191. itnilta. V ijiMjiil, i puri. ». muti 19IZ. XLV. Itlo. li. .Slovenski Narod* velja. v Ljabtjani na doa doftartjea: v ujmrmŠUvu :rc,em*n Mio teto.......K 24 — cefto teto.......K 22-— pol teta........1*— pol teta........11 — eetrt teta .....; . tv— četit teta.......5-50 aa mesec ...... . 2*— na mcsec......1*90 Dopisi naj se fnnkirajo. Rokop»>i se ne viačajo. ■—dulitto: Kaaflova ollct M. S (v paUičj« teve), telsf•* M. 34. Izhaja vuk Asa zv«6*r iiYMft*i aedeli« la praiaifcft. inserati veljato: neierostonna petit vrsla za entuat no 14 vin., za dvakrat po 12 vm., za trik rat alt većkrat do 10 vm. Pmtm in zahvala vrsta 16 vin. Podano vrsta 20 vin. Fri več jih insercijah po uogovoru. Upcavruštvu naj m fttiiliaio narornine, reklamacije, inserati itd to je administrativne stvar; ------------- Potaneiaa številka vtlfa 10 vinarjev, ------------- Na pismena naroćuu :>tc^ ;r.u>dor>ne vju^latv-e naroemne se ne ozira. „Nareiaa tiskaro«« telafoa *L SS. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Kemčijo: ćelo teto.......K 25'— ce!o leto.......K 3O— pol teta ....... . 13*— j - i četrt ieta.......6.50 za A»enko in vse druge dezele: na mesec .......2*30 ceio le\t» ... . . . K 35*— Vprašnnjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Đpravnistvo 'spodaj, dvorisče levoi, Knaflova ulica: St. 5 telefon St. 85 Zahteue državnih uradnikot. Usoda urađaaike pragmatike je T opravičeno ncvolio navdala vse uradništvo. Nacrt, ki je bil po tolikih bojih naposied sklonjen v postasski zbornici, ie sad kompromisa med različnimi strankami in ogromna većina ljudskih zastopnikov. izvzem-ši skoro samo c. kr. ! \c I vlade in zagrizene sovr ^ga uraKtništva, slovenske k._..... _j, je glasovala za kompromisni načn. Ta nacrt ure!u; pra\ne ra^incrc ura . po hk da je vsak defavc f^ ga plačila. Uržava za ji u radnik in uslužbenec posveti vse svoje moči — na i ga torei tuđi do-stoino plača S tem pa. da je kdo vstopil v državno službo. veiiUar se ni postal brezpravno bitje. Krog njc-jk'ovih dolžnosti je dcT * - uo- do tuđi natančno c ___.:_ „^ »e pravice. Toda vlada, ki ima o pravičan in dolžnostih državnih ur »v in uslužbencev nazore. K so cveteli za časa pruskega .; Fri-derika Viljema L. ki je svoje ministre lastnoročno s palico pretepaval. se je z vso silo uprla v poslanski zbornici sklenjeni službeni pragmo tiki in je kar naravnost Dovedala. da IS€ ljudski vofji ne uklorv — ~več da zakona ne predloži v s:r . To pa zaradi določb. ki jamčijo vsakemu uradniku tako drJ ' '- ^ zven urada. kakr>:,. .^ -_:.-. .... drugi dr/avljan-Službena pragmatika Ie zdaj v ^osposki zbornici. Tam je nasprot-*e proti njej tako. da ima že značrn ^ovražnosti. Ćuli so se ceio glasovi, da gosposka zbornica službene pra?> - atike sploli ne \zame v pretres. Ne ivomim. da bi »roje"1' -'J* "^•'• ^ajci«. Im nimaio niti najm;r . !a za socijane potrebe našega časa, najra-«e brez posvetovanja vrgli službeno pragmatiko pod mizo. vendar se to ne bo zgodilo, prvič. ker s*3 v go-sposki zbornici tuđi n^ožje. ki tega ne hi pripustili in drugič. ker hi taki postopanje bilo žaliivo za poslanskf* zbornico in bi provzročilo med jjo-sposko in med poslansko zbornico prav oster konflikt. i Lc^cii pnde uradniška prag' a posvetovanie v pod- odseku permanentne koMuiie fiispo-ske v ^ T '-"iT^'a 5C pa bo- dn s;.. . . •> .: meseca ok- tobra. l*rih<»\jT>ii teden se pokaže, kako je načelno - M»Osk^ zbornice, kaiti s ^ u, . i» iniki je tako. da se iz s• . .», ki ga za-vzemo zastopniki posameznih strank v ck'- ' " . vedno v naprej spozna, kc«: y .\Tnic*i sklemla. Naravno k\ da vlaJa v vseh uradniških krogih največje nezaupa- ;mia - * :a p* d- w.-. t '*»w /b^.....v, saj Kie za r ..je in najvažnej^e interese uradmštva. Tekom meseca septembra bo ur. - vo v ćeli državi stopilo na pLi..__brani svoje interese in da poiasni ne !e pos!ance;n in go-sposki zbornici, ne?o tuđi vsi javnosti svoje zahteve. Kdor misli in čuti pravično, bo uradr»istvu v tei borbi za njegove pravične zahteve krepko na strani staL Sto'jrslio. Velen»e. (Velenjski Abderiti.) Kar sem zadnMč ohljubil, hočem se-daj izpolniti. Zavedam se dobro, da sem ^e foti! težke. toda vendar ze!o vzvišene naloge, če nameravam pokazati \ elenie v tistem pravem sija-ju. v tišti Inči. ki jo vsekak-jr zasluži. ZakaL Uasi je rrajhen. skoro hi re-kel neznafen trg. vendar združuje v svojem osrčju toiiko intelii^ence, ka-kor ' ' ic drugje . . . Gotovo je. da se te . c dobre strani neimki \ e-leničani dobro zavedajo in tuđi čuti jo za sveto dolžnost to. kar vedo, dati tuđi drugim, namreč -eui^nim Slovencem . . . Plemenito njihovo de-lo pa žal. ne na»de toliko razumeva-nja. Vakor hi ga zaslužilo. Toda uspehi so kljub temu očividni in bog pa ^Siidniarka jih ne bosta zapustila. Nemška šola se dviga ponosno in i ^o ;n ^ir| blaženo priznano :._:. ^o kuhuro daleč na okoli, krasna rce;» \tKa su pou.;Mi ino z našim vekoni paralelo (ki pa notabene velja samo za Velenje). Nekje na Orškrm, v me-Mu Abderi je živel v davnih, davnih časih silno hrihten rod, ki je živel vuno v povzdigo domaćih vrlin, do-nnčc slave, ki ie živel samo zato, da iv (»stalo človtrštvo bodril z nesnirt-nimi čini . . Znano pa je, da človeški duh ni vselej dovzeten za pametne stvari, ampak veliko boli za neumne. No. Abderiti nivo bili liudje, ki bi imeli mesto glav^ tikve, nego so ve-deli. tla je trelm pričeti z ekstremite-tatni . . . Pričeli so, toda z:i T rago. nikoli nišo prišli iz teh ekstremitet in tako gromadili nesmrtne čine gorostasne budalosti drug na druj?ega . . . Njihov spomin živi . . . Naši nem-čurji in Ahderiti so nekai /elo so-rodnekra. Tuđi ti se trudijo, spozna-vati ohčntHivo stran neumnih Slo-vencev bindišariev« ter bi jih radi i7preohrnili v kulturne germanske sinove! In zato T. \ idu dne 18. avgusta tako lepo uspela, se tem potom najsrč-ncie zahvaljujem. Vsa čast vrlini (jorčanom, Barbarčanom, Ptujča-nom in Trojičanom. ki so nas pose-tili v tako lepem številu. Posebno zahvalo izrekam^ velečast. £. kapla-nu ^irov niku iz Št. Vida. gospodotna učitcliu Kleincnčiču in organistu Policu iz Ptujske £ore in gospodu Ko-renjaku iz Sv. Barbare za ves njih trud in požrtovalnost o priliki te pri-reditve. Nadalje se zahvaljujem ve-lecenienim gnspodičnam Anici in Pavli Hauptinan, Lenici Pernot. vsem cenienim pevkam in pevceni iz I *tujske gore ter gospodoma Klci-no\ seku in Maicenu za njih truda-polno sodelovanje. Zavest, da smo opr-ivili kos /c davno potrehne^a dc! i, nni vam hf>de v plačilo. Aseni srčna hvala! V imenu prirediteljev: Mirko L e Š n i k. Zahvala. Ob priliki naših slav-nosti ob društveni petindvajsetlet-nici so nam izkazaii javni faktorji, odlični rojaki in rojakinje, gasilski tovariši bližnje in daljne okolice in končno najširša javnost toliko sim-patij in prijateljstva, toliko požrtvo-valne l^ubeznjivosti in naklonjenosti, da je težavno izreci primerno zahvalo. Ne moremo biti dovolj hva-ležni požrtvovalnosti velerodne gospe Županje Fride Voduškove in \sC\\ onih či>lajiili hO.spu in gospodi-čen, ki so prispevale za prekrasni spominski trak, katerega je gospa Županja s tako prekrasnirni beseda-mi j)ripela na naš prapor. Zahvaljujemo se iskreno velerodnemu gospodu županu, ravnatelju Gustavu Vo-dušku za njegovo izredno naklonjenost napram društvu, za vse požr-tvovalne korake, ki jih je storil, da mine naše slavlje kar najsijajnejše. Njegove besede ob priliki dekorira-nja naših zaslužnih petindvajsetlet-nikov ne bodo ostale Ie nam. temvec vsem zhranim gasilcem v neizbris-nem spominu. Iskreno hvalo smo dolžni tuđi slavneniu občinskemu odboru za izkazane simpatije. Pri naših pripravan za jubilejno slav-ffbst nas je med drugimi podpirala pred vsem. slavna direkcija trbovelj-ske preniogokopne družbe z izredno munificenco. za katero se iskreno zahvaljujemo. Pa tuđi vsi krogi do-mačega prebivalstva so nam pokazali pri pripravan za slavnost in ob slavnosti sami požrtvovalne simpatije. Predvsein se imamo zahvaliti sodelovanju dičnih narodnih gospu in gospodičen. da je slavnosten dan potekel tako krasno in uspešno, za-stopnikom »Zveze narodnih društev v Celju , trboveljskih zavodov in društev, bratskim gasilnim organiza-cijam s lirvaške. Kranjske in Žta-jerske s predsednikom gasilske Zvezc gospodom drjem. R. Berg-mannom na čelu. dragim roiakom za vse dokaze simpatije in končno ludi vsem tovarišem drušvenikom, ki so v neumornem in pridnem delu izvršili priprave za našo slavnost. Prelepi dnevi našega slavlja nam ostanejo v neizbrisnem spominu ter nas navdajajo s trdno voljo in veseljem do nadaljnega smotrenega de- la na narodnem in humanitarnem polju. Na pomoč! — Načelstvo in odbor prostovoljnega gasilnega društva v Trbovljah: Ivan Kra-m e r , t. č. načelnik. Juro Na-glav, t. č. tajnik. Hopošho. Bace ob Baškeni jezeru. Preteklo nedeljo dne 25. t. m. se je vršil tu dobro obiskan letni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Loče in okolico. Po predsednikovem pozdravu (g. Zimčič - Loče) je sledilo ^oročilo podružničnega tajnika (g. Gastl - Šteben) in njenega blagajnika (g. Lah - Dobje) o delova-nju podružnice v preteklem letu, nakar je g. učitelj pl. Kleinmavr v daljsem jedrnatem govoru orisal naš narodni položaj ob meji, poudar-iaioč potrebo po samopomoči, posebno na šolskem polju, ker so ravno naše sole največ krive narodne-ga propadanja. V nadaljnem govoru je govornik obrazložil pomen Ciril-Metodove družbe kot zaštitnice naše mladine, pojasni! zadevo glede ustanovitve Družbene sole v Vo-dičii vaši ter izrazil upanje, da se bo šola v kljub vsem nasprotstvom zagrizenih nasprotnikov v doglednem času zidala in otvorila. Nato je na-stopil še nek domaćin ter v iskrenem, naravnost krasnem govoru — ki je gini! vse poslušalce do solz, — navduševal za Ijubezen do domaće grude in materinega jezika ter za požrtvovalno vstrajno in složno narodno delo. — Zborovanju je sledi! srečolov s prosto zabavo in tamburašem. Moralni* kakor gmotni uspeh je bil krasen. Nav^dušenie za slovensko solo je veliko in Družba si bo pridobila ravno s to solo za narodno stvar na Koroškem velikan-sko zasluge, zakaj, bekštanjska ob-čina ni Ie silno ogrožena, ampak — in to trdimo z vsem poudc.rkom — najvažnejša obmejna občina; — to ne samo radi svoje obsežnosti, na-ravnih krasot, velikega tujskega prometa — v občini leži Baško jezero, pet železniških postaj — ampak se boli radi svoje lege v blizini Ee-Ijaka, in med Zilsko in Rožno dolino. Velik požar v Celovcu. Pred-snočnjim je izbruhnil v hlevu posest- LISTEK. Usoda lepifi dehlet. Letošnje poletje so angleški časopisi kratkočasih svoje ohčinstvo z zanimivimi raziniš'jcvanji in sta-tističnimi izkazi o usodi lepih deklet. Francozi so se takoj polotili tega Ivprašanja in mu posvetili nekaj pozornosti in ker so se nazadnje oglasili tuđi Itahjani, si lahko napravimo sliko o povprečni usodi, ki jo i majo pri teh tren narodih lepa dekleta. Nemci bi pač morali tuđi priti v p<>-štev, a se jih pri razmotrivanju tega vprašanja iahko pogreša, ker so lepa dekfeta med Nemci prav red-ka. Na IJunaju je pač mnogo lepih deklet nemške narodnosti, a dunaj- Isko prebivalstvo ima toliko slovan-ske in madžarske krvi v sebi, da ne more veljati za pristno in čisto nem-ško pleme. Usoda lepih deklet je med An-gleži. med Francozi in med Italijam pravzaprav jako žalostna, nekateri ceio sodijo, da tragična. Lepa dekleta imajo sicer mnogo čestilcev in obćudovalcev. pesniki jih opeva-]o, ilustrirani listi prijavljajo ceio njihove podobe, kraljice so vseh plesov in zabav — ali to je tuđi pre-cej vse, kar jim |e usojeno in k to samo za kratki čas cvetja. Pred vsem so angleški in fran-coski statistiki konstatirali, da se stare device rekrutirajo pc ajveč ravno " • :" ■' 'i deklet in tuđi »Corrit.^ . , .\ rj je mnenja. ua se lepa dekleta na Italijanskem naj-težje ovu^zc. Vobče se ženijo dandćt-nes moški \i - • nnj kakor v prejš-njih vaših. I ■ ■ » leto ie bilo samo na Angleškem l^/»0f» porok mani, kakor prtidoćc leto, a ženske, ki zopet nišo dobile moža, so bile ve-činoma znane lepotice. Nič iim ni pomagalo, da so obuiale povsod pozornost ali ceio senzaciio in da so vznemirjale in razburjalc toliko mo-^kih src. Moški so jih z radost jo vabili na veselice in koncerte, k dirkam in v seledališče. se ;;"' '*'>svečn-!i na plesih irci. itd., sati d oltar jih ni nihče peljal. Pred oltarjem so stala navadno samo dekleta. ki se jim more komaj reCi, da so čedna, njjvečkrat pa še tega ne. Zdi se. da dandanašnji moški. če se že poroci, ne mara žene. ki s svojo lepoto vzbuja večio pozornost. Pravijo. da pri izberi neveste hoij odk)ča značaj, kakor telesni čar, da vidi moški v svoji ženi Ie še tovari-šico, karneradinjo in ne već liubim-ko, ka^kf»r v starih romantičnih časih. Življenje je postalo tako, da nihče več ne mara »prineezinje za ženo. Lepotice so primerne žene samo še za miliionarje in izmozgane aristokrate, teh je pa tako preklica-no malo, da se mora ogromna veči-na vseh krasotic odpovedati zakonski sreči. Ftalijani pravijo, da se lepa dt-kjeta zato ne morejo možiti, ker jim moški ne zaupajo. češ: lepotica je navajena na čestilec in uživanje življenja ter se nikoli ne navadi na skromno domaće življenje, vrh tega ima pa take pretenzije, da jim ni mogoče ugoditi. Francozi navajaio še drug razlog, da se lepa dekleta tako težko omože. Lepotica je razvajena. O nici veliaio pesnikove hesede: Fantc zbiraš, si prcvzetna, se šopiriš, ker si zala, varuj, varui, da priletna samka se ne hoš jokaln, — doklcr je lepa. i/chira in \zb\nu nazaduje pa — obsedi. Končno je pa tuđi to vpostevati, du se moški ne ženijo več v tako mladih letih, kakor nekdaj. Tuđi moški izbirajo in izbiraio in se ne morejo odločiti; to traja dostikrat do petintridesetega in do štiridese-tega leta in tedaj več že ne mara dekleta. ki še nori za pleše in gleda-liške predstave, ki Muhi koncerte in zabave, ki hoce vsaki najinanjši modni preinembi dopriuesti svoj tri-but in povsod hrilirati. Lepa dekleta imajo pravzaprav odnrfo Ie eno karijero — gledališko. Pri gledališčih, pri varietejih in v cirkusih so lepa dekleta atrakcija, prva atrakcija med vsemi in zato se podjetniki tako trgajo za taka dekleta. Sprejemajo jih, če nimajo nič talenta, kaj šele če imajo vsaj malo glasu, vsaj malo igralske zmožnosti, ali Ie malo baletnih sposobnosti. Resnična lepotica, če je Ie količkaj nadarjena, priđe pri gledališču lahko naprej in bo imela lepo življenje vsaj — dokler je lepa. Ta in ona je tuđi že dobila kakega grofa ali mili-jonaria za moža, većina seveda ne zna srediti in se pogubi ter zaide v bedo in celo v propalost čini odeve-te lepota. V drugih poklicih nimajo lepa dekleta nič sreče. kajti povsod pravijo, da jih ne marajo. Anglež in Francoz sploh ne vzame lepega de-kletn v prodajalno ali v pisarno, češ, da nišo za delo, da se Ie vedno v zrcalo gledajo, frizure popravljajo in na svoje čestilce mislijo. Tuđi Ita-lijani pravijo, da lepa dekleta nišo za kupci jo, da so samo okrasek in lišp zabavain, za delo pa nerabna. To je torej usoda lepih deklet. Nekaj let uživajo srečo, da jih vse časti in občuduje. potem pa obvise na vratu svojim staršem, ki so jih nekoč smatrali za svoj ponos, ali pa zaidejo v bedo. v velikih mestih naj-večkrat na napačna pota. Na Nemškem so modri Ijudje pač nekaj izmislili, za kar bodo po-trebovali najlepša dekleta in najlep-še moške, a zdi se, da tega nacrta ni prav resno vzeti. Znano je. da so pred kratkim imeli angleški »evge-nisti<' shod. na katerem so razprav-Ijali, kako hi bilo človeški rod ne fi-zično nego tuđi etično zboljšati. »Ev-genisti« izhajajo s stališča, da je treba najti pogoje, pod katerimi se rode telesno lepi in duševno nadarjeni Ijudje in po teh pogojih ufediti po-množevanje človeštva. To je stvar, ki mora zanimati vse narode na svetu, kajti vsak narod mora gledati, da ima kolikor največ telesno, dušno in moralično popolnih ali popolnosti blizu stojećih oseb. Ce je mogoče požlahtniti zajčke in kure, cvetlice in drevesa. zakaj bi ne bilo mogoče požlahtniti človeškega rodu? To je stališče ^evgenistov«. Njih kongres je bil zanimiv; poročila, ki so jih imeli posamezni govorniki, so vrred-na čitanja, a praktičnega uspeha seveda ta shod ni imel. Pač pa se je našlo na Nemškem nekaj modrih glav. ki hočejo napraviti poskus požlahtniti človeški rod. Poleg Jene hocejo ustanoviti posebno kolonijo. Imenovali jo bodo »Mid-gard« — katero imenovanje je vzelo iz starogermanske mitologije — ter bodo skrbeli, da bodo tam najlepši moški živeli z najiepšimi ženskami. Namen koloniji »Midgard« je, ustva-riti novo lepo pleme. Nekaka čiove-ška Lipica naj torej postane ta »Midgard«; in če se poskus obnese, *bodo morda v prihodHOSti kdaj imeli na Nemškem ljudi, o katerih bodo rekli »ta je midgarskega plemena«, kakor pravijo dandanes žlahtnim konjem iz kraškega instituta »ta je lipicanee«. Midgard bo pa potreboval samo prav malo lepih deklet in torej ta projekt za celo lepo žensko obšče-stvo nima nič pomena. ' Na obupno vprašanje: »Kaj pa naj počno dekleta, ki imajo to nesrećo, da so posebno lepa,« a nhnajo nič premoženja, ni dal še nihče povolj-nega odgovora. X. Sfr«« 2.____________________________________________________SLOVEMS NAROD,___________^____________________________________198 Stev, nika in «voš£eka Franca Lemeia v Cctovcu velik požar, ki bi bil lahko u sode n za mesto. Nad hlcvom fe namreč velik seiuk, ki je bil naenkrat v ognju. Vsled silne vročine so se dvigaH ćeli §opi gorečega sena tn slame, veter pa je razna šal ćele pra-tnene isker po bližnji okotio. Posre-lo se je hlapcem. da so konje resili, ogenj pa so otnejili sele v par u ran, gorelo pa je se ćelo noć. Na mostu požara sta bili dve parni bnzgalni, brizgalni iz Št Ruperta in St. Mar-tina. Pomagali so gasilcem tuđi vo-jaki. domaćini in bližnji okoličani. Škoda je zelo velika; kako je ogenj nastal. se ne vedo. Nov plavalni in rešilni pas po-polnoma posebnega sistema je iz-umil neki rokodelec iz Beljaka. Jutri se vrše v Osojskem jezeru javno po-skušnje s tem pašom. Pas omogoči ponesrecencu baje, da se lahko vzdr-ži nad vodo neomeieno koliko časa. Nesreća na železniški progi. Na dvotirni progi pri St. Vidu ob Glini so popravljali delavci en tir. Pribli-žal se mu je tovorni vlak. kateremu so se delavci v zadnjem času komaj umakniii. Eden izmed delavcev pa je skočil mesto v jarek na drugi tir. V tem trenutku pa je pridrvil po dru-gem tiru brzovlak, stroj je zgrabil delavca in precej dalcč od mesta nesreće so še dobili njegovi tovariši le veliko kepo mesa od svojega tova-riša. 2aga je pogoreta posestniku Flo-rijanu Hebeinu pri Sv. "Metanu v Zilj-ski dolini. Skoda znasa čez 500 kron in je precej većia kot zavarovalnina. Ogeni je nastal vsled neprevidnosti. Primorsko. Umri je v Gorici bivši avstro-Ogrski poslanik v Carigradu grof Ca 1 i c c. star M let. Iz politične službe- Zaćasno imenovani okrajni komisar Josip 2 n i -darsič v Gorici je imenovan za definitivnega okrajnega komisaria; namestni koncipist dr. Franc V odo-p i v e c v Pulju je imenovan za za-časnega okrainega komisar ja: zača-sni namestniški koncipist Evgen vit. Boekman v Trstu za definitivne-ga koncipista in koncepmi praktikant Davorin \Veingern za za-časnega koncipista. tz mornaričke službe. Za po-veijnika vojne ladie »Panther- je knenovan korvetni kapitan Alojzij Sušteršič. Crnogorski kralj Nikita priđe za več časa na letoviŠče Portorose. V Sv. Križu pri Trstu je umrla danes, dne 29. avgusta. soproga tu-kalšnjega učitelja Jakoba T e n z e, gospa Josipina Tenze roi. Košuta v 44- letu svoje starosti. Imenovana je trpela mnogo časa najhujše bdečine. Bila je mati mnogih otrok. kateri so pa žaL vzgojeni v tuiem duhu ter obiskujejo vsi neslovenske iole, dasi je bila pokojnica hči zna-ncga narodnjaka v Sv. Križ*. N|en soprog Jakob je tuđi sin pristnih slovenskih staršev, otroci pa taki . . . Se marsikaj bi napisali v tem oziru, a držeć se znanega »De mortuis nil nisi bene*, sklenemo ta kratek nekrolog z dostavkom. da |e biia pokojna, ki je mnogo let službovala kot očiteljica v Bazovici in v Trebčah, pridrta, varena in marljiva gospodi-nja, katero bo družina silno pogre-iaia. N. v m. p.! Ofestnikcija v tržaškeip obćro-skera svetu, ki so jo. kot že znano, uprizorili socijalni demokratje. se se vedno nadaljuje. Snočnjo sek> je za-ključil župan že ob pol 10. Na Veli-kem trgu se ie zbrala velika množica socijalnih demokratov, ki so burno pozdravljali svoje zastopnike in iz-žvižgavali in psovali ostale sveto-valce. Moćna policijska straža je demonstrante razgnala. Do hajših ra-bok ni prišlo. Stavka v »Stabilitneoto tecnico Triestino« v Trstu. Včerai dopoldne ie zapustilo delavnice v »Stabilimen-to tecnico« okolt 900 delavcev. Delavci so uprizorili to demonstrativno stavko, ker je vodstvo odpustilo ne-kega delavca, ki je bil pri družbi že \I let uslužben. Odpustilo pa ga je samo zato, ker je izostal tri dni od nekega akordnega dela. Ko se je mož vrnil in ko so mu povedali, da je on odpUŠCen in je že drugi na njegovem mestu, se je tako raziezil, da ie za-grabil dva kosa železa in jih vrgel inženirju v hrbet. Popoldne so imeli stavkujoći delavci shod, na katerem so skenili, da bodo danes zopet dela-li, izročili pa bodo vodstvu spomenico z oštro grajo samovoHnega in ne-človeskega postopanja mojstrov ir inženirjev napram delavcem. Samomof v tržaski ubožnici. \ mestni ubožnici v Trstu je skoči skozi okno v II. nadstropju na dvo-Tišće mestne ubožnice 69letni čevljai Ivan Lozar. Mož je imel kilo, pa s<= ni pustil operirati. Lozar je vsle* dobljenih noškodb čez dva dm umri Pri tem obsojajo vesti vodstvo ubož niče. ki ie bHo bate tako brezotrzir no, da m prikrivala tega slučaja sa mo javnosti, marwč Je še niegoveg; brata, edinega sorodnika, ki ie učitelj godbe, obvestilo sele, ko je bil Lozar že pokopan. Zarad) raznih ffsttufli 90 areti-rali 3oletnega železničarja Franca SoŠtcrsiča iz Sežane. Laki v FmIIu. Mada je razpusti-la y Pulja dve laški madinski dru-stvi, in sicer »Edera« m »Circolo sportivo di coltura«. Rakpustttev utemeljuje vlada s tem, da ste ome-njeni društvi prekoračili svoj delo-krog in pospeševali državi sovražne tendence. Lahi pa so ustanovili mesto teh dveh društev zopet eno novo društvo. — Puljski garniziji je pre-povedan obisk kavarne »Commer-cio«, ker se tam shajajo člani razpu-šcenih drustev in ker so Lahi iz te kavarne pred kratkim izžvižgavah vojaško patrutjo. — Tuđi kinematograf »Minerva« je vlada zaprla,ker je stal tastnik v preozkem stiku z Itali-jani in je to v Avstriji preveč jasno pokazal. ZagcMietaa smrt skopuka. Na Re-ki so našli v svojem stanovanju precej premožnega in znanega r>51ctne-ga skopuha Franca Cergnarja. Na vratu so se poznali znaki zadavljc-nja in je koža na več krajih opraska-na. Sumijo, da je Cergnar žrtev svojega skopuštva. vendar komisija ni mogla natanko dognati, da je bil Cergnar umorjen. Dnevne vesti. — Hrvati in klerikalcL V Dalmaciji je vsa pozornost obrnjena sedaj na pravaške poslance in vse se vpra- šuje. priđe \\ v pra\ aški stranki do razkola, ali ne. Kazmere v Lutnaciji, na Hrvaškem in v Bosni so take, da pravaši. če so se narodni, ne morejo nadaljevati svoje dosedanie politike; ali morajo začeti drugo politiko, ah se raziti, ali pa pripoznati, da nišo ne hrvaška, ne narodna stranka več, nego Cisto navadna klerikalna stranka. Splitska »Sloboda« vprašuje pa tuđi: »Ali bo še nadalje stranka prava ostala pod skrbstvom kramskega imriganta, čigar ^Sto\ enec« je tuJi te dni spisal grozno denuncijantski Clanek proti Dalmaciji in Splitu zaradi manifestacije za Jukića? Ljubljanski »Slovenec* opozarja povodom izrazov za Jukića avstrijsko vlado, da je Split ognjišče neke revolucije in veleizdaje ter pozivi ja policijo, naj stoni temu na pot. AH se zlagaio pravaški poslanci s tem člankom? Ce se ne zlagaio, ali hočejo proti njemu protestirati, kakor treba v svojih or^anih in drugje. kjer mo-rejjo svoj glas dvigniti proti kranjskim hofratom? — lir a^ki pravaši so vsekakor na razpotju. kajti na-vsezadnie so narodne razmere vendar močnejse. kakor strah, da bodo kranjski klertkalci zahtevali. naj se jim vrne v Oamacijo posnjeni denar. ki ga itak ni mo^oče plaćat'. 4- »Pod svohodnim solncem«. Klerikalne »Dolenjske Novice^ so letos priobcile pamflet proti novo-meškemu županu g. Rozmanu. Ker so »Dolcnfske Novice* v tem pamfletu kradle Čast g. Rozmanu in ne-katenm drugim gn^n»viom. je prišlo do tožbe. Obtožen. l.ila kanonik 2togar in kaplan Karei Supin. r^ ker so Badi obtožitelji v roki ne^ /r/ni Mu za to. da sta kanonik / >'«rar in kaplan Supin storila r»rri' i eno častikrajo. je bilo seveda gotf vo in neovržno. da bosta ^iogar in ->upin tuđi otoofena. Cim se je pri> -ižalo zasedanje porotnega sodišča No-vem mestu, so se Zlogarju in Supinu začele hlače tresti in prosila sta tod in tam za posredovanje, da bi se dosegla poravnava in da bi jima raz-žaljeni tožitelji milostno prizanesli in odpustili. Zdaj se čuje, da odpade porotna obravnava proti kanoniku Zlogarju in kaplanu Supinu. Toraj sta vendar izpro^ila poravnavo. — Pri predpripravah za cvetlični dan je najvažnejše. da si zagotovi pripravljalni odbor zadostno množino lepih. svežih cvetk. najboljše , aster in dalij (georgin) in naprosi kolikor največ gosnodičen za raz-prodajo. Kjer je kraj večji. naj se raz-deli v okraje. V vsakem cvetličnem I okraju naj bo posebna gospa - načelnica — ki nadzoruje razprodajo, raz-\ deljuje gospodičnam prodajalkam , cvetje iz svoje cvetlične zaloge in sprejema od njih nabrani denar, Vsa-I ka prodajalka naj ima po enega i spremljevalca, da ji pomaga, 30 bra-i ni pred morebitnimi insulti nasprot-nikov Ciril - Metodove družbe in Soko4stva, v čegar korist se vrše cvetlični dnevi — in ji drži nabiral-l nik za denar. Vsaka gospodična naj si pravočasno oskrbi košarico za r cvetke. Gospodične - prodajalke naj I bodo pri razprodavanju vljudne in prijazne ter zgovorne. Vstavi naj se r vsak, kdor ni znan kot naš nasprot-; nik. vsakemu naj se ponudi cvetka. I Cene ni treba določiti nobene. vendar naj bo minimum 10 v. Pri raz-prodavafiju ni na mestu nobena pla- Ihost, nasnrotno naj se poudarja, naj se nastopa pogumno — na Dunaju so vstavljale vozove in avtomobile, saj gre vie v mmrodam^ ne ¥ privatno korist. Posebno načudi narodni trgovci okrase svoje vzložbe s cvetka-mt, ki so si jih naročiti pri priprav-ljalnem odboru, Z razprodajo cvetk naj se prične ie v jutnnjih urah — na Dunaju je bil pričeteK ob polu 6. uri zjutraj, in naj se ne poza bi iti pred cerkev za časa maše, v razne re-stavracije, k veselicam, shodom, na kolodvor itd. sploh povsod kjer se zbirajo ljudje. Po končanem cvetličnem dnevu zbero in seštejejo načelnice cvetličnih zalog denar, ga od-dado pripravijalnemu odboru m ta ga posije obenem s poročilom o uspehu in o sodelujočih osebah »Centralnemu vodstvu za I. vseslo-venski cvetlični dan v Ljubljani«, ^>ubičeva ulica 3, v roke g. načelnika Milka N a g I i č a. Družba sv. Cirila in Metoda izrečno poudarja,dase naj ne posije ničesar direktno nji. Na-znaniti je treba vso prireditev cvet-ličnega dneva, s katerim je dobro združiti kako veselico, okrajnemu giavarstvu. Vlogo je kolekovati z 1 krono. Pripomne naj se izrečno, da se cvetkam ne določa nobena stalna cena, ker se na ta način izogne plačevanju posebne pristojbine. Končno opozarjamo na dnevne vesti slov. naprednih dnevnikov o cvetličnih dnevih, kjer se najdejo vedno najvažneiše informacije. — Umri je v Ljubljani vpoko-jeni učitelj ix>dkovstva in živino-zdravnik g(>sp. F:dvard S c h 1 e g e 1. — Industrijalnim, trgovskim in kmetskim delodajalcem! Kranjska podružnica c. kr. družbe avstrijske-ga srebrnega križa v Ljubljani ima namen podpirati rezerviste vseh vrst, ki se po odsluženi vojaški službi vračaio domov. Kranjska podružnica posveča posebno skrb onim rezervistom, ki so na Kranjskem roje-ni ali pa žele na Kranjskem dobiti službo ali delo. Društvo srebrnega križa podpira na dom se vračajoče rezerviste na ta način, da skuša tem osebam preskrbeti službe in mesta, primerne jim z ozirom na njih poklič pred vstopom v vojaško službo, l'božnim rezervistom se dajejo tuđi denarne podpore. Prizadevanje društva srebrnega križa je gotovo na korist tako odsluženim vojakom, kakor občnemn gospodarstvu posebno pri nas na Kranjskem, kajti spričo trajnega izseljevanja in njega kvarnih posledic je uprav dragocene važnosti, ako se rezerviste ohrani doma ter iih pripravi na primerna službena in delovna mesta. Pričetkom jeseni se vrne dokaj kranjskih sinov od vo-jakov in dojdejo od njih s posredovanjem vojaških oblastev društvu sre-brnega križa oglasila za službe in mesta. V ta namen. da more društvo zadovoljiti oglašene zahteve, ie potrebno, da nam delodajalci vseh vrst hlagovolijo naznaniti. ali imajo v svojih obratih kaj prostih mest ali služb. kakšne zahteve stavijo, koliko plačajo in kdaj bi bilo nastopiti službo. Predmetna oglasila naj se blagovnlijo čimprej poslati na naslov: Kranjska podružnica c. kr. družbe avstr. srebrnega križa v Ljubljani. — Cvet m *ad* ^a Veliki čol-narski ulici st. 9 ie na vrtu jablana, ki ima 24 jabolk in 20 cvetov. Pač redek slučaj v tem času. — Pfantov dvor ne dobaviteijice je dobila gospa Ivanka Jelovšek. lastnica parne opekamc na Vrhniki. Požar v Preddvoru pri K ran ju. \ sredo zvečer je izbruhnil požar pri gostilničarju in trgovcu g. Pe-ternelu. Naenkrat je bila vsa hiša v plamenu. Nevarnost je bila zelo velika. T>a se ni ogenj razširil. se je zahvaliti tukajsriii požarni brambi. ki je bila takoi na mestu in je s hvale-\ redno energijo delovala do jutra. Sosednjih požarnih bramb ni bilo. menda zato, ker se tuđi tukajšnja ne briga, če ie nevarnost v okolici. V kratkem času so bili požari v St. Jurju pri Kranjn. na Primskovem, \ Gortčah in v Žabiah. Vsi kraji so v blizini in kljub temu se ni nikdo zme-nil, da bi set na pomoč. Samoobsebi umevno je, da vračllo za posojilo tu ni na mestu. Kako je ogenj nastal, ni znano. Iz Semiča se nam piše: »Laži-ljub se je v svoji številki 34. zopet obregnil ob našega Sokola. Pravi kako smo pogoreli na naši veselici. Mi pa zadnjič ^ovrmo, da naša veselica je taKo dobro uspela, kakor ne bi nobena čukarska, akoiavno jih priđe še nekaj pohali neko v iz skofo-vih zavodov, kakor je ta iz Stran-ske vaši. Zaradi naše trme pa bode-mo z županom naredili še račun, ker čas priđe, ko se bodeta dični dopisnik in župan klavemo vlekla eden na Vrtačo drugi zopet v škofove zavode. Dopisnika opomnimo, da ta-koj prekliče izjavo, katero je posJal »Domoljubu«, ki se prilično glasi: »Mogoče nam bi hoteli (Sokoli) za-upati, koliko arešta so dobili tišti (Sokoli), ki so pred cerkvijo podža-gali zastavni drog.« — Nič! G. orga- I ništa žena, ki sliši na ime gospa Vo-bičeva, poniglavi Kočevarček in , Grobljar bodejo nam pa pred sodni- jo dokazali našo krivdo. Ako so bili to naši člani Sokola, bodemo z veseljem razpustili Sokola v Semiču, ki vam je kot trn v peti, Če ne, pa bo-dete vi kašo pihali, ne pa Sokoli. To-rej na delo. Veselje vas caka. Sedaj si pa le izberite pot. Arešta pa nismo še dobili, ampak zapomnite si; kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Priporočamo Sokola še nadalje vašemu kritiziranju, ker to bo naša rešitev; ljudstvo bo pa spoznalo vaše sleparije, potem bo pa prišel iz enega grla glas: »Dol s sleparji, in konec bo klerikalnega pobalinstva.« Mazelletov šnops je pa jako dober; ampak vam se tuđi sline cede po njem. Oh kako je dober! Kaj ne? Na zdar! EJektroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne .30. avgusta specijalni večer s sledečim sporedom: 1. Zelez-nica na Riegner. (Potovalna slika.) 2. Luka je mesečen. (Humoristično.) .}. Wilijeva vojna zvijača. (Amerikanska drama.) 4. Modra roža.(Kolorirana veseloigra. 5. V prepadih Ni-ve. (Kolorirana naravna slika.) 6. Strelovod, patent Piefke. (Veleko-mično.) 7. Naša prva Ijubezen. (Drama.) — Samo zvečer. 8. Lehmann in njegova tasča. (Velekomično.) — Samo zvečer. — Jutri, v soboto, dne 31. avgusta: »Castna beseda.« (Ćast-niška drama v tren dejanjih.) — V torek, dne 3. septembra: »Moja je osveta.« (Učinkovita drama.) — Pripravlja se: »Papež v Vatikanu«. — Koncem septembra: »Sokolski zlet v Prasri. Dolgost 1000 metrov. Pri pogrebnem društvu nastav-Ijencev južne železnice v Mariboru so prišli, kakor se nam poroča, na znatne poneverbe. Izkazalo se je, da primanjkuje v blagajni čez 2000 K. Malverzacij je sumljiv železniški 261etni oženjeni pisar Anton Raku-seha, rodom iz Maribora, kateri ie pa, ko je okrožno sodišče uvedlo preiskavo. neznano kam pobegnil. Postelja v grmovju. Sinoči je stražnik naletel v grmovju za mu-zejem na zakonska, žganjepitju zelo podvržena. Karla Johana in njegovo ženo Jero, ko sta mirno spala spanje pravičnega. Ko je varnostni organ dvojico vzbudil, je moral prečuti ta-ke, da se je ćelo mimoidočim gabilo. Ker zmerianja le ni bilo konec, je stražnik oba odvedel v zapor. Karambol. Včeraj popoluclne sta dva kolesarja po Bleiueisovi cesti tako neprevidno vozila, da sta trčila skupaj in par metrov daleč od-letela s svojih vozil. ne da bi se bil kdo kaj poškodoval. Deiavsko gibanie. V2eraj se ]e z jnžne^a koldvora odpeialo v Ameri-ko 24 Macedoncev. 30 Hrvatcv. 12 Turkov, kar ie nekaj izrednega, in 6 Slovencev. nazaj ie pa prišlo 30 tir-vatov in Slovencev. fo Hrvatov se je povrnilo iz Nemčije. Izgubil je vojaški slu^a srebrno remortoir uro s srebrno verižico. — I^c:uMjena je modra otrošKa terbica z ročnim delom in žepnim robcem s črkama -M. K.«. Narodni! obpambB. C. M. podružnica v Toplicah. Kam pa v nedeljo. 1. septembra? Na vsak način v Toplice k županu g. lv. Sitarju. Ondi priredi podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Toplice in okolico veliko narodno veselico v prid družbenemu obramb-nemu skladu. Spored obsega petje, šaljivo posto, prodajanje cvetlic in druge zanimivosti. Začetek je ob 3. uri popoldne, vstopnina je prosto-voljna. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Ker je to edina letošnja društvena prireditev, se z ozirom na važni namen prireditve pričakuje kar najobilnejše udeležbe od blizu in daleč. Ciril - Metodova podružnica na Jesenicah priredi v nedeljo. dne 1. septembra t. 1. veselico na vrtu re-stavracije pri ^Sokolu« na Jesenicah z raznovrstnim sporedom. Godbo na vrtu preskrbi tamburaški zbor -Sokola«, petje pevsko društvo »Sava«. Pa ne bo manjkalo običajnega plesa, skoro ni treba posebej omenjati. Preskrbljeno je za dobra jedila in pijaco ter posebno kavarno. Srečolov bo štel mnogo lepih dobitkov. Vstop na veselico je prost, torei vsi. ki simpatizirate z našo šolsko družbo, pri-dite in se pokažite kot pravi ciril-metodarji. ki hočejo družbo tuđi podpirati, ne le izkoriščati. Društvena naznanilfl. Vadlteljski zbor Sokola I. vljud-no prosi vsa društva, ki se udeležijo v nedeljo napovedanega sprevoda po mestu, da se zbirajo 10 minut pred dozdaj napovedano uro, sicer bi se mogel na 3. uro določeni spored na Ledini zavleči, kar bi ne bilo niti v interesu prirejevalca niti sokolske točnosti. Dosedanja navodila sicer veljajo v poinem obsegu, spre-membe so \t glede časa, tako da bo Sokolski sprevod točno ob pol tretfi uri na Glavnem trgu in ob tri četrt na Kongresnem trgu. — Zadnji damski sestanek bo jutri v soboto ob 7. zvečer na Ledini. — 2ive dobitke za srečolov s hvaležnostjo sprejema br. Oorup (tvrdka Mejač v Prešernovi ulici) in gostilna Počivalnik na Sv. Petra cesti. — Različne ovire so odstranjene, vse priprave so v poinem teku. Igrala bo pri prireditvi 25 mož močna kranjska godba, ojačena po tukajšnji Filharmoniji. — Za ples je preskrbljeno na novem prostornem odru na telovadišču. Zanimanje raste od dne do dne. Včeraj je dobil odbor po pošti v velikem zaboju skrbno hranjeno »anonimno damsko darilo« za veselico na Ledini. Obraćamo se znova na svoje članstvo s prošnjo, da poseti prireditev svojega društva in da v zadnjih dneh napravi za to potrebno zanimanje v širšern občinstvu. Cena pijaci in je-dilom bo nizka, Sokoli v kroju so prosti vstopnine. — Vaditeljski zbor apeluje na elane Sokola I., da se udeležijo vsi, ki imajo kroj, prireditve v društvenem kroju. Rudeča bodi sokolska slavnost. Sokol II. naznanja svojim članom, da se udeležimo korporativno javne telovadbe Sokola I., dne 1. septembra. — Zbirališče na Cojzo-vem grabnu ob pol 3. popoldne, od-koder bodemo z drugimi društvi od-korakali s trobentaškim zborom na čelu na Ledino. Posebni vlak, ki vozi v nedeljo, dne 1. septembra iz Ljubljane v Trst, vozi po sledečem redu. Odhod iz Ljubljane ob 5. zjutraj, prihod v Borovnico 528, v Logatec 6*02, v Ra-kek 6*30, v Postojno 651, v Št. Pe- I ter 710, v Divačo 7*38. v Nabrežino I 8*11, v Trst 8*36 dopoldne. Vlak pri-vozi iz Ljubljane v Trst v 3 urah 36 minut ter vozi s hitrostjo brzovlaka. Nazaj pa vozi: odhod iz Trsta 12-20 ponoći 2. septembra, prihod na Nabrežino 1253, v Sežano 1*34, v Divačo T56. v Gor. Ležeče 2*15, v St. Peter 2*38, v Postojno 2*59, v Ra-kek 3* 16, v Logatec 3*33, v Borovnico 3*53. v Ljubljano 4*22 zjutraj. Cena vožnje s postaj, kjer stoji posebni vlak je v Trst in nazaj 6 K ter se dobe vozni listki pri kondukterju v vlaku. More se pa s posebnim vlakom peljati tuđi z navadnimi vozni-mi listki po ceni navadnih postnih vlakov. Ti listki se pa dobe pri dotičnih postajnih blagajnah. Vsakdo pa, če se tuđi ne pelje s posebnim vlakom, se lahko udeleži zabavne vožnje po morju za ceno 2 K. Plača se na parniku. — Vozni listki za po- I sebni vlak v Trst se bodo prodajatiJ v soboto do 9. zvečer v trafikah Ce-1 šarek v Šelenburgovi ulici in pri Do- I lencu v Prešernovi ulici; v Narod-nem domu v restavraciji pa do 11. zvečer. Gorenjska Sokolska župa naznanja, da je povodom izieta z dne 15. avgusta ostalo na Bledu 6 ino-skih pelerin, 1 ženska modra pa je bila zamenjena. Dotičniki, ki pogre-šajo pelerine naj se obrnejo na »Sokola« na Bledu. ProsuGta. Idrijska »Prosveta« priredi v soboto, dne 31. t m. v pivovarni pri >Črnem orlu« gledališko predstavo: I A isoka gospoda«, gluma v enem I dejanju in enodejansko burko »V ci- j vilu<. Začetek ob pol devetih. Cena I I. prostora 1 K 50 v, II. prostor 1 K, III. prostor 60 v in stojišče 30 v. Vstopnice so v predprodaji pri gdč. Leni Lapaine. Čisti dobiček je na-menjen Ijudskemu knjižništvu. — Ciledališke predstave so postale tekom zadnjega leta v Idriji kljub ne-priir.ernim prostorom stalne in je dvorana vedno polna. Tuđi za to prireditev vlada živo zanimanje, posebno ker je po daljšem presledku zopet humorističen večer na spore-du. Po predstavi ples. Iz umetniškega sveta. Gustav Roob komponira četrto opero »Gost< na besede 0- M. VvskoČila. — Her-man Sudermann piše novo dramo »Stilficho«. Kje bodo to novo Suder-mannovo dramo igrali, še ni določe-no. — »Umetniško gledališče« v Mo-nakovem pripravlja novo komedijo z godbo od Leva Falla. Libretjst Viktor Leon ji je dal naslov »Die stille Stadt«. Dejanje se vrši v 1. 1848 v nekem majhnem južnonemškem mestu. — Lessingovo gledališče v Berolinu bo igralo meseca septembra komedijo >Narrentanz« od Leva Birinskega, nadalje dramo »Ga-briel Schillings FluchU od Gerhardta Hauptmanna, meseca oktobra novo komedijo »Prinzip« od Hermana Bahra in koncem leta novo dramo Arturja Schnitzlerja, ki dozdaj še nima naslova. — Karei Ettlinger je dokončal veseloigro v verzih »Fuchseisen« in satiro »Nachsten-liebe«. Obe deli je sprejel nemški »Volksteater« na Dunaju. — V Kra-kovem so igrali znano Montuszkovo opero »Halka« v esperantu. — V srbskem narodnem gledališču v Belgradu bodo v bodoči seziji igrafi 198 Stev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3- novo dramo »Dolgovi«, ki io je spisa 1 B. Lovrić*. Avtor je dotril za to dramo nagrado 500 K od »Matice srbskec v Dubrovniku, ki )o izda tiskano. — »Umetniško gledalište« v Moskvi začne novo sezijo z Ibseno-vim »Peer Gvntotn«, na kar se bo Harala nova drama Katarina lva-novna^ od Leonida Andrejeva. Razgled po slovanskem svetu. — Jugoslovanski kongres za glasbo se bo vrsil I. 1013. v Belgra-du. Mladi srbski komponist Hristić je uglasbil Vojnovićevo dramo »Dama s solnčnico*. Ta opera se bo prs ič pela pri tem kongresu. — Ceska btoJogična in botanič-na postaja n otoku Braču. Češka akademija znanosti je skupno s poljsko akademijo ustanovila na otoku Braču biologično in botanično postajo za slovanska vseučilisca. Po-♦rebno zemliišče je darovalo eeško-^rvaško kopališko društvo »Gomilica« v Sulivanu. Strašna Ijubezensha drama v Fostojni. Umor in samomor. \ ceraj okoii 5. ure popoldne se "e bliskoma raznesla po ćeli Postojni \ est. da se je v bližnji okolici prigo-1 prestresljiv slučaj.kakršnega še ni-> mo doživeli v našem kraju in ki je jahteval dve žrtvi. Vzrok umora. Kolikor se je dalo izveden iz rišem in listin. ki sta jih nesrečenca ostavila, se piše ona Amalija Ć r - - a č. rojena v Matenji vaši pri Po-ju pri svojih sorodnicah v Matenjt 'asi pri Postojni. Srečanje na kolodvoru. Popoldne je šla Amalija s svoio •>rijateljico Medeo Oenira v Postojno I no opravkih. Mogroče. da je tuđi ne-L >rečnica dobila obvestilo. da jo priđe I tiskat prejšnji 'uibimec. in se je ho-i ela ravno ob njegovem prihodu od-I eljati. Srecali so se torej na Pre-[ ^raneku na kolodvoru pri popoldan- - em noštnem vlaku. On je izstopi! <~na pa s svoio prijrr 1 \ stopila. :- . da usmrti svojo ubico in samega sebe* Streli iz samokresa. Zamišljen v se je odšel s kolo- -vora proti Matenji vaši. kjer je pa del. kam se je odoeljala Amaija. A je dalje proti Postojni in sedel -kako v sredi poti v travo ob cesti i- T--;.?:--:. Već ljudi, ki je kosilo ../..li • :a\j. ^a je videlo. kako je >>al na liste, ki so jih pozneje našli i njem. Blizu po\ 5. ure pa je prišel «*dni čas: deklici. na kateri je ča- tK sta prišli po cesti. Kako jih je po- *. abil. da sta sli z njim v stran ceste, ne ve. Kakor se pa razvidi, so mo- Ji vsi trije sedeti, ker se je našlo a dotičnem mestu dva robea in :va dežnika. Naenkrat so se začuli treli in nato vpitje ajutto, ajutto na pomoč)! Videli so begati malo eklico. ki je vsa oblita s krvio be- ' f čez polje in zanjo je nekdo stre- .... Ker ie prav v bližni kosil neki met iz Rakitnika. je tuđi on. ko je ^zna! nevarnost. pričel bežati s ;im sinom. Krogle, ki so bile na- Jene mali deklici. so k sreći zgre- le svoj cilj, vendar ie pa prvi njej ^enjeni strel zadel nesrečnega ka in mu prizadel grozno rano. - rogla ie šla deklici skozi usta in ob- 'a v kosti pod očevom. Počilo je strelov. S prvim ie smrtno zadel ■jo Ijubimko Amaliio v desno sen- . drugih pet pa je izstrelil za njeno emljevalko Medeo. Ker je s šest i- i streli izpraznil samokres, ga je i novo nabil in s sedmim se ie sam nrtno nevarno ustrelil v srce. Kro- = je prebila prsi in prišla na hrbtu . Ko so prišli Hudje na dotično Testo. so našli Amalijo mrtvo, njega t v zadnjih vzdihljajih. Obstr^'š^^o deklico so tak oj odali v i nsko bolnico, trupli pa ta ostali na mestu. dokler ni prišla Llastvena komisija. Pri ustreljenem Karlu se ie na-'o nov samokres, srebrno uro z zla-*o verižico, već listin in 233 kron ienarja. Med drugim so bile v za pušci ni ^tiri brzojavke in pripomba s prošnjo, da naj se iih odpošlje Naslovljene so v Trst, skoro gotovo na so- rodnike. Na nekem lista se čita: »Carlo und Malći tot, beide in ein Grab zusammen legen.« Našio se ie tuđi već ljubavnih pišem v laškem jeziku, razun tega fotografije obeh. Pozneje se je nesrečni žrtvi pri-peljalo v mrtvašnico k Sv. Ivanu. Nabralo se ie polno ljudi iz bližnjih krajev, gledali so z resnimi obrazi na bleda voščena lica, doker ni zazvonila v zadnji pordrav »avemari-ja* in crna noč razgrnila svoja krila čez kraj nesreće. Velika nesreća na postaji Diiača. Danes zjutraj ob pol treh je to-vorni vlak povozil skladišcnega mojstra Wea|ga. Vlak mu ie odtr-ical glavo In nttt razdrobil tuđi nogo. Cei vlak je šel čez njega. Kako je nesrečnik, ki je bil oženjen, prišel pod vlak, ni znano. V kratkem bi moral biti prestavljen. \Venig je bil rodom Stajerc. Izpred sodišča. Iz pred tu Lajš njega porotnega sodisča. Nesrečna u soda prve IjubezoL Ivana linb. t>letna posestnikova hči v Hribu je po smrti svoje matere oskrbovala gospodinstvo pri svojem očetu. Bilo je to pndno in marljivo dekle. Lansko jesen je začela svoje prvo ljubavno razmerje s hlapcem Antonom Orlom. In že ta prva Iju-bezen je bila za dekle usodna. Postala je noseća in je svojo nosečnost znala doma tako prikrivati, da ni r. ^eder J >:::.; '■■ - -•■• kaj sh::il. Njeno stanje pa seveda ni ostalo prikrito pri radovednih sosedinjah, ki so ji v obraz povedale. da ne srne otroku. če bi se rodil. kaj žalega storiti. Obdolženka pravi, da ji je njen Ijubljenec najbrže iz bojazni vsled njene nosečnosti pisal, da ne mara več za njo in tuđi ne za otro-ka. ker se je baje z drugimi možki-mi pecala. Kakor trdi obdolženka, io je to pismo tako zbegalu, da je bila ob času poroda od žalosti vsa zmešana. Dne 15. julija t. I. so imeli pri firibovih košnjo. Skuhala je še za ceio rodbino kosilo. Bila je sama doma. Popoldne pa so se pojavili popadki. ki kažejo na bližnji porod. Mlada nezakonska mati je šla v svojo podstrešno sobo in je tam brez posebnih težav porodila krepkega dečka. Takoj po porodu pa je trdno zaspala. Ko se je po preteku ene ure prebudila. je začutila poleg sebe ži-vega otroka. Sama prizna, da mu je zadrgnila z ruto vrat. pozneje je pa tuđi priznala, da je mogoče. da je otroku tuđi s prsti stiskala vrat, tako. da je otrok kmalu umri. Mrt-vega otroka je imela tri dni skrite-ja v sobi. ko pa se je začel mrtva-ški duh širiti po hiši. je pokopala otroka na vrtu. Cetrti dan po porodu je pa svoje dejanje priznala Emi-liji Počkarjevi in sicer na njeno iz-recno prigovarjanje. Zdravnika zve-denca sta izrekla soglasno, da je prišel otrok zdrav in živ na svet, bil pa je po rojstvu zadu.šen. Predno so sli porotniki v posve-tovalnico. se ie obtožena liri') one-svestila in padla na tla, v krntkem času so jo spravili k zavesti. ! *orot-niki so vprašanje glede dc* »rnora potrdili, obenem pa so potrd.H tuđi dodatno vprašanie, da ie i /vršila svoj zločin v duševni zmeden >sti in ni odgovorna za svoje deianjc. vsled česar jo je ^odišče oprostilo. Poneverbe pri tvrdki Franc Souvan in sin v Ljubljani. Panes se vrši pred tukaišnjo poroto obravnava proti knjigovodju tvrdke Franc Souvan in sin v Ljubljani Francu Hirschmanu v Ljubljani. Obravnava ie vzbujala veliko zanimanje, dvorana je bila nabi-to polna. Sodnemu senatu predseduie sodni nadsvetnik pl. K o č e v a r, votanta sta sodna svetnika Per-sehe in Boschek. Državno pravdnistvo za stopa dr. Neuher-K e r, obtoženca zagovarjata odvet-nika dr F u r I a n in nadsvetnik K o b I c r. Kot zasebni udeleženec je pri obravnavi dr. T e k a v č i č, kot zastopnik in skrbnik konkurzne mase Franc Souvan sin. Kot zveden-ca iz knjigovodstva sta navzoča knji-govodji Peruzzi in Tosti. Izžrebani so bili sledeči porotniki: Valentin Mrak. Anton Je-rančič. Mihael Zidan, Ivan S a r t o r i, Josip M a j d i č. 1. U r -b a n č i č, Gab. T h a 1 e r. Franc Vi z i I, Fr. Rcnner, Karei K a u -s c h e k. Iv. Š t r u m b el j in Robert K o I m a n. Obtoženec Franc Hirschman je bil rojen 4. oktobra 1871 v Ljubljani, je bil vojak, služil svoječasno kot odvetniški soheitator in pozneje kot knjigovodja in poslovodja pri tvrdki Franc Souvan sin v Ljubljani. Ka-znovan se ni bil, je oženjen in ima pet otrok. Obtožnica očita Francu Hirsch-manu, da je v službi kot knijgovodja pri Fr. Souvanu sin poneveril od 16. iunija 1910 do začetka leta 1912 v raznih zneskih skupno vsoto 7499 K 57 vtaariev. Ta vsota obstoja iz raznih vplačil, ponajveč tvrdke Davo-rinPodlesnik iz Radeč tvrdki Fr.Sou-van sin kot skupilo za razno blago. Pri teh plačilih je Hirschman odtr-gaval delne zneske. Drugi del te po-neverjene vsote pa se^toja iz raznih adirnih napak. Vse te napake in poneverbe je pa obtoženec zakril z raznimi falzifikacijami v knjigah. Dalje je poneveril obtoženec še tisoč kron na ta način, da je izplačal pot-niku Bonacu odpravnine tisoč kron Poneverjena vsota je možno Še veliko večja kot je navedena v obtož-nici, vendar se pa to ne da dokazati. Po prehrani obtožnici vpraša pred-sednik obtoženca, če je kriv. Hirschman odločno trdi, da je nedolžen. Na to začne Hirschman uteme-ljevati svojo nedolžnost s tem, da poudarja: da on ni odnesel Souvanu prav nič, nasprotno pa da je, kar je bii pri Souvanu, izgubil zaradi njega še svoje premoženje, ki je znašalo pri vstopu v službo 40 do 50.000 kron. To premoženje si je pridobil, kakor trdi z ženitvijo in s srečnimi špekulacijami pri nakupu in razpro-daji raznih zemljišč. Dalje obširno razklada poslovanje pri tvrdki Franc Souvan in sin in pojasnjuje vzroke, ki so povzročili insolvenco. S tem hoče Hirschman dognati, da je nare-dil, kar je napačnega v knjigovodstvu Ie pod pritiskom mučnih raz-mer v trgovini in na izrecni ukaz svojega šefa. Predsednik ga je opomnil, da naj preide k stvari in pojasni točko za točko stvarna oči-tanja, ki mu jih očita obtožnica. Hirschman je vodil pri tvrdki glavno knjigo in ročno in glavno blagajno knjigo. Najprvo preide predsednik k slučaju Bonačevemu. Bonač, ki je že umri, je bil svoječasno pot-nik te tvrdke. Ko mu je Souvan od-povedal službo, je dobil Bonač po zatrdilu obtoženca odpravnino v skupnem znesku 2000 kron. Predsednik : Koliko pa je vpisano? Hirschman: 1000 kron. Drugih 10OO kron pa trdi Hirschman, da jih je izplačal iz svojega, ker ni mogel iz blagajne izplacati, ker ni bilo toliko notri. Za ta tisočak mu je dal Souvan tuđi nienico. Predsednik: Ali vam ni podpisal Souvan več bianko menic? Hirschman : Meni ni Souvan podpisal nobene bianko menice. Glede prvega slučaja Davorina Pod-lesnika. ki je plačal tvrdki 7. ja-nuarja 1000 kron, ki pa nišo vknji-7ene. obtoženec potrdi, da je Pod-lesnik res vplačal 1000 kron 7. ja-nuarja. Denar je spravil baje Souvan, on ga pa ni imel več časa vknjižiti. ker je moral odpotovati. Vknjižil je ta znesek sele 14. januar-ja. Tako je Souvan po knjigah haje prejel tisočak 14. januarja, po trditvi obtoženca 7. januarja. vprašanje pa je. če je Souvan ta znesek sploh dobil. Na ta način sta slično vknjižena se dva zneska, ki se tičeta Podles-nika. Vknjižbe so vedno radirane in skrhno popravljene, tako da so v knngah, čeprav jako čudno in po-polnoma netrgovsko izkazane, ni pa doKaza. kdo je sprejel in spravil de-iia;. Zanimive so adicijske pomote, ki znašajo 400 kron v škodo Souva-novo. Te adicijske pomote so v treh knjigah popolnoma enake in jasno je, da so napravljene nameno-ma, kar ohtoženec tuđi prizna. Predsednik : Zakaj pa ste napravili te pomote? Hirschman : Souvan je vzel večkrat denar iz blagajne, ne da bi meni povedal. Ker mi pozneje knjige nišo soglašale in sem vedel. da ima denar gotovo Souvan, sem knjige umetno uredil. Predsednik: Ali vam je Souvnn pozneje povedal. da je on vzel denar? Hirschman: V tem slučaju ie Souvan priznal, da je vzel 200 kron. Pri vsakem slučaju sta izve-denca Peruzzi in Tosti pojasnila falsifikactje v knjigah porotnikom, pri čemer je prišlo večkrat do burnih kontroverz. Izvedenca sta konstatirala fal-sifikacije. obtoženec jih je opraviče-val, posebno s tem, da je vknjižil kar je napačnega in sumljivega v knjigah vse Ie na izrečen ukaz šefa, ali pa po izrecnem nalogu koga druge-?a. češ to se mora tako ali tako popraviti. S tem je bilo končano osebno zaslišanje obtoženca. Ob pol ene je predsednik obravnavo prekinil in določil, da se nadaljuje obravnava ob stirih popoldne. • m Izpred porotnega sođi&ča v Novem nestn. V nedeljo popoldne dne 23. ju-nija t. 1. so pili v Petrovi vaši pri Se- miču v eni sobi Orahkove gostilne tuji delavci, zaposleni pri gradnji belokranjske železnice, v drugi sobi so sedeli domaći, kmetski fantje, ki so začeli tujim delavcem zabavljati. Najbojaželjnejši med domačimi fanti je bil obtoženi Janez Honigsmann, ki se je začel brez vsakega vzroka prepirati z delavcem Matijo Zontar-jem. Honigsmann je planil v Zontar-ja in zamahnil z nožem, da bi ga za-bodel v tilnik, a je udarec prestre-gel delavec Franc Hvala, tako da je bil 2ontar Ie lahko ranjen. Nato so domači fantje odšli v Miheljo vas v Pelkovo gostilno, delavci pa so ostali priGrahku in se mirno pogovarjali. Proti večeru pa je Honigsmann zo-pet prišel h Grahku v Petrovo vas. Stopil je na prag sobe, v kateri so pili delavci, in začel groziti z nabi-tim samokresom. Delavec Janez Zanešek pa stopi k Honigsmannu, ga udari s stolom, da mu izbije klobuk z glave in ga potisne iz sobe na cesto. Ves jezen zbeži Honigsmann v Miheljo vas, kjer so njegovi tovariši še vedno pili, in pozove Antona Kukmana, naj gre ž njim v Petrovo vas, rekoč: »Pojdi z menoj, če si moj kamerad!^ Prišedši v Petrovo vas, izstreli Honigsmann pred Gra-hkovi gostilni tri strele in nato sto-pita s Kukmanom v sobo, kjer so sedeli delavci in bili vsled strelov zelo razburjeni. Honigsmann stopi na prag in zahteva svoj klobuk nazaj, kar tuđi gostilničar Grahek stori in ga opomni, naj miruje. Ker pa Honigsmann Ie ni hotel dati miru in je delavcem grozil s samokresom in z dolgim kuhinjskim nožem, so ga delavci pograbili in posadili na cesto. Pri tem pa je sunil Honigsmann Ja-neza Zaneška z nožem v prsi, da mu je predrl srce in je ranjeni v kratkem izdihnil vsled otrpnenja srca. Isti večer in še drugi dan se je okoii hvalil s svojim dejanjem. — Pred preiskovalnim sodnikom je priznal, da je Zaneška zabodel iz jeze, sedaj pa taji vse, oziroma trdi, da se ne spominja, ker je bil totalno pijan. Porotnikom se stavijo vprašanja o krivdi liudodelstva uboja. prestopka lahke telesne poškodbe in prestopka orožnega patenta, nadalje vprašanja o opravičenem in prekoračenem si-lobranu in o popolni pijanosti. — Porotniki potrdijo prva tri vprašanja, zanikajo zadnja, nakar obsodi sodni dvor Janeza Honigsmanna na 3 leta težke ječe. pooštrene vsako četrtletje s postom in trdim ležiščem in v poravnavo stroskov kazenske-ga postopanja. Razne stvori. * Prijeta roparska četa. Iz iMos-kve poročajo: Tu so prijeli roparsko četo, ki je izvršila petnajst vlomov in roparskih napadov ter umorila 1S oseb. Načelnik roparjev je neki bivši teolog. * Žrtev pokliča. Iz Lundenbur-ga poročajo: Šestdesetletni železni-ški zdravnik dr. Feliks Ehrlich se Je pred kratkim pri preiskovanju neke-ga bolnika inficiral. Vsled tega se je ustrelil. * Sam orno r sli kar ja. Iz San Se-bastiana poročajo. da se je tam ustrelil slikar Irureta. Irureta je pred enim letom svojo sliko, ki io je raz-stavil v pariškem salonu in ki so jo dali na slabo mesto, z revolverjem razstrelil. * 2elezniška nesreća. Iz Londona poročajo: Na postaji Vauxhall je včeraj zjutraj zadela neka lokomotiva ob drug vlak. Šest vozov je bilo popolnoma razbitih. Ena oseba je bila usmrćena, trideset do štirideset oseb pa lahko ranjenih. * Eksplozija na parniku. Iz Pariza poročajo: Na paketnem parniku Versailles *, ki je vozil vojaški transport, je eksplodiral zaboj B-smodnika. En poročnik je bil usmrćen. Podrobnosti se š*e ne ve. Najbrže se je več oseb poškodovalo. * Upor kaznjenk. Iz Varšave poročajo: V petrikovski kaznilnici so se zaradi slabe hrane uprle kaznjen-ke. Med sprehodom so napadle vo-iaško stražo ter ji skušale iztrgati puške. Prišlo je do hudega boja, v katerem je bilo več kaznjenk ranjenih. * Mrtveca okradli. Iz 2aten poročajo: 27. t. m. je tu umrla gospa Frančiška Sacher. Ko so predvče-rajšnjim zjutraj prišli ljudje v sobo, kjer je ležala mrtva, je bila rakev prevrnjena. Truplo je pa ležalo v enem kotu sobe. Ponoči so vlomili vlomilci ter oropali mrtvo. * Morilec oče ta oproščen. Iz Pariza poročajo: Porotno sodišče je oprostilo kiparja Charlesa de Ve-bra, ki je ustrelil svojega očeta, no-toričnega pijanca. Stari Le Vebre je v pijanosti pretepel in nevarno ranil svojo ženo. Državni pravdnik je sam priporočal, naj ga oproste. * Zetezniska nesreća. Iz Pariza poročajo: Pri Monnerville se je zgodila železniska nesreča. Lokomotiva, tender in več vozov je padlo čez neko 15 metrov visoko strmino. Vla- kovodja in kurjač sta bila na mestii mrtva. Trije železniški uslužbenci so bili težko ranjeni. + Izgnani italijanski odvetniki. Iz Inornosta poročajo: Pred štirinaj-stimi dnevi so aretirali italijanske odvetnike Montenezzo, Crema in Giacomelli, ker so fotografirali utrd-be v Rivi. Zdaj so jih izpustili, obenem pa izgnali iz vseh avstrijskih kronovin. * Parni mlin zgorel. Iz Ungvarja poročajo: Včeraj ponoči je v parnem mlinu in tovarni za špirit tvrdke Kaufmann izbruhnil požar, ki je v kratkem vpepelil mlin. Zgorela je •Judi velika zaloga moke in žita. Neki kurjač je še ob pravem Času za-prl skladisče špirita ter s tem pre-prečil eksplozijo. * Največja tvornica vžigalic na svetu. Največje tvornice za vžigali-ce so na Švedskem. V okraju Ska-raborg Lasu je mesto Tidahonv, ki šteje 3300 prebivalcev, ki so vsi na-mtščeni v tvornici »Vulkan«, Ki iz-de!a največ vžigalic na svetu. To-varna predela na leto 600.000 kubičnih metrov lesa. Dnevna produkcija znaža okoii 200 milijonov vžigalic, kar znaša na leto 73 milijard. Tristo eJtkrričnih strojev zreže in zlepi na dan 900.000 škatljic. * Portugalski duhovniki in — Vatikan. Vatikanski »Osserv. Romanom poroča, da je Vatikan izobčil 800 portugalskih duhovnikov, ker so priznali zakon o ločitvi cerkve od države in sprejeli od republikanske vlade pokojnino. Vatikan stoji na stališcu, da so se označeni duhovniki s tem ponizno podvrgli republikanski vladi, ki preganja cerkev. Ker je pa duhovnikom denar pač prva stvar na svetu, bo imel Vatikan pač še mnogo dela. * Diplomatično posredovanje zaradi enega stola. En stol v kavarni Opera« v Hamburgu je povzročil, da je Danska diplomatičnim potom intervenirala pri nemški vladi. Ka-varnar je dal na nekem stolu napraviti napis, da je na tem stolu zadnjič v svojem življenju sedel umrli danski kralj Friderik VIII. Danski generalni konzul v Hamburgu je pozval kavar-narja, naj napis odstrani, česar pa ta ni hotel storiti. Tuđi posredovanje hamburškega magistrata je bilo brezuspešno. Nato so začeli posredovati diplomatičnim potom. * Velike povodnji na Angle-škern. Iz Londona poročajo: Na vzhodnem Angleškem so velike povodnji. Največio škodo ima pa mesto Norwich. Posebno velika škoda je v vrtovih, kjer goje zelenjavo. Več tisoč kanarčkov, vsled katerih je mesto Nonvich znamenito, je po-ginilo. Dve milji naokoli so spodnja nadstropja hiš pod vodo. Tuđi kotli električne centrale so pod vodo, vsled česar je vse mesto v temi. En ribič in en otrok sta utonila. — Voda je razrušila in odnesla osemdeset mostov. Položaj prebivalstva je zelo kritičen. 8000 oseb je brez strehe. * Boj med duhovnikom in po-grebei. Iz Lizbone poročajo: V Alde-ji de Obispo sta se pri nekem pogrebu sprla župnik in zastopnik občine. Ljudstvo se je zavzelo za zastopnika občine. na kar se je začel pretep med duhovnikom in pogrebei. Duhovniku so strgali koretelj, ker je pretepaval nekega starega moža. Zastopnik občine je nato aretiral duhovnika. Ta je pa pretvezo, da gre po nov koretelj, odšel v zakristijo. Vrnil se je z revolverjem in ustrelil zastopnika občine. Ljudstvo je bilo vsled tega grozno razburjeno in je razmesarilo župnika, Razburjeni ljudje tuđi nišo hoteli pokopati du-hovnikovega trupla. Gospodarstvo. — Četrti razred na avstrijskih železnicah smatra višji inženir 2ežu-la za edino sredstvo, ki bi pripomog-lo k sanaciji avstrijskih železnic. V članku, ki ga je obiavil v »Rundschau tur Technik und VVirtschaft«, energično zagovarja zahtevo, na se uvede četrti razred na avstrijskih železnicah. — Konkurzi. Usnjarska tvrdka Adolf Kohn in sin v Debrecinu je postala insolventna. Pasiva znašajo okoii 210.000 K. Tuđi usnjarska tvrdka Armin Hirschfeld v Debrecinu je ustavila plačila. Pasiva znašajo 190.000 K. — Angleška banka je zvišala bančni diskont od 3 na 4 odstotke. — Svetovna draginja. Francoski narodno - gospodarski pisatelj Al-bert Danzat je sestavil pregled sve-tovnih draginjskih razmer. Najdražje je po njegovem mnenju življenje v Transvaalu, kjer draginjo povzroča iskanje zlata, nato pa v Ameriki in Egiptu je dvakrat, v Transvaalu tri-krat tako drago kot pri nas. V Južni Ameriki so v mestih živila ravno tako draga kot pri nas, zato se mora pa manufakturno blago in pohištvo plačevati grozno drago. Danzat dokazuje, da izseljenci v Argentinijo store dobro, če vzemo s seboj oblek Stran 4.____________________________________________________SLOVENSKI NAROD. __________________________________________________198 štev. in perila za več 1et. da ćelo DohiStvo, ker v Argentiniji bi teh stvari ne mogli plaćati Visoka carina in prevoziti stroški za te stvari iz Evrope do Argentinije so nič v razmerju z ondotnimi cenami. Vsled tega je tam za pod]et)a te stroke Jako tepa bo-dočnost. V Severni Ameriki je na zahoda skoro ravno tako drago kot pri nas. V San Francisku n. pr. se dobi niša z vrtom in verando za 1800 K na leto. Pač pa se mora slu-gam plaćati 180 K mesečno — samo japonski sluge so za kakih 36 K cc-nejši. V Novem Jorku se baje ne dobi služkinje cenejše nego za 144 K mesečno. Manufakturno blago je W zahodnem delu Združenih držav ce-no, toda slabo. Čevljev te n. pr. niti ne splača čistit. Boljše blago je zelo drago. Najemnina je trikrat višja nego pri nas. Živila so draga — ražen govedine in konzerv. V Evropi je največja draginja, na Avstrijskem in v germanskih državah (v AngliiU Holandiji, NemČiji, Švedskem in Nor-veškem). Najcenejše je na Span-skem. Na Francoskem je n. pr. Mnogo cenejše nego pri nas. Govedftia se prodaja libra po 67 do 96 vinar-jev, teletina po 76 vin. do 1 K 25 vin. libra. surovo maslo po 1 K 44 v do 1 krone 92 vin.. beli kruh po 17—22 v, mleko po 18—23 v liter. V severni Italiji se prodaja Hbra teletine po 1 K 20 v do 1 K 76 v, kruh po 19—24 v, riz 29 v. mleko je skoro tako dratjo kot pri nas. Na Španskem velja libra koštrunovega mesa okoli OO v.. kruha 12—1S v*. — Avstrija spada med države z največjo draginjo, čeprav industrija še daleč ni tako razvita. kakor drugje. Vzrr»ke moremo iskati deloma v zastarelosti poljeJeI>tva, deloma v slabi trgovinski politiku prav tako pa tuđi v subvenčni noli-tiki državni, ki ne pospešuje izdelo-vania in pridelovanie. temveč po-največ nemoralno vpliva na subven-cionirance. Telefonska in brzojavna poročila. Derchtold v Ištu. Dunaj, 30. avgusta. Minister zu-nanjih zadev. grof Berchtold. se je odpeljal snoči v Išl v spremstvu le-gacijskega tajnika Kinskega. Mini-ster bo poročal cesarju o tekočih za-devah svojega resorta. Zaradi žene v smrt Dunaj, .30. avgusta. Schon-brunnski nadvrtnar Emanuel Pokor-ny se je danes obesil. Omračil se mu je doh vsled žalosti, da so njegovo soprogo morali odpeliati v blaznico. Aeroplani pri mane vriti na Ogrskem. Dunaj, 3O. avgusta. Na dunaj-skem avijatskem polju so danes pre-iskušali nov aeroplan sistem »Pfeil-flieger^. ki je določen za manevre na Ogrskem. Velikih manevrov na Ogrskem se udeieži poveljnik aero-planskega oddelka podpolkovnik Kuselak in sicer z aeroplanom, ka-terega motor ima 90 P. M. Nadpo-ročnik p!. Biaschke bo sodeloval pri manevrih s >pu$čičarjemc s 120 P. H. Čuvaj v Budimpešti. Budimpešta« 30. avgusta. Neki tukajšnji vladni list poroča, da priđe komisar Čuvaj te dni iz Gmundna v Budimpešto, kjer ostane dalj časa. da se bo v ministrstvih posvetoval o raznih zadevah hrvaških resortov. Nesreća na železnici. Budimpešta. 30. avgusta. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic razglaša. da je iz Dunaja prihajajoči osebni vlak št. 9 zaradi napačno postavljenih menjalnic tirov zavozil v osebni vlak št. 27. 3 osebe so bile ranjene, obe lokomotivi in en voz so skočili iz tira. Potovanje cesaria Viljema v Švico. Curih, 30. avgusta. Iz programa švicarskega potovanja nemškega cesarja Viljema *o crtali bivanje v Interiaknu. Med prebivalstvom v Interiaknu je ta ukrep povzroćil zelo neprijetno presenečenje, ker je mesto žrtvovalo za priprave za slo-vesni sprejem že nad .50.000 frankov. Dogodki v Turčiii. Skoplje, 30. avgusta. Vstaši so napadli tuđi v Tetovem in Gostinar-|u jetnišnico in oprostili kaznjence-Napadi na orožarne se nadaljujejo, ne da bi vlada kaj ukrenila proti na-padalcem. Sole v Peči in Djakovici ki so se komaj začele graditi, so porušene. V Peči se pristaši raznih albanskih čet bojujejo sami med seboj. Carigrad, 30. avgusta. Cetrta vojna divizija, ki bi bila morala, kakor je bilo prvotno določeno, iz De-deagača oditi v Bitolj, je prispela v Solun, kjer ostane do nadaljnih od-redeb. Skoplje, 30. avgusta. Albanski vstaši so zasedi nekaj mest in za-branjujejo vstop vsakomur drugemu. Mnogo turškega prebivalstva ie po- begnilo v Srbijo. V ceh Severni Albaniji vlada velikansko razburjenje. Družba orijentalskih žcleznic ne more začeti zgradbe gostivarske proge, ker albanski domaćini rahtevajo ne-preplačljive cene za svet, po katerem naj bi tekla nova železnica. Spopad turskih volakov in orožnfltov. Carigrad, 29. avgusta. Prošlo noč so se pnpetili v Galati misteri-jozni dogodki. katere pripisuiejo ne-katen mladoturškemu komite ju, drugi pa nezadovoljnosti turskih orož-nikov. Kakor poroča »Ikdam«, je prišlo proti jutru v Galati do spopada med turskim vojaštvom in orožni-štvom. Natančnejsih poroiil o tem spopadu še ni. Vladalo pa je po pol-noči po celem mestu velikansko raz-burjenje. Na policiji so dajali na vse strani telefonične ukaze in kmalu na to je prikorakal bataljon pešcev iz Stambula preko novega mosta in obkrožil poslopje otomanske banke, dočim pa se je umaknila orožniška straža, ki je do tedaj stražila banko. Okrog 2- ponoći so se začuli trije topovski streli, baje v znamenje, da je vojastvo zavarovalo ogrožene točke. Danes zjutraj je vladal v mestu popoln mir in većina prebivalstva nima niti pojma o noćnih dogodkih. Oblasti čuvajo o celem dogodku strogo tajnost. Carigrad, 30. avgusta. Preiska-vo o zgoraj omenienih dogodkih vodi posebna komisija. Kakor se govori, so trije orožniški eastniki in okrov 50 orožnikov organizirali demonstracije proti vladi in izzivali nemire. Vsi krivci so aretirani in izročeni vojnemu sodišču. Mahmuil ^cfket težko obolel. Carigrad. 30. avgustu. Bivši vojni minister Mahmud Jefket paša je nevarno obolel na tuberkulozi. Sultan se je dal informirati o njego-vem stanju po svojem pobočniku. I talijansko- turska mirovna pogajania. Rim, 30. avgusta. Tukaišnja ^Tribuna izraza v uvodnem članku svojo nezaupnost napram itaijansko-turškim miroNTiirn pogaianjem. ki se vrše v ivici, ter iziavlja. da bi od-ločen nastop vojaških čet koristil mnogo več. nego pa vsi naimoder-nejši dogovori diplomatov. Obenem poudarja. da zadnje vesti iz Švice poročajo. da so se mirovna roeajania že prekinila. ne da bi se bil dosege! kak rezultat. Obsojeo urednik. Petrograd, 30. av?usta. Urednik dnevnika ^Rječ^ je bil obsojen v trimesečno jećo, ker ie priobčil čla-nek o dogodkih na saratovskem vse-učilišču. Ponarejalci policijskih aktov. Kijev, .30. avgusta. Proti bivšemu šefu tukajšnje tajne policije in dvema detektivoma je sodišče uved-lo preiskavo. ker leti nanje upravi-Čen sum. da so ponaredili uradne policijske spise v znani zadevi Juščin-skega. ki je bil obtožen ritualnega umora. Lksploziia v tovariti zst razstrelila. MiLan, 3T». avgusta. V tovarni za razstrelila v Bresciji je nastala eksplozija, ki je razrušila skoro vso stavbo. Več delavcev je nevarno ranjenih. Poškodovan je tuđi iastnik tovarne markiz Imperiali. Srhski kraljevič Juri v satiatorifu. Pariz, 30. avgusta. Pot- uje se vest. da se nahaja srbski kraljevič Juri zaradi blaznosti v nekem tukajš-njem sanatoriju. Prvi italijanski list v Tripditaniii. Rim, 30. avgusta. »Avanti* poroča iz Tripolisa. da je izšel včeraj tamkaj prvi italijanski list z imenom *Nuova Italia*. Oproščeni monarbistinji. Pariz, 30. avgusta. Iz Lizbone poročajo, da ste bili baronica Elvira \ iranda in njena hči Liza, ki sta bili osem mesecev v preiskovalnetn za-poru kot osumljeni, da sta bili so-udeleženi pri monarhistični zaroti. pred vojnim sodiščem oproščeni. ker jima nišo mogli dokazati nikake krivde. Sestanek nemškega državnega kan-celarja in avstriiskega zunanjega ministra. Berolln, 30. avgusta. »Lokal-Anzeiger« poroča, da priđe nemški državni kancelar Bethmann-Holl-weg dne 5. septembra na Moravsko v Ogrsko Gradišče, kjer se na gra-ščini Buchlau snide z avstrijskim zu-nanjim ministrom grofom Berchtol-dom. Kuca na Ruskem. Astrahan, 30. avgusta. V tukajšnji okolici je bilo zadnje dni konsta-tiranih pet slučajev crne kuge. Kitajska zarota na otoku Javi. Amsterdam, 30. avgusta. Iz Bata vije je prispela podmorska brzojavka, da so odkrili zaroto Kitajcev, katere namen je bil usmrtitev ćele evropske kolonije. Velike ponevert*. Frankobrod, dne 30. avgust^. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Novega Jorka, da je na ondotni pošti za inozemstvo neki uradnik poneveril več nego pettisoč pismov, večinoma denamih pismov, ki so bila namenje-na deloma v Nemčijo, deloma v A\ stro-Ogrsko. Nesreća v rudniku. Gelsenkirchen, 30. avgusta. V tukajšnjem rudniku »Alma« se je po-drl lesen oder. 6 delavcev je padlo v globino, S jih je ostalo mrtvih, eden pa je bil težko ranjen. Avijatska nesreća. London, 30. avgusta. Avijatik Ram\vav je poletel s svojo ženo nad rnorje, kjer je izginil. O obeh letal-cih ni nikakega sledu. Izključen časnikar. Sidney, 30. avgusta. Predsednik avstralskega parlamenta v Sidneju je izključil od državnozborskih raz-prav zastopnika londonskega lista »Dailv Telegraph« ker je oštro kri-tiziral predsednikovo postopanje. Zcđinjene države v Nikaragui. VV ashinpthon, ,S0. avgusta. Vlada Zedinjenih držav severoameri-ških je odposlala 950 mornarjev v Nikaratcuo, da uduše tamkajšnjo revolucijo. London, »30. avgusta. Iz New Vorka poročajo, da so revolucijonar-ci v Nikaragui umorili 50 mornarjev Zedinjenih držav. Hmelj. Norimherg, 30. avgusta. 280, 200, minv-iše, nakup pri popuščajo-čih cenah. Prečifane časopise y šent- snrejema vsako sredo zveč^r od 7. do 8. t<*r vRako nedel.io dopoliHe od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakohski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4. da .iih po-tem odda ljudem, ki drujrar-e ne pri-dejo do branja, pa radi bero Darila« Popravek. V sredo, dne 2$. t. m. smo med »Parili« za »Narodni sklad« pomotoma poročali. da je na-brala označeni znesek K- Zofka Ker-že — kar naj se na pravilno glasi g. Zofka Korže iz Ćrnomlja. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odsrovnrni urednik: Valentin Kopitar. T.nstnin?! in tisk »Nanulne tiskam? . Umrli so v Ljubljani: I>ne 28. avgusta: Terezi ja Kur-nik. mestna ubo^a. 89 let. Karlovska cesta 7. — Abin Tominc, četovodja 17. pe° Z basiHka..... 3170| 35 70 , „ turgke......24145 244 45 Ljubljantkc kreditne banke . 440 — j 441 — Avstr. kredltnega znvoda . . £45 35 i 646 35 Dunajske bančne družbe . . 537 90 538*90 Južne želeinice..... 104 30 105 30 Državne železnlce . . . . 712-; 713 — Alplne-Montan..... 1044 75 10457^ CeSke sladkorne družbe . . 354— 356 50 Zivnoftenake banke. . , . 279-75 280 75 Cekini........ 1138 1142 Marke........ 117-75 118 — Fraiiid........ 95-50 95 65 Lire......, . . 94 50 94 75 Rublf!......... 254— 255 — Zišne cene w Budimpešti. Une 30 avgusta 1912. j Termin. PSenica za oktober 1912. za 50 kg 11 39 PfTnica tu a- ;. i ^13 . . za bO kg 11'86 Rž za oktobei 1912 . . . za 50 kg 9 62 Rž za april 1913 .... za 50 kg 962 Oves za okt< ber 1912 . za 50 kg 10 31 Oves za april 1913 za 50 kg 9 42 Koruza za september 1912 . za 50 kg 9 22 Koruza za april 1QB za 50 kg 749 Metsopoip^leno soročilo. Viiis« d*4 merjem ZO*-2 Sreds?f zr&Čn? tlak 736 ms. « o""0" m"?* S-: Vetrov. Nebo ž *"j* y mm ŽŽ__________I 29 2. pop. 736 7 20 1 si vzsvzh del. :asno n 9. zv. 738-2 14-8 si. jag j iasn^ 30. 7. zj. 7382 10*3 brezvetr megla Srednja včerai^nja temperatura 15 2 . nortn. 17 V Padavina v 24 urah 00 mm. I C. kr. kmett[ska družba EranJ- { 9 ska naznanja lužno vest, da ie njen 1 I dolgoletni in zaslužni uradnik go- 1 ■ spod i I Edvard Schlegel I ■ nčitelj podkovstva na podkovskt soli c 1 I kr. kraetijske družbe na Kranjskem, 1 1 včeraj zvečer ob pol 12 umri. | I Pogreb rajnika bo v soboto, dne I I 31. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše | I žalosti na Mar. Terezije c. šte\f. 14. i I Bodi blag spomin zvestemu m za- | ■ služenmu uradniku. | I V Ljubljani, dne 30. av%. 1912. '% ■ ^ ■ Brez vsakega posebnega obvestiia. ± I Potrtega srca javljamo vsem so- ^ ■ rodnikom, prijateljem in znancem | ■ pretužno vest, da je naš iskreno 5 ■ ljubljeni, predragi soprog in oče, g. J I Ru9ol| Hasteiger ) ■ ca kr. sosSni naiSofficijal t- I danes, dne 30. avgusta 1912 ob ',', 1. | ■ uri ponoč:, po dolgi mučni bolesni, E 9 večkrat previđen s sv. zakramenti j ■ za umirajoČe, vdan v voljo Božjo, I ■ mirno zaspal v GospodtL % I Pogreb predragega pokojnika bo \ ■ v nedeljo, dne 1. septembra 1912 ob | I polu 3- uri popoldne iz deželne bol- I ■ niče na pokopališče na Viču pri % ■ Ljubljan:. r ■ Sv. ma§e zadušnice se bodo da- j ■ rovale v irančiSkanski cerkvi v Ljub- :■ ■ ljani. & ■ Blagega pokojnika priporočamo I v pobožno molitev in prijazen spomin. ' 5 V Ljubljani, 30. avgusta 1912. \ I Justioa Rasteiger Rudica in Teodor S soproga. otroka. I ■ Pogrebno pođjttje .Roakcrrdia" v LjubljanL 0 Bolesti polni naznanjamo vsem sorodnlkom, prijateljem In Mancem tužno vest, da je ljubljeni oče, stari oče in svak, gospod Ludovik Praunseiss včerai, dne 29. avgusta ob 10. uri zvecer po dolgi, mučni bolezni, previđen s sv. zakramenti, v starosti 84 let mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega pokojnika bode dne 31. avgusta 1912 ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše se bodo brale v ponedeljek, dne 2. septembra v cerkvi Manjinega Oznanenja. 3087 Priporočamo dragega pokojnika v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, 30. avgusta 1912. Žalujoči ostali. Mesto drugega obvestiia. _______________ — ...----------------------------------------,--------------------------------------1----------------------------.--------------------^^--------— Ivana Schlegel neznanja v svojem in v imenu svojih hčera Berte Hribar in Božene I P«t«rnell pretužn « vest, da je po dolgem trpljenju danes ponoči ob polu 12. uri umri pieviden I $ svetimi zakramenti naš ljubljeni in dobri soprog, oziroma oče in ded, gospod 3083 Edvard SchlegeS I živinozdravnik in učitelj podkovstva. I Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo y soboto, dne 31. avgusta ob 4. uri popoldne I v hi§i žalosti, Marije Terezi je cesta št 14, blagoslovili, nato pa na pokopališču pri Sv Križu polo- I žili k večnemu počitku. I Sv. zadušna masa se bode služila v ponedeljek, dne 2. septembra ob 9. uri dopoldne v I lami cerkvi Manjinega Oznanienja. I ▼ MaMiaal, dne 30. avgusta 1912. i « I Prvi kraniaki pogrebni savod Fr. Dob«rlet 198. Stev. SLOVENSKI NAROD. "__________St™ * ftapta dokro ohra|ra» stelaie j Htttint li !9Ktr)StO TnOTiM. Ivan Repouš, 30W trfovtc In poiestnik, St Jaaft. Ddda se s 1. alt 15. septembrom tepa, mračna, mefciovaaa ao* Imesečna soba prav Mira IL tfrtera« fUtrnazil*. Zelo pripravno za gg pruie^orte :: Bizabttna cesta §t 8, L aaiatr. Antikvarično se kupiš Jurčič: III., VIO. la XI. IT. — Ponudbe na „Narodno knjigarno" » Ljubliani. ime&tuvo, v&esumnsko prakuino u?ei-h*M ture)** moć, u acfcaj inesecev za aa detelo. Pogoj takojšoji a»*top. Kje, poTe upr**Bi$tvo »Siov. Naroda« 3077 Lepo opremljena 2513 mesečna soba zračna ia stetia, event. z električno raz svetljavo, ¥ elegantni hi£i polcg dežel- oega muze1 a, --------te takoj od da -- - — Poute se: v Subičevi ulici štev. 3. v pritličju. Steklarska tioovi M.TUŠEK, LJUBLJANA Stari trg itev. 28 140 priporo'a po najnižjih cenah svojo bogato zaloga staklen« in oorcelaaaste posode, svetilk, ogledai, vtakovrmtain sip in okvtrfev za po dobe. Previ et^e vseh ■li Hitra kili de'. pri cerkvah in si a v bali. niHtllinr, i in točna postretba. Prwa garenjska 3020 Izdelki državnih učnih defavnic. Moderno pleteno pohištvo, vrtna zaslonila, popotne in kupejske košare, cvetlična in sto-jala za dela, obsežni senčni stoii, zaklopni I stoli, vlaknaste prepnge, kopalni čevlji. — :: Vse porabnošti in luksusno košarištvo. :: flustrovani cenovnik zastonj. i 1 Greh in smeh B.. 1 I Zabeljene in osoljene kratkocasnice, 1 I a I Brcs do voljenja knezo&kcliiskega orćinariiata izdai 1 I Tinček Hudaklin. I I n Cena 1 krotto, * pošto 1 krono 10 vinarjev. s: I I ffaredna knjigama v tjubljani, presernova at. 7. I Fitimid» mrite kakor tuđi vsc t to fttroko spadajoče potrebš&ac ima v zalogi litniBuiatva ii imenja „Adrija" tttisiitii intitiiiiiraia iniaia stron Selenburgova ulica it. 5. Temmca na razpoiago. Zunanja aaroćila z obratno pošto Zahtevajte cenike! fisnssfi Ivi Bimiia! i Ijubljana, Kolezijske al. 16 , ; 1542 ixvršuje \ ~m\i m in bukete xa rame prilike. — Delo amet- ', I nisko okolno in po solidnih cenah. : Prodaja cvetlice, raznovrstne ; sadike cvetlic in zelenjavo. | Piramidna is Kroglasta laveijeva imm te; dekorativne cvetlics \ v veliki množini po zmernih cenah. j, Naročila na deželo hitro in vestno. A^ ^m >^^/ m'V>^^'^™ V^^ni W^" N^«^«rf Milina111 i» ii VS> Zbirka 9 I v slovenskem jeziku. I ■ I. zvezek: ■ Sazensld zakon o hudođeUtviii, pre^režkih in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. v. dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec. 1S62 št. d. z. ex 1863 in drugimi no- vejšimi zakoni kazensko- pravnega obsega. V platno vezan 6 K; po pošti 6 K 20 vfn. ■ w Jfaro&na knjigama \ WrmM*n im šr. Mat *roteorl» ▼ TraiBf mtUm M«#va 13, IL nađfttr. • • • '3A3O sprejme izurjenega itHiirala-stroieiilsca veščega slov. io iiemškega jezika. Itali-jan$£ine vcšČi imajo prednost. Nastop službe 1. oktobra. Pogodba po dogovoru. US odplme m B. septemtira. Iste se za tafcpji nastop in trajno službo izprašan 3047 strojni kllntavnitar avtomobilski šofer, zmožen nemščine in slovenščine. — Ponudbe z navedbo zahtevane plače in prepisi izpričeval na upravništvo »Slo-venskega Naroda« pod šifro „A. 0. T." 2 motorna kolesa s priklopntm ▼ozom, Neckarsalm, model 1902 6*/2 HP, Pach 5 HP, nMdm po ntzki ceni 3051 Enwt Speil, BttoH. mm mta. Spre}iM sa tako) učenec sposoben za trgovino. 3026 Pogodbe zaradi učenja pismeno ali ust-meno. Josip Renko, Borovljc, Koroško. Hamizno orozAje najfinejfie vrste, za zdravilne namene in desert, sveže potrgano, zavoj s 5 kg K 350. Cebelni med, zajamčeno naravnočist, naj-finejša kakovost, pusica s 5 kg K 7'—. L. Aitneu, Versecz 43, Ogrsko. Pristen dober brinjevec se dobi pri 95 L SEBEH1K0 U Soođ. 99(1. Redka prilika. Redka prilika. Velika moderno urejena »Mirna io modna trgovina se na najboljšem kraju nekega mesta Kranjske radi družinskih razmer pod prav ugodnimi pogoji 3076 ođda v najem, eventaelno s hiso vred proda. Vn;ašasi2 i; ^ošiliat? u peircMno pisane Pete: Matelil!, Ljubljana. Moda ulica 10. Telefoi 155. Pruovrstni damski k^ojaški modni ateiije ^ \// ^rrrr kongresni trg 4 + i \» ^y^' ^ •'• (Gerberjeva hiša) .: opožarja cenjene dame na zajamčeno točno izvršitev naročil in na :: bre^hibno elegantno izdelavo. ;; C. fcr. domobransko ministrstvo, ^J Dep. XII. St. 2051 I. 1912_________ '? „ « . ,„ ^ ' Na Donaj u, avgusta 1912. Dobava storjenih obUcilnih predmetov in opremnih vrst za c. kr. domobranstvo. Ja¥©n ponudbeni razpis. Domobransko ministrstvo namerava potrebšdno za 1. 1913 v nastopnem zaznamku navedene predmete oddati javnim ponudbenim potom in vabi k pismenim ponudbam. Ustmene, brzojavne in telefonske ponudi' " n^ morc;o vpnčtevati. 1. Pismene ponudbe morajo do najpoznejL 22. oktobra 1912, desetih dopoldne, dospeti v vlofneni zapisniku c kr. domobranskega ministrstva na Dunaju. Ponudbe se bodo v tem ministrstvu (Dunaj, I., Babenbergr^rstras?^ 5, III. nadstr. uradna soba št. 128) komisijonalno odprle dne 22. oktobra 1912 ob desetih dopoldne. Ponudniki ali njih pooblaščenci so opravičeni, prisostvovati pri otvoritveni razpravi. Odloćbo o svoji ponudbi dobi vsak ponudnik od c. kr. domobranskega ministrstva pismeno do 1. decembra 1912. 2. Sklenitev pogodbe se posvedoci s pismenim odlokom, s katerim se ponudbenik obvešća, da je njegova ponuciba sprejeta. Prava pogodbena listina se napravi samo na izrecno zahtevo. 3. Podjetnikom je dano na prosto, da ponujajo samo na posamezne vrste (zaporedne =:ev. zaznamka) in pri vsaki vrsti na manjšo množino (število itd.), kakor je razpisana. Domobransko ministrstvo si pridržuje pravico, da sprejme ponudbo samo glede posameznih ci već ponuđenih vrst ali glede kake delne količine. 4. Nastavljenje cen je pripušćeno ponudnikom. 5. Prvo polovico dobavne množine vsake vrste je dobaviti med 1. januarjem in 30. aprilom 1913, drugo polovico pa med 1. majem in 31. avgustom 1913. V dobi teh terminov določi domobranska uprava dobavne dni, pri čemer se po možnosti ozira na želje podjetnikov. Med letom 1913 domobranska uprava lahko zahteva za 10 odstotkov višjo potrebščino, ki jo v slučaju mobilizacije poviša na 50 procentov. Tako večjo potrebščino je dobaviti dva meseca po pozivu. Vse predmete je na stroške podjetnika dobaviti pri domobranski montumi zalogi na Dunaju. 6. Ponudniki morajo, ako tega nišo oproščeni, položiti vadij oziroma kavcijo v visokosti 5 odstotkov ponuđene skupne cene oferiranih predmetov. 7. Dobava se odda samo takim ponudnikom, ki stanujejo v v državnem zboru zastopanih kraljestvih in deželah, in ki ponuđene predmete ravnotara izdelujejo (konfekcionirajo) v lastnih tvornicah (delavnicah). 8. Ponudniki potrebujejo nepogojno te-le, leta 1909 nanovo založene pripomočke: a) ^Zvezek pogojev" glede dobave storjenih oblačilnih predmetov in opremnih vrst za c. kr. domobranstvo in c. kr. crno vojsko; b) wNavodilo za štavljenje ponudbe". c) Uradno tiskovino za ponudbo. Ražen tega so razgrnjeni: d) „Navodilo za sestavljenje jamstvene listine". e) „Navodilo za sestavoizjave pri položbi rentnih knjižic C. kr. poštnohranilniČTiega mrada*^ f) »Dopolnjujoča doldRla glede preskrbitve vadijev in kavcij s hranilničnimi vloinimi knjižicami, rentnimi knjižicami c. kr. poštnohranilnicnega urada in menicami." Ti pmpomočki se lahko kupijo pri c. kr. 'dvorni in državni tiskarni na Dunaju I. Seiler-starte 24; razgrnjeni so pa tuđi pri intendancah domobranskih teritorijalnih poveljstev in pri vseh avstrijskih trgovskih in obrtniških zbornicah. 9. Pri domobranski monturni zalogi na Dunaju so razgrnjeni v službeni knjigi M—1, II. del obseženi „prevzemni predpisi" in pa vsi vzorci in popisi z eventualnimi posebnimi prev-zemnimi določi li, Haterim morajo odgovarjati dobavni predmeti. Ponudniki si morajo pred štavljenjem ponudb tembolj ogledati te pripomočke, ker morajo v ponudbi potrditi, da jih poznajo. Sicer pa domobranska rnonturna zaloga vzorce ppoti plačUu za to določene normalne cene tuđi jp4aj4 in pato|a popise, kolikor dovoljuje zaloga. Sb— 6. 8LOVEKSK1 NAKOD, ____________________________________________________198 štev. sa 4*s#fcrastv*, Im, ^f*A §§_ MSI L IM2» Zaznamek predmetov. ki jih je dobaviti: . Jf Kosov, IV> t <"2JI Cene đ Kosov, Po ! »"^r1- Gene J Ste*to SS. Omamenilo _ T=T~X" J s**uo ^ Oznamenilo /SSr »X 1 >3 tMM« ■ Mi . « hmtnato... i ^«inn u-i w u- ■ 1,1 k a* *~* i za domobran- 81 470 klinaste uzde............1908 1 i J-DLAJ Klobuki iz klobucevine s pntrdil- - r*,*hr>*n ~Ort--------------*«« ^-------—------------------------------------------------ i nim trakom, brez vrvi«, em- **<> pehoto 82 430 jezdne brzde brez zvalnih kaveljnov .... i * 11» blema in copka . » Jezdn<: l902 1Qfto »3 1.200 žvalni kaveljiii, desni.........1899 1W' dezelne strelce 84 j 2Q0 žvalni kaveljni> levi.......... ; 3 3.650 vtvkz za klobuke, volnate....... 85 1.250 žvalne verifire..... 1904 i 1904 i 4 3.000 komadof emblemi s itevilkami1) zm klobuke .... 1894 ! komad 86 —------2l0 >r»ni^k^ o<1eiP (belrt i 5 14.000 copki za klobuk...........1893 1902 8/- 150- -^j^- ^r}*^ ^h jahT opravo, v*. Ofif 19°7 i 19°7 C 200 oili i uic2«iio ilevilko la čapko') .... 1905 1905 M , ^ obešalne verižice za uzde brez pripenjal . . 1905 1905 i 7 3°° crni za čapko .....1905 1905 - 89 — ^ *******..............1908 | 1908 ft 270 iiiuiiit- vopki z rožo za čapko poljske *rti- 19Qg 19Q9 ^ ?Q sedla, vz. 06, stojala brez podponskihtorbinpodp. i -------^.---------------------------■zz£L--^*m^SktT^----------------------------1—-----------91 ^ klobučevinasta s prednjo in zadnjo desna . 1907 1907 Jt 9™ _ pramera ra čapko mmcsm..... 19O9 Q2 ^ podlaga(črna) usnjato podlago leva . j t v___, | 11 | 1.200----------^ vrnce za eapko ak €»ko, volnate . 1895 i 1909 |~g4---------J—J [konjski" kolifi . .V.........1878-U 240 čak^s j^rdtlmm trakom, brez oria «n žimna- 19Q8 igQ9 - ^- ^ vrvi za konjske noge.........1902 1902 13 315 k0TMd0f orli s kaviji za cako poljske artilenje ... 1909 1909 ' fcama<1 .^ 3550 napajalne vednee...........1899 1899 14 370 oklopne verižice z fevjimi glavami .... 1908 1909 _97 6-500 krtace z ročnimijermem........1882 1902 ; 15" 3.000 i« distinkajsk, prameni za narednike ali enake 1899 1903 1 meter J*. 2.050 konjska cesala z jermem........1886 1886 16 7\SXQ Um*m dMnkcijske ivođelis celuloida).....1901 1901 M*m* " 51° sedelsko usnje Qermena)........1900 —17----------l7¥¥i-----------------------------------------------------------*i^«-------------------------------------------1 100 5.700 vpletna jermena...........1897; 1900 —13----------¥V*T pozlaćeni naramnm trakovi ^^--------------------- 1897 1903 101 3.000 j.riuJLvalna jermena..........1893 i .^ m mmmmm i enotetne prostovoljce ter prastorolfno 1Qnj ' 1QnQ I acter 1°2 30 klobučevinasta za pehotno jezdno desna . l907 1907 19 ^^ toakori 200 odti^ta iezdece...... 1 1906 1908 109 770 | pnvesne vrvice, volnate, svetlomodre .... 1903 1907 2e 800 za strelce na strojno puško .... 1908 , 11° -1° garnitur pnvesne vrvice, voinate, travnatozelene . . . 1908 1907 1 nnitea 97 3^00 cenienie distance . . 1906 1 IH 1.320 \ privesne vrvice, volnate, črnorumene .... 1908 1907 —2jf 600 pionirje 1911 : 112 100 m vTvice k atilam, volnate ........ 1^08 1907 1 meter ~~9Q~ 120 . . topovodje.........1910 1910 t. J 113 600 resice k ulanki, volnate........1908 1907 30 100 i*"aiWf artiljerijska odličila za vožnjo......1908 114 , 670 naramnp kozusne suKnje in Rozusne ulanke, 1908 1907 31 425 odličila za bolniške strežaje.......1906 i ° . _. koraadov pcntlic cmorumene 1 komad 32 30.000 odličila v obliki planike........1908 1907 115 25° volnate suknje dez. strelcev na konjih « ' 33 500 trobentaška.........1911 - n6 90 za bluze dalmatinskih dez. strelcev || 1902 1891 |--------1------------ -% 1 dlifi. i li 1 II | j na Konjift i i------------- 34 ^J uuiiciiu avtomobilna * ...... — 1910 117 9.000 pentlje k plaščem, sive ščukine barve. . . . 1898 ■ — * . - M na -.-••• 118 410 garnitur pentlje k plaščem, rjave........1902; 1902 l mim ! 35 o0 vrvice za predmojstre.........1908 908 - ^- pentlje k plaščem, modrosive......1903 !~ 1903 , 36 _ 8.000 srajce, pletene............1911 1912 UQ ^ mali beli uniforrnski gumbi....... 1911 , 1 37T 15.000 | | spodnje hlače, pletene.........1 1911 1911 1 I 1O1~|------. 90Q 1 1- --- ■- vpl-kl- I -----——1 1 38 1 500 1 1 dokolenke.............1 1910 1910 | 1 1OO-J-----o 000 I gladki umformski gumbi nesveth mal. 1 1QH | ~ 1 j! 39 970 parov pntrdilne ostroge brez jermena......„^ %đ^r. 1 par Qc:n ...... }W m*m*. ! 40 2.300 dragonske ostroge z vijakom......1905 , !90d ,._!-••? 3.850 komadov beli ulanski gumbi l^f ' ' 1911 mmm |_j!LL_13*700 Ikoraadovl ^11 * * *............I 1908 1908 I] komad I 125 1 43.000 1 hlačni gumbi i/ aluminija.......1 1910 1910 I 42 1^.000 zivotniki pleieni, sivo mehram......1910 1911------ 126 2 100 000 železni žeblji za podplate........1903 -43 15 000 parov nogavice.............1909 JJf ^ 1 par 127 13.100 parov podkvnce za čevlje z 10 žeblji......1905 i par hd-^rSOoT^životaipasoviizpavolnme.....-frfiSTd" "19101 12S ^ m Jra^ovi za usesa k skornjem . . . _J 1892 ^m^r i 45 6.600" igle za telećnjak...........1889 1910 129 110 kotnadov op^^z sPa^atne^a Pasa za Patronsko 1899 1898 1 Komad 46 100 nosila za telecnjak . .........1911 1*^11 ~m - ^^ m Spapatnrpas-za"patronskolomistrV)" . . . . iono ' meter 47 6.200 iniantenjski portepeji.........1W1 ^ J31 -g0 ^^ za Slgnalnt rogove.......«98 ■ j komad , 48 1.350 kavalenjski portepeji . ........ ; -■ H za šotorne pole k prenosnim šotomim 18Q4 i 1om „. . "49 55 signalni rogovi (z ustnikom) v A.....1910 1910 132 25.600 opravam ■ • 1900 50 510 signalni rogovi (z ustnikom) v F.....1909 1910 velika priDenialna ušesa z nasadilnimi obročki 18D3 j koraad; ; 51 1.900 obešalne vrvice za signalne rogove .... 1903 1899 I33 1.000 7Z gotorno polo prenosne šotorne oprave . J f~52 10.500 ščit za jermensko zapono iz cinka .... 1008 | — t nrm ma^a P"PenJama ušesa za šotorno polo pre- 18q4 ; iqqq ib tona*? "53 1JŽ00 obešalna vrvica za pištolo, brez vzrnetnega kavi ja 1903 1904 134 3QQ0 nosne šotorne oprave........ | ________r ~54' 21J23O jedilne skledice brez pokrova......%nrxw. ir^c 135 20 ltoraadov šotorne sekire .... 1895 189o H55" 19.230 pokrovi k jedilnim skledicam......l00;y 1J05 [136 330 ročne sekire.....1899; — "~56~ 5.200 aluminijaste poljske steklenice......1910 1910 137 210 t išča (drsaji _a) ! cepine.......1900 , 1900 r57 200 šćetke za aluminijasto poljsko steklenico .. 1908 1908 \ 138 460 F krampe...... , komfld ^"58 305 svetiljke z nosilnim sklepom......1902 1902 139 400 lopate za konjemke . . 1899 — ^59 8.000 pusice za legitimarijske liste.......1907 1907 140 50 gozdne sekire .... '60 5 200 Notev ..........1910 1910 141 250 držaji (kratki) za lopate........1903 1910 ~6'r 20^00 sotorni količi za prenosno šotorno opravo . • 1907 1907 142 190 drzaji za dleta........* . . 1899 — j , £2 90 k°mat*°v cepini *) 1 *) ' k0IBad 143 3.600 garnitm vstavek k tornistri iz cevnine...... -) ^) 1 pntitvi | 63 400 krampi z držaji...........1899 i 144 1.240 vijak za patronsko tornistro . . 1 64 400 lopate z držaji za infanterijo......1899 ! 145 310 navojno uho za babico «) ^ j ^es 120 | škarje za žico, male......... V ! 0 146 1.700 nosilm kavlji za patronsko torbo..... f ■ h-gg----------265 1 polzasti svedri 3 mm.........1899 "" " U7 2.020 RWIIiauvv sponski kaveljm za pehotm životni pas . . . 1909 1905 —67- 220 polzasti svedri 6 mm.........1899 148 1.310 počinjem zelez. gumbi za prestavm puskni pas *) 2) | '68 190 polzasti svedri 13 mm.........1900 149 1.3/0 vzmetm kavlji k vrvicam za pištole .... 1904 1904 1 £9 230 pile za žage z ročaji . 150 13.200 ^ vrvice za šotorne pole prenosne sotorne oprave 1894 1900 1 meter -70 175 ročne sekire s toporišči........1899 151 40 zage (listi) k ročnim žagam....... 71 120 gozdne sekire s toporišči........ 152 40 stojala k ročnim žagam........ r-72 400 spone za odre............1911 — 153 45 lopat (brez drzaja).......... ' * i~"73 300 merila 154 340 zaklopni šarnir za patronjače M. 78 .... !—74 140 i ročne žage............. 155 45 i male žične škarje, gornja . . . -75 140 1 ključi za žage • •..........1899 156 40 koraadov reservna . • - spodnja ... , komad :— 76 165 I dleta .... 157 40 kirnja za i srednje , , zgornja ... 177 " 200 I šćipalne* klešce............ 158 40 ! spodnja . . . ^ rj r~78 140 j ploščate kleiče........ . . . 1912 159 50 odvijači.............. j ~~79 760 1 konopa iz vrvice.....• • • • . 1898 1 1904 3 000 steklene poljske steklenice, brez plocevinastega j ?~~80 200 1 sedla z jeki. kobaljami s trd. postranskimi listi 1899 1900 l oklepa, brez nosilne vrvice...... \ ni II 1 *) S katerimi številkami je dobavljati embieme se zđražiteijn pnjavi od c kr. domot>ranskega momornega suaaisca. ^ Po navedbi domobranskega rnonturnega slqadišča na Danaf«. Od Cm kr. domobranskoga ministrstva.