n Smirmč i t tloventki dnevnik v 7Jruienih državah VeUa za vse leto • . . $6 00 Za pol leta - . • • • $3.00 Za New York celo leto . (7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 IteaHMaManBBBB 0 a 0 I J GLAS List slovenskih.delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily hi the United States. I»w»d every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. rs tSLEFOH: 00BTLAHDT 2876 HO. 302. — ŠTEV 302. Entered as Second Oil- Mstttr, September 21. 1903, at the Post Office at lfsw York, N. Y.t under Act of Congr NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 27, 1926. of March 3, PONDELJEK, 27. DECEMBRA 1926. 1879. SLOVENCI V NOVEM JUGOSLOVANSKEM KABINETU Bivši ministrski predsednik Uzunovič sestavlja kabinet, v katerem bodo zastopani tudi Slovenci. — Za koncentracijski kabinet je potrebna tudi Radičeva navzočnost. — Francoski zunanji minister napoveduje lepše čase za leto 1927. _ TELEFON: OORTLANDT 28? VOLUME XXXIV. — LETNIK XXJK Skrivnost obdaja Muštafo Kemala. Velika skrivnost obdaja Muštafo Kemala, turškega diktatorja.—Številne legende so se razvile glede predsednika turške republike. AXG0RA, Turčija, 2(J. decembra. — Muštafa Kemal paša je mož skrivnosti. Kot se večkrat priprodi, kadar je prizadeta osebnost take originalnosti, so vzrasle tudi tajinstvene storije krojr Kemal paše. Glede verodostojnosti teh pripovedk pa je opaziti velik dvom. Ure/ ozira na vsakovrstna domnevanja se lahko trdi, da je Kemal paša inspiracija velikega gibanja, kojega namen je regeneri- Nemški napad na francoske vojake. Japonski cesar podlegel pljučnici PARIZ, Francija, 26. decembra. Skoro istočasno, ko je pomilostil francoski predsednik Douinergue šest Xemcev. ki so bili obsojeni na zaporne kazni v zvezi z nekim s po1 ]>adoin v bližini Germersheim, se je za vršil nov sj>opad mod nemškimi civilisti in francoskimi vojaki včeraj zjutraj v Maiuzu. Ta spopad ir nanovo ohladil najnovejša prizadevanja, da se uveljavi spravo med obem narodoma. Dva francoska vojaka sta bila BEOGRAD, Jugoslavija, 26. decembra. — Dr. Korošec, voditelj slovenske klerikalne stranke, je včeraj privolil v to, da vstopi v kabinet, katerega namerava sestaviti prejšnji ministrski predsednik Uzunovič. Glasi se, da bo tudi hrvaška stranka, pod vodstvom Radiča stopila v kabinet in da bo s tem u-stvarjen narodni koncentracijski kabinet, katerega je skušal stvoriti kralj že dva tedna. Važno ministrstvo za zunanje zadeve ni bilo še izpolnjeno ter se domneva, da ne bo ministrski predsednik imenoval vsaj začasno nobenega na to j rati Turke. Stara Turčija, "bolni napadena, ko sta zapustila polnočni est o. j mož Evrope", je umrla in na nje- no božično mašo. ter bila grdo D J •" * L* *i v * J . • •• no mesto je stopila nova Turčija,' pretepana, soglasno s poročili, ki Kadic je objavil včeraj, da namerava postaviti i i ^ , - -,- - i , - . ' . rtl . J J J . r mlada m močna, koje cilj je na- so dospela včeraj v Pariz. Glasi hrvaško seljačko stranko na jugoslovansko narod-j praviti Turči no podlago. To je zelo značilno, ker odstranja nevarnost separatističnega gibanja Radičeve stranke. Nadaljni bistven preokret se bo tikal zbližanja z vsemi slovanskimi državami ter uveljavljenja slovanske solidarnosti. Na ta način se hoče obnoviti stari panslavizem, ki je vedno strašil po glavah nemških mogotcev. Pr ejšnji zunanji minister Ninčič je ugotovil včeraj zveccr, da je treba na vsak način ustvarit; združeno jugoslovansko javno mnenje, vspričo napetosti, ki se je pojavila izza sklenitve italijansko-albanske pogodbe. To je bila prva javna izjava, katero je podal prejšnji zunanji minister Ninčič izza svojega odstopa. PARIZ, Francija, 26. decembra. — Francoski V Parizu je bilo vzbuje- Smrt japonskega cesarja no veliko ogorčenje, ko je zavila vso Japonsko je dospela vest, da je v globoko žalcst. — sedem Nemcev napadlo francoske vojake v Mainzu. POLOŽAJ V NICARAGUI Ameriške sile so razorožile in razgnale "vstaše" v Nicaragui. — V interesu ameriških velekapita-listov so bile pregnane sile Sacase, voditelja liberalnih elementov. — Sprejem ameriških leta!-Truplo je bilo priprav- cev v m«kiškem glavnem mestu. Ijeno za prevod v Tokio. — Pogrebni stroški MANAGUA, Nicaragaua, 26. decembra, bodo znašali milijon do- Pod-admiral Latimer, ki poveljuje ameriški eska- larjev. — Hirohito je proglasil svojo dobo za dobo "prosvitijenega • 99 miru . mnenje glede njegovega bistva. Piscc nikakor no more reči, da j«"* napravil turški diktator nanj tak vtis kot ga hočejo nbiti ljudem v glavo nekateri ljudje. Spoznal je, da ni ničesar skrivnostnega na njem. Tz celega njegovega obnašanja jo bilo razvidno, da ni trinog, kot ira predstavlja gotovo časopisje. v , .Napravil je nasprotno vtis človc- zunanji minister je zanikal včeraj v posebnem spo- jca kateremu je ,v resnici pri sr- ročilu na ameriško časopisje resnico starega prego- eu blagor dežele, brez obzira m vora, da je najboljši način, kako ohraniti mir. pri- P°mP ki obda'a P°n*vadi ... ne glave ali ljudi, ki obvladujejo praviti se na vojno. . ^ usodo narodov. — Božič je, — je rekel, — dober čas, tekom ka- v Aziji. Xa drugi mnogo ljudi. ijo za vladajočo silo, se. da sta Francoza stopila iz cer-| kve. ko so ju Nemci napadli, strani pa je najti Francosko orožnitvo je uvedlo se-ki so mnenja, da je'daj preiskavo glede tega dogod-i Kemal paša brezsrčni despot, od ka. panike prevzet morilec, ki ne ve. j Ker niso bile poškodbe, priza-kako bi se izognil bodalcu. ki mu dete francoskima vojakoma res-je gotovo namenjeno. |ne, se bo cela stvar najjirž poza- Pisec tega članka je preživel bila. V političnih krogih Pariza , ar'H' terega se lahko razmišlja glede tega, kar se je storilo dosedaj za mir. Obenem pa je dal tudi Nemčiji kredit, da je uveljavila resnične napore za spravo. — Stari latinski pregovor, da je priprava za vojno najboljše jamstvo miru, — se je preživel. — Mi vemo danes, kakšne strašne posledice ima lahko tak način mišljenja in ob uri, ko je v duhu zapada vzbujen spomin na starodavni Božič, ki je od pamtiveka širil upanja po vsem svetu, je povsem primerno, da črpamo dobičke iz premišlja-nja o tem, kar se je dosedaj storilo za uveljavljenje miru. — Narodi so pričeli spoznavati, — da se morajo odkritosrčno posvetiti miru in da morajo skušati odpraviti vse avtomatične rizike, ki so bili dosedaj zvezani z izbruhi vojn. — Prvikrat v zgodovini delujeta Nemčija in Francija v dosego tega cilja. Vspričo celega sveta je to velik eksperiment sprave, temelječe na razumu. Briand je rekel nadalje, da je bil najbolj važni del poti že prekoračen in da je treba sedaj napeti vse sile, da se vztraja na započeti poti. — Kot dr. Stresemann in Chamberlain sem prepričan, da bo videlo leto I 927 novega duha in novo pojmovanje mednarodnih zadev in da se bo dejanski nekaj izpremenilo v usodah človeštva. Anglež hvali ameriška dekleta. LONDON*. Anglija. 26. dee. -Povprečna ameriška deklica iz današnjih dni je okrajno j>oizved>-valnega duha ter se zanima za vprašanja, ki ne zanimajo navadno angleške deklice. — je izjavil Richard Curio, voditelj literarn? zapuščine Jo*eph Conrada. ki se je vrnil semkaj s predavalnega potovanja po Združenih državah ter pojasnil nazore ameriškega ženstva v Weekly Dispatch. — Ameriške ženske ljubijo predavanja ter jih obiskujejo, a krivična se mi zdi domneva, da store to iz gole radovednosti. — je rekel. — Najlepše in najboljše ©-blečene mlade ženske v Ameriki prinesejo s seboj majhne knjižice, v katerih zaznamujejo vse, kar se jim zdi vredno omenitve. ADVEBTISE in GLAS NAHODA več dni v Angori ter imel priliko pa se bože, da bodo skušali Nemci sestati se s tem skrivnostnim mo-( izrabiti ta dogodek, da pospešijo žem ter si ustvariti svoje lastno umaknitev zavezniške vojaške kontrole. Domneva se tudi v nadaljnjem, da bodo prišli Franeo-cozi po prepričanja, da se ni na primeren način vpoštevalo prizadevanj Francije, da uveljavijo prijateljske odnosajerz Nemčijo. Dogodek se je za vršil približno ob istem času, ko je podpisal predsednik Doumcrgue oprosče-nja za šest Nemcev, ki so bili spoznani krivim napada na francoskega porotnika Ilueicrja, ki je bil oproščen obtožbe, da je ubil enega Nemca ter ranil dva. List Temps je poročal včeraj zvečer: Odredba milosti, katero je uveljavila francoska vlada, odstranja za Nemce zadnji izgovor za kampanjo, ki je bila vprizorjena po tem obžalovanju vrednem dogodku. TOKIO. Japonska, decern- j bra. — Kožic, ki je postal v zad-•njih letih neoficijelno praznik na Japonskem, je postal dan žalova-! nja. kakorhitro se je razširila novica o smrti cesarja Jošihito. Milijoni Japoncev so obiskali svoja svetišča tekom dneva ter molili za duha monarha, ki je "i umrl včeraj po daljši bolezni, pospešili vsled napada pljučnice. ►Skoro vse trgovske hiše v Tokio so zaprle svoja vrata. Ulice so zapuščene, zastave so na poldro-j gu in listi priobčujejo svoje no-j vice o smrti cesarja z žalnimi o-. kviri. Listi so tudi objavili, da je zasedel prestol najstarejši sin ce-Ilirohito. Dovršeni so bili že načrti za Kajzer je preživel dobre praznike. Prejšnji nemški kajzer . . f je preživel vesele beži- 15 "16till Idilt čne praznike v krogu svojih prijateljev. - -Navzoč pa ni bil noben njegov otrok. — Dobil je tudi darove iz Amerike. ustrelil svaka* prevoz cesarjevega trupla iz ■ Ilavama v Tokio, j Pogrebni vlak bo sestavljen v i pondeljek v Siši. nekako štiri mill je iz Ha vame, odkoder se bo od peljal v Tokio. Železniška proga bo odbdana z vojaštvom. CVsarska straža bo spremljala vlak ter bo prenesla krsto, na Ila-radžuki postajo, v bližini mesta, kjer počiva oče pokojnega cesarja. Na postaji bodo preložili krsto s truplom mrtvega carja na avtomobil in nr>vi cesar in njegova žena bosta sprejela truplo pri vhodu v cesarsko palačo. l»ojna ladja Jamaširo. ki ji1 zasidrana v bližini Ilavama. bo oddala osem in štirideset strelov, ko bo krsta s truplom zapustila vilo, v kateri je umrl cesar. 'J osi ftit o bo prvi japonski cesar, ki bo pokopan v novem cesarskem pokopališču v bližini Iladži-odži, predmestju Tokija. Dan rrsmičnega pogreba bo kmalu določen. Pričakovati je, da bo določen dan v februarju, ker mora poteči trideset dni žalovanja, predno je mogoče izvršiti pogrebne slovesnosti. Deček, star petnajst let,' Karola ne morejo najti, je ustrelil svojega sva-' PARIZ' 26- decembra. I d it «11 i • Nikdo ne ve ničesar, vsaj ofieijel- v Belleville, nakar je 0 prejšnjem romunskem pre- odšel mirno dovmev. 'stolonasledniku Karolu. katerega DOOKN. llolandska. 25. decembra.— Obdan od prijateljev in so- DELLECILLE. N. J.. w-c. rodnikov. je preživel prejšnji Louis Sarna. star petnajst let. s Scully, kjer se je nastanil in da nemški cesar Viljem najbolj vese-| tukajšnje Lake St.. je preživel bo- se nahaja na poti proti svoji dole božične praznike, odkar je bil (žični večer v ječi. Priznal je. da movini. ni bilo mogoče niti zani- ( se pogreša že dva dni. Poročil, da je zapustil predmestje Pariza, J Cel. izgnan iz Nemčije v svoj omreže-1 je ustrelil svojega 41 let stareira ni grad v mali holandski vasici, j svaka. Samuela Penenti-a. Deček Grad v Doornu je bil priča rc.s-lJe Rjavil, da je njegov svak grdo ničenega večera, katerega so se' Postopal z njegovo sestro, s ki+e-udeležili številni nemški aristo-irf> poročen več let in s k« krat je, ki so se seznanili ž njim!™ Je imel otrok, tekom njegovega izgona. ! Ubijalec se je udeležil bo?i«"ne- Žena prejšnjega kajzerja. prin-j"a slavUa- ki se je končalo na ta-cesinja Hermina. je dobila od svo- ko strašen način. Pijače je bilo se-jega moža dragocen kožuh. niče-iVec. Te dni da ni nobenega poštenega ned' .r . , , na oka h, se im je zajedlo v meso ter povzročilo globoko. |se jlh je rniilo domov vo,jc štc_ njira. tako liara m. more Uldi nih i listah dandanes bolj previdni kot so bm ve asi. Včasi so pisali ljubavna pisma, Place of basin e« of the corporation and addresses of above officers: 62 Cortlandt St^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y. O L A 8 NARODA " "Voice of tke People" Evory Day Except Sunday g and Holiday t. Za tslo leto aelja tut ea Ameriko m Kanado______$6j00 Za pol lota________$3.00 Za četrt leta________$1jm Za New York ea eoio lata $7.00 Za pol leta_____$3.50 Za inozemstvo ea aoU lata —$7,00 Za pol leta__________$9.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Olae Naroda" ytkaja vsaki dan irvzemii nedelj in praenikoa. krvavečo rano. Zdravnik je ukazal, da se mi odvzame ; železje. Toda mesto, da bi me bil obvezal, je odredil, da so me zvezali z debelimi vrvmi, ki so se mi zajedle prav-tako v meso. . . To je samo en odstavek iz ene^a poročila. In koliko je še drugih takih odstavkov in koliko je še družili takih poročil. Da, v romunski kraljici je zunanji svet proslavljal čedno pred.-taviteljico čedne vlade in čednih razmer. D opisi. Dopiai brea podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli poiOjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročiti- ( kor, prosimo, da »e nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje,'! _____najdemo naslovnika. "O LAS NASOD A", 82 Cortlaadt Street, New York, nTy^ Telephone: Cortlandt 2876• JAPONSKI CESAR Greensburg, Pa. site se. saj bo urednik menda rat. Že daljo časa se agitira med .Slo- objavil, venci in brati Hrvati za odziv Zaenkrat naj zadostuje, pa Glas Narodu ter pomor poplav- drugič kaj več. Iskren pozdrav jeneem. Ker je pa tukaj le malo vsem peči ar jem pi Združenih dr-Slovencev, huo si izbrali obširnej- žavah. posebno pa onim v Ohio si načrt, namreč prireditev skup- Pozdrav tudi Petru Zgagi. Prosim ne veselice in plesne zabave vseli naj mi pošlje note za ples podpornih društev naš«' naselbine.j eharleston, katerega ne znam ple-Vesoliea se ima vršiti dne 81. de-: sati. Pozdrav! eembra ali na Silvetrov večer. A. Z. Apelirani toraj na vse Slovence! Greensburga in okolice, da agiti-{ Willard, Wis. rate kar največ mogoče tudi med] l>liI«ženo vam pošiljam celolet- Xaroda. vrnilo domov večje šte- njim. tako nam ne more tudi nihalo iz Švice, kjer jih zelo cenijo.!če oporekati, da ta armada ni se-"Sl. Galler Volksfreund*' jim je stavljena iz velike večine dvom-izr^kel popolno priznanje v zidar- Ijivih značajev, katerih imajo ne-ski stroki. Kjer jih j»' več skupaj, kateri zelo čudno preteklost, si naročijd časopise ixv imajo svo-j Temu se pridružuje še dejstvo, jo čitalnico. V Curihu so imeli le-;da so plačani, kar že samo na sebi to> tudi svoj pevski zbor, ki ga je jemlje jamstva za dobro moralo vodil vpofcojeni nemški profesor. j v njih vrstah. Predstvljajmo si kateri se zelo zanima za slovenske "Wallensteinovo armado, ki je bila pesmi. | sestavljena iz "Soldnerjev". Drža- |Ia je skupaj roliko časa. dokler ji Na pomoč. ;je bilo vse dovoljeno. Gorici hočejo priskočiti tudi j Oboroženi in v brezdelju so mi-italijanski visokošolci. Vseučiliške ličniki od jutra do Večera in od fašistovske skupine bodo v krat-' dolgega časa ne vedo. kaj bi pokom zborovale v Rimu. Tja poj- čeli. Zato pijejo in igrajo ter da-dejo tudi goriški visokošolci in jejo ljudem s tem slab vzgled, ob! bi to zapisal, je najina ljubezen Turati jih predstavi Mussoliniju.; enem pa spravl jajo tudi državo v zavedno končana kateremu izročijo lep album, ki bo j slabo luč, zakaj ni pri nas tako za-izražal globoko udanost "svete"'i bitega kmeta, da bi ene pomislil. Gorice fašizmu. jod česa ti brezdelni ljudje žive. Gorica trpi in upada v novih, Kar jim ostane časa od igre, pi-razmerah, podrejena je Vidmu itiijače in lovenja žensk. ga uporab-od nikoder ne znaka, da bi se dvi- ljajo za šikaniranje naših ljudi na gnila na ono pozicijo v obmejni,vse mogoče načine, pokrajini, kakor so jo sanjali "ne-j Posebno so postale tolpe teh odrošenci". Ali bo album kaj po-1 ljudi nadležne zadnji čas, ko so označena s podpisom in naslovom, dandanašnji pa redkokedaj da moški iz rok pisano besedo, katero bi zapečatil s svojim pravim imenom. - Včasi so igrala ljubavna pisma veliko vlogo. Toda če bo šlo tako naprej, bodo polagoma izginila, oziroma bodo brez vsake veljave. — Povej mi. da me ljubiš. — pravi punca fantu. — Povem ti lahko in tudi prise-žem li. če hočeš desetkrat zaporedoma. Kakorhitro pa zahtevaš, tla masral no naročnino Glas brati Hrvati, ki spadajo k tnkaj-j \ šn ji m slovenskim organizacijam Cmlno so mi da so 7 Willnrdai bodo]tako redki dopisi, kljub temu. da i ni so baje slbvcnsko }>atrijo. I>ne 25. decembra je umrl japonski cesar Joliišitu. Bil je 123. japonhki cesar. Za njim bo vladal Japonski'ter tudi med drugimi, ki ne njegov najstarejši sin princ Ilirohito. Pokojni je bil starlsami rita,i l0jra vabiU,< so kar,ima vas nekaj nad petinštirideset let ter je bil slabič v telesnem |injbolj J110*0?"0 . ^leleze z?bave.|^ ^ , , . lr>it.Ai*» hn nnrpinnn iI nirMin lo "tviufj in m duševnem oziru. ; za pomoč vsieti popiave pnzaae-! I šla starka zima ter nas je ogrnila V Št. Vidu so aretirali ištiri mlade fante, ki so se vračali domov z neke prireditve v Postoj- list dosti naročnikov v ijn. Slovencev je dovolj tu j je s krikom 0ffr0va, za in tudi dosti tične pesmi in eden izmed njih se i j«- > niiAuui u^iTvtii /.a . . . repu- katera bo prirejena izključno in in<11 (,OST1 ''asa ^ bliko in svobodo. To da bi bili za pomoč vsled poplave prisade-j lwspbno ko J«' ! storili slovenski fantje v korijeri Zadnjih par let so ga imeli zapitega, ker se je njegova'*™ bratom v domovini. |sla starba ^ ogrnila | vpri-o drugih ljudi Fantjo so y slabomnnost popolnoma razvila. Končno ga je huda pljučnica rešila zemskega trpljenja. j Delavske razmere so sedaj raz-J* ^ojo belo suknjo. Obenem Je|zaporll Jn c.akn jih najbrže ostra (meroma dobre, zato bo vsakdo | napočila debelubastim | obsodba je povsod i dovolj. more vrje-da našujlh I lažje pogrešil par centov v zave-, Šetincem zadnja ura. Skoro sle-: 0vadnhov I . • ■> "i - v . . _ i • i i- v i h r>rni fl.l Yi 1 f* vi i in t i i r%lr in stnb 7vi. ' _ jsti. da jih je žrtvoval izključno le herni dan »lifiati jok in stok zvi-:Ra2goden -lovok pa ne Xa tisoče ljudi po Japonskem, si je prerezalo trebuh, bednemu rojaku v domovini. . torepih živali, ki morajo dajati da bi sp fautje Y ko so culi vest o vladarjevi smrti. To je star japonski običaj, to je izraz največje žalosti. Japonski narod, broječ nad šestdeset milijonov duš. bo celo leto žaloval za pokojnim cesarjem. Vršile se bodo žalne demonstracije in žalne službe božje. Prestolonaslednik ne ho v znak žalovanja celo leto zasedel prestola. Kam zapadnjakom se zdi vse tu precej nazadnjaško in skoro nepojmljivo. Japonski narod je na eni strani ostal zvest svojim prastarim tradicijam, na drugi strani se je s čudovito vnemo hitro prilagodil zapadnjaški politiki in zapadnjaskim metodam. A' moderni vojni je najbolj nevaren tisti vojak, ki z neomajno vero veruje v cesarsko in kraljevsko nadna-turnost ter se istočasno zanaša na neoporečen uspeli modernega orožja, ki mu je poverjeno. roraj nasvidenje v petek 31. življenje, da se bo nam far- i ra2merah spilKali (lo takih Vzkli- deeembra v dvorani Hammer ^dilo. Ej. če bi Pe- ko ysi Jobro yedQ ^ — - - ter Zgaga vedel, koliko klobas Plan. Začetek ob 7. uri zvečer, i Vstopnina za moške 50c. dame hnam° tuka^ bi mn vos o-K. ,izpri b°m d°bl1 f^I dr"|in krik. Oni ljubijo zastave, uni- zavljanski papir, bom skusal po- forme „odbo in krilate besede.' Usoda učiteljev. čem odprl vrata, če mi obljubite, da boste stopili pred menoj v moj kvartir. . . ker je vse tako neznansko drago. , . -r. , i it-- , fsestvo prodati ter se bom liodal Delavcu z veliko družino ne kaze , . „ za nekaj časa drugega kot da se zadolži. tem DandanŠnji je reklama vse na svetu. Romunska naprimer je potrebovala reklame. Romunska kraljica je prišla v Ameriko, in nek svobodni Amerikanci so padali pred nio na kolena ter ii cov tuka' razmcronia Jilko 1 *' d 1 i , , - ■, < J < poljubljali roke. 1o" Jc Slcrr ,u'kaj dnwin par sam v staro domovino. korakanje v vrstah in svečanost i Učitelji, proti katerim je bilo raznih prilik. Mussolini jih pozna.'uvedeno odpustno postopanje, dodo ! slučaju je seveda vedno kapitali-j K,'vez kl odvisen samo . zalo jim dal v obih- mf.rj vsega bipo od naučnega ministra še dt stični suženj. To mesto šteje krog!°d ^ll,zka svojih rok. Plačajo ! jn oznavlja' njih ogenj od i ftožiča odgovore na svoje nanj po ateri'Ktotisoč prebivalcev, toda Sloven-!kv0i'|em od 30 50 centov na dno do dne d;1 mu po]aga.vediio| slane opravičbe. Zagotavlja se. d,- Kraljica Marija je s svojim obiskom povzročila, dairijt uro. Zadnjič sem čital v listih, da | r, am o v Los Angeles in v bližnji | okolici nad sedemdeset tisoč lju-1 tli brez tlela. novega goriva. j se je minister oziral na nekatera Druga zadeva pa je. da so faši-j izvdjanja in da ostanejo dotični- ! cv, ki si pa večinoma vsi pe<-ln-! ..... "" ' *" " ^ti. tu mislimo uniformirane mi- ki še nadalje v službi, nekateri pa rijo. Peči ar ji se s svojo kuho ja-idi lut>z tIela- jličnike, plačani. j dobijo naznanila, da so odpušče- je povprečnemu Amerikancu Romunska neka bajna de-!k<> postavijo. Stavim, da bi mar-! '"^rav jam VOH vso skupa.1 terj pOYI.gen pogled bi sodil, da se ni iz službe in bi bila vsaka na- zela onstran morja, V kateri so same lepe kraljičine in ^tera gospodična vseh deset pr-jVfUU VOSlMm ^X^be-ar : tc\m,,0žic° ^,vujcj° iz daljna prošnja brezuspešna^ Prti- , . . . 1 stov obliznila. če bi dobila takega j__" - " valnosti za srIa5ajo. Včasi j bil tu. Išče ga Rev. F. Jevnik, | Italiji vlada prevelika obljude-; teri je že od 1. septembra v disci- diji. Romunska kraljica je s svojim sijajnim potovanjem po Ameriki zasenčila marsikatero poročilo, ki bi vzbudilo v inozemeih povsem drugačno mnenje o romunskih razmerah. Naprimer naslednji odstavek iz poročila nekega romunskega političnega jetnika: — . . . Nato je prišel generalni inšpektor Baciulescu terj me zaslišal glede istih stvari. Ko sem ponovil svoj odgo-j vor, me je izročil službujočemu komisarju Georgescu-juj ter odšel. Komisar Georgeseu mi je zvezal roke v ne ko železje ter krepko pri vil. Nato je pričel z *4 zasliša vato jem Georgeseu, bivši žanadrmerijski narednik in neki policijski agent sta me jela pretepati z gumijevkami terj bnnati z nogami, dokler .se nisem onesvestil in zgrudil 11a tla. Jjabko si predstavljate, kako sta me pretepala! Kontno me je spravil komisar zopet k zavesti ter mi zakričal grozote; "Premisli si stvar, zakaj sicer se ti bo slabo go-Iztrgali ti bomo kosti iz sklepov in povedal boš več, ves." Cez uro je prišel zopet ter me vprašal ponovno, stanoval. Ko sem izjavil, da tega ne povem, ker da bi trpeli ljudje2 ki so mi storili toliko dobrega/ jih je bil ves list poln sedaj pa ni j i | 1 o njih ne duha. ne sluha. Le ogla- i Box 251, Forest City, Pa. Jx 'J7&3* ZA DENARNE VLOGE, ki jih prejmemo do vite vi i 13. januarja 1927, plačamo po — 4% obresti že od 1. januarja naprej. Mesečno obrestovan je je posebna ugodnost, ki jo nudi naša banka vlagateljem. Vse vloge stoje pod nadzorstvom bančnega oddelka države New York. Ob Novem letu se Vam toraj nudi ugodna prilika, da pričnete novo oziroma povečate staro vlogo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ! pokolenje. Vse kar je bilo lačnega, se je zateklo v vrste plačanih vojakov t erne vlade. Kjer je kruh. je tudi j zvestoba. In dokler je kruh. bo tu-1 j di zvestoba. j Iz tega je razvidino, kako različni so ljudje, ki so se natrpali ' v črno armado iz vseh strani države. Nemaniči, pustolovci, kru-borci ki so dobili jesti in dovolj prilika za svoja ekscentična deja- { nost. Brezdelje je vedno veeje, ( plinarni preiskavi, in proti Franu j 'ker ni vee polj. na katerih bi za-J Kramarju, učitelju, v Višnjevcu. jposlili vedno naraščajoče množi- " T • lilgftlgAllglfl ice. Kakor nekoč v Rimu, se čtije; Sm)VENSKO ~ AMEKlKAHSlU j danes v Italiji klie: "Kruha, kru-j i lia!" Kljub temu, da je Italijan, j ; posebno v južni Italiji, skromen i da je samo enkrat na dan. jim ni; ; mogoče živeti. ! Pri milici pa dobijo plačo. Pet- j najst lir na dan. v izrednih slu-! čajih še več. To je za človeka, ki ] je bil nabajen jesti enkrat na dan, i f grosjiosko življenje. Xi čuda. da j so me miličniki po večini južni; Italijani, katerim se še po laseh in obrazih pozna gTŠko ali afriško KOLEDAR ca leto 1927, Koledar ima izredno izhrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi vosti. TRISTOLETNICA NEW Y0RKA (s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca • decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo {7<»dil obtožencu dvo leti zapora, najvišjo kazen, ki jo določa paragraf. Ako se dva ljubita, je vedno tisti močnejši in bolj vpliven, ki je manj zaljubljen. Ko so romunsko kraljico vprašali. kako ji je ugajalo v Ameriki, je odvrnila : — Oh, bilo je krasno, krasno kot v sanjah. To ji rad vrjamem. Tudi meni se včasih sanja kaj krasnega — da imam na kupe denarja, da -sem deležen vseh blagoslovov tega sveta, ko se pa prebudim, spoznam, da sem v Homes-teadu, da se je treba hitro obleči ter se podvizati, da mi train pred nosom ne ujide. Xekaj podobnega se je tudi romunski kraljici zgodilo. V Ameriki je videla razkošje, ki je stokrat večje kot vsako kraljevsko razkošje, -občevala je z milijonarji. po kleteh raznih bank je videla na stotine milijonov dolarjev in zlat-a; vse jo je častilo, v-?e se ji je klanjalo. Toda ko si je dobro zineucala oči, se. je zuasla v Bukarešti na Komtmskem. In v hipu je bilo konec krasnih sanj. Mussolini kot minister notranjih zadev. Dopis iz Rima.} Mu POGLED NA BELO HlSO niju je treba priznati,'prebivalstva ne dajo vet* smotreno da ni ttamo mnojrostranski. tem- upravljati. I*o vojni se je ustanova" naravnost vsestranski. — Do vilo j>ei novih provinc za okupi-bolonjskega atentata je ime! v * rano ozemlje. Da se torej uprava svojih rokah združeno ministrsko spravi v sklad s številom prebi-predvednistvo, ministrstvo z* zn- valstva. se ustanavlja 17 novih nanje stvari ter vojno, mornariš- provinc, ena pa se ukinja, tako da ko in aeronavtsko ministrstvo, v ima doslej Italija 92 provinc, po atentatu v Bolonji se mu je za-. Najznamenitejše izpremembe v zdelo, da bi bila javna varnost tem I»ogledu so se izvršile na Pri-najbolj zavarovana, če bi jo tudi morskem, na severnem Trentinu snm imel v svojih rokah, pa je po- in pa v severnem Pijemontu. Xa slal Federzonijn, ki je nad dve le- Primorskem, kjer je prebivalstvo ti vodil ministrstvo not ran. stva- jugoslovansko, v Trentinu. kjer r»t v kolonije, to se pravi v mini- je nemške, in v Pijemontu, strstvo za kolonije, ministrstvo je francoske narodnosti, notranjih Kvari pa je prevzel f Rakor 2nano je ^ ^^ fa <> .« . , .i k j ot- je imel samo še šistovskih atentatov na posestno L Federzoni da je v ministrskem svetu,stanj prevzel Mussolini sam, e v seji ministrskega sveta podtikaj izčrpno |>oročilo o to-p vnem svojem delovanju. >r je poročilo o tej seji itali- janskega ministrskega sveta že itak znano, ni treba ponavljati od začetka do konca vsega onega, kar se je govorilo in sklepalo v riško deželno avtonomijo in ves slovenski del Goriške, izvzemši i Kras, priključila videmski provinci. Namen tojra ukrepa je bil ja-j sen ko beli dan. Šlo je pač za to,I que. pa se nahajajo šele ona plesišča, ki so za Pariz tako karakteristična iu ki imajo za tujca naj-j več privlačne sile. Majhne kavar-[ ne. rest orani in bari s stenami, obloženimi. z rumenim mozaikom, i pulti od mehkega lesa, bogato i okrašeni z medenino, vse v stilu 1 versaillskih salonov. Razpoke ve-| likih zrcal so spretno, zakrite /. umetno naslikanimi pajeevinami j metulji, cvetlicami. Iz pritličja vo-j <1 ij<> ozke lesene stopnice v gore-i nje nadstropje. Tam je pravza-: prav šele plesišče. Tu se nahajajo najbolj preprosti ljudje: delavci. ! služkinje, šoferji, težaki in tržne j prodajalke, čudne eksistence, zu { katere je menda plinska razsvet-j Ijava prava sreča, j Zatemnjeni glasovi harmonike i igrajo davno pozabljene poulične i šlagerje. kljub temu pa vzbujajo j prav posebne, sentimentalne ob-j čutke. ki >e jim vdajajo ti ljudje. I ki nimajo nobenih iluzij tako ra-! i *rcba dajati odgovor, tudi odiro- potegml nase vso deželo od Bovca , , u rj." • v rr i , varjal za sest, za dvanajst, za vse? do Idrije in \ lpave. Za slovensko ' . . ! , .. „ i - i -i-i I — Kajti tudi to je jasno, da sru prebivalstvo dežele io bila prava' . ^ ____i . ____ ... , Mussolini prav pogosto tudi uo- muka ta premestitev uradov iz ' K ^ •, .. , , - , i lomi. za šest. za dvanajst in še za uorice v \ idem, ker je moralo za _ t opravke pri prefekturi in drugih p* uradih v Vidmu trositi drag čas' in težak denar. Po štirih letih pa liste, prav dobro vedela spominjati, fce je po bolonjskem atentatu dogodilo v Italiji marsikaj. o čemer se je pač pisalo na dolgo in široko v inozemstvu, docim ni bilo v italijanskih listih besedice o onih dogodkih. Bilo je demonstracij pred inozemskimi konzulati, zlasti pred francoskimi in ne samo h krikom in vikom, — temveč tudi z dejanskimi naskoki je sedaj uvidel Mussolini, da jej - bilo je faši.stovskih napadov na 'bilo nkinjenje goriške samostoj-nasprotnike fašizma, in kakor se nosti velikanska napaka. Xame-morejo vsi prav dobro spominjati, sto. da bi se iz Vidma poitalijan- •-0 fašisti vdrii v (roriei v sloven- čevalo slovensko prebivalstvo po- - k Trgovski dom. slovensko grle-j deželi, je dežela poslovenjevala.j Dunajski list "Dt r Montag" pri-ško dvorano, kjt-r ><> uničili tako da so se v italijanskih listih 'naša senzaeijonelne vesti o trgo-rnahme v*e, kar jim je prišlo pod čimdalje bol j čuli obupni klici na vanju s človeškimi skeleti, ki da še roke in da so enako gospodarili, pomoč, češ, italijanska Gorica iz-' j** po Avstriji močno razširilo in i opozarja na ventuelne zlorabe. — TRGOVINA S ČLOVEŠKIMI KOSTMI Zločin pijanca. V Dogdanovcih v Slavoniji je odigrala te dni grozna rodbinska tragedija. Seljak Ante Korač se je pozno zvečer totalno pijan postaje. Vsi vlaki so sedaj umaknjeni s te proge, ki ji- pokrita z debelo pastjo siie«;a. I tu rja je si-eor že nekoliko popustila, sneži pu še v gostejših kosmih Kakšen pa vrnil domov. Ko mu je žena to o- je pravpazaprav položaj med Vr-čitala. je Korač potegnil nož in kovinami, in Gračeom. ne ve nih-7. njim nesrečni ženi. ki je bila v če, ker ni s temi kraji niti tele-blagoslovljenem stanju, razparal"fonske niti brzojavno zveze, trebuh. Prepeljali so jo v bolnico, i kjer je že naslednjega dne umrla. Lastno hčerko utopila. Embrio se je zadušil v materinem! Kakor sino že omenili, je pred telesu. Korač je bil izročen so- sodnim stolom v Zagrebu sedela dišču. i na zatožni klopi služkinja Mari- Razjarjena množica ga je hotela ja ICoprivnik, rodom iz Gorenje ubiti. Orožniki so ga le težko u-,vasi. ki je svojo ti mesecev staro branili pred ljudsko jezo. j hčerko Viktorijo utopila v neki t luži pod Zagrebško goro. Obto-ženska je priznata čin. Otročička je imela na reji v Sloveniji, a ker v Narodni tiskarni. O yseh ' jrinja v slovenski okolici, nasilnostih se je pač pisalo ija pri ustanovitvi t Potreba avstrijskih univerz in u- m.remstvu. aH v Italiji jih ni o.. ,,rovill(.e Vr,Ji!i Mussolinija pred-!niet,,i5kil1 l>° okost-iih- i'riivi menjal niti en list. V Italiji se Vsem isti razlojrK kaUor so vo_|ta list. je sicer pravilno in neopo-sf>loh ni vedelo nič o \-sem tem. l]in tedaj ko priklopil Goriško i :-refektllra v Gorici, kateri je!''emski interesentje preskrbujejo lementi dvomljivega 'Izvora. Un<1-! odmerjen zelo ozek delokrog, z 2 ^aterijalom Ciganom prihod v Zagreb zabra-njen. V jireiskavi glede znanega raz- mu ni mogle retlno 'plačevati rej-bojništva na cesti Zabreb-Sesvete1 ^ine, ji je rejniea prinesla otroka se je ugotovilo, da so'zločin izvr- v Zagreb. Nesrečna mlada mati. šili cigani, ki imajo na vesti tudi katero je med tem njen ljubimec mnogo tatvin v okolici in na peri-, ™pustil, je skušala spraviti otro- ; -ička v tleč ji dom. kar pa se ji ni Aretiranih je nad 200 ciganov' nosročilo. obupu je otroku kon- feriji Zagreba. e nad 200 eigano ki so bili — v kolikor se je krivda'<*ala življenje. Državni pravdnik mogla dokazati — kaznovani, o-'-i'1 predlagal za obtoženko smrtno ct let t.-ž- • ' h • * no bivanje. Potepanje in zlasti; Kv ječe. prihod v Zagreb jim je strogo pre- Esperantski tečaj na višji peda- povedan. goški šoli v Beogradu. Po odobrenju rektorja višje šo- :ih sredstev ima -akoni. ki zabranjujejo trgovanje | Vlaki in potniki zameteni v snegu. J(1 v i»e0o-rafiu je bi1 m z ivodu sta strogo je treba obsojati de-| prefektura dovolj, zlasti sedaj, s človeškim okostjem, tako da soj Promet z Dalmacijo in vsem! nedavno ~otvorjen esperantski t e-m o nst racije proti tujim konzula-! ko jo finska avtonomija popol- ^ znanstveni zavotli v teh d,že- iIrvatskim Primorjem io bi, o. 4le-:čaj. Tečaj je organiziral in sam ton. in pa nasilja na poslopjih. kijnoma UfronobIjena in ima prefekt|»ah prisiljeni kupovati okostja vjt.rmbra prekinjt.n in je zlasti HrJtlld: prejava Svetislav Petrovič. jperantske uč- je, ki «*o izgnani iz fašija. izzivači in taki. ki bi radi ribaril v kal- j vsemi sredstvi, ki so ji na razpo-i A nekaterih evropskih državah llago. delala na Čim hitrejšem po-jkakor tudi v Ztiruženih državah nem, povaročli incidente, kateri se, italijančcvanju slovenskega pre- -Severne Amerike obstojajo strogi morajo najstrožje obsojati. Zla- bivalstva_ In takj so namenjena ka olmkemu bogo- v p(Kleštatih svoje najvdanejše! inozemstvu. Pred kratkim je sklc-|vatsko Priniorje popolnoma odre- pisec najnovejše es sluzju m proti duhovščini katolis- služabnikp in vnete pri{ranjar.e. ki\n\\* s posredovanjem nekega ;,-|zan<) od SVllit.,ri| zalci]ja s„ežni ne knji-e kr cerkvt'- naPram katcn J° fa-sl" bodo roko v roki s fašistovsko^-meriškega zdravnika neka ameri-jvjharji iu i,.(]tM1(,imvla 1)uria razJ zem vedno kazal iu mora kazati svoje največje spoštovanje. Nasilnosti, pristnih fašistovskih na-silstev proti lastnini "drugorod-cev" in proti "drugorodcem" samim, pa Mussolini ni blagovolil omeniti in seveda še manj obsoditi. V splošnem pa se je morala vsa italijanska javnost ono jutro |*> seji. ko so ji prišli v roke listi s poročilom o seji ministrske«-« sveta, naravnost prijemati za vo, ko se je tu čitalo o nasilstvih, ki jih vendar — "ui bilo"! Saj je vendar vse časopisje tedaj objavljalo poluradne in celo uradne vesti, da v vsej Italiji vlada absoluten mir in red. Sedaj pa kar naenkrat poročilo Mussolini ja sa-meg-a. ki pravi, da je prišlo tedaj v 14. provincah do vse obsodbe vrednih incidentov! Zaključek je čisto naraven: ker se Mussoliniju mora verjeti, ko lagala tedanja poluradna in uradna poročila! Mussolini je nadalje poročal, da je zaslišal prefekte vseh provinc, da si na podlagi njihovih poročil ustvari točno sliko notranjega položaja v državi. Posledica tega zasliševanja je bila. da se je Mtts-soiim odločil predvsem ža korenito izpremembo v upravni razdelit tajno policijo že skrbeli za tojška univerza dobavo šestih kom-|sa j;,j0 dalje, po Liki Se z več jo da se bo vsak poizkus manifesta-]Petnih garnitur človeškega oko-|t|itostj0 kakor zadnp. dni Ka1.. cije narodne zavesi i zatrl že v kali. Za slovensko ljudstvo na Go- riškem prihajajo brez dvoma časi. ki bodo še znatno težji kot do-, slej. Enako kakor na meji proti Jugoslaviji z jugoslovanskim, je u-stanovil Mussolini tudi v severnem Trentinu proti Nemški Avstri- stja. Cena dobro ohranjene kostja je precej visoka. Toda človeške kosti ne služijo zgolj v poučne svrhe. nego izdelujejo iz njih tudi razne predmete. Tako pripravljajo iz lobanj in nekaterih drugih kosti pepelnike, nože za papir itd. Ker obstoja bojazen. da so ti izdelki iz človeških Za nabavo novih železniških pragov. Prometno ministrstvo je skleni- ji novo provinco z nemškim prebi-|kosti ]>ri5H ™ ^dovoljen način v valstvom, bozensko provinco, ki promet, ni izključeno, da so jih bsega bozensko, meransko in brix- Prodajalci izropali na pokopališ- i * ensko okrožje. Tudi tu ga je vodil cn-isti namen, namreč, da naj pre- fektura z majhr.im -clelokrogom tem tcmeljitejše vtsi svojo nalo-fro: najstrožje naziranje* tujerodnega prebivalstva in asimilacija. V Aotski dolini, kjer je prebivalstvo sicer francoske narodnosti. ali vendar že toliko asimilirano, da čuti italijanski, jc pri ustanovitvi posebne province gospodi-na Mussolinija f>ol«g ideje nadaljevanja asimilacije do popolnega italijančenja. vodila predvem misel, na kar najboljše zastražen-je meje proti Franciji in Švici, ker so v tamošnjem hribovju tisti prehodi, po katerih nasprotniki vi države, potem pa za izpremem-' fašizma in fašistovskega režima bo prefektov v naravnost presc-[skrivaj prestopajo mejo. neti j i vo velikem obsegu. V zvezi z ustanovitvijo novih Kot razlog zu izpremembo v n pravni razdelitvi države se nava provinc, je seveda, kakor je rečeno že zgoraj, razsežna premesti da je prebivalstvo tev prefektov. Premeščenih ali e&sa toliko narastlo. da se noronaraešcenih jih je 5, upoko-s t&ko velikim številom jenih 7l stavljenih na razpoložen- Poklonitev dr. Francetu Prešernu I)ne decembra popoldne so se letošnji osmošolci pod vodstvom svojega profesorja poklonili pred spomenikom našega pesnika-prvaka dr. Franeeta Prešerna v Ljubljani. Preteklo je namreč 126 let. odkar se je kot najstarejši sin rodil pri Ribiču v Vrbi na Gorenjskem. V kratkem govoru je profesor pojasnil pomen tega velikega dneva za Slovence, ko je stopil fesor pojasnil naš največji roma-tik. s cigar pesmijo lahko brez strahu stopimo poleg Puškina. — Mickieviča in drugih. Končno so osmošolci zapeli Prešernovi "Luna sijen in "Mornar" ter narodno '"Spomladi vse se veseli". Dokaz, da v njih močno gori Prešernov slovenski narodni duh! 'strofalno neurje je imelo za po- . , ; i j- j • i , . /o. da nabavi UHl.OOO normalnih, tsledico, da je bil oodirajoč \"se.' njena, kar ji je bilo na potu. Kakor poročajo iz Zagreba je Še slabši je položaj v Liki. Via-i zaradi snežnih žametov v Liki ki. ki so krenili iz Zagreba proti j prekinjena železniška zveza s Splitu ali obratno, so se ustavili | Splitom. Liška proga je v nekate-na postajah Jasenlcah, Rudo pol je J rili krajih popolnoma zasuta s sne-in Blato. V -Tasenici je obtičal jgom. vlak, v katerem je bilo tudi okoli1 m-, . . , • , m , ■ Tihotapstvo z aeroplam. 200 vojuikov brez hrane. Ta vlak . V.. -, - 1V , . „ , „ , ,. i -Jug. oblastim v Sibeniku je bi- je odšel iz Zagreba ze v nedeljo' . . .. , , .. . . . , , lo objavljeno, da se zadnji cas vr- ni: bi ga na potu skoro zameteli«. ... .. _ ,. ,.. * , . , i si živahno tihotapstvo z ltalijan-sneg. Železniške oblasti so ukre-j ... . , . w . . ^ , , , skimi aeroplam, ki prenašajo pre- mie vse potrebno, da se zalozi vo-;, ,, . . * .. - , , . . TTT11 , ko \ elebita tihotapsko blago. Ju- jastvo z živežem. \ Blatu lezi sneg , . t l ' . T goslovanske oblasti sicer cesto o- PARIŠKA PLESISCA Nepoboljšljivi Nemci. V Nemčiji je izšel "Patrijotičn: : koledar", ki kar mrgoli od nestrp-; nega šovinizma. Naj omenimo !• i neka j naslovov Člankov, iz kate-Plesišča so glavni faktor slav- rih 1)odo ^itatelji sami izprevido-nih pariških noči. Tudi f-c bi ne j5 da so Xemci v jedru še dane-, imel Monmartre velik.- tradicije osem let po katastrofalnem pora-umetniške boheme, bi zadostovala | zu njihove vsenemške politike, ne-ostala plesišča zato. da bi slovel ta : poboljšljivi megalomani. — Evo: najbolj tipični pariški mesni okraj, Nemčija izvojuje v gigantskem po vsem svetu. In teh plesišč je ra- boju proti združenim sovražul-zen splošno znanih "mlinov". — kom Vzhodno Afriko. — Krorj-" Motil in Rouge . "Moulin de It nje cesarja v Versailles«. I/-Galette" in drugih velikih z lam-' mozgana Francija tropeče že ob pijoni okrašenih plesnih lokalov sami misli, da se bo v bližnji bo-nebroj. majhnih in zelo majhnih.: dočnosti zbudil iz spanja German-\"sa manjša plesišča so združena velikan in planil na Pariz. Itd. >! 1. z bari. V teh lokalih se zabava ! preprosti pariški meščan. Vstop je navadno s ceste. Gosti sede pri kozarcih vina ali pri kozarčkih žganja, in sicer navadno s klobuki na glavah. Godbo oskrbuje navadno samo glasovir in jrosli. — Občinstvo je precej pestro: pustolovci. trgovski uslužbenci, vojaki, mornarji, dekleta s pobarvanimi ustnicami, tekačice iz velikih trgovskih hiš. midinete. gledališke statistke. modeli, šivilje. Poleg tfh priprostih lokalov na bouh vardu eksistirajo v mirnejših ulicah tudi 1'inejši lokali, ki jih je ustvarila konjunktura. Ti lokali nimajo samo francoskih napisov. marveč tudiaugleškc, italijanske in španske. Posvečajo pa jih večinoma tujci. S svojo temot-no razsvetljavo, perzijskimi preprogami, na katerih blest e imena svetovno znanih solo plesalk, so čudesa razkošja in elegance. Naj- Kje se nahaja JOHN V1CIC? Pred letom je bil v Mississippi in pot-em ne vem nič več o njem. Prosim, če ko ve. da mi poroča, ali naj se pa sam pavi bratu: John Vičič, Box 27, Brown-town. W. Va. (l2x 27.28 i NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnini srcem naznanja :ao vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naš ljubljeni sin. oz. brat iu bratranec previden s sv. zakramenti zavedno v Gospodu zaspal. Star je bil komaj enoindvajset let. Z vseh .-»trani so prihajali l.j i-uje čut k njegovemu mrtvaškemu odru ter so mu prinašali vene * in cvetlice v zadnji pozdrav. Rojen je bil v Salidi. Golo. Komaj tri Ic-I ta je bil star, ko so se stariši pro- . .„. „ , selili v Californijo. Operiran je bil elcfrantnejsi jtariski lokal je v Rue . . , , T.. T. , - .'v grlu ter pri tem izgubil tlo>,ti I igalle. Pravijo, da znaša dnevni', . „ . ...... , .. , . , . , . . , . _, .. ^ i km. \ bolnišnici je bil deset ted- doiiodek teh podjetij povprečno u ni r,^ - , ' '. ' nov. Njegov brat Frank mu je SO.OOO frankov na dan. Pri tem pa > , . T , , , . - , - - . , . . ' .dvakrat dal nekaj svoje krvi. isto ne smemo pozabiti, da ima. ta lo- pažajo te aeroplane, ali jim ne morejo do živega, ker mečejo svojo 2 metra, v Jasenieah 2 metra in pol. v Vrhovinali tri metre, v globinah med Blatom in Rudim po-, ... . ,. j , robo svojim pomagacem v neob-ljem pa dva do pet metrov na de-' . , . lljudemh krajih. Tz garnizije v Karloven je od-1 šlo s posebnimi vlaki nad 300 vo-l Trgovina z lesom v Trstu jakov pod vodstvom inžinirskih silno upada. "Rivista Marittima" strokovnjakov, da očistijo vsaj za! konstatii*a, da je znašal v pr\^em silo progo Plaški-Vrhovine. Po lanskem poletju lesni promet v skrajno napornem dehi se jim je to vsaj toliko posrečilo, da so mogli pomožni vlaki prepeljati ponesrečene - garniture na izhodne Trstu 180,000 ton. letos v isti dobi niti 140,000. Tako je tržaška lesna trgovina letos za 50 odst. slabša napram'1924. . -..-„. :- kal samo za kvečjemu 40 oseb prostora. To luksuzno podjetje j>' last ruskih umetnikov. njegove slavne specijalitete >>o ruske plesalk«'. Na velikem bcnile'vardu sredi Pariza se nahaja plesišče poleg plesišča. Vsak večji hotel priredi vsad dan "five o'clok tea ' s plesom. Saksofon, zamorske vizaže,. jazz band, pestra mešanica črnih smokingov in blestečih srebrnih in zlatih brokatov. Tu najdemo vse. kar so posneli civilizirani Evropejci po črncih, vse primitivnosti črncev, s katerimi si hočejo civilizirani Evropejci osvežiti in pomirite razdražene in utrujene živce. Onstran velikih boulevardov. za velikim trgom de la Ttepubli- tako tudi bratrance Frank Pernic. Toda vse skupaj ni nič pomagalo. Vsem prisrčna hvala. Hvala tudi prijatelju Johnu Ogrizeku, ki je baš pravočasno dospel iz Alaske, da nam je pomagal v žalostnih urah. Hvala vsem rojakom, ki so čuli ob mrtvaškem odru ter pa spremili na pokopališče. Pokopali smo j?a na pokopališču sv. Katarine v Martinez, Cal. Ti dragi, pa počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška gruda' Žalujoči ostali: Mary in Valentin Perme, stariši« Prank, brat. Molly, Josephine, Hazel, sestre. Prank Ferine, bratranec. Josephine, nečakinja. Crackett, Cal. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. ■s I Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. __________________ ______ DRUŽINA LOSOV. KOMAH IZ ŽIVLJENJA. I \ Z« "Glas Naroda" priredil O. P. /il :F / t f v* r 2*1 (Nadaljevanje.) — Niti tega ne. On se je sovražno |>ostavil tebi nasproti in. naj dela to se naprej. Mi ga ne iščemo, če noče, da bi ga našli. Stric Herbert tudi ni ljubil tega trdosrčnega človeka. Ne brigaj se za to, da te sovraži. Mora pač biti tako. Elinor. Ah, kako me je vse to presenetilo i;t razburilo. In sedaj poglej, kaj mi je pisal notar. Jaz naj se v trgovskih poslih takoj vrnem domov ali pa l>osljem svojega zastopnika s |M>oblastiloin. Jaz pa ne morem sodaj pod nobenim pogojem proč od tukaj, ker je zame prt več na tehtnici. In koga naj odpošlje«« kot pooblašeneaV koga bi mogel imeti tako veliko zaupanje? Nikogar ne poznam. Elinor >e je zamišljeno ozrla v svojega očeta. Nato pa se je vzravnala in njene oči so pričele blesteti — Jaz poznam enega, oče. Človeka, v katerega lahko prav tako zaupaš kol v samega sebe. —• Koga misliš, dete moje? — Tvojega malega kompanjona. Frie Losov se je presenečen ozrl vanjo — Tebe. Elinor? — I)a, oče, mene bi moral |K>slati. — To vendar ne gre. i — Zakaj pa ne.' Ali te nisem zastopala že v številnih važnih stvareh in v tvoje polno zadovoljstvo? Da, tukaj, a tam, v tari domovini, je stvar povsem dru«*ae-na. ( udili bi se. če bi poslal svojo mlado hčerko, opremljeno s talilni polnotnočmi. — Naj se čudijo, oče. Hi se že odvadili, če bi nastopila kot mož. Frie Losov se je nasmehnil. — Mali pogumni kompanjon. — Torej me pošlješ, oče. Ze me srbi v prstih, da rešim to nalogo in sieer na tak način, da boš zadovoljen. — |>ete, dete, to si prelahko predstavljaš. Zmajala je z glavo. — Ne, težko, že ločitev od tebe in Freda. Ze vedno pa sem si želela, da bi bila stavljena pred resnično težko nalogo. Ta prilika mi sedaj ne sme ujiti. Saj tudi nimaš nobenega drugega kot mene. To mora odločiti. Frie Losov je razmišljal nekaj časa. — Ne, nikogar nimam. In v tvojih spretnih rokah bi vse varno počivalo. Vendar pa ne gre. — Zakaj ne? — je silila. * — Ker ne moreš potovati sama. — Seveda lahko potujem sama. Ali nisem potovala že sama na velike razdalje? , J f — I)h, tukaj v Ameriki. No. doniii bom lahko še bolj varno potovala in na ladji sem preskrbljena. — Gotovo, Elinor, a doma imajo druge šege in običaje. Čudno bi se jim zdelo, če bi baroniea Losov sama potovala. Naj se jim zdi čudno. Ce zaupajo doma očetje tako malo svojim heeraiu. ni to še noben vzrok, tla bi mi odrekel ti svoje zaupali je. Frie Losov se je nasmehnil. Otrok, oče ti ne odreka svojega zaupanja. Hočemo pa živeti v starem kraju tir se moramo v sled tega pokoriti tamošnjim običajem. Njene oči so za blestele. — Dobro, to naj se zgodi, kakorhitro bomo vsi skupaj. Sedaj pa je treba, da nastopimo kot prosti Amerikanei. Ti sam ne moreš potovati, to je gotovo. Fred je še otrok ter te ne more zastopati. Ostanem torej le še jaz. Zahtevani kot svojo dobro pravico, kot tvoj kompanjon in kot tvoja velika, razumna hčerka, da mi poveriš to tin logo. Frie Losov je omahoval. Videl je v duhu presenečene obraze, ko bo nastopila v Leni kovu Elinor kol njegova zaslopniea. Seveda bo morala nato za vedno (»stati tam. ker bi se ne izplačalo vrniti se v Ameriko. To vse ji je povedal, a ona jc ust rajala pri svoji zahtevi. Zopet je prieel razmišljati. Gotova stvar je bila, da bo Elinor stiivilit svojega moža. Naj bo stvar laka ali taka, dovolj razburjenja bo v starem kraju jrlede vsega, kar se bo tikalo njegove osebe. Vsled tega se ne bo treba brigati za vsako malenkost. Njegov brat bo gotovo vihal nos. Y duhu je že videl njegov ošabni, blazirani obraz. Tedaj pa se je vzbudila v Frien Losovu naenkrat trma. Naj bo ta-!■<). Dobili bodo rošpekt pred to njegovo pametno in energično hčerko. — O bi ti vsaj mogel dati Mrs. Steinberg kot spremljevalko, — je rekel, Fliuor pa je zmajala z glavo. Ne. Mrs. Steinberg mora ostati tukaj, kadar odidem. Drugače ne bosta imela vidva, ti in Fred nobenega reda. In poleg tega je treba še toliko pripraviti za našo preselitev. Ne. oče. na kaj ta-I ega ni misliti. V tvoje pomirjenje pa ti hočem staviti neki drugi , KRVAVA VOJNA NA KITAJSKEM HSNOT min«, WIK o. t Krvava državljanska vojna, ki divja po Kitajskem, zahteva vsak dan neštevilno žrtev. Na sliki vidite skupino ranjencev ki čakajo zdravniške pomoči. \ slal svojo hčerko, opremljeno z vsemi polnoniočmi. Ta bo brzojavi- iai z pristana, kedaj bo dospela v Lemkov. * \ Losovu so se polagoma udali v neizogibno ter pričeli razmišljati o predlogu Dotoja. To je bila pač najbolj enostavna rešitev. Ce se bo poročil Doto s hčerko Friea, bo izravnana izguba, katero je povzročil testametut strica Herberta. Kot dedinji očeta je pripadal Lemkov na polovico njej. To je bilo-vredno nekako pol milijona. Raz ven t ega pa bo deležna napol tudi premoženja svojega očeta, ki je baje tudi izdatno. Konečno pa bo dobila še kot doto petdeset tisoč, kot določeno v testamentu. Hot o je vse to izračunal svojim starišem. Koncem konca je bila FJinor vendar sijajna partija. Najprvo je stopila na njegovo stran pretkana mati. Prigovarjala je sebi in svojemu možu. da je načrt Botoja dober. Nato sta oba pregovorila očeta, da piše svojemu bratu ter uvede celo zadevo. Niti za trenutek niso bili v dvomu, da bodo dobrodošli Frie Losovu in njegovi hčerki. Kuno Losovu ni bilo posebno lahko pisati svojemu bratu. Pa tudi on je konečno spoznal, da je najboljše rešiti iz poloma njih upan to. kar se sploh da še rešiti. (Dalje prihodnjič.) Rešitelj. (Moderna zgodba. > Noč je bila. globoka in črna noč. Vrag je d revi 1 skozi temo. kakor bi ga gnalo tisoč nevidnih vragov, in je večal svojo hitrost od minute do minute. Bilo je. kakor da se je izpreinenil v ogromno zver, ki se je utrgala z verige in blazni kdo ve kam, podira je vse, kar se ji postavlja na pot. Potniki so sedeli naslonjeni na svoje sedeže; njih obrazi so odsevali najrazličnejše občutke, ki so jim vstajali v dušah. Nekateri so slutili nesrečo; ti so bili bledi, njih oči široko odprte. Drugi niso mislili na nesrečo. Ie razburjeni so bili. kakor da jim sega razbija-'naravnost v kakor jaz; treba je misliti na dediče. . . Poslušalci niso trenili ne z očmi ne z glavo. — Kaj hočete. — je nadaljeval gospod z lahno ironijo v besedi. — Vlak ima zamudo in je treba, da jo dohiti. Poznani to progo. Dospeti moramo na prihodnjo več jo postajo, kjer so križišča, točno o polnoči, da dobimo zvezo. Zdaj je ura 23. 32 in moramo prehiteti še 6.i kilometrov. Premislit *, kako mora strojnik poganjati stroj! To je sila!. . . Taka sila, da letimo, ako hočemo ujeti zamudo. nje železnih koles v živce. Tretji so bili videti čisto mirno, ti so namreč spali. Ti, ki so spali, se niso menili za imena postaj, mimo katerih smo hiteli s tako naglico, da so bile videti razsvetljene postaje z načelniki v rdečih kapah in brneči-mi zvonci vred le svetli madeži na črni pokrajini, ki so kakor v sanjah švigali mimo. A" našem oddelku sva bila dva, ki nisva spala: neka stara gospa in jaz. Stara gospa je bila izmed tistih ljudi, ki neprestano trepečejo za svoje življenje. Jaz sem bil izmed tisih. ki so le nekoliko vznemirjeni, strah jih pa ni. Na hodniku je stal človek, ki je mahoma izpregovoril s takim glasom, da se je zdelo, da bo prevpil hrumenje vlaka skozi noč. To. kar je dejal, je povečalo ob-predlog. Vzela bom s seboj Nellv, ki nas itak ne bo zapustila. Gre či strah, ki ie živel v dušah pot- pogin. lajše z nami kot da bi ostala sama tukaj. ' Frie Losov je pričel razmišljati. Stara Nellv je bila že dolgo * rsto let v službi družine. Delala je že v pralnici-Grete AVerner ter bila nato za}>oslena kot pestunja. V vseh okoliščinah življenja je f stala zvesta družini in sploh si ni bilo viogoče misliti, da bi ne bila Nelly na mestu, kadar se jo je potrebovalo. Nellv je bila Irka. ne posebna pametna, a čista kot zlato. Nellv kot spremljevalka baronice Losov v Lemkovu. Frie Losov se je moral naglas zasmejati. — Z Nelly boš imela svoj križ. Elinor. — je rekel. — Mislim, da potrebuje ona vee varstva kot pa ti. Tedaj se je zasmejala tudi Elinor. Že znam varovati samo sebe. oče. In tudi za Nelly ti ni treba skrbeti. — Da. v takem slučaju bi imela poleg sebe vsaj eno zvesto in zanesljivo dušo in to bi mi bilo v veliko pomirjenje. Elinor pa je objela. — Torej privoliš, oče? Pogladil jo je po laseh. —- I*usti, da premislim celo stvar. — do jutri. Nato se bom odločil. — Dobro, oče. naj bo tako. ^ Sedla sta zopet skupaj ter pričela reševati dela, kot da se ni ni* z^wHlo. Naslednjega dne je odšlo pismo na dr. Ilolma. v katerem je r rir Losov sporočil slednjemu, da ne more priti sam, da pa bo nikov. a se je zdaj docela prebudil. * Kričal je: j— Železniške nesreče se množijo od dne do dne. . . Tn. da poudarim. kar je glavno: te nesreče nastanejo zaradi brezglave hit rice vlakov. Seveda imamo signale, s katerimi lahko zabranimo nesrečo in ustavimo vlak." Toda. pomirite se. tega ni potreba, zakaj nesreča se zgodi še z večjo naglico. (V pravim, da se pomirite, hočem reči. da je še več vzroka za strah. Zakaj, če letimo s tako najrlico. — recimo 190 km na uro — jaz se ne razumem na to — je fK> odstotkov možnosti, da vsak treno- Na te besede so nekateri potniki dobili glasove. Vsi iz sebe so vzklikali: — To je nesramnost! -— Ustaviti moramo vlak! — Nekaj moramo storiti! Ki'Scd ni bilo konea. Nešteto na- ziranj in mnenj je bilo izgovorjenih. a vsa so bila brezplodna. Neznani gospod je dvignil roko in je dal znamenje, naj bodo tiho. — Počakajte! Odprl je okno, vtaknil glavo skozi odprtino in strmel v temo, skozi katero je buta! vlak. Cez minuto, ki se je zdela že cela večnost, je gospod zopet pokazal glavo, vso razkuštrano od vetra. Zaprl je okno in dejal: — Deset kilometrov odtod je nevaren ovinek. . . (.'e ga bo vozil vlak s to brzino, se zvrnemo tik pred ovinkom v morje. . . Se pet minut imamo na razpolago. . . Moramo hiteti, moramo kaj ukreniti. . . — Ukrenite vi, ukrenite hitro! — so v zboru dejali potniki, zbrani okrog njega. Gospod je pomolčal. počakal nekaj sekund, nato je izpregovoril : — Težavna zadeva je to. Strojnik ne sme zmanjšati hitrosti vlaka. sicer zapade težki globi ali ga celo spodijo iz službe. Tn pomislite. če je to oče šestih ali več otrok! Samo en izhod je. da hitrost vlaka zmanjšamo, čeprav le za toliko časa .da prevozimo ovinek. . . Gospdd je nadaljeval s poveljujočim glasom: — Zberimo nekaj denarja! Jaz se izpostavim nevarnosti, da mu Zberimo! . . . Hitimo! Nesite mu! Gospod je prvi vzel iz denarnice dva stotaka, nato mu je letel denar v roke, kakor da gre za stavo. Gospod je s težavo tiščal denar, toliko bankovcev so mu nameta-li. Nato je hladnokrvno pogledal še enkrat vse navzoče in junaško izginil po hodniku. N emi. razburjeni smo pričakovali. . . Vlak je hrumel dalje. . . In zdajci je zmanjšal hitrost in se je ustavil. Oddahnili smo se, bili muo rešeni. Vlakovodja je prihitel ves zasopel : — Kdo je potegnil za varnostno zavoro.' In mi — mi smo s sijajem v o-čeli, s, ponosom v srcu pripovedovali o sijajni ideji tujega, neznanega gospoda, našega rešitelja. — Vlakovodja je poslušal, gledal, nato je skomignil z rameni in de-j jal: — Nevarnost ni bila niti najmanjša. Vlak nima zamude, tod blizu ni ovinka. Vozimo komaj o-semdeset kilometrov na uro. Vaš rešitelj je tat. ki je potegnil varnostni signal, da je rešil sebe. — Zdaj vozi sam največ pet kilomq-trov na uro. . . Hretaoje parniko* » Shipping 49. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 90. decembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg S. Januarja: De Grasse, Havre; Hamburg, Cherbourg. Hamburg. 7 januarja: Martha Washington, Trat. 9. januarja: Berengarla, Cherbourg; France Havre; Bremen, Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Prea. Harding, Cherbourg. Bremen. 19. januarja: Par la, Havre; Aqultanla, Cherbourg. 22. Januarja: Homeric, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 25. januarja: Prea. Wilann. Trat. Havre; Thurlngtak 27. Januarja: Roch&mbcau, Hamburg. 29 januarja: Majestic. Cherbourg: France. Havre; Muenchen, Cherbourg, Bremen. tek zletimo s tira. Gospod je nadaljeval s svojim'ga ponesem. . . zvenečim glasom: j Potniki so bili od gospodovih — Zame je to prav vseeno. Ni besed vsi iz uma. Kakor da priha-mi mar. umreti danes ali jutri. O-^ja glas že na pol iz onega sveta, poroko sem že napravil. Vem. da so odgovorili, preden je končal po-* oiso vsi tako pripravljeni na smrt besedo: r*" r: .. ---s. v '! ' ».'»i« OBUBOŽANE KRALJICE Slavni pariški krojači so hudo vznemirjeni, ker Francozinje ne naročujejo več pri njih oblek. — Krojači so namreč že davno vpeljali dolarske cene in domačinke s svojimi francoskimi franki nikakor niso več kos newyorskim giz-dalinkam. Krojači so se celo zbrali na pomenek v krasnem salonu ene najmodernejših tvrdk v mestni četrti Champs Elysees. Glavni govornik je izvajal: Parižanke so ustvarile uspeh pariške mode. Njim smo dolžni hvalo, če se zdaj pri nas oblačijo Angležinje. Američanke. Brazili-janke in Japonke in prinašajo v Pariz denar i z vseh mogočih dežel. Delali smo vedno, da se prikupimo domačinkam. Napenjali smo naše zmožnosti, da zadostimo njih okusu, ki nima sebi enakega pod solncem. Ce nam ne bi dale Parižanke svojih nasvetov, ne bi občudoval ves svet naših izdelkov. Vsi uspehi naše obrti slonijo na nežnih ramenih francoske žene. Zdaj pa se Parižanke ne oblačijo več pri nas, ker smo jim postali predragi. Pripomniti je, da cvete naša trg%"vina kakor še nikoli in da prodamo ninobo več oblek kakor pred vojno. Vendar ogrroža pomanjkanje domačih naročil ves naš obstoj. Tujke, ki pridejo v Pariz, hočejo izgledali kakor rojene Parižanke, Rečejo nam : — Va.še obleke nam zelo ugajajo, ne moremo jih pa naročiti, ker nismo videle, da bi nosile kaj slienega domačinke. — Gospoda moja ! — Cela skupina vplivnih oseb iz krogov naše tekstilne industrije se je obrnila name v zavesti bližnje nevarnosti s sledečimi besedami: Moramo vnovič osvojiti francoske žene! Pripravljeni smo na velike žrtve. Sledite našemu primeru še vi krojači ni ustvarite obleke, ki Zastopniki "Glas Naroda" Zastopnik! kateri so pooblaKenl na-tiiatl naročnino aa dnevnik "Olaa tiaroda". \ sak zastopnik Izda potrdilo za avoto. katero je preJeL Zastopnike rejakon toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda** le: Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; m fttiri mesce $2 00; la Četrt leta 1.50- j Naroči* i oa za Evropo je $?. za eno leto. California: Ban * »mctsco, Jacob La osla. Cotarado? Pueblo, Peter Culis. Jobn (Jerm. Fr. Jauesli; Kalida. Louis Costcllo; Wal-senburg, M. J. Bayuk. Indiana: Irulianapoii S A M 0 6 D N I PREKO z ogromnimi parnlki na olj« FRANCE 8. jan.; 29. jan. PARIS 15. jan. — 5. februarja HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE,1 Kabine tr«*tjosa razreda z umivalniki Jn tekočo vodo aa 3. 4. all 6 oseb. Francoska kuhinja in i>ija£a. tfreoeh J&ie 19 STATE ST , NEW YORK all lokalni agentje ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Frank Zupančič. Illinois Aurora, J. Verbicb; Chicjyro, Joseph Wish, Mrs. F. I^iuricli; Cicero, J. Fabian; Joliet, Mary Bambich. J. Zaletel. John Kren, Jospli Ilrovat; La Sallo, J. Spelich; Maseoutali, Frank Angustin; North Chicago, Anton Kobal, Springfield, Matija Barbork-h; Waukegan, Frank PetkovSek. Franklin In okolico. Anton ««11 ak. Kansas City, Kans., Fr. Žagar. Maryland: Kltzmlller. IT. Vodoplvst. Michigan. Detroit, Ant. Juneaich. Minnesota: ChighoLm. Frank Gouže; Ely, Joa. J Peshel; Eveleth, Loulz Gouže; Gilbert, Louis Vessel; Hibblng, John Pot-le; Virginia, Frank Hrvatih. Montana: Klein. Oieogr Zobe«. Nmt York; Gowanda, Karl Sterolaba,; Falls, Frank Hasla. Little Ohio: Barberton. Jobu Balant; Cleveland. Anton Bobek, Charles Karli nger, Louis Rudtnan, Anton Simcich, Math Slapnik; Girard, Anton Nago-de; Lorain, Louis Balant in J. Kura-Se; Niles, Frank Kogov&ek; Youngs-town, Anton Kikelj. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakf>be; Bessemer, I^inis Hribar; Braddock, J. A. Germ: Broughton, Antou Ipavec; Claridge, Fr. Tushar, A. Jerina; Conemaugb, V. Rovan.šek : Krayn. Ant. Tauželj ; Export, Louis SujianCič. Geo. Previcb; Forest City. Math Kamin; FarreU. Jerry Okorn; Imperial. Val. Peternel: Greens toirg, Frank Novak; Homer City Id okolico. Prank Fareachak; Irwin, Mik« Psushek: Johnstown, John Polane in Martin Korosbetz; Lurerae, Anton Osolnik; Frank I>enishar, Manor, Penna; Midway, John Žust; Moon) Iluu. Fr. Machek in Fr. Podmilsek; j Pittsburgh, Z. Jakshe, Is. Maister, t ine. Arh Iti I'. .Takobicb; Presto: J. Deinshar, Reading, J. Pezdirc, Steelton. A. Ilren; Turtle Creek in o-kolb-o, Fr. Scbifrer; West Newton, I Joseph Jovan; Willock, J. PeterneL Wisconsin: Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos Koren; Racine lil okolico, Frank Je lene; Sheboygan. John Zormau; West AlUs, Frank Skok. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v laliko razumljivi angleščini ter vsebuje nakrntko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. Y zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, Ne* York City. »ca ti. " v i vr.ni- ADVERTISE in GLAS NARODA i KRANJSKI GULJAŽ KONZER- UD 11 kante v okrožju New f £ Yorkd $5.50 do Chicago. 111. in oa ' tam naprej po $6.25. Pri naročilu o-menite s sladko ali pekočo papriko. — Najbolj zdrava in okusna jed, katero izdeluje in razpošilja M. KRAINZ, 64 Broadway. Gowanda, N. Y. bodo dostopne tudi domačinkam. Sprejel sem to povabilo in ustva-j Wymnlng: ril modele, ki vam jih hočem zdaj [ Rn<*k Rnrlnc«. Loaia pokazati. Blago in svila so naj-i boljše vrste in upam. da sem zadostil izbranemu okusu rojene Francozinje. Ta krojač je govoril kakor kak državnik., Ima milijonske dohodke in množico bogatih naročnikov, a je vendar v skrbeh, ker misli na domovino. Smatra pač svoje kreacije kot del francoske kulture. To skrb delijo ž njim tudi tovarnarji. ki oskrbujejo sukno. Vsi razumejo, da bi odbila pariški modi zadnja ura. če bi izostala Parižanka. Vsled tega so pripravljeni na žrtve, da ohranijo svoje svetovno nadvlad je. Ni dvoma, da bodo tudi zmagali. Razen okusa nimajo njih inozemski tekmeci niti oddaleč toliko smisla za ekonomske prilike. Parižanke bodo torej ostale modne kraljice, pa naj stoji frank Še tako nizko. A k sreči za pariške krojače, je začel nara- Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ppnuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda*1. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor 3« nsmenjen potovati t stari kraj. je potrebno, da ]e pan-fen o potnih listih, prtljajrl in dragih stvareh. Vsled naše dolgoletno IzkuSnje Vam ml ra moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlks. Tudi nedržavljanl eamorejo potovati v Btari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenjt all permit Is Washin^tona, bodisi ra eno leto ali 6 mesecev In se, mora delati pro-6njo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalega naaelnt-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. Julija, 1926 se nikomnr več ne poSlje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskati vsak posileo osebno, bodisi v najbližnji naselnl-Ski urad ali pa ga dobi v New Toku prod odpotovanjem. kakor kedo ▼ proSnJl zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na rrojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja« Kdor Seli dobiti Rorodniks sil svojce la starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuSčenlb v tem letn 070 priseljencev, toda polovica te kro. te je dolofona za ameriške državljane. ki žele dobiti sem rtarUfe ln otroke od 18. do 21. lets In pa sa poljedelske delavce. AmerlBd džavljanl pa samorejo dobiti sem žene ln otroke do 18. lota brez da bi bili fitetl v kvoto, po. trebno pa je delati proShjo v Washington. Predno podvaameta kaki korak, pilite nam. FRANK SAKSER STATE BANK S2 CORTL&NDT ST„ N1W YO i't Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ADVERTISE in OLAS NARODA >x . .-v-HMi*«-. «