivo, Denisa Zlatko, Frece Marica,
Majerič AI0J2:, Cukala Marija, Zorko
Jožica, Grobelnik Gustav, Zorko Tone,
Vreze Jurij, Ratej Ivan, Jerin Stana in
Novak Vlado; za delegate za oblastni
plenum pa tovariše: Denisa Zlatko,
Kline Emil, Novak Vlado, Vaš Odon,
Jerin Stana, Hočevar Janko in Majerič
Alojz.
Skupščina je rešila tudi vse prošnje
celjskih društev za njihov sprejem v
bodočo Zvezo kulturno-umetniških in
izobraževalnih društev s sklepom, da bi
MO LPS izdejstvoval njih sprejem.
Skupščina je svoje delo zaključila s
sprejetjem sklepov za utrditev poveza-
ve z množičnimi organizacijami, za or-
ganizacijsko utrditev, zakar bo potreb-
na tudi točna evidenca, za pritegnitev
mladine h kulturno umetniškemu delu,
za nenehno borbo za dograditev gleda-
liškega poslopja kakor tudi za ureditev
dvorane v Zadružnem domu v Medlo-
gu, za oskrbo primernega prostora za
lutkovno gledališče in za nadaljnjo po-
zornost Ljudski univerzi ter s spre-
jetjem pozdravnih resolucij CK KPS in
10 LPS.
Posvetimo vso sRrb Ron^
trahažl oljaric za leto lOSO
Letos smo odkupili toliko sončnic, da bodo dale
83.000 kg olja
Ker je v večini KLO-jev odkup sonč-
nic že pri kraju, je nujno, da pogleda-
mo, kako je odkup potekel v preteklem
in letošnjem letu. Še do nedavnega, to
je do leta 1947 so bile sončnice poznane
vsakemu le po obliki, a ne po vred-
nosti. Mnogo je bilo napora in doka-
zovanja, da so ljudje spoznali, da se
ravno v sončnicah skriva ogromna ko- ^
ličina olja, ki je prepotrcbna za pre-
skrbo našega ljudstva z maščobami.
Že v letu 1948 se je odkup istih znatno
povečal tako, da smo pridobili z od-
kupom sončnic v sklad maščobnega fon-
da okrog 13.200 kg olja. Vsi poizkusi
glede gojitve sotičnic v letu 1948 so se
obnesli in ponekod pokazali zelo lepe
rezultate. Ker je bila večina kmetoval-
cev seznanjena že spomladi z ugodno
zamenjavo sončnic za olje, so skoraj ▼
vseh KLO-jih  dosegli plane  setve.
Letošnji odkup sončnic je pokazal
precejšen napredek, saj je bil plan od-
kupa v primerjavi z lanskim presežen
celo za 580 odstotkov. Iz teh sončnic
bomo lahko dobili 83,000 kg olja, kar bi
nadomeščalo maščobo 2080 debelih pra-
šičev.
Ne smemo se pa zadovoljiti s teim
uspehom. Trenutno ko se iz dneva v
dan razvija naša industrija, stremimo za
tem, da delovnemu ljudstvu zagotovimo
življenjski stajndard, kakršnega si v tru-
du svojega obraza tudi zasluži. Posebno
za preskrbo z maščobami nam je nujno
potrebno čim več debelih svinj, bučnic,
oljne rcpice in sončnic. Ravno v teh
dneh se vrši na terenu kontrahaža vseh
vrst oljaric za leto 1950, V kolikor pa
razpolagamo s poročili, se je k temu
delu pristopilo z zelo malomarnim od-
nosom. Večina krajevnih aktivistov in
funkcionarjev kmetijskih zadrug vrši to
akcijo nepovezano med seboj. Ponekod
pa s tem delom še pričeli niso. Ti vsi
so mišljenja, da se ta akcija lahko iz-
vrši tudi pozneje, čeprav je rok za kon-
trahažo že davno potekel.
Vsi KLO-ji so že pred meseci dobili
plan setve oljaric za leto 1950, vendar
pa so dosedaj pri kontrahaži doseženi
zelo majhni uspehi. V prihodnjem letu
moramo odkup sončnic povečati za 100
odstotkov ter je nujno, da vsi KLO-ji r
čim krajšem času  izvedejo kontrahažo.
Poverjeništvo za državne nabave je
pozvalo vse KLO-je na tekmovanje t
kontrahaži po treh točkah:
1. Kdo bo v najkrajšem času izvedel
kontrahažo.
2. Kdo bo površinsko in količinsko
največ kontrahiral,
3. Kdo si bo organiziral najboljšo po-
ročevalsko in evidenčno službo.
Mladina Tkalnice hlačevine
tekmuje med seboj
Gotovo še ni vsem znano, da mladina
Tkalnice hlačevine ni več na mrtvi
točki, kot je bila vedno. Danes je dru-
gače. Sedaj imajo ustanovljene grupe
po posameznih oddelkih, ki tekmujejo
med seboj, kdo bo najboljši. Tako so
si napovedali tekmovanje, ki bo trajalo
do 29. novembra 1949. Kdor bo v tem
času dosegel največ uspehov, dobi pre-
hodno zastavico.
Mladinke se posebno pridno udeležu-
jejo prostovoljnega dela in je že precej
mladink v obratu B dobilo značke. Ta-
ko je med njimi tudi tov. Leskovšek
Angelca, ki je pred kratkim dobila zla-
to značko z rdečo zvezdo, ker je opra-_^
vila 300 prostovoljnih ur. Njej pridno
sledijo mladinke Gaberšek Marica Ko-
rodaj Minka, Jerzernik Berta, Ahačič
Marija in precej drugih. Z delom bodo
dokazale vsem klevetnikom informbiro-
ja, da se naša mladina dobro zaveda, da
je laž kar trdijo oni in da je naša pot
pravilna. Zato se ne dajo omajati, pa
naj nas še tako klevetajo in napadajo z
lažmi. Cim bolj nas bodo klevetah, tem
bolj bomo poostrili naše delo, pa naj si
bo to na gospodarskem, kakor tudi na
političnem polju, kajti ponosni smo na
besede, ki jih je izrekel tov. Tito v ne-
kem svojem govoru: »Mladina je naj-
dražje, kar premore naša dežela.«
Okraino tekmovanfe sindikalnih huUumO'umet-
niških društev in skupin
Centralni odbor ZSJ je razpisal tek-
movanje najboljših sindikalnih kultur-
no-umetniških društev in skupin, ki bo
od 1. decembra 1949 do dne 25. januarja
1950.
V času, ko se ves nepoučen svet za-
radi podle gonje Informbiroja zanima
ali smo »kulturni« ali ne, ali kaj po-
jemo in igramo in ali nam je sploh do-
voljeno in možno zanimati se za vse-
stransko umetniško izživljanje, pri vsej
tej »strašni diktaturi«, ki vlada pri nas,
bo delavski razred Jugoslavije pod vod-
stvom herojske KPJ in njenega vodite-
lja maršala Tita, manifestiral vsestran-
ski razvoj kulturno-umetniške dejav-
nosti. Nikoli tako, kot v novi Jugosla-
viji ni bilo omogočeno delavskemu rsiz-
redu, da bi se dvigal kulturno, spored-
no z izgradnjo gospodarstva. Naj pri-
dejo informbirojevski komandanti in
oprode na naša gradilišča, ceste, želez-
nice in tovarne, kjer pesem krampov in
lopat spremlja vsesplošno kulturno živ-
ljenje, prepričali se bodo, da delo in pe-
sem najbrž nima nič skupnega »s faši-
stično diktaturo«. Letošnje tekmovanje
bo is.topasno tudi obračun petletne kul-
turne dejavnosti v Sindikatih in s tem
bo naše delovno ljudstvo, ki že itak
dokazuje vsak dan z delovnimi uspehi
pravilnost vodstva KPJ potrdilo to tudi
na kulturnem polju.
ZSJ poudarja, da je treba tekmova-
nje v kulturno-umetniški dejavnosti ta-
ko organizirati, da bodo sodelovala vsa
laša sindikalna ktilturno-umetniška dru-
štva in skupine. Čeprav je rok do za-
četka zelo kratek, smatramo, da se to
tekmovanje lahko uspešno uvede, saj so
vsa društva s programi pripravljena,
po drugi strani pa se bo pokazalo, ko-
liko so društva doslej delala, po vseh
sekcijah sistematično. Okrepiti pa se
mora še posebno delo v društvih in sku-
pinah v smislu tekmovanja za II. kon-
gres LPS, da bomo po okrajnem tek-
movanju z doseženimi uspehi dostojno
počastili II. kongres LPS.
Na tekmovanju mora priti do izraza
množičnost kulturno-umetniškega dela
v sindikalnih organizacijah, prav tako
umetniška raven, kakovost in idejnost
programov n^ih društev in skupin.
Tekmovanje bo potekalo po slede-
čem vrstnem redu:
V času bd 1. do 10, decembra bodo
okrajna (mestna) tekmovanja. Na teh
tekmovanjih bodo naša društva nasto-
pala z vsemi svojimi sekcijami. Lahko
nastopajo tudi posamezne skupine v
okviru vsega tekmovanja.
Na kultumo-prosvetnem oddelku OS
sveta se je vršilo posvetovanje pred-
stavnikov SKUD-ov: »France Prešeren«,
>Ivan Cankar«, »Ivo Ključar« in »Jože
Potez« iz Železarne Štore, kjer so na-
pravili spored nastopov sekcij na tek-
movanju. Tekmovanje v Celju bo tra-
jalo od 2. do vključno 8. decembra t. 1.,
11. decembra 1949 pa bodo v domu'
»Ljudske prosvete« nastopile vse naj-
boljše 'skupine. Okrajni sindikalni svet
bo najboljšemu SKUD-u, posameznim
najboljšim sekcijam ali skupinam in so-
listom podelil prehodne zastavice okraj-
nega merila in pohvale. To tekmovanje
bo obenem kategorizacija vseh sekcij in
skupin.
Pevski zbori naj sestavljajo program
iz množičnih, umetniških in pesmi brat-
skih narodov. Folklorne skupine naj
pripravijo do 3 narodne plese (original-
ne ali stilizirane). Tu je potrebno pa-
ziti na pristnost plesov in spremljave.
Orkestri in godbe na pihala naj pripra-
vijo tri ali štiri dela (eno ali dve doma-
čega avtorja).
Strokovne komisije, ki bodo postav-
ljene, bodo ocenjevale društva in sku-
pine predvsem po kakovosti, idejnosti
in umetniški viSini izvajanja programa.
Upoštevala pa se bo tudi za oceno naj-
boljšega SKUD-a množičnost.
SKUD-a, ki spadata v območje KS
Laško in KS Žalec, bodo izvedla tekmo-
vanja v Laškem in Žalcu, za kar prej-
mejo KS-i še podrobnejša navodila.
Ta razpis naj sindikalne organizacije
smatrajo kot važno politično in kultur-
no nalogo. Društvene uprave naj ponov-
no pregledalo, ali je njihov program za
nastop na tekmovanju vsebinsko in
idejno dovolj močan, posebej pa naj
vložijo vse sile v okrepitev društvenega
delovanja.
Tudi likovne sekcije driištev bodo v
času tekmovanja razstavljale in bodo
ocenjene.
Oblastno tekmovanje se bo vršilo v
dneh od 17. do 25. decembra, republi-
ško pa v dneh od 8. do 12. januarja 1950.
Najboljša kultumo-umetniška društva,
oziroma sekcije v republiškem merilu^
pa bo ZSS poslal na zvezno tekmovanje
v Beograd, ki bo od 18. do 25. januarja
1950.
Ljudski likovni talenti!
v SKUD »France Prešeren« Celje se
je ustanovila likovna sekcija. Vabimo
vse talente (amaterje) risanja, slikanja,
kiparjenja ter umetne obrti, da se
vključijo v to sekcijo.
Sekcija pripravlja lasten atelje, ki bo
moderno urejen ter založen z orodjem
in potrebnim materialom. Tedensko se
bo vršil pod vodstvom celjskih aka-
demskih slikarjev in kiparjev strokovni
študij.
Prijave sprejema Mestna ljudska
knjižnica, Kidričeva 11.
Likovna sekcija
SKUD France Prešeren
Celje
Vabimo vse člane likovne sekcije
SKUD-a »Fr. Prešerna«, kakor tudi vse
likovne talente amaterje Celja in oko-
lice, da se udeleže sestanka, ki se bo
vršil v nedeljo dne 13. novembra 1949
v risalnici II. gimnazije (Vodnikova uli-
ca). Ker bo na tem sestanku posebna
komisija ugotavljala višino nadarjeno-
sti posameznikov, naj vsak prinese s se-
boj v oceno nekaj svojih del.
Odbor
Otvoritev sezone 1949-50
s proslavo stoletnice prve
gledališke predstave
v Celju
Nedelja 13. novembra ob 11. uri
Odkritje spominske plošče na poslopju
Mestnega gledališča.
Torek 15. novembra ob 19.30:
Slavnostna predstava:
Bratko Kreft: Kranjski komedijanti.
Komedija v treh dejanjih.
Četrtek 17. novembra ob 19 30:
Bratko Kreft: Kranjski komedijanti.
Prvi abonma.
Petek 18. novembra ob 19.30:
Bratko Kreft: Kranjski komedijanti.
Drugi abonma.
Nedelja 20. novembra ob 15.30:
Bratko Kreft: Kranjski komedijanti.
Izven abonma.
Prodaja vstopnic dnevno od pone-
deljka do sobote od 16. do 18. ure ter
v nedeljo 20. novembra od 10. do 12. ure.
Pričetek predstav točno ob napovedani
uri.
-Lovro Valentinčič:
Pred premiero Kreftovih
»KOMEDIJANTOV" v Celju
»Zakej lih necoj je enu velku spo-
znajne v mene peršlu: de se splača
za krajnšino živeti, delati inu tudi
terpeti.
(Dr. Kreft, Komedijanti)
Z dramaturgom ljubljanske Drame
i dr. Bratkom Kreftom, našim najmoč-
nejšim dramatikom, sva se seznanila v
zgodnji pomladi 1946. leta. Bil sem po-
slan na novo službeno mesto — na jese-
: niško gimnazijo. Oče me je pospremil
na kolodvor. Počakal je pred vagonom,
sam pa sdm rinil naprej in k sreči še
dobil nekaj prostora. Ponudil mi ga je
človek z očali, izza katerih so sijale ta-
ko blage oči, da sem v hipu prisluhnil
nekaj dobrim taktom Schubertove Pod-
oknice in Schumannovega Sanjarjenja.
Res se zdaj ne spominjam več, ali sem
ga po obrazu poznal že prej. Vem samo
še, da me je njegovo ime in tistih ne-
kaj šegavih in zelo toplih besed na-
vdalo z neizmernim pogumom in z za-
upanjem, ki ga zmoremo le do najbolj-
ših ljudi. Opravičil sem se mu in sko-
čil k očetu, ki me je še zmeraj čakal s
fajfo v ustih in s tistim modrim in bi-
strim pogledom, ki mi je že tolikokrat
odgovoril na najbolj zapletena in težka
vprašanja. »Poslušaj, dr. Kreft je v va-
gonu!« sem mu dejal. Oče me je pd-
gledal in njegove oči so dobile še vse'
milejši lesket. »Velik človek,« je rek-el,
jaz pa sem se začudil, da fia-poza«^-lfi»-
vendar ne hodi v gledališče in ne bere
kulturnih rubrik, čeprav zelo dobro po-
zna Ivana Cankarja. Takrat se je dr.
Kreft približal zaprtemu oknu in mo-
gočna postava mojega očeta se je po-
klonila — tega giba dotlej pri njem še
nisem poznal — smehljajočemu se ne-
znancu. Celo fajfo je vzel iz ust in po-
kazal svoje močne, precej očrnele zobe.
Zdaj vem, da je bilo predvsem očetovo
spoštovanje tisto, ki mi je doktorja za
zmeraj približalo. Kljub »učenosti«, ki
sem si jo nabral v gimnaziji in na uni-
verzi sem se namreč še vedno mnogo-
krat prepustil očetovemu vodstvu, zlasti
od takrat dalje, ko je v zimski noči dva-
inštiridesetega leta v spremstvu itali-
janskih graničarjev šel mimo mene, ves
ponosen in nepremagljiv. Takrat sem
ga dodobra spoznal in moja mladeniška
domišljavost je izpuhtela.
Vlak se je že z vso silo zaganjal proti
Gorenjski. Pokrajina je bila še mrtva,
nobena travica se še ni zbudila. Le v
soteski pri slovenskem Waimarju sem
zagledal kurice. In vse se je v hipu zja-
snilo: težke thisli i!i'neibb in vse.
Takrat sva se spoznala in že takrat
sva izinenjala nekaj misli o Slovenskem
gledališču tn kulturi, o na^i preteklosti
in bodočnosti in mnogo, mnogo o umet-
nosti. Govpril je z pgnj^m, pri tem pa
neprestana o^azaval življenje v vagonu
in bežečo pokrajino. Govoril*jS-skoraj
-v--«k>rizraih; z lahkoto postavljal najbolj
drzne analize, sipal modrosti, pa ne ka-
kor naučeni puhloglavi in puhlosrčni
jezičniki, pač pa kakor tisti samostojni
govorci, ki so pridobljeno znanje oso-
lili v lastnih možganih in ogreli v last-
nem srcu, prisrčen in skromen je bil
in človeški do zadnjega. To poslednje
mi ga je najbolj približalo in to na njem
še danes bolj občudujem, kot vso nje-
govo nara\most -nedoumljivo energijo
(napisal je goro člankov, črtic in odr-
skih del. bil urednik in publicist, re-
žiser v Drami in Operi, igralec - in dra-
maturg, predavatelj na univerzi itd.),
bolj kot vso njegovo edinstveno revolu-
cionarnost v tistih predvojnih le+ih, ko
bolj kot njegovo izredno umetniško moč,
so skoraj vse zbadljivke, posmehi, grož-
nje in dejanski obračuni bornirancev
in fanatistov vseh vrst padali na nje-
gov hrbet. Priče in udeleženci kultumo-
političnega boja v predvojni Sloveniji
se dobro spominjajo, da je bilo Kreftovo
ime z mnogimi klicaji zapisano na vrh-
nji tabeli »rdečkarjev, propalic, brez-
domovinčev in izdajalskih elementov«,
da je bilo dobro znano policijskemu in
sodnemu aparatu kraljevine Jugosla-
vije.
Vlak se je zaganjal v zgornjo .gorenj-
sko planoto in grob z nelztrohljivim
Francetovim srcem je ostal za nama. Z
doktorjem sva utihnila. Opazoval me je.
Da, bolj občudujem njegovo človeško
polnost zato, ker vem. da breznjenebi
bilo ne Krefta umetnika ne Krefta re-'
volucionarja ne Krefta — velikesa. nad-
vse požrtvovalnega delavca. Izšolal se
je.pri našihi-največjih revolucionarjih,
pri Prešernu in Cankarju, ki sta oba
jvedela, da sta osebna čistost in polfio«^^.
nujni temelj blagega sožitja človeške
družbe, da lepa skupnost zraste le iz le-
pih posameznikov. K njima je tudi hodil
v šolo velikega patriotizma in se na-
učil stvarnega, nerodoljubarskega gle-
danja na slovensko problematiko, ki ga
je izF>ovedal zlasti v vencu svojih dram-
skih del, ki zajemajo snov iz naše bliž-
nje in daljne preteklosti. V njih je po-
dal objektivno, skoraj mrzlo analizo do-
godkov iz časa slovanske naselitve, iz
1.5.. 16. in našega stoletja (Tugomer,
Celjski grofje. Velika puntarija, Krea-
ture). V najnovejšem dramskem delu
— v »Komedijantih« (napisanih leta
1940) — pa je spričo grozečih strahot
njegovo brezosebno obravnavanje pro-
blema skoraj odpovedalo. V veliki svoji
in svojega naroda stiski je napisal ve-
ličastno himno slovenstva, slavospev
delu in požrtvovalnosti, mogočno ko-
račnico vere v bodočnost in v skoraj-
šnji vzhod sonca in luči, hkrati pa ko-
ral v osebnem trpljenju in o črni ža-
losti našega rodu koncem 18. stoletja.
Tik pred izbruhom druge svetovne voj-
ne je — kakor Prešeren z »Zdravljico«
— s svojimi »Komedijanti« objavil ma-
nifest sloV^enske neupogljivosti in za-
vesti v nujno zmago pravice in resnice,
manifest slovenskega ponosa in moči in
radosti in bučnega, neumrljivega smeha,
kakršnega najdemo še v Prešernovem
pismu Vrazu, v Ulenspieglu in Miklav-
žu Breugnonu.
Zato bodo »Komedijanti«, ki bodo dne
15. t. m. zaživeli na odru celjskega.Lj.ud-
.^ega ^edališča. irneli' še poseben po- '
men: ob lOO-letnici celjske uprizoritve
Linhartove »Zupanove Micke«, prvega
odrskega protesta štajerskih Slovgjocav
bodo mogočna manifestacija popolne
zmage socialnih, kulturnih in političnih
teženj Slovencev, doseženih v novi so-
cialistični domovini.
Tudi o »Komedijantih« sva se takrat
pogovarjala. Na vožnji od Radovljice do
Jesenic. Ko sva se peljala mimo Vrbe,
je neprestano gledal tja. Na Jesenicah
sva izstopila. Odšel je na obiske k svo-
jim prijateljem — jeseniškim fužinar-
jem, katerih otroke sem čez dva dni za-
čel učiti. V šesti sem jim prvo uro go-
voril o dr. Kreftu.
Člani celjskega gledališča se z vso
vestnostjo in največjo požrtvovalno-
stjo pripravljajo na predstavo, ki je
igralsko, scenično in splošno tehnično
izredno zahtevna in naporna. Zanima-
nje Celjanov, zlasti tovarniških delav-
cev in nameščencev je ogromno. Prar
gotovo je, da nobeno slovensko mesto
nima tako navdušene gledališke publike
kakor Celje. Podjetja in obrtniki gredo
gledališču z največjim veseljem na ro-
ko. Invalidska šivalnica, MLO tekstilna
tovarna — upravnik tov. Nosan, kro-
jaški mojster Tanšek, Mestne mizarske
delavnice, frizerski mojster Riko Gro-
belnik itd. Vsi najlepši kostumi so iz-
delani v Celju, prav tako scena. Poleg
uprizoritve »Komedijantov« bo tudi od-
kritje spominske plošče na poslopju sta-^
Tega gledališča. Tako upamo, da se bo
pomembna stoletnica praznovala s ti-
stim sijajem, ki ga zasluži. Premieri
■^Komedijantov« se bo udeležil tudi
avtor. dr. Bratko Kreft, ki bo s »Ko-
jnedijaotti«; ddživeV uprizoritev tretjega
svojega, dela n? celjskem odru.
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto IL — Stev. 4fl.
Vrtnarska šola in državno posestvo
v Medloiu vzgledna socialistična
gospodarstva
»Ce hočete videti r« vzorno državno
posestvo, pojdite v Medlog,« mi je dejal
priznani kmetijski strokovnjak. »Tam
je tudi državna vrtnarska šola, ki ob-
stoja že od leta 1946 in daje vsako leto
najboljši strokovni kader državnim in
zadnižnim posestvom.
Kakor je Ar j a vas znana po vsej dal-
nji okolici po izrednih uspehih in vzor-
nem socialističnem gospodarjenju, tako
uživa tudi Medlog sloves najboljšega
državnega posestva. Prvo kot drugo
gospodarstvo obiskujejo skozi vse leto
stotine radovednežev: kmetje, gospodi-
nje, šolska mladina ter vaščani, ki na-
meravajo ustanoviti kmečko obdeloval-
ne zadruge, prihajajo na oglede kar v
skupinah.
Zanimanje in radovednost za te uspe-
he je te dni tudi mene zaneslo v Med-
log. Mladina — večji del ženska — se
je pravkar vsipala iz jedilnice, od ko-
der je še dišalo po okusnem obedu. Pred
poslopjem doma so se postrojile čete
vrtnarskih gojencev. Zadržala sem za
trenutek predsednika mladine, da mi je
povedal o življenju in delu učencev vrt-
narske šole.
»Enainštirideset jih je po številu. Pri-
šli so iz najrazličnejših krajev Slove-
nije. Uprava je to pot prvenstveno spre-
jemala učence, ki so člani KOZ, ostali
pa so sinovi in hčere srednjih in manj-
ših kmetov, nekaj pa je tudi sirot brez
staršev.«
S poukom so začeli 15. septembra.
Takoj prvi dan šole so mladinci skli-
cali občni zbor in izvolili svoje fimk-
cionarje. Ustanovili so tudi tri delovne
čete — vrtnarsko, poljedelsko in doma-
čo ali hišno četo. ki poprime povsod,
kjer pač manjka delovne sile. Čete stal-
no tekmujejo med seboj v vedenju, fiz-
kulturi.   učenju,   disciplini,   snagi   in
prostovoljnem delu. Izbrali so si tudi
svojo ocenjevalno komisijo, ki vsak dan
ocenjuje najboljše skupine ter vsakega
posameznika. Najboljša četa dobi teden-
sko (ob sobotah) prehodno zastavico. Ta
zmaga je navadno združena s slavjem
in prijetno domačo zabavo. Poleg te te-
denske prehodne zastavice krasita nji-
hovo učilnico še dve zastavi.   Mestni
komitet LMS jo je v preteklem letu
podaril njihovim   prednikom,   letošnji
novinci pa je nikakor nočejo prepustiti
drugemu mladinskemu aktivu. »Ce so
si jo zaslužili oni, si jo hočemo zaslu-
žiti tudi mi,« pravijo. 2e kar v teh za-
četnih šolskih dneh se na vso moč tru-
dijo, da bi častna mladinska zastavica
ostala njihova trajna last. Tretjo za-
stavico pa so nedavno dobili za uspeš-
no prostovoljno delo pri gradnji za-
družnega doma v Medlogu, kjer so na-
pravili že preko 400 prostovoljnih ur.
Poleg načrtno odmerjenega   časa   pa
učenci vrtnarske šole še vedno najdejo
dovolj časa, da tudi izven prakse na
posestvu poprimejo za delo, bodisi da
zvečer pred ali po učni uri pomagajo
gospodinjam rezati krhlje ali pa se ob
nedeljah lotijo raznih drobnih del. Pri
vsem tem delu na posestvu ali izven
pa nikakor ne zaostaja njihovo učenje,
saj so se že v prvem mesecu pokazali
dobri uspehi. Pri obvezni popoldanski
praksi pa čete tudi vestno izpolnjujejo
stroje delo. Nedavno so na šoli ustano-
vili tudi dva krožka Ljudske tehnike —
strojno-poljedelski in foto-krožek. Oba
krožka že delujeta in kažejo učenci za-
nje izredno zanimanje.
Pouk na vrtnarski šoli je razdeljen v
dopoldansko teorijo, kjer poleg sploš-
nih predmetov obravnavajo še zelen j ar-
stvo, organizacijo kmetijskih proizvo-
dov, kemijo, biologijo, fiziko in tlo-
znanstvo — in pvopoldansko prakso. Iz
dvoletne vrtnarske šole v Medlogu bo-
do izšli najboljši cvetličarski in vrtnar-
ski strokovnjaki, ki bodo našim vedno
številnejšim zadrugam nudili bogato
teoretično in praktično znanje.
Državno posestvo Medlog — ima 16
stalnih delovnih članov, ki z izdatno
pomočjo učencev vrtnarske šole obde-
lujejo 27 ha orne zemlje (vsega je 79 ha).
Jesensko setev so zaključili že 2. okto-
bra. Po planu so posejali 4 ha žit.
Zavedni delavci omenjenega držav-
nega posestva se kaj radi pohvalijo z
letošnjo bogato letino, saj so vse polje-
delske kulture rodile mnogo več, kot so
planirali. Zlasti visoko pa so presegli
letošnji plan pri živinoreji. S poseb-
nim užitkom stopa človek v vzorno
urejene hleve in občuduje vrste lepih
plemenskih govedi in konj. Zlasti pa
vzbujajo pozornost svinjaki, kjer kar
mrgoli prašičkov in prašičev, katerim
se takoj vidi, da jih neguje skrbna ro-
ka. Za 200% so prekoračili plan v svi-
nj erej i. To je predvsem zasluga tov.
Kočnik Pavle, ki si je kot oskrbovalka
svinj priborila že zaslužen naslov udar-
nice. Sam tov. upravnik Korbar se za-
dovoljno smehlja, ko gleda to mnogo-
številno svinjsko mladež in stare, težke
prašiče, ki bodo kmalu godni za nož.
Na udarnico Kočnikovo je posebno po-
nosen. Lani je zredila prav lepe praši-
če, od katerih je eden tehtal celo okros
400 kg.
Posestvo je tudi v kokošjereji preseg-
lo plan za 150%. Lepe »štajerke« —
279 jih je — so letos nanesle toliko jajc,
da posestvo krije vse domače potrebe,
poleg tega pa je preko 6000 komadov
spomladanskih jajc odstopilo državni
valilnici. Državno posestvo Medlog ima
tri dvakratne udarnike: vrtnar Tavčar
Leopold skrbi za selekcijo semen in
vzgaja v svojih gredah prvovrstne sa-
dike. S sadikami zalagajo celjski trg in
državna posestva. Letos so oddali nad
180.000 sadik. Nelc Mirko si je dvakrat
priboril udarniški naslov, kot zelo ve-
sten normirec, marljiv delavec in sin-
dikalni kunkcionar. Tudi že omenjeni
Kočnik Pavli ni prav nihče nevoščljiv
dvakratnega udamištva, saj pa je tudi
zredila dvakrat več prašičev, kot so
imeli planiranih. Naslov enkratnega
udarnika si je na posestvu zaslužil tudi
Jakopin Rihard. Neratil Antonijo pa je
celotni delovni kolektiv navdiišeno po-
hvalil kot izvrstno gospodinjo in kuha-
rico.
Kapitalne izgradnje so za to leto že
vse izpolnili in to v lastni režiji. Tako
so letos zgradili nov velik rastlinjak,
toplih gred 500 kv. metrov. Razširili so
goveji hlev za 8 glav živine, zgradili
nove mizarske delavnice — iz stare,
neuporabne hmelj ske sušilnice. Pred
kratkim pa so začeli graditi trosobno
stanovanje za samce.
Tako je državno posestvo Medlog sve-
tel vzgled pravega socialističnega na-
predka in nudi s svojimi prekoplanski-
mi dajatvami državnemu sektorju ve-
liko oporo, poleg tega da so tudi do-
mači delavci z vsem najboljše preskrb-
ljeni.
SOCIALNI FOND OF CELJE-ME6TO
Poročilo Uprave socialnega fonda pri Mestnem odboru OF Celie o izvršitvi
plana za lU. četrtletje 1949.
Na prvih osmih mestih so krajevne
uprave, ki so izpolnile odn. presegle
plan; naslednjih devet uprav je izpol-
nilo plan od 50 do 100%, 18. uprava je
izpolnila plan tzpod polovice,  dočim
zadnje 4 uprave sploh niso poslale po-
ročila. Treba bo v zadnjem četrtletju
uporabili vse sile, da bomo postavljeni
plan presegli odn. vsaj izpolnili 100%.
Veliki uspehi na državnem posestvu
v Medlogu
Dne 2. novembra so sc zbrali delavci
in nameščenci Državnega posestva v
Medlogiu, da ugotovijo ob zaključku je-
senskih in letnih del usipehe, ki so jih
v vsem svojem prizadevanju dosegli- Ve-
deli so, da so uspehe imeli, vendar so
iz natančne statistike videli in spoznali,
da so skoro na vseh področjih dosegli
res lepe, zavidljive uspehe, predvsem v
hektarskih donosih. Iz zaključne bilance,
ki jo je podal upravnik tov, Korber, je
bilo razvidno sledeče:
Plan kot celota je bil brez dvoma do-
sežen, če neplaniranih pridelkov sploh
ne upoštevamo. Vendar prav ti nepla-
nirani artikli dosegajo prav tako ogrom-
no širino, 822.000 komadov raznih sadik,
21.000 komadov okrasnih rastlin, 4800
komadov lončnic in 300 kg cvetličnih
semen nam dovolj zgovorno priča o re-
zultatih vrtnarsitva in o preseganju plan-
skih nalog.
Najbolj prepričljiv dokaz o zvišanju
produktivnosti ts skupnim kolektivnim
obdelovanjem zemlje nam pa daje pre-
gled hektarskih donosov. Pripomniti je
treba, da je bil hektarski donos planiran
že mnogo višje od običajnega hektar-
skega donosa ki ga običajno srečujemo
na razdrobljenih kmetijskih posestvih.
Dejstvo je, da jc delovni kolektiv drž,
posestva tudi tc višje planirane hektar-
ske donose prekoračil, in sicer; pšenica
za 38%, rž za 64%, ječmen za 69%, ko-|
ruza za 8%. Tudi pri krmskih rastlinah]
so imeli izredno lepe uspehe, saj so pre-|
koračili planiran donos krmske pese za
150%, črne detelje in luceme za 30%,
sena in otave za 20%, krmskega kore-
nja za 6% itd. Tudi pri vrtninah so
imeli zelo lepe donose. Planiran donos
paradižnika so prekoračili za 60%, sa-
late v glavah za 25%, špinače za 186%,
največ so pa prekoračili planiran donos
jabolk, saj so jih pridelali za 735% več,
kot pa je bilo planiranih. Tudi v živino-
rejski proizvodnji niso zaostali, saj so
prašičev priredili za 100% več, kokoši
za 30%, zajcev za 102% več kot so
predvidevali, pridelek jajc pa se je dvi-
gnil za 126%, Vse to so dokazi o pred-
nosti kolektivnega obdelovanja zemlje.
Delovni kolektiv se je zavedal, da od-
igrava danes poljedelska proizvodnja, t.
j, pridelovanje prehranbenih artiklov
zelo važno vlogo, delavci so razumeli,
da je nujno nuditi industrijskemu de-
lavcu, ki bije trd boj za izvojevanje
zmage na področju industrijske proiz-
vodnje, zato tudi niso hranili sil, ampak
se vseskozi vztrajno borili za dosego
čim boljših rezultatov. Sklenili so, da
bodo tudi v bodoče dokazali vsem na-
šim kritikom, kaj zmorejo in pokazali
solidarnost z industrijskim delavcem.
Jožefov hrib
Da se tudi na območju Terenskega
odbora Jožefov hrib poživi delo, si je
odbor OF na svoji seji, katera je bila
2. novembra, zadal razne obveznostL
Pričelo se bo s prostovoljnim delom
na terenu. Popravile se bodo vse ceste
in pota, posebno tiste, ki služijo tu-
rizmu. Študij se mora poživiti. Poset
študija, ki je ob četrtkih v terenski pi-
sarni, mora narasti na najmanj 80 čla-
nov. Dvigniti se mora članarina OF in
prispevki za Socialni fond. V Socialni
fond se mora vključiti še vse tiste, ki
prispevkov za Socialni fond še ne pla-
čujejo. V plačevanju članarine in pri-
spevkov za Socialni fond se morata
uvesti red in točnost. Frontovci bodo
tesno sodelovali s protiletalsko zaščito.
Tudi stanovanjskemu vprašanju se bo
posvečalo več pažnje. Na območju se-
kretariata je članstvo povečini zaved-
no. Je pa tudi nekaj »suhih vej«, ki
stoje ob strani. Ni jih videti na no-
benem sestanku, ne udeležujejo se pro-
stovoljnega dela, mislijo, da je s tem,
če odrinejo nekaj dinarjev članarine,
in še to težavno, vse urejeno, nekateri
pa tudi članarine ne plačujejo. Takim
pojavom bo sekretariat v bodoče po-
svečal vso pažnjo in bo take člane, ki
s svojim postopkom škodujejo ugleau
fronte — črtal iz organizacije. S po-
življenim političnim delom pa sekreta-
riat od zavednega članstva pričakuje,
da ga bo to članstvo pri tem delu vse-
stransko podpiralo.
V okolici Celja se je število zdravstvenih ustanov
zopet povečalo
v soboto 5. novembra je bila otvorjc-
na obratna ambulanta pri rudniku v
Hudi jami, kamor bo hodil ordinirati
dr. Mermolja, zdravnik iz Laškega. S
tem bodo imeli delavci in družinski
člani zdravniško nego bližje in jim ne
bo treba hoditi dve uri in več daleč in
izgubljati dragoceni čas, 15. novembra
pa bo začela poslovati še obratna eks-
pozitura DZS pri rudniku, tako da bodo
zavarovanci lahko urejali vse svoje pra-
vice za slučaj bolezni, nezgode in po-
kojnine v obratni ekspozituri pri rud-
niku,
S to reorgauizacijo se je približala
zdravstvena služba in  socialno  zavaro-
vanje delovnemu člorveku, kar je i-n-
tenca nove ljudske oblasti, gospodarske
in politične stvarnosti. To je v tem letu
že 13. zdravstvena ustanova, ki je za-
čela delovati na področju okraja Celje-
okolica,
Tako plodonosno delo na zdravstve-
nem polju je mogoče samo zaradi tesne
povezave in skupnega dela in strem-
ljenja upravnih, sindikalnih in političnih
forumov, množičnih organizacij in po
prizadevanju Izvršnega odbora Celje-
okolica ter pomočjo ljubljanske oblasti
in Ministrstva za ljudsko zdravstvo.
Takšno delo je velik doprinos k dosegi
petletnega plana.
FIZKULUURA
NA  SINDraALNEM   TEKMOVANJU  V
IPOBTV IN TELOVADBI JE NASTOPILO
454 ČLANOV SINDIKATA
Ravno te dni se zaključuje sindikalno tek-
movanje v športu in telovadbi za prvenstvo
▼ 1. 1949. štvilo nastopajočih na tekmovanju
pa pomeni uspeh le nekaterih sindikalnih
podružnic, medtem ko v splošnem tekmova-
nje ne moremo smatrati za uspešno. Pred-
vsem je iskati vzroke neaktivnosti fizkultur-
nih referentov nekaterih sindikalnih podruž-
nic, kakor tudi nerazu^mevanje nekaterih
uprav podjetij in ustanov do fizkultumega
dela. Da ni bil vzrok nezadostne udeležbe na
tekmovanju hladno in nestanovitno vreme, ki
je trajalo le nekaj dni med tekmovanjem,
temveč neaktivnost sindikalnih podružnic, ki
niso nastopile, so dokazale sindikalne podruž-
nice Pošta, MLO inštalacije, SAP in druge,
ki kljub temu na tekmovanju množično na-
stopajo, če pogledamo, da je bila Tovarna
emajlirane posode v celotnem tekmovanju
»astopana le s 24 člani, od tega z 11 člani
pri streljanju, 1 član pri telovadbi in atletiki,
11 pri nogometu, pri odbojki nobeden, ter
Tkalnica hlačevine skupno z 22 in Cinkarna
8 16 člani, potem lahko vidimo kje naj ležijo
glavni vzroki nezadostne udeležbe. Tovarna
sadnih sokov, železnica ter Aero tovarna
barvil pa se tekmovanja niti niso udeležile.
V bodoče bo treba vsem tem podružnicam
posvetiti več pozornosti, ugotoviti vzrok«
neaktivnosti njihovega dela ter jim neodgo-
varjajoče fizkulturne referente zamenjati i
novimi.
Tehnični rezultati tekmovanja bodo ob-
javljeni v prihodnji številki.
SABLJASKI SPOBT V CELJU
Preteklo je že drugo leto od kar je bila ▼
Celju ustanovljena sabljaska aekcija, ki je
ena najaktivnejših pri SSD Kladivarju. V
dveh letih obstoja je sekcija organizirala
več začetniških in nadaljevalnih tečajev v
•abljanju, na žalost pa je mnogo absolventov
teh tečajev moralo zapustiti redno delo r
Bekcijl zaradi pomanjkanja orožja. Namen
vseh teCajev je bil. da ae razrije lep in kori-
Btva. ima za tekmovanje le 10 sposobnih in
■tan sabljaški šport v najširših ljudskih pla-
steh. Sekcija, ki Iteje danes preko 30 član-
Izurjenih tekmovalcev. Vprašamo se, kje so
ostali absolventi raznih tečajev, ki jih je bilo
preko 30? Glavna napaka leži ▼ tem. da vod-
stvo sekcije, kakor tudi vodatra sindikalnih
organizacij preko OSS-a nimajo pravega ra-
■umevanja ea sabljaški šport. V sekciji so
»koraj sami dijaki — srednješolci, ki po
končanem študiju odhajajo na iiniveno ali
1» !• V rasD* poklic« iavan mmUm Caj^
Vsled tega nastaja v sekciji vedno praznina.
Potrebno je naglasiti, da je tudi sabljaški
šport potreben delovnemu človeku, da ima
tudi ta šport veliko pozitivnih lastnosti, da
krepi človeka in mu daje prijetnega raz-
vedrila.
SŠD Kladivar prireja zopet nov zaCetniški
tečaj v sabljanju pod vodstvom izkušenega
trenerja tov. Mohorja iz Maribora. Tečaj je
brezplačn in se vrši dvakrat tedensko — vsak
torek in petek v telovadnici I. gimnazije.
Mladinci in mladinke imajo tečaj od 17. do
19. ure. člani in članice od 19. ure naprej.
Vabimo vse interesente, zlasti pa delavce
iz vrst sindikalnih aktivov, da se v čimvečjem
številu vključijo v to lepo športno panogo.
Vse interesente za sabljaški šport obvešča-
mo, da bo največja težava sekcije t. j. po-
manjkanje rekvizitov in orožja odstranjena
s pomočjo Sabljaške zveze Slovenije, ki bo
nudila vse možnosti za uspešnejši razvoj sab-
Ijaškega športa t Celju.
BUDAB : KLADIVAB    8:1 (1:0)
V nedeljo se je odigrala v Trbovljah pri-
jateljska nogometna tekma v korist Rdečega
križa med domačim Rudarjem ter Kladivar-
jem iz Celja. Moštvo Kladivarja je nastopilo
nekompletno in samo z osmimi igrači, ker je
bilo vreme izredno slabo ter zaradi napake
v »Slov. poročevalcu«, kjer ni bila ta tekma
objavljena, se niso udeležili tekme nekateri
igralci, ki so v Ljubljani na tečaju.
Sporazumno z upravo Rudarja je Isti po-
sodil Kladivarju tri mladince, da se je tekma
lahko sploh odigrala. Potek tekme je pri-
kazal, da sta si bila nasprotnika enakovredna,
le da so se Rudarjevi Igralci bolje znašli na
blatnem terenu ter bili fizično nadmočni na-
pram Kladivarjevim mladincem. V vodstvo
je prišel Rudar po Koncilji ter v drugem
polčasu iz slučajne pozicije povišal na 2:0.
Iz prostega strela razdalje 20 m je Dobrajc
zmanjšal, toda Rudar je proti koncu tekme
iz ofsaid pozicije zvijal na 3:1. Pri domačinih
sta se posebno izkazala oba branilca Vodišek
ter Butkovec, ki sta uspešno razdirala vso
napade gostov. Najboljši mož Kladivarja je
bil vratar Klanjšek, ki je ubranil nekoliko
zelo težkih žog.
Sodil je Jančič ii Maribora.
Bolo VldeAiek,^
Nedeljski n*gometni spored.
T nedeljo ob 14.30 na Glaziji. Medrepabliik«
prijateljska nog:»metn» tekma.
JA BBANTK ZAGREB : KLADITAB
ALI JE TO POTREBNO? j
V predzadnji tševilki Celjskega tednika jes
bila pod fizkulturno rubriko med ostalimt
tudi kritika, češ da je OSS poslal na državno
prvenstvo v odbojki, ki je bilo v Beogradu,
tovariša Leskovška, ki je zaradi tega moral
izostati od igre mladinskega moštva med
Kladivarjem in Soboto. ■
V zadnji številki Celjskega tednika pa jeJ
poprava tega članka, češ da ni poslal ekipo
odbojke niti tov. Leskovška v Beograd OSS
— temveč Uršič Jože.
Ker pa tov. Uršič Jože nima interesa po-
šiljati samoiniciativno ekipe na državna pr-
venstva, niti nima interesa odtrgati nogo-
metnemu moštvu igralca, ne pada na tov.
Uršič Jožeta nobena krivda, kajti on kot re-
ferent odbojke pri OTO je izvršil samo po-
stavljeno nalogo. Torej ni poslal osebno tov.
Leskovška v Beograd, temveč okrajni telovad-
ni odbor, po nalogu, referenta za odbojko
pri TZS. OTD

SINDIKALNO   8AHOVSKO   TEKMOVANJE
CELJA
Predvidoma začetkom meseca decembra t.
1. se bo pričelo šahovsko tekmovanje za
sindikalno prvenstvo mesta Celja. Sodeč po
predpripravah, ki se sedaj vršijo, izgleda,
da bo tekmovanje do sedaj eno najmnožič-
nejših v Celju, ki ne bo mnogo zaostajalo
za Ljubljano. Saj sam razpis tekmovanja
omogoča udeležbo prav vsem članom sindi-
kata. Tekmovanje bo portizdeljeno v dve sku-
pini. V A skupini bodo nastopali vsi šahisti.
v B skupini pa sami začetniki, kateri se bodo
morali do konca novembra šahovski igri šele
priučiti. Moštva bodo sestavljena s 6 igralci,
ženska moštva, ki bodo tokrat prvič nastopala
pa z 4 igralkami. Gotovim sindikalnim po- ,
družnicam, ki ne bodo mogle sestaviti kom-
pletnih moštev 3 svojimi igralci, pa se bo ,
dovolilo nastopiti z mešanim moštvom. Prija-
ve za tekmovanje je treba poslati na OSS
Celje do 22. t. m.
Vse začetnike pa pozivamo, da se vrši en-
krat tedensko do konca novembra poučevanje
iaha. in sicer za moške vsak ponedeljek za
ženske pa vsak četrtek od 19 ure dalje v
Sindikalni dvorani OSS-a Celje.
OBJAVK
LESNO INDUSTRIJSKE SOLB
V mesecu novembru in decembru bodo pri-
čele ■ poukom lesno industrijske šole, ki jih
ustanovi Ministrstvo za lesno industrijo LRS.
Pogoji za spre jemo so:
1. uspešno dovršeni 4 razredi osn. fole,
a. starost od 14 do 17 let.
šole bodo intematskega tipa in bodo učenci
prejemali vso oskrbo. Interesenti naj se pri-
javijo na OLO Celje-okolica. poverjeništvo
za delo.
P U T N I K prireja ob praznikih od 26.—30.
novembra izlet v Opatijo. Celjani izkoristite
zadnje tople dni na Jadranu. Cena celokup-
nemu aranžmanu znaša 720 din.
Odhod iz Cel.ia dne 26. nov. ob 15.14. Pri-
hod v Celje 30. nov. ob 22.06.
PLANINCI — SMUČARJI POZOR!
V dneh od 28. do 30. nov. 1949 obiščemo
našo priljubljeno planinsko postojanko »Po-
kljuko«.
Odhod iz Celja 28. nov. ob 15.14. Prihod v
Celje 31. nov. ob 4.17. Cena celotnemu aranž-
manu znaša 740 din.
Prijave sprejemamo do vključno 20 t. m.
OPOZORILO
Uprava Javnih nasadov in zemljišč MLO
Celje-mesto obvešča vse agrarne interesente,
ki so imeli do sedaj v zakup zemljišča kot
male vrtove, da se bo delitev zemlje za leto
1950 pričela 21. t. m. Razdelilnik je bil po-
slan vsem Terenskim, odnosno Krajevnim
odborom MLO, kjer dobijo interesenti na-
tančnejša pojasnila. Pri tej delitvi samci ne
bodo upoštevani, pač pa le družine z več
člani. Kdor se določenega dne in na kraju
samem ne javi komisiji osebno ali po svojem
družinskem zastopniku ne bo upoštevan in se
bo zemlja oddala drugemu.
Nedeljska zdravstvena služba:
13. novembra 1949: dr. Podpečan Ivan. Ma-
riborska C 24. Nedeljska zdravstvena služba
traja od sobote opoldne do ponedeljka zjut-
raj do 8. ure.
Mali O0lcisl
PRODAM kromatično harmoniko, 80 basov
z registrom,  ▼ dobrem stinju.  Naslov v
opravi.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje z balkonom
in kopalnico na Jožefovem hribu za enako
t bližini bolnice. Ponudbe pod »Zamenjava«.
KLAVIR ugodno prodam. Celje, Breg št. 8.
PRODAM železno s šamotom obloženo sobno
peč. Naslov ▼ upravi.
ZAMENJAM Zgornjesavinskl krompir za lan-
skega ali Bgodnje spomladanskega prašiča.
Naslov v upravi.
PRODAM kompletno starinsko spalnico in