ZOB. Stalita. i iMimi. i petu, i. nptafln n». ttllL leto. .Slove«« N«o<^ vetja v I4»bl|a»ft na dom dostavi^: , v upravniStv* pcejenun: celo leto naprej .... K 24*— I celo Jeto naprej . t . . K 22— ©ol leta . ...... "J— I P«! »eta m . . . .. • M*— Strt leta Z .'.-V.-. . 6-- 1 Četrt leta . . V „ . . 5-50 tna mesec . .."••• *- ■ ■ D**** - . • . . . 1HU Dopisi naj M frankirajo. Rokoptai ae ne vraćalo. Uredništvo: Enatlova ■!*«• *t 5 (v pif«*i le*o>> IMi it M. iaaerati veljajo: pelerostopna petit vrau aa takrat pa 16 vta^ aa dvakrat po 14 v«., z* trikrat ali večkrat po 12 vi* Parte in zahvala vrata 20 vio. Poslano vrata 30 vin. Pri večjih i—crcijah po dogovaflL Upravaiatva naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, tmerartf L t t, to je administrativne stvari •»*■■■»■■■■■'■■■■''• Peeauiewa saavtlBa vei|ai lta visaVjev« •»■■■■■■■■"■■"■■■■■ na nranrrana anavura raca ummimc T|Hm.ivc mhh-mbk aa ara avaaL .Slovenski Narod* valja po postit m Avttro-Ogrsko: . za Nemčijo: celo leto skupaj naprej . K 25-— I celo leto naprej ... K 30--* pol leta _ - . . . 13— I . .. četrt leta " . . f B 6 50 a Ameriko in vse druge dežele: na mesec . • . . . 2-30 ■ celo leto naprej . . . . K 35.— Vnraaanjem glade tnaeratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. nf*aiB*tt<* (spodaj, dvorttce levo). EamOova nllca it 9, telefea ftt Hb Svetovna vojna. Podrobnosti o velikanski bitki naše in ruske armade. — Zmaga prt Komarovu. — 11.600 Rusov vjefih. — Bitka Južno in vzhodno od Lvova še ni končana. — Črnogorci pri Bileči odbiti. — Francosko brodovje obstreljevalo brezuspešno Boko Kotorsko. — Nemci bombardiralo Mecheln. — Belgijski kralj ranjen. — Nemške konjeniške predstraže dosegle Compiegne in Solssons. Zmagovita bitka pri Komarowu. Dunaj, 3. sept. (Kor. urad.) Bitke, ki so se razvile na ruskih bojiščih iz naše ofenzive, še niso do-nesle odločitve v vojni. Na zapadnem krilu na sovražnikovo ozemlje prodirajoč, na vzhodu Galicije braneč korak za korakom domača tla proti močnejšemu sovražniku, so naše čete povsod upravičile stari sloves svoje hrabrosti in zro z zaupanjem na resne boje, ki so še na pragu. Opis krvavih bitk preteklega tedna naj ostane prihranjen zgodovini. Sedaj se da potek dogodkov orisati sa~no v velikih potezah. Vzhodno od Danklove arrnads, zmagovite po tridnevni h:'ki pri Krasniku, je pričela dne 25. avgusta tudi med Huczv.o in V leprzom dirigirana Auffenbergova arrrada z napadom na sovražni čete, ki so v okolici Choima prodrle proti jugu. !z tega se je razvi'a bitka pri Komarovu. Dne 28. avgusta smo začutili, da je pcsegJa vmes preko Belca in Uhnova dini~irana armada nadvojvode Josipa Ferdinanda. Ker so nam na cesti Zamošč-Krasnostaw stale nasproti razmeroma samo slabe sile. so se dne 29. avgusta lahko znatni armadni deli ckrenili iz okolice pri Zamošču proti vzhoda ter prodrli do Czesnikov. Temu nasproti je sovražnik, ki se je povsodi boril z največjo hrabrostjo in trdovratnostjo, osredotočil naiijutejše svoie napade na nrostor pri Komarovu, pač z oči-vidnim namenom, na tem mestu prebiti bojno črto. Zvečer ie stala armada na črti Przevodca - Gi odek - Czesniki - Vie-lacza, pri čemer sta Grodek in Czesniki tvorila nekako prelomno točko cele fronte. Na ruski strani so posege v boj nove čete, ki so prispele iz smer? Krylowa in Grub!eszowa. Drug" dan je Aufter.hersjova armada nadaijevala započete svoie obkolje-vaine operacije, sovražnik na je ponovil svoj poskus fronto prehiti. Pri tem je svojo lastno fronto nazaj za-poemil Ho Lapome-Tarna\vatke. Med tem se je mogla armada nadvojvode Josipa Ferdinanda dokopati v splošnem tik do vozne ^ot\ Telatyn-Ra-chanie. — Dne 3!. avgusta je akcija, da se sovražnika obkoli, med najlju-tejšimi boji znatno napredovala, to tem bolj ker smo se tudi s severa okreniii proti Komarowu. Rusi, pri Komarowu že skrajno ugroženi, so se jeli umikati v smeri proti Krylowu in Grubieszowu: grozečemu obkolie-vanju so se pa ubranili z ofenzivnimi sunki na vse strani, zlasti pa proti armadi nadvojvode Josipa Ferdinanda« Končno v popoldanskih urah JL septembra je postalo gotovo, da ie končno zmagala Auffenbergova armada, v kateri so se z izredno vztrajnostjo in bravuro borile tudi dunajske čete in skupina, ki jo je vodil general pehote Borvlč. Osvojili smo Komarow in vse višine južno do Tyszowcza. Nadvojvoda ie predrl proti Staremu Sje!u. Množice vietuikov. številni vojni maienja!, 200 topov in števflne strojne puške so padle v naše roke. Med temi borbami Auffenhergo-ve ?rmad3 ie Danklova armada dne 27. avgusta bila drugo bitko pri Nie-drzwici duži in je pritegnila deie naših dosJei na zapadnem bregu Visle prod»rajočih vojev preko reke Nase. Ve> *a armedni oddelek \z dragi dan o;:k?Iieva3no orodrl do Lublina. Istočasno s temi pravkar opisanimi dogodki so se vršili težki boji tudi v vzhodni Galiciji. Dne 27. avgusta so zadele nase čete, določene, c i odbi-jeio tamkajšnji sovražni vpac' izvršen od mnogo iačm vojev, v ctf Du-najo-v-Busk na sovražnika. /kljub usoehu naših ko-on. ki so predirajoč od Dunajowa csvojjli višine v hodno od Pomorzanov, niso mogli i *ši ar-madn! vojl, prodirajoči ob oben straneh Loczowske petfice, prodreti proti sovrsžniku, ki je bil ziast1, kar se tiče arti'«eri;e mno^o močnejši. Dne 28. avgusta so Rusi nadaljevali z napadom tudi na arma'fne voje, boreče se vzhodno od Lvova. Popoldne se nismo mogli več izogniti, da bi se ne umaknili za Gnielo lipo in v ožji prostor vzhodno in severno od Lvova, *o tem manj, ker je bilo ugroženo tudi na«e južno krilo iz smeri Rrzezany. Umikovalna akcija se je izvršila v poinem redu, ne da bi posebno pritiskal za nami sovražnik, ki ie očHidno tak»sto mnogo trpel. Dne 29. avgusta so Rusi ra celi fronti znova napadli in so pomaknili svoje čete severnovzhodio od Lvova proti jugu. Drujri dan so pomnožili te napade z največjo ljutostjo; sovražnik je zlasti od Przefny5i»nov in od Firle-jeva eem lahko pošiljal vedno nove Čete v boj, pred katerimi so se morali naši voji po brezuspešnih poskusih, da bi razbremenili vsled ofenzivnih sunkov znova v okoltei Rohatvna zbrane armadne dele, umakniti proti Lvovu in Niko!ajowu. V vseh teh bojih so pretrpele našo vrie čete, v prvi vrsti vs?ed številnejše, tudi iz modernih težkih topov streljajoče sovražne artiljerije velike izgube. Vobče lahko rečemo, da smo se doslej borili proti 46. ruskim pehotnim in 11. konjeniškim divizijam in da sn»o najmanj polovico teh sovražnih sil, zadajajoč Um velike izgube, odbili Na balkanskem bojišču vlada v splošnem mir. Z višin severnovzhod-no od Bileče smo zopet vrgli Crnogorce. Dne 1. septembra zjutraj se je pojavil gros francoskega srednozem-skega brodovja, obstoječ iz 16 velikih enot, pred vhodom v Boko kotorsko in je iz težkega kalibra obstreljevalo rtič d* Ostro. Učinek je bil klavrn. Po te] kanonadi so sovražne ladje zopet odplule. Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, general-major. Dunaj, Z. sept. (Kor. urad.) Iz območja Danklove in Auffenber-gove armade smo doslej odvedli 11.600 vojnih v jetnikov, a napovedanih ie še okrog 7000. V bitki pri Huczvvi smo vpienili, kolikor je doslej znano, 200 topov, zelo mnogo vojnega materijala, številen tren, 4 avtomobile in vojno pisarno ruskega 19. armadnega kora z važnimi tajnimi spisi. Sovražnik se na vsi črti umika. Naša armada ga zasleduje z vso silo. Na balkanskem bojišču je 3. gorska brigada, ki ji poveljuje generalni maicr pl. Pongracz in ki je že enkrat uspešno napravila smel vpad v gorato in bojevito Črno goro, pred par dnevi znova vdarila na Črnogorce, stoječe na obmejnih višinah pri B»le-čf, je potisnila Številnejše sovražne čete po večdnevnih, junaških napadih nazaj, jim odvzela tudi več težkih topov in *e s tem drzovitim činom razbremenila obmejne utrdbe, ki so jih ugrožali Črnogorci. — Namestnik šefa generalnega štaba pl. Kofer. * * * Nemška zmaga pri St. Ouentinu. Berdlin, \ septembra. (Kor. ur.) Wclffov biro javlja: Važnost naše zmage pri St. Ouentinu pod poveljstvom generalnega polkovnika pl. BuIowa dne 31. avgusta izpričuje dejstvo, da so se proti nam borili 4 francoski kori in 3 divizije. To armado smo popolnoma porazili in jo zasledujemo. Bitka je trajala dva dni. Koncentrično prodiranje naše zapadne armade se vrši nevzdrže-ma. Vsak dan donaša nove uspehe. o katerih se poroča samo. ako so velikega pomena. Cesarjeva prisotnost na francoskem bojišču kaže razvoj dogodkov v največji jasnosti. Vrhovni poveljnik biva na francoskih tleh, to dejstvo govori dovolj jasno in izpričuje, da smo lahko zagotovljeni. da ne moremo izgubiti že izvojevanih uspehov, ako bi tudi nastala reakcija, česar pa ni pričakovati. Francozi priznavajo svoje poraze. Pariz (preko Rima). 2. septembra ob 2. in 30 minut popoldne. (Kor. urad.) Uradni komunike pravi: Dne 1. septembra je prišlo do boja med nekim nemškim konjeniškim korom, ki Je prodrl preti gozdu Compiegne, in Angleri do bitke. Ti so vzeli sovražniku 10 topov. Neki drugi nemški konjeniški zbor je prodrl do črte Soissons - Anizy - Le Chatcau; med Rethlom in Maaso stoje Nemci brezdelno. Na Lotarinškem smo nadaljevali svoje prodiranje na desnem bregu Sanona. Zdi se, da so pustili Nemci pred Belfortom samo malo čet. Iz Lilla, Douaia, Arrasa, Bethune in Lensa ne poročajo ničesar o kakem sovražniku. Oddelki več nemških ar-madnih zborov korakajo skozi Belgijo nazaj v Nemčijo. Iz Pariza se poroča z dne 30. avgusta sledeče: Ravnokar je dospela semkaj vest, da so Nemci dosegli Compiegne v dolini Oise, to je 80 km od Pariza. a m Rusija priznava svoje poraze. Petrograd (preko Kopenhagna), 3. septembra. (Kor. urad.) >Novoie Vremja« piše: Nobeden v Rusiji ni pričakoval zmagovitega sprehoda ruskih vojakov na Dunaj in v Bero-lin, ker smo vedeli, da so postavili motilci svetovnega miru vse na eno karto in da bo vojna brez usmiljenja. Sedaj je sovražnik premagal nekaj naših armadnih zborov, prepričani pa smo, da nam pogum ne bo upadel in z zaupanjem čakamo na izid našega dela. »Rječ« pravi, da mora Rusija premisliti, da se vrste v vsaki vojni zmage in porazi ter hvali odkrito poročanje generalnega šiaba, ki narodu ničesar ne prikriva. Francosko brodovje v Jadranskem morju. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dne 1. septembra zjutraj se je pojavilo francosko sredozemsko brodovje, obstoječe iz 16 velikih oklopnic in oklepnih križa rk ter številnih torpedovk v veliki daljavi pred vhodom v Boko kotorsko in je oddalo 40 strelov velikega kalibra proti zastarelemu foru na rtu d' Ostro, ne da bi ti streli povzročili kako škodo na tamkajšnjih utrdbah. Od posadke so bili trije vojaki lahko ranjeni. Nato je francosko brodovje nekai č asa plulo v severnozapadni smeri, na to pa proti jugu. k^kor se zdi, z namenom, da zopet zapusti Adrijo. Očividno torej gre za neučin-kujočo demonstracijo francoskega brodovja na naši južni obali. Obstreljevanje belgijskega mesta Mecheln. — Belgijski kralj ranjen. Berolin, 3. septembra. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger« poroča iz Kopenhagna: Včerajšnje bombardiranje belgijskega mesta Mecheln je napravilo veliko škodo. Kralj Albert, ki se je nahajal pri četah, je bil !ahko ranjen na roki od dela granate. Neka granata se je v neposredni bližini razletela ter razbila avtomobilu zadnja kolesa. Listi podrobno opisujejo strah, ki vlada v 4ntwerpnu vsled ponovnega bombardiranja iz Zepeli-novih zrakoplovov. Zeppelinov zrakoplov bombardira Antwerpen. Rim, 3. septembra, preko Bero-lina. (Kor. urad.) Reuterjev biro javlja iz Antvverpena z dne 2. t. m.: Žepelinov zrakoplov, ki je malo pred 4. zjutraj letel preko Antwerpna in ki so ga ljuto obstreljevali, je vkljub temu mogel vreči več bomb. 10 hiš je bilo težko poškodovanih. 5 bomb je baje padlo na neki pašnik. Zmage naše severne armade. Berolin, 3. septembra. (Kor. urad.) Časopisje govori s priznanjem v vojaških pregledih o pomenu zmag armade Auffenberga. »Lokalanzei-ger« izraža občudovanje vsega sveta nad dolgotrajno bitko ter piše: Avstro - ogrska vojska ima zaradi te bitke največjo pravico do našega občudovanja. Bojevala se je brez vsakega dvoma proti veliki premoči. Sarajevo, 3. septembra. (Kor. urad.) Vest o zmagi na severnem bojišču je izzvala tu veliko radost. Mesto je v zastavah. Vrše se zahvalne božje službe. Koln, 3. septembra. (Kor. urad.) »Kolnische Zeitung« piše k zmagi avstro - ogrsJke sledeče: Brez dvoma ta zmaga ni zahtevala samo največjo hrabrosti čet, marveč tudi veliko vztrajnost in žilavost v prenašanju naporov vsake vrste. Našemu zavezniku želi nemški narod v hvaležnem priznanju njegove zvestobe še na-daljnih velikih uspehov za slavo slavnih zastav cesarja in kralja. Lahko je prepričan, da sledimo tudi nje- govemu boju na vzhodu z velikim zanimanjem. * Protest proti postopanju z našim diplomatičnim agentom v Maroku. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) »Politische Korrespondenz« piše: Kakor izvemo je vložila avstro - ogrska vlada pri vladah Nemčije, Italije, Zedinjenih držav, Španske, Nizozemske, Švedske in Portugalske protest proti postopanju napram c in kr. diplomatičnemu agentu v Tangerju s strani vlade v Maroku. Nota pravi: Iz uradnih poročil, ki jih je c. in kr. zunanje ministrstvo prejelo, izhaja, da je bil avstro - ogrski diplomatični agent v Tangerju deležen s strani še-rifove vlade ravnanja, ki se označujejo v bistvu v sledečem: Ne da bi bili tudi najmanj označili povod, ki bi mogel tako postopanje upravičiti, se je zdelo Šerifski vladi potrebno, da je dne 19. avgusta izročila diplomatičnemu agentu Avstro - Ogrske v Tangerju listine. Ne da bi bila pustila imenovanemu funkcijonarju toliko časa. kakor ga je zahteval, da se pripravi na odpotovanje in da stori potrebne korake v interesu službe in njegovi upravi podrejenih oseb. ga je dala maroška vlada vrhu tega še od nekega francoskega častnika, kateremu so stali ob srrani domači vojaki, eskortirali na francosko križarko »Cassard« in prepeljati v Palermo. Avstro - Ogrska protestira formalno proti temu postopanju maroške vlade, ki tvori tem bolj flagrantno kršenje mednarodnega prava, ker tvori Tanger z okolico mednaroden pas Marcta, čegar uprava je podrejena kontroli dipl. zastopnikov signatarnih držav generalne akte v Algecirasu. Tudi nemška vlada je, kakor se sporoča pri teh državah vložila protest proti postopanju napram svojemu diplomatičnemu agentu v Tangerju. • • Patriotične manifestacije. Zagreb, 3. septembra. (Kor. ur.) Ogrski korespondenčni urad javlja: Navdušenje za vojno neprestano narašča. Vse vesti z bojišč vzbujajo pa-trijotsko navdušenje, ki se javlja v iskrenih manifestacijah. Listi javljajo v posebnih izdajah, da je Njegovo Veličanstvo cesar Fran Josip sankcioniral sklep hrvatske deželne vlade glede preskrbe vdov in sirot po uradnikih v kraljevini Hrvatski in Slavoniji. Zader, 3. septembra. (Kor. urad.) Na vest o sijajni naši zmagi pri Zamošču in o drugih uspehih je tukajšnje prebivalstvo priredilo navdušene patrijotične manifestacije. Tudi IX) raznih drugih dalmatinskih mestih so se vršile tem povodom velike manifestacije. a Princ Feliks Parmski. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Princ Feliks Parmski. brat nadvojvo-dmje Zite, se je priglasil kot prostovoljec ter bo kot navaden vojak pri-deljen 15. dragonskemu polku. Po izvežbanju ga pošljejo na bojišče. a • Skupni grob za padle. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Mestni svet je sklenil v današnji seji v trajen spomin hvaležnosti dati onim, Norddeutsche allgemeine Zeitung« poroča o begu nekega nemškega konzularnega uradnika z Južnega Francoskega. Uradnik pripoveduje: Ko sem se peljal v avtomobilu v Nar-bone, da se odpeljem z zadnjim vlakom v Španijo, so zahtevali od mene v vsakem večjem kraju in na vsaki večji postaji moje papirje, pri čemer me je druhal psovala in žalila. Grbe in zastave na konzulatu so potrgali takoj, ko sem se odpeljal. Tri nemške učiteljice iz mojega domačega kraja, ki so tudi potovale v avtomobilu na Špansko, so na poti na vse mogoče načine Šikanirali ter jih pod pretvezo, da sumijo v njih vohunke, slekli do golega in preiskavah. Uradna ruska poročila. Perrograd, 2. septembra. (Kor. urad.) Prišlo čez Kodanj. Komunike Štaba ruskega generalissima pravi: V južnovzhodni Prusiji so zbrali Nemci velike okrepitve s cele fronte in so napadli z mnogo večjim; močmi naša oba armadna zbora. Ta dva sta utrpela zelo velike izgube vsled tež-ke artilerije, ki so jo Nemci pripeljali iz sosednjih, ob Visli ležečih trdnjav. V tej bitki je padel general Samsonov. Mi se zopet bijemo s sovražnikom in pritegujemo nove okrepitve. Na avstrijski fronti se nadaljujejo trdi boji. Uradni petrograški brzoj;, /ni urad registrira nemško zmago pri Tannenbergu lakonično s slede im stavkom: »Nove čete se pojav ijo na nemški fronti, ki je napra ila ofenzivno gibanje.« Odpotovanie francoske vlade v Bcrdeaux. Pariz, 3. septembra. (Kor. urad.) Včeraj popoldne je zapustil predsednik republike z vlado Pariz. Vlada se je preselila v Bordeaux. Francoska vlada se seli. Pariz (preko Rima), 2. septembra. (Kor. urad.) »Agenze Havas« poroča: Poziv Poincareja in vlade na deželo se glasi: Hrabrost naših vojakov je izvojevala na mnogih točkah vpoštevanja vredne prednosti, toda prodiranje nemških čet nas je prisililo, da smo se umaiknili. Da morejo čuvati nad blagrom naroda je dolžnost javnih oblasti, da se začasno umaknejo iz Pariza. Med tem bo izborni poveljnik armade poln hrabrosti in entuziazma branil glavno mesto pred vpadom sovražnika, ob enem pa se mora tudi v ostali deželi nadaljevati vojna. Nobena naših armad ni prišla v nered. Ce so kateri deli doživeli prav občutne izgube, se vrzeli nemudoma izpolnijo z rezervami. Oklic na vojne obvezance jamči za nova sredstva tako v moštvu, kakor na energiju Braniti se in se bojevati, mora biti geslo zveznih armad, med tem ko so naši zavezniki na morju odrezali sovražnica od sveta in Rusi neprestano prodirajo, da udarijo proti srcu Nemčije. Vlada ne zapušča Pariza, ne da bi bila prej z vsemi sredstvi zagotovila obrambo mesta. Končno bočno zmagali z ne- I atfdtrvo voljo, odporom In vztrajnostjo. Narod, ki noče poginiti, in ki se ne straši trpljenja in žrtev, da živi, mara magatf. Franmfcl zrakaptov aad Latoem« tim—■ Iz Luksemburga se poroča listu »Kolnische Zeitungc, da se je nad Luksemburgom pojavil v noči od 23. na 24. avgust neki francoski zrakoplov, iz katerega so vrgli na mesto pet bomb. Očividno je imel ta zrakoplov namen razrušiti železniško postajo. Prva bomba je padla v neki vrt pri železnici, druga ne daleč od te na prosto polje. Obe nista napravili posebne škode. Tretja bomba je padla na tir in ga hudo poškodovala. Četrta bomba je padla pred knezovo palačo in hudo poškodovala cesto. Peta bomba je zadela hotel International, kjer je pač predrla dva stropa, a ni napravila druge škode. Prebivalstvo je vsled tega napada silno razburjeno. Kje so francoski zrakoplovci? Avstrijskih zrakoplovcev ni kdo ve koliko, a vendar so naši armadi pri njenih operacijah na Gališkem in v ruski Poljski znatno pomagali. Izkazalo se je, da so zrakoplovci najboljši in najzanesljivejši poizvedoval-ci in so armadnim poveljnikom že prinesli najznamenitejše podatke o sovražniku, vrh tega so zmetali vse polno bomb na sovražnika ter mu provzročili veliko škodo. Pri čitanju poročil o uspehih avstrijskih zrakoplovcev se vsakdo nehote spomni, da imajo Francozi vendar kakih 1500 aeroplanov in da so celo v tej stroki prvi, a vendar se o delovanju njihove zračne flote nič ne čuje. Časih pa se je pisalo, da bo pol Nemčije obsula z bombami. Loewen. Berolin, 3. avgusta. (Kor. urad.) NVolffov biro javlja iz Rotterdama: Po vesteh holandskih listov je ostala mestna hiša v Loewenu docela nepoškodovana. Cerkev sv. Petra je sicer težko poškodovana, vendar pa so ostale razne umetnine in dragocene slike docela nedotaknjene. * Oblegovalni topovi kalibra 42 cm. »Bohemia« poroča iz Berolina: Istotako velikega pomena, kakor posest velikih oblegovalnih topov s kalibrom 42 cm je dejstvo, da je Nemčija pripravila te topove ne da bi inozemstvo o tem kaj izvedelo. Če bi se bilo to izvedelo, bi bili sovražniki sigurno svoje utrdbe temu primerno ojačili. Kaikor se čuje, teh topov do sedaj v armadi sploh niso porabljali. Izdelani so bili v posebnem oddelku Kruppove tovarne ter je bilo pri tem zaposlenih le malo oseb. Inženirji so te topove proizkusili in se učili z njimi streljati in ravno isti inženirji so sedaj pri teh topovih zaposleni. Sigurnost streljanja pri teh topovih je sedaj nedosegljiva ter učinek kro-gelj. ki so visoke kot mož in napolnjene z ekrazitom, neverjeten. Domneva se, da bodo ti topovi igrali pri obleganju Pariza veliko vlogo in da se bo mesto preje udalo ko I. 1871., sicer hi ti topovi mesto popolnoma porušili. ■ « • Odlikovan junaški infanterist. Iz Monakova se poroča, da je bil podeljen infanteristu Fricu Langu red Železnega križa. Ko je v boju padel tudi poročnik, je on prevzel povelje nad petdeset možmi. Po vroči borbi je zavzela ta četa štiri topove in dve strojni puški. Angleška lad.ia se potopila. London, 3. sept., (preko Berolina). (Kor. urad.) Po poročilih, ki so dospela sem, je zadela neka angleška trgovska ladja ob mino ter se potopila. Od posadke 11 mož je 6 mož utonilo. Anglija in Turčija. Frankobrod, 3. septembra. (Kor. urad.) Preko Rima prihaja iz Egipta poročilo, da križari angleško bro-dovje, obstoječe iz malih križarfe in torpednih lovcev ob obrežju Sirije in Palestine, ker se razširja govorica, da zbira Turčija v Siriji vojsko, da vpade v Egipt. * • Turčija se pripravlja. >Pester Lk>yd« poroča, da se vrše odločilne priprave v Turčiji v prid Nemčiji in Avstro-Ogrski. »Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Carigrada: Kakor se poroča iz vladnih krogov, bo imenovan šukri paša, bivši poveljnik Odrina, za poveljnika turške armade na ruski meji. Šukri paša je živel zadnje čase v pokoju. Orika In Turčija. — Egejski otoki. Carigrad, 2. septembra. (Kor. urad.) Po poročilih iz avtentičnega turškega vira se nadaljujejo grško-turška pogajanja glede Egejskih otokov v Bticareštt. V gotovih točkah ni prišlo do sporazuma. * • f Japonci v vojni z Nemci. Pariz (preko Rima), 2. septembra. (Kor. urad.) »Temps« poroča preko New Yorka iz Pekinga, da so Japonci zasedli majhni otok Tašien zunaj zaliva Kiančov. Po poročilih »Exchange Tele-graph Company« poročajo londonske »Times« sledeče: Japonci so se odločili, da raztegnejo vojne operacije tudi na vzhodni del Kitajske, to je vzhodno od Rumene reke in da bo v teh pokrajinah nadzorovala vse Nemce. Japonci so izgnali Nemce že iz Mukdena, Cangčina in Dalnega, ter bodo brezdvomno izgnali Nemce tudi iz Tiencina. Bolgarska in Rusija. Sofija, 2. septembra. (Kor. ur.) »Volja« se bavi z očitanji Rusije, zakaj se Bolgarska v sedanjem kritičnem momentu ne postavi na stran Rusije, ter pravi ironično: Bolgari se morajo še vedno spominjati tega, da je zapustil Peter Veliki glede Dardanei oporoko, da so Rusi leta 1885. poklicali iz Bolgarske vse ruske častnike,prepričani, da bodo srbski vojskovodje zmagali, da se morajo spominjati vloge, ki jo je igrala Rusija lani ^napram Bolgarski in prizadevanja Sebe^a za mir. Vseh teh spominov Bolgarska ne more pozabiti. * • General Rennenkampf. Petrogra (preko Berolina), 2, septembra. (Kor. urad.) Car je podelil generalu Rennenkampiu red Sv. Vladimira z mečema. * • Romuni v Rusiji. Iz Stockholma se poroča, da so dospeli tjakaj iz Rusije listi, v katerih se razglaša, da morajo Besarabijo zapustiti v štirih dneh vsi še ne tamkaj naturalizirani Romuni. Ta izgon zadene okrog 30.000 Romunov ter se utemeljuje z vojaškimi odredbami, o katerih ne pripušča ruska cenzura nikakih poročil. Akademična legija. Pred kratkim so ustanovili pri-glaševalnico za prostovoljne vojne dajatve, ki poziva mladeniče v starosti od 17. do 20. leta in pa akademike, naj se prostovoljno priglase za vojno službo. Vojna uprava namerava zbrati vse te prostovoljce, ki doprinesejo dokaz znanstvene sposobnosti za enoletno prezenčno službo, v posebnih oddelkih ter jih vojaško izobraziti, da se dobe na ta način v kratkem novi šarži. Vojno ministrstvo je izdalo v to svrho posebno naredbo. V te oddelke se sprejemajo: 1. prostovoljci v starosti od 17 do 20 let; 2. črnovojniški službi podvrženi, ki dozdaj na podlagi mobilizacijskih odredb, oziroma na podlagi specialnih ukazov še niso bili vpoklicani; 3. avstrijski in ogrski državljani, ki niso več podvrženi črnovojniški službi in ki nameravajo prostovoljno vstopiti v armado za Časa vojne; 4. osebe, ki bi prišle po § 10:2 brambne-ga zakona v nadomestno rezervo domobranstva. • * * Grof Karoivi na Francoskem. Z Dunaja poročajo: Kakor znano, je 10. avgusta zapustil avstrijski poslanik grof Szecsen z vsem osob-jem Pariz, ko je prejel od ministrskega predsednika Vivianija svoje dokumente. Par dni prej je bil v Havru aretiran ogrski strankarski vodja grof Mihael Karolyi, ki se je ravnokar vrnil iz Amerike. Ko je to izvedel naš poslanik, je takoj napravil energične korake pri francoskem ministrstvu, poudarjajoč, da je grof Mihael Karoivi ena najodličnejših oseb Ogrske in da je bil kot tak sprejet meseca januarja od predsednika republike gospoda Poincarčja. Ministrski predsednik Viviani je na to noto odgovoril, da je storil vse potrebne korake, da izpuste grofa Karolyija in njegove tovariše iz zaporov. Kljub temu se to ni zgodilo, marveč so grofa in tovariše prepeljali v Bordeaux. Sedaj se grof KaroIyi še vedno nahaja tam in nimajo o njem še nikakih poročiL • i m Roti kot sovražnU Bitke v milijonski armadi zbranih med Vislo in Dnjestrom so v toliko pojasnjene, da poznamo sijajne uspehe, Id sta jih dosegla generala Danki in Auffenberg, in vemo, da je na aai«u desnem krilu, ac JfrJtattntiU Galiciji, ta velikanski boj Še neodločen. Zadnja vest je povedala, da je Lvov še v naših rokah, da pa je položaj z ozirom na veliko premoč Ru-sov jako težak. O bojih v Galiciji in v ruski Poljski so na razpolaganje tako nedetaj-lirana poročila, da si pač še kak ge-neralnoštabni oficir ne more napraviti jasne slike, kaj še drugi. Ugibanja o strategičnem vplivu izvojevanih avstrijskih zmag torej nimajo prave podlage. Vojni poročevalci še niso prišli v položaj, da bi bili pojasnili pomen in značaj teh bitk, pač pa opozarjajo javnost na velikanske težave, s katerimi se mora naša armada boriti. Soglasno poudarjajo, da je Ruse premagati dosti težje kakor Francoze. O ruski armadi pravijo ti vojni poročevalci, da se zna, če že ne zmaga, paJ vsaj vedno umakniti velikim porazom. To je občutil tudi že Napoleon I. Premagal je Ruse pri Evlanu, pri Friedlandu, pri Smolensku in pri Moskvi, a vse njegove zmage mu niso prinesle nobene koristi. Mogoče je rusko armado desetkrat v bitkah premagati, Rusija s tem še vedno ni uničena. Pri Francozih nastane takoj panika, če pade kaj več ljudi. Cim se pokaže, da je sovražnik močnejši, pa je volja francoskih vojakov zlomljena in začno se umikati, izgube vse zaupanje v svoje voditelje in začno vpiti, da so izdani in prodani, kar jih docela demoralizira. Ruski vojaki pa so potrpežljivi in ravnodušni in tudi velike izgube jih ne oplaše. Sovražnik mora biti že silno močan, če naj jih pripravi do tega, da se umaknejo. Vedno pa se umaknejo samo za nekaj kilometrov že za prej pripravljene nakope. To umikanje v etapah je neka posebnost ruske armade. V obče ruski voditelji nimajo volje za smele napade, ker nimajo zaupanja, da bi mogla armada kaj opraviti, če ni dosti močnejša od nasprotnika. Zaradi tega pazijo ruski generali posebno na to, da jim je umikanje vedno omogočeno. Svojih rezerv ne izrabijo nikdar popolnoma in bolj jim je ležeče na tem, da si zagotove redno umikanje, kakor da bi kaj riskirali za zmago. Zato je tako silno težko, ruske armade premagati v eni ali v dveh bitkah. To so spoznali tudi Japonci. Pri vsaki svojih sijajnih zmag niso imeli drugega uspeha, kakor da so se Rusi umaknili za nekaj kilometrov in boj nadaljevali. Po dva-najstdnevnem boju pri Šahu, kjer so imeli Japonci velikanske izgube, so se Rusi umaknili samo za nekaj kilometrov in se utaborili tako, da so jim Japonci z daljnogledi videli v sklede, a celo po velikanski bitki pri Muk-denu, kjer so Rusi doživeli pravo katastrofo, so se umaknili le za 70 km in so svojo razbito armado v čudrx vito kratkem času zopet uredili. Spričo takega postopanja je pač razumljivo, da bo po mnenju vojnih poro-i čevalcev bojevanje z Rusi jako dolgotrajno, zlasti ker leži vse vojno breme tako proti Rusiji kakor proti Srbiji samo na Avstriji, kajti Nemčija bo šele takrat z vso svojo silo mogla nastopiti proti Rusiji, kadar bo Francijo popolnoma premagala. Poljsko vprašanje. Grandijozni boji avstrijske armade proti Ruski se vrše na ozemlju, ki je od nekdaj poljsko in kjer prebivajo večinoma Poljaki. To je moment, s katerim morajo računati Avstrija. Rusija in tudi Nemčija, ki jih mora napotiti, da se odločijo glede svojega stališča do poljskega vprašanja, ki ni nehalo biti aktualno, dasi je poteklo že 140 let, kar je bila Poljska razdeljena. Zdi se nam, da mora sedanja vojna v vsakem slučaju prinesti Poljakom obrat na bolje, kajti to napovedujeta tako oklic poveljnika avstrijske armade, kaor poveljnika ruske armade. Poveljnik avstrijske armade je oglasil Poljakom na! Ruskem, da prihaja ta armada z namenom, da jih osvobodi iz ruskega! jarma. Kako naj se to zgodi v dr-< žavnopravnem oziru, to ni povedano v oklicu. Zapovednik ruske armade, veliki knez Nikolaj Nikolajevič je Poljakom v svojem oklicu obljubil združenje vseh treh delov stare Poljske v eno upravno celoto in široko avtonomijo. Kar obeta ruski veliki knez brez dvoma v imenu ruskega carja se mora seveda samd zgoditi, če zmaga v sedanji vojni ru-slka armada, zakaj o premembi državnih meja v Evropi bo odločil tisti, kdor zmaga. Dosedanji izid bojev na poljskih tleh kar nič ne kažejo na (to, kar je obljubil veliki knez Nikolaj Nikolajevič, marveč je zelo verjetno, da bosta mirovne pogoje diktirala Avstrija in Nemčija. Poslednja ni doslej precizirala svojega stališča, pač pa imamo že celo vrsto neofici-jafaiih nemških glasov, ki so Poljakom večinoma ugodni. Vsi pa ne. Edini oficijalni akt nemške vlade, ki se tiče Poljakov, je bilo od začetka vojne imenovanje nadškofa za Po-zsanj in fitatezm To moste 2& &l± 208. iter. .SLOVENSKI NAROD-, dac 4. septembra 1914, Stran 3* 1906.. ni bilo zasedeno, zdaj pa ]e bil za to mesto imenovan nadškof Li-kowski. Tem povodom so nemški časopisi mnogo razpravljali o poljsko - nemškem vprašanju, a razen hakatistične »Post« so bili vsi zadovoljni z rečenim imenovanjem. ^Fost« pa se je postavila na stališče, da Poljakom za njihovo zvestobo nemški državi ne gre nobena nagrada, ker je taka zvestoba njijiova dolžnost. »Post« je ostala osamljena, »Schlesische Volkszeitung* pa je odločno zavzela stališče, naj se po končani vojni ustanovi med Nemčijo in Rusijo poljska država, tako da bi Rusija in Nemčija nič več skupaj ne mejili. — Pri ti priliki je »Berhner TageblatU opozoril na pastirski list, ki je bil izdan za poznanjsko nadško-fijo z dovoljenjem pruske vlade in o katerem se za slučaj zmage nem-e armade obeta Poljakom na Ruskem lepša prihodnjost in je tudi rečeno, »da se bodo izpolnile tudi opravičene želje pruskih Poljakov. »Ber-liner Tageblau« sklepa iz tega, da ?o ustavljen proti poljski kurz na Nemškem. Berolinska »Morgens-posu se z veliko vnemo zavzema za ustanovitev Poljske, ki bi segala od morja do morja in rešila Nemčijo ruskega sosedstva. Na vsa ta izvajanja in vse te obljube pripominja Krakovska »Nowa Reforma , da jih Po-Ijalri pač v polni meri uvažujejo, da jih pa ni precenjevati, ker so vse odvisne šele od izida vojne. Poudarja pa z zadovoljstvom, dobro voljo Nemčije in Avstrije, da hočeta v ruski Poljski ustvariti razmere, ki jih Rusija ni znala. Toda zdi se, da niso vsi Poljaki istega mnenja, kakor Nowa Reforma-. To nam priča srditi članek, ki ga je ravno -»Nova Reforma < priobčila proti voditelju ruskih Poljakov Dunowskemu. V tem članku ga strahovito napada, da dela med Poljaki na Ruskem za Ru-sifo in zoper Avstrh'o in Nemčijo. Dnevne vesti. — Razmerje med Nemci in Slovani. »Kolnische Zeitung«, ki velja za ozno glasilo nemške vlade, piše: Najboljši slovanski narodi stoje ranio ob rami z nam?. Tega v Nemčiji ne STiemo pozabiti. V marsikaterem cziru so se Nemci in Slovani v nemški državi odtujili drug drugemu, a še večje je bilo semtertfe nasprotstvo ^ed Slovani in Nemci v AvstriH. Ka-!i-->r je skupno tekoča kri oprala zmo-e preteklosti, tako se hočemo v bodočnost« spominiati današnjih dni in hraniti presrčno zaupanje, ki je nastalo v teh velikih dneh. med obema narodoma, in naj bodočnost donese, karkoli hoče.« — Naši vcjakl v boju. Med ra-nsenci, ki so bili pripeljani na Dunaj, je tudi podpolkovnik Koloman pl. Voinovlć. Ta je uredniku dunajske Zeit« povedal svoje vojne doživljaje. Med drugim je dejal: »Če zdaj govorim, se zgodi samo za to, da izjav-!;am svoje občudovanje* čistoizre-dni hrabrosti in smelosti, ki jo je ^osvedočil domobranski polk št. 27, zlasti njega goriški bataljon. Pri ojih, ki sem se jih jaz udeleži], se j« šlo za borbo enega našega kora proti močni sovražni armadi, obstoječi najmanj iz treh korov, ki so prodirali proti Lvovu. Že v prvih jutranjih urah od 25. na 26. avgusta smo bili v soteski pri Lipovstsze oČividno vsled msofilskega sodelovanja domačega rrebivalstva obstreljani. Dne 26. avgusta smo stali na levem krilu nasproti štirim ruskim baterijam, bržkone elitnega vojaštva, ker je dobro zadevalo, med tem ko Rusi na drugih mestih bojišča menda slabo streljajo. Naš bataljon se je približal Rusom do 1200 korakov razdalje. V tem trenotku ie ruska infanterija napadla levo krilo našega bataljona. S pomočjo pol kompanije rezerve, ki sem jo še imel, se mi je posrečilo, sovražnika v malo minutah zagnati nazaj. Ranjen sem bil že prej. Ko sem dobil še druge rane, me je moj bataljonski adjutant lajtnant Adolf Loschnig navzlic mojemu zoperstavljanju peljal iz najhujšega dežja krogelj iz linije. V vzhodni Galiciji imamo proti sebi elitno rusko vojaštvo, ki se pa ne straši, vse po-žgati. Pri Przemvslovi sem sam naštel v daljavi dvanajst gorečih vasi. — Proti razširjanju vznemirjajo-čih govoric. Od c. kr. deželnega pred-^edništva smo prejeli sledeče obvestilo: V zadnjih dneh se od nepoklicane strani razširjajo vesti o velikanskih izgubah, katere naj bi bila imela naša krdela na severnem bojišču. Občinstvo se svari, da takim vznemirljivim vestem ne verjame ter se opozarja, da naj se drži ie zadevnih uradnih priobčil. Končno se vsakdo pred razširjenjem takih vesti svari, ker bi se v slučaju, da se ga pri tem iti, proti njemu kazenskim potom postopalo. — Oprema neaktivnih 2n vojaških zavezancev. Si interesu neaktiv- nih in črnovojniških zavezancev, kakor tudi osebja od armade kupljenih in najetih vozil tovorne živine iišk Je, da pridejo v službovanje s parom trdnih. dobro prileŽnih, zložnih škornjev (čevljev, opank), dalje z uporabno volneno vestjo z rokavi (z volnenim jopičem, svitrom), kakor tudi z gorkimi volnenimi kratkimi nogavicami, z volnenimi rokavicami, s čepico zoper sneg in z gorko, ne nad I1/* kg težko volneno odejo (s kocem). Kopiji (skier) s palico, ki jih imajo neaktivni in črnovojniški zavezanci pehotnih čet v svoji posesti, naj se tudi prineso s seboj. Ta obleka in ti opremni predmeti ostanejo, v lasti moštva in se mu puste — če so po-rabni za vojaško službo — za njih vojaško obleko. Za obutev, ki se najde, da je enako vredna kakor erarič-na obutev, se izplača polna vrednost enega para eraričnih škornjev, oziroma čevljev. Ostala obleka in ostali opremni predmeti, ki se spoznajo, da so dobri za vojaško službo, se na podstavi cenitve povrnejo v gotovem denarju s ceno, ki je v tistem kraju navadna. Neaktivni gažisti se tudi pozivajo, da prineso s seboj zimsko opremo (pri pehotnih četah tudi koplje in nahrbtnik. — Naše izgube. Med drugimi sta padla Karel P e t s c h e, stotnik domobranskega polka št. 37; Franc P o ž I e p, kadet v rezervi pehotnega polka št. 22: ranjena pa sta: nadpo-ročnik Ivan G a b r i č in Josip S o d -n i k, kadet v rezervi pehotnega polka št. 22. — Za Rdeči križ podarili so na predlog gosp. Viktorja Rohrmana cenilci pri nakupovanju konj za c. in kr. vojsko, gospodje R. Ranzinger, A. Sar a bon, A. Sušnik, Josip T u r*k, Feliks Urbane in predlagatelji svojo, od mestnega magistrata priznano pristojbino, pa 10 K. skupaj 60 kron. — Pričetek šolskega leta na obeh mestnih otroških vrtcih. Na obeh mestnih slovenskih otroških vrtcih se prične novo šolsko leto 1914/15 v sredo, dne 16. septembra t. 1. Vpisovalo se bo v šolskih prostorih na Zaloški cesti št. 1 in v Cerkveni ulici št. 21 v torek, dne 15. septembra t. 1. od 9. do 12. dopoldne. — Za zapuščeno mladino. Glasom obvestila osrednjega odbora Vincencijevega društva v Ljubljani z dne 21. avgusta t. I., je društvo sv. Vincencija Pavljanskega za ubožno preskrbo in mladinsko varstvo na Kranjskem sklenilo, z ozirom na razmere, ki so nastale vsled vojne, otvoriti v Ljubljani in okolici več dnevnih zavetišč, kjer bo dobivala šolska mladina obojega spola, ki je vsled mobilizacije izgubila svoje očete in vzgojitd'e. siguren dom, primerno duševno in telesno delo in tudi potrebno hrano (opoldne in popoldne). — Nikar na Dunaj. Deistvo, da je skoro v vseh delih monarhije vsled prenehanja ali vsaj omejitve mnogih obratov postalo zelo veliko ljudi brezposelnih, upravičuje domnevo, da bodo potem, ko se zopet obnovi živahreiši osebni promet na železnicah, velike množice brezposelnih stremile proti državnemu glavnemu mestu, v nadi. da dobe ondi dela in zadostnega živeža. Potrebno p? je, da se pravočasno in z vsem po v 1 arkom opozarja, da se tem iskal :m dela na Dunaju ne nudi ugodna \ lika za delo in preživljenje, ker je m-di kolikor se da približno cc iti, okroglo ena četrtina vseh onih, 1- so navezani na delo, brez kruha, in ker bi nadalini dohod brezposelnih ne samo povečal bedo, temveč tudi oviral sistematično vpeljano, na celo monarhijo raztezajočo se akcijo za posredovanje dela. Ljudje, ki so brez posla, se radi tega nujno svare, da se ne podajo na Dunaj iskat dela. ako si niso že popreje zasigurali gotovega delovnega prostora. Pri tem se izrecno opozarja, da preti iskalcem dela, ki bi šli vkljub temu opominu na Dunaj, nevarnost, da bi morali porabiti prihranke, ki so jih izza boljših časov prihranili, ter da bi morali, ko so spoznali brezupnost svojih nad, apelirati na javno milosrčnost, ki bi jih pa vkljub vsej požrtvovalnosti drugih stanov, v očigled ogromnim tozadevnim bremenom, komaj mogla varovati najgrenkejše bede. Istotako se prebivalstvu nujno odsvetuje prihajati v deželo stolnega mesta, ako si preje ne zagotovi gotovega dela. — Potop parr.ika »Baron Gautsch«. Listi poročajo, da je preiskava zastran potopa parnika »Baron Gautsch« imela ta uspeh, da se ie proti zapovedniku te ladje kapitanu VVinterju začelo kazensko postopanje. Admiral Haus je v posebnem povelju na mornarico izrekel priznanje fregatnemu kapitanu Vukowichu, korventnemu kapitanu Ulbingu, poročnikoma Nieklu hi Schttbertu; podčastnikom in pomorščakom, ki so z nevarnostjo za lastno življenje rešili mnogo potapljajočih se pasažirjev. — Kolesarska društvo »IfirQa« vabi svoje člane, da se odzovejo razglasu mestnega magistrata in se pri- * Javijo jutri na dirkališču pod Tivoli dkfL uri zjutraj. — Mm— portdmntulca trn 4+> t* !■ il■imtanja potrebuje 60 tkalcev in tkalk za neko predilnico na Hrvatskem. Predstaviti se ie osebno v posredovalnici jutri v soboto od 8. do 12. ure dopoldne hi od 3. do 6. ure popoldne. Nastop dela takoj. Odlikovanje šolskega nadzornika. Okr. šolskemu nadzorniku Jožefu Supaneku v Celju je podelil namestnik častno kolajno za 401etno zvesto službovanje. Drobne novice s Štajerskega. I z R a č. Na vasovanju pri neki hrvatski delavki sta se stepla 30. avgusta kmečka fanta Pauman in Mo-horko. Obdelavala sta se s pestmi in nožema tako doigo, da sta dobila oba težke poškodbe. Spravili so ju v mariborsko bolnišnico. — Umrl je v Ščavnici pri Zg. Radgoni naduči-telj Matija Spende, star 55 let. Njegovo ime se je v zadnjem letu večkrat imenovalo v našem časopisju zaradi hudega nasprotovanja slov. krajnemu šolskemu svetu. — Iz Gradca. Pri splošni zbirki za vRdeči križ« se je nabralo po graškem mestu nad 40.000 K. Rožne stvori. * Moratorij šolnine se je razglasil na Ogrskem in sicer na srednjih šolah, tako, da se plačuje le vpisnina. * V vojni je padel sin znanega češkega aristokrata Jana grofa Lažan-skega, šele 28 let stari doktor Karol grof Lažansky. Pokojnik je bil zelo priljubljen v češki družbi, se živahno udeleževal češkega narodnega življenja in zelo izdatno pospeševal češko umetnost, posebno glasbo. * Aretacija italijanskih borznih špekulantov. Iz Rima se poroča: Na odločbo vlade so v Turinu in Milanu aretirali tajno organizacijo borznih špekulantov, ki so z nedovoljenimi sredstvi delovali na to, da bi se borze zopet otvorile. Oddali so jih pristojnim sodiščem. * Smrtna nesreča dveh nemških letalcev. Iz Johannistala poročajo od 31. avgusta: Letalec Post, ki se je včeraj zjutraj dvignil z enim pasažir-jem na letalnem stroju, da napravi izpit za vojnega letalca, se je ponesrečil pri kraju Alt-Glienicke. Oba letalca sta mrtva. Stroj je popolnoma razbit. * Grozeča stavka v italijanski rižni produkciji. Iz Rima se poroča: Kakor se poroča iz Vercellija, grozi v Zgornji Italiji stavka delavcev na rižnih poljih, ker so nastale diference med delodajalci in med organiziranimi deiavci.Ta stavka se bo končala s popolnim porazom delavcev, ker se je sedaj mnogo tisoč delavcev vrnilo iz vojskujočih se držav, ki so veseli, da dobe doma kako delo. * Vojna in pečat. „Nova Reforma" piše: Avstrijska armada je zasedla rusko obmejno vas Sieroslavice. Prvo, kar je napravil župan, je bilo to, da je naročil poljski uradni pečat. Dozdaj je bil pečat le ruski. Neki vaščan je ta dan potreboval uradno potrdilo od župana. Župan je pritisnil potrdilo še prejšnji ruski pečat, pripisal pa je opazko: „Prosim za odpuščanfe, da je pečat ruski, ker ravnokar naročeni poljski pečat še ni gotov." * Mažarski listi proti senzacijam. Neki mažarski list je objavil sen-zacijsko poročilo, da je naša armada že zavzela Lublin in da je vjela čez 180.000 Rusov. Drugi dan pa drugo poročilo, da je nemška armada ujela 100.000 Francozov in francoski generalni štab. Ostali listi niso ničesar vedeli o teh poročilih in so jih ljudje kar bombardirali telefonično, zakaj da molče. Vsled tega so zaprosili večji mažarski listi, naj se napravijo potrebni koraki proti taki takim senzacijam in naj se občinstvo za zdaj zadovolji z uradnimi poročili. * »Kje dom je moj?« „Frank-furterzeitung" piše: Nepričakovana posledica nastale vojne je radostno pozdravljeno pobratenje Cehov in Nemcev, ki so se že nedavno tega smrtno sovražili. Kot dokaz, da so ta bratska čustva iskrena, je smatrati po-nemčenje stare narodne pesmi češke, ki so jo Nemci preložili iz češčine. Staro kljubovalno pesem „Kje dom je moj" pojo zdaj Nemci s Cehi pri proslavah vojnih uspehov, kakor pojo Cehi nemško narodno himno. Češka narodna pesem je vzlic svoji nedolžni vsebini v zadnjih desetletjih veljala za nekako narodno bojno pesem. V zadnjih dneh pa se navadno skupno poje z nemško himno in obenem se gode velike manifestacije za cesarja Viljema in za Nemčijo. To je bil povod, da se je pesem na nemščino preložilo. iRojam poročila. Nate iiaajf m severu. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Ko se je izvedelo v večernih urah za obseg zmag armad Auffenberga> in Dadkla* Je velika množica pred »oi- nim ministrstvom prirejala patriotič-ne manifestacije. KjerkoH so se prikazali vojaki nemške posadke iz Skadra, so Jim prirejali prisrčne ovacije. Nemški cesar na bojišču. Berofta, 4. septembra. (Kor. urad.) »VVoiffov urad« piše: Ko se Je bila velika bitka proti napadajočim desetim francoskim armadnim zborom, cesarja Viljema ni več v glavnem taborišču. Hitel je v fronto ter prenočil sredi svojih čet na bojnem polju. Oni dan sta se srečala, kakor poroča »Vossische Zeitung« s prestolonaslednikom pri Sorbehu med nepopisno radostjo čet. Vladar je obiskal kraljevski grenadirski polk št. 7, čegar poveljnik je princ Oskar Pruski. Ginljivo je bilo, ko je cesar ob svitu večernega solnca med grmenjem topov v smeri iz Verduna nagovoril grenadirje, ki so odgovarjali s liura in narodno himno. Francoska vlada v Bordeauxu. Pariz, (preko Rima), 4. septembra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča iz Bordeauxa: Posebni vlak s Poincareem in ministri je dospel opoldne sem. Poineare se je nastanil v prefekturi. Služba vojnega in notranjega ministrstva je že urejena. Pariz, (preko Rima), 4. septembra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča iz Bordeauxa: Člani kabineta so se sestali v poslopju municipali-tete pod predsedstvom Vivianija k ministrskemu svetu.Vojni minister je poročal o položaju. Nato so se bavili ministri s celo vrsto vprašanj, zlasti z vprašanjem preskrbljevanja z živili. Angleška poročila. — Angleške izgube. Amsterdam, 3. septembra. (Kor. urad.) »Telegraaf> poroča iz Londona z dne 2. t. m. sledeče: Vsakdo počasi uvideva, da se Nemci bližajo Parizu. Vendar je javnost prepričanac, da vojna z obleganjem Pariza ne bo končana, ter domnevajo, da je treba vojno kolikor mogoče zavleči, da končno vendar zmagajo. »Nieu\ve Rotterdamsche Courand« piše: Dosedanji angleški zaznamki izgub prinašajo kot mrtve, pogrešane in ranjene 188 častnikov in 4939 mož. Grška mobilizira. Carigrad, 3. septembra. (Kor. urad.) Grški generalni konzulat je dal nabiti poziv, s katerim se kliče 10 rezervnih letnikov grške mornarice k manevrom. Ranjeni Srbi. Solun, 2. septembra. (Kor. urad.) Veliko Število ranjenih Srbov je dospelo v Skoplje. Bolnišnice so prenapolnjene. Zdravnikov manjka. Denarne pošiljatve za moštvo. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Na vojno ministrstvo ie dospela vest. da je bilo v zadnjem času pri državnih poštah oddanih nepričakovano mnogo denarnih pošiijatev na moštvo, ki se nahaja na bojišču. S kompetentne strani se zatrjuje, da je moštvo armade na bojišču izborno preskrbljeno s hrano in da dobiva redno plačo in voino doklado. Dejstvo ie, da ima moštvo dovolj denarja, tako, da ga nekateri pošiliaio celo domov. Nikaikor ni potreba, da se moštvu pošilja denar. Menično pristojbinsko postopanje. Dunaj, 4. septembra. (Kor. urad.) »Wiener Zeitung« priobčuje cesarjevo naredbo glede pristojbinskega postopanja z menicami v slučaju odložitve plačanja vsled postavnega odloga ali višje sile. Nemška posadka iz Skadra. Dunaj, 4. septembra. (Kor. urad.) Včeraj je priredil vojni minister Kro-batin častnikom nemške posadke v Skadru banket, katerega so se udeležili ministri Sturgkh, Berchtold, Ge-orgi in Burian ter nemški veleposlanik. Nemški oddelek iz Skadra. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Cesar je sprejel dopoldne častnike nemške posadke v Skadru pod vodstvom majorja Schneiderja v privatni avdijenci. Vstaši v Vaionl. Rim, 3. septembra. (Kor. urad.) ?> Agenzia Štefani« poroča iz Valone z dne 2. t. m.:Na vladni palači plapola rdeče-črna zastava, na orožniški vojašnici, kjer se nahaja poveljstvo vstašev, pa turška zastava. Voditelji vstašev so zagotovili, da bodo vzdržali red v mestu. Odpotovanje kneza Wieda. Rim, 3. septembra. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača: Knez Wied bo Jutri zjutraj ob 8. uri odpotoval na italijanski vojni ladji »Misurata« v Benetke. Novi papež. Rim, 3. septembra. (Kor. urad.) tri četrt na 12. dopoldne se ie pokazal novi papež Benedikt XVI. na balkonu v notranjosti cerkve sv. Petra. Balustrada balkona je bila pre-grnjena a preprpgo iz rdečega bar- žima z zlatimi obšitki. Ko je naznanil prihod papeževih dvornikov, da se papež bliža, je začelo občinstvo navdušeno klicati pozdrave novemu poglavarju cerkve. Papež se je pokazal v papeškem ornatu. Po običajnih ceremonijah je podelil papež klečečim vernikom apostolski blagoslov, nakar se je vrnil v svoje aparte-mente. Rim, 3. septembra. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: Kardinal della Chiesa je bil izvoljen za papeža. Rim, 3. septembra. (Kor. urad.) »Osservatore Romano^ proglaša informacije raznih listov o dogodkih vi konklavu kot navadno izmišljotino* Tudi vest o nezgodi kardinala Vami-« teliija ni resnična. Rim, 3. septembra. (Kot. urad.) Za papeža izvoljeni kardinal dellai Chiesa si je nadel ime »Benedikt XVI.« Rim, 3. septembra. (Kor. urad.). »Corriere d* Itaiia« poudarja, da set je v trenutku, ko se je pojavil nai balkonu Vatikana kardinalni komor-nik, da naznani izid volitev, zaslišalo* v splošni tišini poveljevanje italijanskih častnikov, ki so izkazali novemu papežu prvo čast. Rim, 3. septembra. (Kor. urad.) Giornale d' Itaiia« poroča, da so v Vatikanu že pred včerajšnim dopoldanskim skrminijem vedeli, da se je večina kardinalov zedinila na della Chiesa. Ko so se prebrale prve glasovnice, je vladala tišina. Večina za ■ della Chieso pa se je kmalu pokaza-! S la. Posebno pozorni so postali kardi-1 nali. ko je bilo za dela Chieso zbra-I nih že 30 glasov. Sledilo je še 5 glasov za della Chieso in še šesta, potem se dve glasovnici nista glasili nai njegovo ime. Med »kardinali je bilo slišati mrmranje. Če bi dobil della Chiesa izmed 57 glasov 3S glasov, bi to še ne zadostovalo, ker bi bilo prL 2 do 3 kandidatih mogoče, da bi bil dal kateri glas samemu sebi in bi se ta glas ne štel. Ko je bilo za della Chieso zbranih 39 glasov, je bilo jasno, da je izvoljen. Ostale glasovnice so bile hitro prebrane. Arhitekt Schneider je spustil v tem trenutku baldahine nad kardinali razen nad novim papežem, ki je sedel na svojem sedežu globoko zamišljen, s pr> vešenimi očmi, le s težavo se premagujoč. Rim, 3. septembra. (Kor. urad.) »Tribuna« piše, da je sveti koleg iz-* volil papeža, ki daje vsled svoje di-plomatične izkušenosti in škofovske prafivse vse garancije za to, da bo vi teh težkih časih, ki čakajo cerkev kos; svoji nalogi. Ob enem je sveti koleg jasno izrazil svojo voljo izpremeniti vse smeri pontifikata papeža Pija X. Kardinal Joahim della Chiesa je* torej izvoljen za papeža in se imenuje Benedikt XVI. Svojo karijero je! začel prav za prav s tem, da si je pridobi! posebno kampanjo šele predi meseci umrlega kardinala Rampolla. Ta ga je vzel seboj v Madrid kot Tajnika pri nuncijaturi in ž njim se je vrnil 1. 1887. zopet v Rim, kjer je shiž-< boval pri papeževem državnem tajništvu, to je pri političnem oddelku* L. ]y(X) je postal desna roka drž. tajnika. Drobnega telesa, a ostrega uma! se ie mladi prelat že tedaj bistveno razlikoval od drugih rimskih prela-tov. Bil je hladen in oster in znal lju-< di držati od sebe. Izza zlatih naočnikov je njegov pogled prodirajoče! motril vsako osebo, ki je prišla z njimi v doiiko. Bil je kardinalu Rampolli zanesljiv, natančen in dalekovidert sotrudnik. Usoda, ki je kardinalu! Rampolii zabranila, zasesti papežev prestol ni prerušila karijere Rampo!-lovega prvega sotrudnika. Čeprav je postal Pij X. papež irt se }e kardinal Rampolla moral umakniti kardinalu Merry del Val, vendar, je ostal monsignor della Chiesa na! svojem mestu. Znano je bilo, da vlada med Pijem X. in kardinalom Merry del Valom na eni strani im monsignorom della Chiesa na drugi strani nasprotje, a della Chiesa se nf dal izpodriniti, dokler se ni povzpel na višje mesto. Morda sta se gai Pij X. in kardinal Mery del Val izne-bivala s tem, da sta ga poslala v Bo-logno za nadškofa. Po stari tradiciji, je nadškof v Bologni vedno kardinal in Botognci so tudi zelo silili, naj to postane njih nadškof, a dosegli so tO šele Čez dolgo časa. Šele letos je Pij X. 14. maja imenoval nadškofa; della Chiesa za kardinala m to vzlic ostremu odporu kardinala Merry del Val, a sedaj je della Chiesa — papež« Plimi Miri m tek«| qpMfm v ww- ■■■i terana m Pater luHi v iHkL msa i Stran 4. »SLOVENSKI NARDD«, dne 4. septembra 1914. 208. Štev. Darila „Nrirai križi". Za »Rdeči križ«: Dr. Franc Petne, profesor in katehet I. drž. gimn. za Časa vorne, od 1. septembra t. L počenši 20% svoje plače v korist ranjenim vojakom; torej pro september 98 K; Učiteljsko osobje L drž. gimn. za časa vojne 1% plače in sicer polovico za »Rdeči križ« in polovico za družine, torej pro sept. 24 K 20 v; učiteljsko osobje učiteljišča za Časa vojne i/a% plače za »Rdeči križ«, torej pro sept. 41 K 17 v; »I. D.«, oče ki sin, Streliška ulica 7, po 10 K za »Rdeči križ« in za družine; gdč. Cecilija Tennbaum 3 K; gdč. Cirila Pleško 2 K; Koprivec Anton, oficijal I K; županstvo Račna, po kranjski deželni blagajnici, zbirko 68 K 40 v. Umrli so v Ljubljani: Dne 1. septembra: Fran Dolin-šek. sin železniškega sprevodnika, II mesecev. Trnovska ulica 4. — Henrik Spillauer. prisiljenec, 20 let, Miklošičeva cesta 11. (Jetnišnica). — Fran Znidar, rejenec, 17 dni, Poljan-ska cesta 52.______________________ Današnji list obsega 4 stranu Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Meteorolosično poročilo. Iei?! Lastna delavnica sa popravo raob vrat gramoIoooT In dmgUi godbeolb itrofeT, če ao Isti MU prt mani kvpI)onl ali ae. Zastopnik avstr. gramofonska dmiba na Dannjn Ltd. Ceniki zastonj in franko. 3513 St 786/Mob.________ 3151 Razglas. Glasom obvestila osrednjega odbora Vincencijevega društva v Ljubljani z dne 21. avgusta 1914 je društvo sv. Vincencija Pavlanskega za ubožno preskrbo in mladinsko varstvo na Kranjskem sklenilo, z ozirom na razmere, ki so nastale vsled vojne, otvoriti v Ljubljani in v okolici več dnevnih zavetišč kjer bo dobivala Šolska mladina obojega spola, ki je vsled mobilizacije izgubila svoje očete in vzgojitelje, siguren dom, primerno duševno in telesno delo, in tudi potrebno hrano (opoldne in popoldne). Namen teh zavetišč obstoji pred vsem v tem, da se prepreči v delavskih krogih podivjanje in posurovenje otrok, kar bi se temložje zgodilo in razširilo, Čimdalje bi trajala vojna in čimmanj bi bilo upanja, da se jeseni z rednim Šolskim poukom ne bi moglo pričeti. Za sedaj se bodo v Ljubljani in okolici otvorila naslednja zavetišča: 1.) v »MarijauišČu« (Poljanska cesta) za dečke ; 2.) v Rokodelskem domu (Komenskega ulica) za dečke; 3.) v Uršulinskem samostanu za deklice ; 4.) v TJchtenthurničioi sirotišnici za deklice ; 5.) v Šiški (hiša Vincencijeve konference poleg državnega kolodvora za dečke in deklice; 6.) v Mostah (novo Šolsko poslopje, ev. društvena hiša) za dečke in deklice; 7.) na Viču (društvena hiša in šolsko poslopje) za dečke in deklice. Po potrebi se otvore takšna zavetišča tudi še drugod, kakor hitro bodo primerni prostori na razpolago. Pri vodstvu teh zavetišč in pa pti nadzorstvu ondi nastanjene šolske mladine bo sodelovalo redovno in posvetno učno osobje. V zavetišče se bodo sprejemali otroci od 6—14 let; v slučaju potrebe se bodo napravili tudi posebni oddelki za otroke izpod 6 let Dnevni prispevek za posameznega otroka se je določil na 20 vinarjev na dan. Vendar se bodo otroci takšnih staršev, ki so brez denarnih sredstev In ki prispevka ne vzmorejo, sprejemali tudi brezplačno. Mastni magistrat ljubljanski, dne 31. avgusta 1914. Stavbeno podjetje: Prevzamem javne in zasebne stavbe, železobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvršujem po najniijih cenah* Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila. Parketna tovarna: Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara ie obstoječa tla. Strojno mizarstvo: Izdelujem vsa stavbeno-mizar-stvo tzčoča se dela, pohištvo le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah. Tesarstvo: Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela,kakor: strešne stole, strope, verande, barake odre i. L d. — Popravila izvršujem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in iagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na lagopo lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora. Ustanovljeno L 1900. V. Scognetttl Ljubljana. Ttkmčm pitana: ta tUadtidem driavmga kolodvora. Telefon štev. £99.