PoStidna plačana v gotovfsL Leto XI., št. 89 Ljubljana, sreda 16. aprila I930 Cena г Din Naročnina znaša mesečno 25.— Oin, za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582)'. Celje: Koccnova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 5L - Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon šl 2455 Fodružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 7S.1S0; Wien št 105.241. Spor med francoskim senatom in poslansko zbornico poravnan Kompromis o ureditvi uradniških pokojnin - Zaupnica zbornice Tardieujevi vladi DOSEŽEN SPORAZUm Pariz, 15. aprila. AA. »Echo de Paris« piše o sporu med parlamentom in senatom v vprašanju avtomatskega izenačenja poikojnin in pravi, da bo vlada Tardieuja umel a najti osnovo za kompromis med nasprotnima tezama m da bo setavila tak predlog, ki bo sprejemljiv za večino parlamenta in večino senata. Pariz, 15. aprila, sg. Spor med senatom in zbornico je bil danes poravnan. Zbornica je na dopoldanski seji zopet pričela posvetovanja o proračunu za leto 1030., ki ga je senat že drugič zavrnil. Glede na glavno sporno vprašanje o avtomatični prilagoditvi uradniških рола zvišanje prejemkov aktivnih kotni n uradnikov, je predložil zbornični predsednik Bouisson zbornici sporazumen predlog centrum sikih strank, po katerem naj bi se pokojnine in začasne pomoči za stare upokojence zboljševale postop-njerna. Ta posredovalni predlog, ki ga je podiprl tudi ministrski predsednik Tardieu, je bil sprejet v finančni komisiji zbornice z 16 glasovi proti 8. V nasprotju z mfiim so zahtevali radikalni socialisti takojšnje zboljšanje pokojnin v celoti. Radikalno-socialističnii predlo? je bil v zibornici s 319 glasovi proti 2П7 odklonjen. Vlada je tako dosegla lepo zmago, ker se ji ie posrečilo zvišati večino na okro-gffli 50 glasov. Revizi ia madžarsko-ltali lanske gospodarske fronte? Pomen najnovejšega obiska groía Bethlena v Rimu — Reko in Solun — Gospodarska stabilizacija Srednje Evrope ni mogoča brez Male antante Rim, 15. aprila, d. Italijanski listi pod-črtavajo pomen obiska madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena, v katerega spremstvu se nahaja tudi stalý grof Apponyi. Grof Betlilen je imel z Mussolinijem tri sestanke, ki so bila v glavnem posvečeni ureditvi madžarsko-italijanske gospodarske fronte. S proglasitvijo Reke za svobodno luko je nastala »sova situacija, a nastale so tudi nove gospodarske obveze Italije napram Avstriji in Rumunijj, ki zahtevajo revizijo obstoječih madžarsko-italijanskih odno-šajev. V madžarskih krogih se je zlasti po Haagu in Parizu vendarle uveljavilo spoznanje, da se gospodarske razmere Srednje Evrope ne dajo stabilizirati brez sodelovanja Male antante. Zdi se, da so o tem faktu tudi pri najnovejših rimskih razgovorih vodili nekoliko račune. Posebno pozornost vzbuja tudi dejstvo. da se vršijo med Poljsko. Rumuni-ro, Bolgarsko in Grčijo razgovori o ureditvi direktne zveze med Baltiškim in Egejskim morjem. Poljska in Rum unija kažeta velik interes za svoj izvoz preko Soluna in Grška jc pripravljena dati v solunskem pristanišču obema obširne koncesije. Madžarska bi v tem slučaju izgubila velik del svoje veljave kot tran- sitna država, Italija pa bi bila prizadeta, ker bi bila s tem projektom gospodarska važnost Egejskega morja napram Jadranskemu znatno pojačena. V tem pogledu je interesirana tudi Jugoslavija. Tako se tudi ta problem ne da koristno rešiti brez sporazuma z Malo an tarnt o. Budimpešta, 15. aprila, d. »Magyar Orszag« poroča, da sta predsednik vlade Betlilen in predsednik italijanske vlade Mussolini razpravljala v svojih razgovorih tudi o najetju madžarskega posojila. Gre baje za posojilo 500 do 600 milijonov pengö, ki naj bi bilo izdano glede na razmeroma ugoden položaj na mednarodnem denarnem trgu že v zgodnji jeseni. »Magyar Hiriap« p o t r inj e te vesti in poroča iz baje zanes :;vega vira. da bo madžarsko posojilo financů ata londonska RotschiMova skupina. Budimpešta, 15. aprila, s. Posebni poročevalec »Pesti Hiriapa« poroča iz Rima, da sta Mussolini !n grof Bethlen ugotovila, da je obstoječa prijateljska pogodba med Italijo in Madžarsko odlično orožje za vzdrževan,e ravnotežja v srednji Evropi. Zato smatrata, da vprašanje izpremembe aH dopolnitve te pogodbe za enkrat nj aktuebio. Bolgarski komltašl vpatiajo v Dobrutlžo V Dobrudžo so vpadle štiri bolgarske razbojniške tolpe, ki so izro- paíe in ranile več ljudi Bukarešta, 15. aprila AA. »Rador« poroča: List »Universal« poroča, da so štiri razbojniške tolpe bolgarskih komitašev prestopile rumunsko mejo v Dobrudži, prihajajoč iz Bolgarske. Lna teli tolp obstoječa iz 15 razbojnikov, oboroženih z bombami in puškami, je vdrla v vas Kočunar in izropala trgovca Asana Barija, mu vzela denar in blago odpeljala na vozovih. Trgovec Вдп in njegova žena sta bila ranjena. Njihova deca se je rešila ter ie po-cala orožništvo na pomoč. Borba ined orožniki in razbojniki jc trajala pol ure. Nato so razbojniki pobegnili v gozd poleg vasi in odtod preko meje. En razbojnik je bil ranjen, toda njegovi tovariši so ga odnesli s seboj. Na izstrelkih so bili vtisnjeni znaki tvornice »Pro vadi ija«. Druga toipa 7 razbojnikov ie na poti Fi-listerija-AMaikar izropala več ljudi. Na isti cesti je napadla tudi neke druge potnike. Končno jc 12 komitašev vdrlo v yas Kar-samlar ter napadlo prebivalce. Za razbojniki je bilo odposlano orožništvo, vendar pa so razbojniki izkoristili nastopivšo no?, in pobegniti preko meje. Nadalje je obmejna straža v Karavli št. 99 i zri e nad jI a tri komiiaše, oborožene s puškami in bombami in jih razorožila. Med prijetimi ie prosluli komitaš Bclev Stoian. Pri razbojnikih so našli legitimacije udru-ženJa »Dobrudža« in resolucije, ki so bile sprejete na nedavnem sestanku njegovih članov, na katerem so sklepali o akciji proti Rumuni ii. Dijaški izgredi v Bukarešti Dijaki ujeli štiri policijske agente in pretepli več socialno-demokratskih poslancev —- Delavstvo namerava osnovati lastne obrambne organizacije por in energičnemu nastopu oblasti se je posrečilo oprostiti lijete detektive. Dijaki so napadli tudi več socialnih demokratov ter težko pretepli socialističnega poslanca Raducana in Moscovica. Bukarešta, 15. aprila g. V zvezi z dijaškimi nentiri, pri katerih je bilo ranjenih nekaj s oci aln o -demok r a tskfih funkcij onar-iev, zahtevajo so с i a 1 n o-d e :n o k ratsk i sindikati od vlade naj Jim dovoli osnovati primerne formacije za zaščito delavstva. Bukarešta, 15. aprila d. Dijaki medicinske fakultete so za po če M borbo proti policiji, da bi dosegli izpustitev osmih dijakov iz zapora, kj so bili preteklo soboto aretirani o prilk; demonstracij invalidov. Včeraj ponoči so dijaki ujeli štiri policijske agente, ki so jih odpeljali v dijaški docn, kjer so jih hoteli imeti toliko časa zaprte, dokler nc bi bili izpuščeni njihovi tovariši na svobodo. Aretirane dijake so med tem že prepeljal] v preiskovalni za- ČSR ne podpiše ženevske carinske konvencije Praga, 15. aprila. Češkoslovaška republika ne podpiše ženevske carinske konvencije o-dnosno ne rzvrši njene ratifikacije. Termin za ratifikacijo je včeraj potekel. Pač pa se ie češkoslovaška vlada obvezala, tla se bo udeleževala tudj bodočih pogajanj za definitivno carinsko premirje. Ponovna uvedba porot v Španiji Madrid, 15. aprila. AA. Porotna sodišča, ki jifi Še odpravi] bivši diktator Primo de Rivera, so fc'la ponovno uvedena. Kralj Je podpisal amnestijo za veliko število obsojencev. „Zeppelin" na poletu v Španijo Friedrichshafen, 15. aprila, s. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je startal ob 2. popoldne za polet v Sevillo. Zrakoplov je imel določeno smer preko južne Francije do Bisca-ye ter dalje ob zapadni španski obali. Ker so se vremenske prilike zboljšale, bo najbrže lahko pristal v Sevilli. Novi rumunski vojni minister Bukarešta, 15. aprila, d. Ministrski svet je objavil, da je imenovan za novega vojnega ministra šef kraljevske vojaške pisarne general Cond esc a. O VZHODNIH REPARACIJA Pred zaključkom pariške konference - O vseh spornih točkah med Madžarsko in ČSR je dosežen sporazum — Gre samo še za formu- liranje dogovorov Pariz, 15. aprila, g. Razgovori med češkoslovaškim in madžarskim zunanjim ministrom so prinesli načelen sporazum v vseli še spornih vprašanjih o vzhodnih reparacijah. Sedaj je treba izdelati samo še besedilo pogodbe, zaradi česar sta imela dr. Beneš i,и dr. Válko posebno konferenco s predsednikom Loucheurjem. Posvetovanja se še nadabuje jo. Pariz, 15. aprila, d. Pogajanja na konferenci za vzhodne reparacije so se včeraj ves dan nadaljevala. Češkoslo- vaški delegati so imeli dopoldne razgovor z Loucheurjem, ki je imel tudi daljša posvetovanja z italijanskimi in angleškimi delegati, katere je informiral o stanju češkoslovaško-madžarskih pogajanj. Delegati imajo samo še sestaviti končno veljavno besedilo pogodbe, ki bo obsegala vse probleme, o katerih je v načelu že došlo do soglasja. Nadalj-na pogajanja bodo omejena na to, da se haaško besedilo na ta način precizira, da bodo češkoslovaške zahteve po- vsem jasno formulirane in da v bodoče pri tolmačenju sklenjenih določb гз bodo mogoča nobena nesoglasja. Vodilne tri velesile so v načelu že odobrile dogovor, sklenjen med češkoslovaško in madžarsko delegacijo. Težkoče morejo torej nastati samo še pri formuliramu besedila pogodbe. Včeraj popoldne je Loucheur imel posvetovanje tudi z madžarskim zunanjim ministrom doktor Valkom, zvečer pa sta imela konferenco dr. Beneš in dr. Valko. Reorganizacija pravoslavne cerkve Na prihodnjem arhijerejskem saboru bo sprejeta nova cerkvena ustava — Število episkopij bo znižano in nanovo razporejeni episkopi — Čestitke novemu patrijarhu Beograd, 16. aprila, p. Arhijerejski sabor pravoslavne cerkve je sklican za 5. maj v Beograd. Pri tej priliki bo arhijerejski sabor razpravljal o cerkveni ustavi pravoslavne cerkve, da dokonča delo, ki je bilo započeto pod pokojnim patrijarhom Dimitrijem. Obenem bo na tem zasedanju arhijerejskega sabora izvedena arondacija episkopij s tem, da se bodo nekatere episkopije povečale m primerno zaokrožile, obenem pa število episkopij znižalo od sedanjih 26 na 20. V zvezi s tem se bo izvršil nov razpored episkopov in vzpostavila m'itropo-lija v Skop I ju. Patrijarh Varnava je tekom današnjega dne sprejel čestitke raznih korpora-ciij. Med drugimi so se mu danes pokio-nčli tudi člani beograjskega diplomatskega zlbora, ki so mu pri tej priliki čestitali k izvolitvi za patrijarha. Tudi jz notrangosti države in iz inozemstva je patrijarh Varnava sprejel mnogo pismenih in brzojavnih česťitk. Zapuščina patrijarha Dimitrija Pokojni patrijarh je večino svojega premoženja zapustil v javne dobrodelne namene, raznim društvom in cerkvenim ustanovam Beograd. 15. aprila, r. Kakor smo že poročali, so včeraj otvorili na sodišču v Beogradu oporoko pokojnega patrijarha Dimitrija, čigar zapjščina predstavlja vrednost 11,014.560.60 Din nominalne vrednosti, in sicer v gotovini 275.000 Din, 56 in pol zlatih napoleondorov, v vložnih knjižicah pri Drž. hipotekami banki 605.665 Din. v vrednotnih papirjih 61 delnic Narodne banke, 5 obveznic 7% investicijskega posojila, 20 delnic družbe za zračni promet, 100 delnic PAB in 10.000 obveznic 2.5% loterijske državne rente za vojuo odškodnino. Ostala premičnina je zelo neznatna, nepremičnin pa patrijarh sploh ni imel. V oporoki odreja pokojni patrijarh, naj se obresti delnic Narodne banke in drugi dohodki na dan njegove smrti razdele med siromake vseh ver in narodnosti neposredno, osebno ali po humanitarnih ustanovah. Predvsem naj se upoštevajo oni, ki so^bili poškodovani v vojni in njihove družine. Obveznice vojne odškodnine zapušča deloma svojim sorodnikom, večinoma pa cerkvam ter prosvetnim in humanitarnim ustanovam. Otrokom svojih pokojnih bratov Milana in Jevrema ter sestre Milke, razen njeni hčeri Ljubici, ki ji odreja poseben delež, je zapustil 1000 obveznic vojne odškodnine v nominalni vrednosti 1 milijon Din. Svoji nečakinji Ljubici, soprogi velikega župana Асе Savica, je zapusti] zaradi njenih nedoletnih otrok 150 obveznic v nominalni vrednosti 150000 Din. Svojemu slugi Slavku je zapustil 20 obveznic v nominalni vrednosti 20 000 Din. Vsem ostalim uslužbencem v Beogradu in Sremskih Karlovcih kakor tudi dijakom ki jih je vzdrževal, je zapustil vsakemu po eno obveznico v nominalni vrednosti 1000 Din. Za novo cerkev Sv. Save na Vračarju v Beogradu je določil 1000 obveznic, za sedanjo saborno cerkev 200 obveznic, za saborno cerkev v Sremskih Karlovcih 200 obveznic, za cerkev v Lapovu 200 obveznic, za cerkev v Ratkoviču 200 obveznic, za samostan in meniško šolo na Rakovici 200 obveznic, za saborno cerkev v Nišu 100 obveznic, za saborno cerkev v Žabcu 100 obveznic, za saborno cerKev v Poža-revcu 50 obveznic, za staro cerkev v Kra-gujevcu 50 obveznic, za cerkev v Brežanih pri Požarevcu 500 obveznic, za bogoslovno fakulteto, in sicer za strokovno bogoslovno glasilo ter izdajanje poljudnih tiskovin evangeljske moralne vsebine 1000 obveznic, za dijaško podporno društvo »Bratstvo« pri svetosavskem bogoslovju 300 obveznic, za pokojninski fond onemoglih svečenikov 1000 obveznic, za podporni fond sirot svečenikov 300 obveznic, za »Društvo kneginje Ljubice« za podpiranje siromašnih cerkva 1000 obveznic, za fond vojnih invalidov 2СЮ obveznic, za Kolo srbskih sester 200 obveznic, za Materinsko udruženie v Beogradu 200 obveznic, za Rdeči križ v Beogradu 200 obveznic, za žensko delavsko šolo v Beogradu 100 obveznic, za Dom zapuščene dece v Beogradu 100 obveznic, za Dom in šolo zanemarjene mladine v Beogradu 100 obveznic, za zavod lepcev v Zemunu 100 obveznic, za zavod gluhonemih v Beogradu 100 obveznic, za sirotišnico v Sremskih Karlovcih 100 obveznic, za ubožni dom v Beogradu 150 obveznic, za cerkveno - šolske občine v Dalju in Borovu po 150 obveznic. Dohodek obveznic 7% državnega notranjega posojila je določil za podpiranje ženskih samostanov, zlasti onih. ki se bavijo z nego bolnikov in vzgojo sirot. Razen tega je določil v to svrho 200 obveznic vojne odškodnine. Premoženje ▼ gotovini Je določil та. stro- ške svojega pogreba, preostanek pa je zapusti! svoji sinahi Katarini in sestri Milki. Za slučaj, da bi ga pokopala država na ^voje stroške, je odredil, naj se ta vsota razdeii na enake dele med rodbine njegovih bratov Milana in Jevrema ter sestre Minke. Svoje premičnine, ki obstoje iz raznih svečeniških obiek. perila in drugih domačih potrebščin, zlatih križev, svetih podob itd., je zapustil svojemu nasledniku. Njemu je zapjei.il tudi zlato žepno uro, ki jo je dobd od srbskih svečenikov v Ameriki pri izvolitvi za patrijarha. Lastno uro, ki jo je noťul vedno pri sebi. je zapusť! v spomin sinevcu advokatu Miliši Pavloviču. Vso svojo obleko in molke je zapustil episk.v pom, perilo pa služabnikom in dijakom Kar je htk-1 oprave, e zapustil "aslednikom mitropollk m v Beogradu in v K^ruvciu Trgovinska pogajanja z Avstrijo Dunaj, 15. aprila, g. Tekom tedna bi se bila morala pričeti tukaj avstrijsko-jugo-slovenska pogajanja za zaključitev nove trgovinske pogodbe, ki pa bodo najbrž zaradi praznikov za 2 do 3 tedne odgodena. V agrarnih krogih smatrajo, da bo prišla novela o carinskih tarifah na razpravo šele po tozadevnem sporazumu z Madžarsko in Jugoslavijo. Kriza mesne industrije Beograd, 15. aprila. AA. V kabinetu ministra poljedelstva je bila danes konferenca odposlancev saveza industrije za predelavo mesa, ki sta ji prisostvovala tudi minister za poljedelstvo dr. Oton Frangeš in minister za trgovino in industrijo Juraj De-metrovič. Na konferenci so razpravljali o spomenici saveza ter o ukrepih, ki jih je treba podvzeti, da se ponovno poživi industrija mesa, ki je v težkem položaju Sklepi konference bodo osnova za ukrepe zainteresiranih ministrstev, da se ponovno okrepi ta važna panoga naše industrije Zadušnica za generala Vrangla Beograd, 15. aprila, p. Tukajšnja ruska kolonija priredi jutri svečano zadušnico za pokojnini generalom Vranglom. Udeležili se je bodo tudi zastopniki raznih organizacij in nacionalnih društev. Zvišana obrestna mera za vloge poljedelskih zadrug pri Poštni hranilnici Beograd, 15. aprila, p. »Službene Novinec objavljajo naslednji komunike poštne hranilnice: Minister za zgradbe in pošto je odobril na osnovi čl. 13 zakona o poštno-čekovnem iti virmanskem prometu, da lahko plačuje Poštna hranilnica 6-odstotne obresti za vloge oblastnih zadrug za poljedelski kredit ne glede na višino teh vlog. Milanski tehniki v Splitu Split, 15. aprila, n. Danes je prispela v Split skupina milanskih študentov tehnike s svojimi profesorji. To je po vojni prva ekskurzija laških dijakov v Dalmacijo. Prejemki starokatoliškega škofa Beograd, 15. aprila. »Službene No vi ne« objavljajo odlok finančnega ministrstva, s katerim se prejemki škofa starokatoliške cerkve Ka'udjere izenačujejo s prejemki ostalih škofov drugih veroizpovedi. Škof Kahidiera bo dobil po tej ureditvi 1 mesečno 1500 dinarjev več kakor doslej. i Kraljeve čestitke vojski Beograd, 15. aprila, p. »Vojni list« objavlja na čelu lista naslednje čestitke vrhovnega komandanta vojske in mornarice Nj. Vel. kralja: Veliki praznik Kristusovega vstajenja čestitam vsem gg. oficirjem, vojnim uradnikom, podoficirjcm, kap!arom in redovom krščanskih veroizpovedi z željo, da bi njihov napor v službi drage mi vojske in mornarice rodil koristne sadove za srečo in napredek naše domovine. — Aleksander 1. Seja ministrskega sveta Beograd, 15. aprila. AA. Danes od 10.30 do 12.45 je bila pod predsedstvom ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri razen dr. Marinkoviča, ministra zunanjih zadev, ki se mudi v inozemstvu. Na seji se je razj>ravljalo o tekočih zadevah. Napredovanje generalov Beograd, 16. aprila, p. »Vojni list« objavlja ukaz, s katerim sta povišana v čin ar-mijskega generala divizijska generala Danilo Kalafatovič, komandant armije v Sarajevu in Miloš Jovanovic, drugi pomočnik ministra vojske in mornarice. Trajno je upokojen na lastno prošnjo sodni general Ljubomir Dabič. Obletnica smrti vojvode Stepanovica Beograd, 16. aprila, p. Povodom obletnice smrti vojvode Stepe Stepanovica se je vršila danes v Vasnesenjski cerkvi svečana zadušnica. Cerkvene obrede je vodil ob veliki asistenci duhovščine mostarski episkop Jovan. Kralja je zastopal polkovnik Krstič, navzoči pa so bili člani vlade, diplomatskega zbora in številni predstavniki raznih acionalnih organizacij z Narodno odbrano na čelu. Imenovanja v žandarmeriji Beograd, 16. aprila, p. »Vojni list« objavlja večji ukaz o imenovanjih v žandarme-rijski službi Med drugimi so imenovani: za komandanta dravskega žandarmerijske-ga polka v Ljubljani žand. polkovnik Gjor-gje Barako, doslej komandant S. žandarmerijskega polka. Za pomočnika komandanta beograjskega žandarmerijskega polka žand. podpolkovnik Alojzij Barle, dosiej pomočnik komandanta I. žandarmerijskega polka. Za pomočnika komandanta dravskega žandarmerijskega polka žand. podpolkovnik Jovan Oljača, doslej pomočnik 8. žandarmerijskega polka. Za vršilca dolžnosti oficira za inšpektorske posle zetskega žandarmerijskega polka je imenovan žand. major Emanuel Mašek, doslej komandant novomeške žandarmerijske čete. Namestnik finančnega ministra Beograd, 15. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za namestnika ministra financ Nikola Uzunovič, minister brez listnice, za dobo, dokler se minister dr. Stanko Švrljuga mudi v inozemstvu. Novi ravnatelj Trgovske akademije v Ljubljani Beograd, 15. aprila, p. »Službene Novine« objavljajo ukaz. s katerim ie imenovan za ravnatelja Trgovske akademije v Ljubljani dr. Karel Pirjevec, doslej profesor na istem zavodu. Odpust iz državne službe Beograd, 15. aprila, p. Z odlokom fnančnega ministra so odpuščeni iz državne službe brez pravice na odpustnino in pokojnino cariniki Fran Polák, Gjorg.ie Rolnič (oba pri glavni carinarnici v Ljubljani), Bož:dar Bratulovič (carinarnica Beograd) in Borislav Ristič (carinarnica Novi Sad). Objava trošarinskega zakona Beograd, 15. aprila. Današnje »Službene Novine« objavljajo trošarinski zakon z vsemi spremembami, ki so bile izvršene v zadnj'li letih, tako da ie interesentom omogočena pravilna orijentacija. Zgradba poštne palače v Beogradu Beograd, ij. aprila. AA. Ministrstvo za gradbe je odobrilo kredit za dovršenje nove poštne palače v Beogradu, v zneskn 5 milijonov Dia. Za io zgradbo bo dražba v skrajšanem roku 20 dni. Italijanska mornarica v reški luki Sušak, 15. apriia. n. Iz Trsta so prispele danes v reško luko štiri pomorske divizije, ki sestoje iz križark »Taranto« in »Bar-», i z enega torpednega izvidnika ter osmih torpednih lovcev. t Opozarjamo trgovce in sploh vse pridobitne kroge, ki nameravajo priobčiti svoje oglase v velikonočni številki »Jutra«, da bo ta Izšla že v soboto zjutraj ter da bo običajna nedeljska številka »Jutra« odpadla. Prva naslednja številka »Jutra« bo izšla v sredo po praznikih ter bo tako velikonočna številka »Jutra« štiri dni aktualna, zaradi česar bodo dosegli oglasi, priob- čeni v njej, najpovoljnejše uspehe. Oglase za velikonočno številko „Jutra" bomo sprejemali samo do četrtka do 18. ure. Jugoslavija In Francija Prosvetni minister Boža Maksimovic o srčnih vezeh, ki vežejo francoski in Jugoslovenski narod Beograd. 15. aprila AA. Na snočnji svečani proslavi povodom »francoskega dneva«. prireieni v Narodnem gledališču, .ie ime! minister prosvete g. 13oža Maksimovic otvoritveni nagovor, v katerem je izjavil med drugim: Nesreča, ki so jo v Franciji nedavno povzročili razbesneli elementi, nas ic nocoj zbrala. da dokažemo svojo ljubezen do plemeni taga francoskega naroda in vse francoske zemlje. Našo državo vežejo s Francijo stare tesne duševne in gmotne zveze. Omenjam le Napoleonovo Ilirijo, ki ie bila nekdai simbol krasne bodočnosti, obisk kneza Mihajla leta 1863. pri cesarju Napoleonu III., francoskega vojaškega in-struktonia mlade Srbske vojske, polkovnika Mondina. podooro srbski vojski s francosko artil.icri.in, sploh pomoč Francije Srbiji v vsaki krizi. To prijateljstvo ie bilo kasneje potrjeno tudi s krvjo, prvič v fran-cosko-nem-ki vojn leta 18/0.. kier je za Francijo prelil svoio kri blagopokojni kralj Peter, in nato v svetovni vojni. tekom vseh ničnih tragedij in peripetii. Srčno združeni s Franciio smo prebili vse te dni trpljenja in preizkušenj. Prizadevanju Francije je treba v nrvi vrsti pripisati, da ie bilo mogoče srbsko vojsko no Albaniji prepeljati na Krt" in jo tamkaj na novo opremiti ter izpopolniti. Njenemu prizadevanju ie treba pripisati, da so našli naši begunci, naši dijak in naša deca nova ognjišča. nove domove in šole. Njenemu prizadevanju in njenemu brezkompromisnemu pojmovanju are velika zahvala, da ie bila ustvarjena naša država. Z njeno krvio in s krvjo ostalih naših velikih zaveznikov je bil osvobojen naš dom. Ni. Vis. tedanji regent in prestolonaslednik Aleksander je mogel kot vrhovni povelinik sporočiti srbskim vojakom na Krfu dne 20. aprila 1916 tole: Naš: močni zavezniki in prijatelji se di-vj.io neustrašnemu iti viteškemu zadržanju srbske vojske, cenijo izredne žrtve srbskega naroda in priznavalo, da ie dokazal svoie sposobnosti za svoboden kulturni in državni razvoi. Sklenili so vztrajati v borbi, da postane Srbija velika, da bo objela vso Jugoslavijo in .io pretvori v močim in silno državo, ki bo opravičila dosedanje žrtve.« In tri dni kasne.ic sporoča regent svojim vojakom v velikonočni poslanic': »Junaki! NTe klonite pod mukami, ki jih trpite. Na.i iz vaših grudi ne pride noben vzdih, tiaj iz vaših oč; ne kane solza žalosti več. Iz vaših ust naj doni odločen glas: Borba do zmage, dokler ne bo ustvarjena svoboda Srbije in vsega jugoslovenskega naroda!« Vrhovni poveljnik takratne srbske vojske ie mogel postaviti take naloge sebi in drugim, ker ie poleg čvrste vere v srečni iz d naše stvari sam osebno doživel vero in zaupan.ie naših močnih zaveznikov, predvsem pa Franciie. Pri njegovem obisku v Parizu marca 1916 ie ves francoski tisk, ves Pariz in vsa Francija pozdravila mladega prnca z navdušenjem in s prijateljstvom. Pozdravljali so njega in v njem izmučeni srbski narod. Politiki, intelektualci, ves narod. vsa Francija so z neomajno vero vedno branili našo stvar. Bodoča Jugoslavija je bila srčna zadeva francoskega naroda. Vs: so govorili o »bratih v orožju, do srcih in po Bogu•■'. Vsi ^o ljubili in cenili našo zemljo in na| narod. S takimi manifestac:iami ljubezni in pozornosti ie bi! proslavljen tudi »srbski dan« 17. junija 1917. Srbija je bila pozdravljena kot druga Francija na Dunavu in na Balkanu, kier naj se vzpostavi Srbija s širšimi in poglobljenimi temelji, ki bodo pomenili roistvo Jugoslavije. Francija je videla v tem glavni pogoj za trajen mir in to obljubo je varovala do konca. Prišla ie zmaga in z zmago naših velikih in močnih zaveznikov ie bila ustvarjena tudi Jugoslavija. Nikdar pa ne moremo pozabiti, da nas Francija v dneh. ko smo tavali preko albanske Golgotě, ni pozabila in da ni zapustila naše stvari, temveč da nas je podpirala, noseč v sv o.i am srcu svoje in naše težke občutke. Nihče v t. stih časih ni čutil do nas tolike in tako iskrene ljubezni in vdanosti kakor Francija, ki io ie izkazovala našim beguncem in naši deci. Vse to se z besedami) popisati ne da. ravno tako pa se ne da popisat; naša ljubezen in hvaležnost. Svoj govor bi hotel skleniti z odlomkom pozdrava Franciji, ki ga ie avgusta leta 1916. izgovoril na francoski obali v srbskem taborišču pokojni veliki pesnik Petkovič-Dis, pesnik mračnega pesimizma ali vendar pesnik močnih in krepkih rodoljubnih pesmi, ki ga je po nekoliko mesecih po tem govoru vzelo v svoie okrilje morje na potu za Krf, da si odpočije v carstvu siren. Pozdravljajoč Francijo in izražujoč ji prijateljstvo, je rekel med ostalim: Koncem prošlega in začetkom tega leta je začela ladja za ladjo prihajati na francosko obal. Nosile so iznemogle ostanke srbskega naroda, toda ta onemoglost je kmalu jzginila spričo toplih in prijateljskih src v Franciji, tako sočustvujoče duše, ki je pomenila za nas neprecenljivo dobroio in nam lajšala naše trpljenje. Tako Je sprejela Francija narod, ki jfc izgubil svojo svobodo, toda ostal je pri tem viteški. sprejela ga je kot svojega najboljšega prijatelja. Kadar bo danes ali jut-ri napoči! oni veliki dan, da se vrnemo v našo domovino, bomo čutili za Francijo tako veliko čuvstvo zahvale, da ga ne moremo izraziti. Nam, ki smo izgubilj vero v Boga in ljudi in ki smo mislili, da nam ni pomoči: vi ste nam pomagali. Odprli ste nam široko svoja vrata in napravili ste vse, karkoli ste mogli, da ste nam olajšali naš položaj. Ko bo prišel ta veliki dan, ko se vrnemo domov ojačami in osrečeni po Franciji, se vam bomo zahvalili za zavetje in za počitek, ki ste ga dovolili nam in našemu narodu. Prosili vas borno, da nas obdržite v dobrem spominu. Radi vas bomo imeli, ko se bomo jutri aH pojutrišnjem vrnili na svoja ognjišča. Če bodo še žive naše matere, nas bodo vprašale: Kako ste se imeli v Franciji? In mi jim bomo odgovorili: V Franciji nam je bilo dobro. Ce bodo živele naše žene in naše sestre in če nas bodo pričakale in vprašale: Kako vam ie bilo v Franciji?, tedaj jim bomo odgovrili: V Franciji nam je bilo dobro. Če jc še živa naša deca in če nas bo tudi ona pričakovala, deca kj ne zna aovoriti in vprašati drugega kakor, kje je Francija, tedaj jim ne bomo odgovorili z besedami, temveč položili samo roko na srce- tu je Francija!« Banovinske davščine v savski banovini Zagreb. 13. aprila, r. Savski ban dr. Šilo-vič je objavil v uradnih »Nar.xlnib Novi-nahí uredbo o banovinskih dajatvah za kritje izdatkov banovinekega proračuna za Mo 1930./31. z navodili za izvrševanje te uredbe. Po tej uredbi ее pobira v savski banovini: 1.) 20% banovinska doklada na neposredne davke; 2.) 10% taksa na kosmati dohodek v varjete.jih in kabaretih; 3) taksa na zabave, glasbene prireditve v višini 50% državne takse; 4.) taksa na kinematografske vstopnice v višini 4% od vrednosti, ne računajoč državno in občinsko takso; 5.) taksa na lovske karte (20 Din) in na karte za ribolove (10 Din); 6.) taksa na zakupnino od lovišč v višini 50% zakupa, toda do 1300 Din v eni občini; 7.) 20% taksa na vstopnice za športne prireditve, ki so dražje od 10 Din; 8.) taksa na sečnjo gozdov v višini 2% od vrednosti lesa na panju; 9.) taksa na živinske potne liste (6 Din od glave pri veliki živini in 3 Din pri drobnici); 10.) prenosna taksa za pogodbe o nakupu in prodaji nepremičnin in premičnin v višini 1% od prodajne vrednosti; 11.) taksa na motorna vozila, in sicer pri avtomobilih 0.5—1% od nakupne vrednosti avtomobila, toda največ 3000 Din letne, pri inotociklih 50—250 Din letno in pri tovornih avtomobilih do 300 kg nakladalne teže 400 Din. do 1000 kg 700 Din ter za vsakih nadaljnjih 500 kg 100 D in (pri starih vozilih velja 25% popust); 12.) banovinske trošarine (na vino 1 Din. na pivo 0 60 Din od litra, na žganje 5 Din. na špirit 7 Din od hektolitereke stopnje); 13.) davek na samorodnice v višini 15 par letno na trlo; 14.) davek za gradbo, vzdrževanje in popravilo srednjih šol v višini od 20—500 Din letno na učenca, pri čemer so starši za svoie otroke oproščeni pri davčnem cenzusu do 120 Din, odnosno pri mesečni plači do 2200 Din. Savski ban na Sušaku Sušak, 15. aprila, n. Danes popoldne je prispel semkaj ban savske banovine dr. Josip Šilovič z gospo soprogo. Gosta sta se nastanila v »Park hotelu Pečine«, kjer ostaneta preko velikonočnih praznikov^ Poljska sodba o naši vojski Varšava, 15. aprila. AA. -Poljski zbroj in« prinaša članek o »Oboroženi sili Jugoslavije«. Pisec poudarja vzornost, odpornost in visoko moralo jugoslovenske vojske, kar jo dela za najboljšo vojsko v Evropi. Vihar na Črnem morju Bukarešta, 15. aprila, č. Na Črnem morju divjajo silne nevihte. Doslej javljajo tudi že o nesreči neke rumunské ladje, ki se je potopila. Moštvo ic rešeno. V rumunskih pokrajinah že dcij časa silno dežuje, dočim ipritiska v Besarabiji velika vročina. Tatinski cigani Sušak, 15. aprila, п. V kopališču Kraljeviča je •bilo poslednje dni izvršenih šest večjih vlomov. Po kratkih poizvedbah s strani orožništva jc padel sum na skupino ciganov iz ludbreške okolice v Podravini. ki se že več dni potikajo v okolici Kraljeviče. Orožniška patrulja je danes dohitela seleče se cigane pri vasi Gornje Jclenje ter izvršila pri njih temeljito preiskavo. Našli so pri njih osem različnih v.iirihov ter mnogo gotovine. Orož-ništvo sklepa, da so cigani izvršili več vlomov, najbrže tudi še kje drugje in ne samo v Kraljeviči. Štirje cigani in ena ciganka so bili aretirani in zadržani v Kraljeviči. Alkoholna prepoved v prometni službi na Madžarskem Budimpešta, 15. aprila, č. Minister trgovine je izda! danes strogo naredbo, s katero zabranjuje celokupnemu osobju madžarskih državnih železnic in drugih prometnih ustanov, da bi uživali alkoholne pijače za časa službe. Ta prepoved se nanaša tudi na šoferje, pilote in drugo prome:no osobie brez ozira na to, ali so v državni ali zasebni službi. Kazni za kršitev te naredbe so t *k> stiege. L. T. de Krabbe v Ljubljani Ljubljana, 15. aprila S popoldanskim vlakom ob 14. se je pri peljal iz Zagreba v Ljubljano član sekre-tarijata Društva narodov g. L. T. dc Krab be. Sprejel ga je prof. dr. Prctner. Da spo-zna ljubljanske prijatelje Društva narodov se je g. de Krabbe ob 18. v francoskcm in stitutu v Narodnem domu udeležil infor mativnega sestanka, na katerm sc jc na menil tudi sam izpregovoriti. Sestanka so se udeležili v prav lepem številu predstavniki in člani akademskega udruženja ter ljubljanskega udruženja za Društvo narodov. V imenu slednjega je podpredsednik prof. dr. Pretnar pozdrav odličnega gosta in ga predstavil navzočim Nato je g. de Krabbe v kratkem, a prav tehtnem predavanju obeleži! delovanje Društva narodov in navajal zamislckc, kako si on predstavlja sodelovanje dijaštva za smotre te velike mednarodne institucije Očrtal je ustroj univerzitetnih lig in njihov delokrog ter poudaril, da polaga vodstvo Društva narodov veliko važnost na delovanje posameznih u druženi, ki dajo v marsikaterem pogledu boljše uspehe kakor razni kongresi. Predavatelj je podal d i j a štvu mnogo dobrih nasvetov za metodo de la na tem področju in omenjal je razne te me, ki so bile zadnji čas dane dijaškim udruženjem, da jih obdelajo. Dijaštvo je pokaza'o, da se pričenja zelo resno in učinkovito baviti z mednarodnimi problemi. Po predavanju, ki jc trajalo dobre pol ure in je bilo podano v francoščini, je 2. de Krabbe ustregel posameznim akademikom in drugim navzočim s pojasnili na stavljena vprašanja. Toplo se mu ie končno zahvali" predsednik univerzitetnega udruženia za Društvo narodov akademik Branko Aluje vid. S polnočnim brzovlakom se je gospod de Krabbe po presrčnem slovesu vrnil v Ženevo. Ponovno je poudaril, da odnaša iz Zagreba, kjer jc na proslavi lOIctnice ta-mošnje l;ge doživel nrav lepo manifestacijo za delo in smotre Društva narodov, kakor tudi iz simpatične Ljubljane najlepše vtise. Transakcije pri tiskarni „Merkur" Iz trgovskih krogov nam pišejo: Pred leti smo organizirani trgovci s težko muko ixpos!ovali koncesijo za tiskarno, ki naj bi bila služila trgovskim interesom Kot nekako trgovsko-stanovsko podjetje je bila končno ustanovljena »Trgovsko-indu-strijska delniška družba »Merkur« z začet-nim kapitalom 750.000 Din. Živahno se je agitiralo v mestu in po deželi za naše »stanovsko podjetje«, apeliralo se je na našo stanovsko zavest in mnogi smo vpisali iz trgovske solidarnosti manjše ali večje število delnic. Tiskarna jc pozneje podvojila svojo glavnico, ker jc povečala obrat. Razni. ne ravno srečni angažmani so povzročili velike izgube, a veliki zaslužki, ki jih ie dajala tiskarni naša Trgovska zbornica in pa stanovska samozavest slovenskega tr-ovstva, ki je tiskarni naklanjalo mnogo naročil, so pomagali, da je »Merkur« vendarle največjo krizo prebrodU in lani so nam rekli, da ie postalo podjetje aktivno in da ie delniški kapital v celoti očuvan. Te dni pa dobivamo mali delničarji' pismena obvestila, da so gospodje veliki akci-jonarji svoje delnice prodali, in ponuja se nam. da naj, če hočemo, izročimo svoje delnice Kmetski posojilnici, ki nam jih bo izplačala po — 50 Din. t. j. polovica nominalne vrednosti. V pismu se nam pravi, da pri tem še napravimo dober posel » z ozirom na velike težkoče, s katerimi se je moralo naše podjetje od početka boriti in ker delnice niso donašale nobene dividendě«. Toda ravno lani sc nam je reklo, da je tiskarna sanirana in smo torej upravičeno smatrali, da je rešen ne Ic ves akcijski kapital, temveč da se smemo nadejati v bodoče tudi skromnega obrestovanja! V pismu upravnega sveta nič ne stoji, kdo je kupil večino delnic in za koga nam jc sedaj Kmetska posojilnica pripravljena plačati polovico delniške vrednosti. Govorilo se je. tla hoče t'skarno Merkur kupiti banovina. Trdi se pa, da je vest v tej obliki netočna. V banovinskem proračunu ne vidimo v to svrho nobene postavke. V ostalem, ako bi banovina res kupila tiskarno, bi morala napraviti kupoprodajno pogodbo z delniško družbo »Merkur«. Tiskarna jc pač vredna najmanj svoj-o bilančno ceno — ker ne dvomimo, da jc upravni svet sestavljal bilanco kot dober gospodar — in pri tem bi sc bila dosegla vsaj cena v izmeri celotne glavnice, t. j. delničarji — veliki in rnali — bi bili dobili po likvidaciji družbe izplačano polno vrednost svojih akcij. Banovina, če hoče imeti svojo uradno tiskarno, vendar ne bo obratovala kot »tr-govsko-delniška družba »Merkur«! Verjetnejša je vest da so naši ve!eakci-jonarji prodali svoje delnice novemu nc-trgovskemu konzorciju, ki hoče tiskarno voditi kot delniško družbo naprej. To je zares žalosten konec našega stanovskega podjetja, pri čemer nam je nerazumljivo le to, zakaj bi morali delničarji prodajati svoje akcije po polovični ceni, če je njihova bilančna vrednost enaka nominalni in kje so razlogi, da pridejo novi delničarji po tako nizki ceni do podjetja, za katero je slovensko trgovstvo toliko žrtvovalo? Prav bi bilo, da se nam od strani upravnega sveta, ki je sigurno avtentično informiran, v ka--cre roke je šla večina delnic, javno pojasni dejansko stanje ter pove, zakaj so delnice manj vredne, nego bi se zanje dobilo pri eventualni likvidaciji podjetja, proti kari bi končno nihče ne imel nič, če bi sc tiskarna res prodala, bodisi žc privatniku ali pa banovini, odn. kaki drugi javni kor-oraciji. Povsod slabo vreme Rim, 15. aprila, s. Kakor je bilo že poro-čano, divjajo v severni Italiji že nekaj dni veliki pomladanski viharji. Nad Piacenzo, Piso in Lucco so se izlili veliki nalivi, pomešani s točo. Temperatura je povsod občutno padla. Na gorah okoli Vidma je zapadel sneg. V Cuncu je treščilo v vojašnico in ubilo vojaka pri vodovodu. Tudi po južni Italiji jc strela ubila nekaj oseb. Freiburg, 15. aprila, s. V Schwarzwaldu je po nedeljskem lepem vremenu nenadoma pričela padati temperatura. V gorah je začelo snežiti in sneg je obležal do 1000 m nizko.^ Po dolinah dežuje brez prestanka. Budimpešta. 15. aprila, s. Iz raznih krajev v Transdanubiji prihajajo vesti o toči. Turkestanska železnica Moskva, 15. aprila, o. Kakor poročajo, bo turkestanska železnica kmalu končana. Dogntoviti ie treba le še zadnjih 11 km. Krvavi izgredi v Kalkuti Aretacija Gandhijevega tajnika — V Kaikuti so se indijski demonstranti borili za barikadami z angleško policijo Pariz, 13. aprila. AA. Po poročilu iz Bombaya ie bilo tamkaj izvršenih pet novih aretaoij zaradi kršitev zakona o solnem monopolu. Aretiran je bil tudi Gandhi-jev zasebni tajnik. Kalkuta, 15. aprila, s. Oblasti sed ij popolnoma obvladajo položaj. Promet z vozili in vozovi cestnc železnice ss razvija normalno. Dan žalosti zaradi aretacije predsednika indijskega nacionalnega kongresa bo velika večina Indijcev v mestu strogo praznovaia. Policijski narednik, ki je hotel pomagati r:r;.c-nemu tovarišu, jc oddal strel v množi- ce, pri čemer sta bili dve osebi ranjeni. 13 napadalcev ranjenega narednika je bilo aretiranih. Kalkuta, 15. aprila. A A. Tu so izbruhnili krvavi nemiri, ki so jih organizirali indijski nacionalisti. Demonstranti so za-barikadirali ulice hi zažgali 1 vozove cestne železnice. Ko so prišli gasilci, so metali demonstranti nanje opeko, "n gasilec ie bil ubit in več ranjenih. Po cestah križarijo Oklopni avtomcbili. polni vojaštva. Policija je bila oiačeia Položaj je zelo napet. "olltlčen umor v Washingtonu Umor uradnice mornariškega ministrstva — V državi Wisconsin so tihotapci alkohola ustrelili državnega pravdnika — Bivši cestni delavec milijonar Newyork, 15. aprila, d. Preteklo soboto so našli v nekem jarku v bližini pokopališča v Arlingtonu pri Washingtonu truplo umorjene ženske, v kateri so spoznal'i uradnico mornariškega ministrstva miss Mary Baker. Baje gre za političen zločin. Listi poročajo, da ima tajna policija že dokaze v rokah, da je postala umorjenka žrtev političnega maščevanja in da ie v afero zapletenih več vplivnih ooliticnih osebnosti. Mauston (Wisconsin). 15. aprila, d. Državni pravdnik pokrajine .luneau Clinton Priče, ki ;e igral v političnem življenju države Wisconsin veliko vlogo, je bil včeraj umorjen, ko se .ie raz-so var jal doma v kuhinji s svojo sopro- Kongres Internacionalnega ženskega saveza Največja svetovna ženska organizacija, v kateri so preko Jugoslovenskega narodnega ženskega saveza včlanjena tudi naša slovenska ženska društva, prireja vsakih pet let kongrese, na katere pošiljajo vsi narodni ženski savezi svoje delegacije, navadno zelo številne Ker so se vršil: doslej ti kongresi v zelo oddaljenih mestih in bi zato udeležba zahtevala za naše razmere ogromne izdatke, so Jugoslavijo zastopale le po tri delegatke. Letos pa bo mogoče sestaviti večjo delegacijo, ker se bo vr";il kongres na Dunaju, torej v naši neposredni bližini. Ni čuda. da se predvsem Slovenke živahno zanimalo zani. Dasiravno program še ni definitivno določen, vendar se v bistvu ne bo izpremenil. zato ga lahko objavimo že sedai. Od 23. do 26. maia se.ie uprave: 26. maja otvoritev razstave avstrijskih likovnih umetnic; 27. in 28. scie komisii (komisije se pečalo z vprašanji imanc. tiska, morale, javne higiicne. zaščite dece. ženskih poklicev. kinematografa, vzgoje, izseljeništva. umetnosti): 27 zvečer konferenca: Gospodarski faktorii-nositelii miru: 28. zvečer pozdravu; večer, ki ga priredi Internacionalni ženski savez. Predsednica otvori kongres in predstavi občinstvu, ki ima prost vstop, predsednice vseh Narodnih savezov; 29. maja se.ie izvršilnega odbora, zvečer pozdravni večer avstri.iskega ženskega saveza: od 30. maia do incl. 5. junija se vrše dopoldne in popoldne javne seje, katerih se smejo udeležiti poleg dclecatini tudi ostale društvene članice, ako .ie v semi dvorani dovoli prostora. Se.ie se vrše od pol 10. do Pol I. in od pol 3. do 5.: 30. maja ie večer posvečen ženski mladini. Pod predsedstvom dr. Alice Salomnove bodo govorile znane ženske voditeljice: Pichon Landry. Francija: Mlada ženska generacija v poklicnem življenju: Any Hristič. Jugoslavija: Katere socialne dolžnosti naj bi ženska mladina izpolnjevala: dr. Schauer, Nemčija: Kako naj se uveMavi vpliv mlade žemke generacije v našem političnem življenju: studentka Christel Berk-Managetta. Avstrija: Kai pričakujemo me mlade od ženskega gibanja? 6. in 7. juniia so se.ie nove uprave, izvršilnega odbora in komisij; 3. junija zvečer ie konferenca pod predsedstvom Lady Aberdcon. Tema: Žena posredovalka internacionalnega sporazuma. Govornice: dr. Parker, Zedinjene države: dr. Bäumer, Nemčiia: Corneliia Sorab.ii Indija: Jose-fina Szebeko. Poljska: princesa Cautacu-zene. Rumuniia. Letos se bo tudi volila nova uorava. Za predsedniško mesto so postavljene 4 kandidatke: dosedania predsednica La d v Aber-deem, grofica Apponyi. predsednica madžarskega ženskepa saveza. princesa Can-tacuzene. predsednica rumunskega ženskega saveza. in gosp. van Feghen. poslevo-deča tajnica internacionalnega ženskega saveza. Med kanďdatiniami za podpredsedniško mesto ie tudi naša predsednica ga prof. Petkovič. kot podpredsednica finančne komisije pa ie predlagana blagainičarka nagega saveza g. Olga Gavrilovič. Naloga na'ih delegatk bo torei. da pridobe čim več glasov za naše kandidatinje. ker moramo na vsak način v bodoče doseči vsa? nekai upravnih mest v internacionalnih ženskih organizacijah za Jugoslavijo. Običajno imajo v času. ko zaseda »svetovni ženski parlament«, ostale mednarodne ženske organizacije seie ali sestanke. Tako je porabila letos to priliko tudi svetovna zveza Podeželskih žen (Landfrauenbund) in bo zborovala 2.S.. 29. in 30. maja. Teme konferenc: Ohrani~nie in razširjenic narodnih umetnosti: obrti, pesmi, oetia. noš. Kmetica :n niena deca pred zakonom. Ali more meščanka sodelovati s kmetico, oziroma s podeželsko ženo? Kako na.i v bodoče internacionalne ženske organizacije deluj e.io v prid podeželske žene? Ako se bo naša deleganip redno udeleževala dela. čaka Predsednico in de'ega-finie težflk ro«eI. ztost če pomislimo, da se vr-'c diskusiie večinoma v angleščini in francoščini in le de'oma v nemščini. Običajno se prevaia ab" tud' to zelo utrudi. Nasprotno pa bodo ostale udeleženke kongresa. ki bodo morda sledile samo nekaterim seiam. imele dovoli čaca da si no pro-raniu ki ie sestavlien nalašč za nie. от1е-daio nnilpníf, knie in me«ta dunn'^k" okolice: Sch^nbrtinn. Klostemenburg. KobeiTzl. Kreutzenstein. Semmering. Wachau. Hinter- go. Atentatorji so oddali nanj pet strelov, ki so ga vsi zadeli v hrbet. Domnevajo. da so morilci med tihotapci alkohola. ki )ili je Priče zelo preganjal. Newyork, 15. aprila, J. Bivši cestni delavec John Dunne, ki je pred nekaj leti zamenjal svoj pocestni posel s tihotapstvom alkohola, je preteklo nedeljo priredil zabavo, li kateri je povabil 600 gostov in ki je veljala 15.000 dolarjev. Dunne, ki je sedaj star 40 !et, je ob tej priliki sporočil povabljencem, da bo sedaj opustil tihotapstvo alkohola. Postal je namreč že večkratni miijonar in toče ostalo življenje preživeti v miru in udobnosti. brüh!. Baden itd. Projektiran ie izlet z žično železnico na 2000 m visoko Rax. Ogleda!e si bodo lahko znamenite komunalne naprave Dunaja. V operi bo gala-predstava (Fidelio-: en večer je posvečen avstrijski glasbi, narodni pesnr in narodnim plesom: v svetovno znani »Spanische Reitschule < bc-do lahko občudovale umetnosti jahačev in jahalk. članov visoke dunajske družbe. Oficielne delegatinje (vsak narodni savez nošlie lahko devet zastopnic po'eg predsednice) bodo sprejeli: avstrijski zvezni kancelar v palači zunanjega ministrstva na »Ballplatzu •. trgovinski minister v parku Schönbrunna. v Mesini hiši- pa dunajski župan. Ugodnosti za udeleženke so: avstrijski vizum ie zastonj, avstrijske železnice ^n dovolile ponusta 25 cena tramvajske vozovnice, ki velja za "tiri dni. je preceq znižana, znižane so tudi vstopnine v nekaterih muze.i h. galerijah in zbirkah, istotako imajo 10 % popust pri skupnih izletih. 7a prenočišče morajo pač skrbeti same. Vabimo članice naših ženskih društev, da se kongresa internacionalnega ženskega saveza na Dunaiu udeleže. V svrho preg!eda ralrmo seznam vseli udeleženk, zato jih prosimo, da pošlieio prijave s svojim točnim naslovom tainici slovenskega de!a naveza ge. řtehi-Pleško. ^cnburgova ulica 7-1!.. sjgurno do 19. t. m. Poznejših prijav ne bo mogoč? upoštevati. Pismene pri'ave nai pošl.ieio tud' one članice, ki so ie že ustno priglasile. Za morebitne druge informacije glede kongresa bo tajnica na razpolago IS. t. m. od 9. do 11. v prostorih Splošnega ženskega društva na Rimski cesti 9. Anglija in Egipt London. 15. aprila AA. Včeraj ob 5. popoldne so se pričeli med angleško in egipt-sko delegacijo razgovori za zaključitev an-gleško-egiptske pogodbe. Anglečki delegaciji predsedu.ie zunanr minister Henderson, dočim vodi egiPtsko delegacijo ministrski predsednik Nahas paša. Razgovori so trajali dav- do 5. s kratkim premorom za večerjo. Nocoj so se pogajanja nadaljevala. Zunanji minister Henderson upa. da bo lahko poročal zbornici o poteku pogajanj že v četrtek. Ponočni seji so prisostvovali vojni minister Tom Shaw, tajnik za domini.ione lord PasstieJd, minister za letalstvo lord Thomson, angleški komisar za Egipt in Sudan Percv Lo-raine. permanentni podta.inik zunanjega ministrstva sir Robert Vansittart in parlamentarni pocltajirk za zunanje zadeve dr. Dalton. »Times« pi'ejo. da so nastale pri teh pogajanjih komplikacije, ker .ie nastopila egiptska delegaciia s popolnoma novimi predlogi, ki se razlikujejo od onih. katere ie Henderson označil vladi kot skrajno mejo, do katere lahko popusti Anglija. Ni vzroka za domnevo, nadaljuje list. da bi se Henderson manj zanima! za interese brit-skega imneriia kakor njegov: predniki in da bo sklenil slabo pogodbo za Angliio. List naglasa nadalje, da se ne sme oslabiti civilizirana vlada v Sudanu, ki jo je postavila Angliia in k varuie egiptske meje pred barbarstvom. Anglija ne more pod nobenim pogo.iem dovoliti zasedbe Fgipta po kaki drugi državi. Prav tako ne more dovoliti angleška vlada ogražania Sueškega prekona. ki ie glavna pot v Avstralijo. Novo Zelandijo in v vzhodni de1 britskega imneriia. Henderson. zaključuje list. vse to dobro ve in mi imamo njegovo iavno zagotovilo, da so bili predloženi egiotski vlad predlogi, ki popolnoma varuieio angleške interese in so zadnja beseda, ki nai omogoči z Egiptom tralen in časten sporazum. Demisija angleškega komisar ja v Palestbi Jeruzalem. 15 aprila, d. Vrhovni komisar v Palestini sir John Chancellor je izročil londonskemu kolonijalnemu urad'* prošnjo za sprejet i e njegov^ demisije. Demisija sicer še ni bila sprejeta, vendar pa se angleški kolonijalni urad že bavi z vprašanjem kandidatov za njegovega naslednika. Istočasno je bil odstavljen glavni tajnik vrhovnega komisarijata Luke Tako zapuščata oba najvišja uradnika anp'eske uprave Palestino Pred kratkim ie hn odstavljen tudi šef tajne policije Broadford. Maši kraji in ljudje Na belokranjskem pogorišču Južni del pogorišča v Zaluki Ljubljana, 15. aorila. Strašno ie razdejanje, ki га ie zadnja leta povzročil ognjeni element po naših vaseh. Ni nam še iz spomina nesreča, ki je pred par leti dotettela Kočevsko Reko, še stoje črne. sajaste p niče požarne katastrofe v Gornjem Jezeru ob Cerkniškem jezeru. Jznenada ie v nedeljo proti večeru zapel telefonski zvonec v uredništvu in sporočil novo katastrofo. V pobožnem cvetnonedel.i-skeni razpoloženju drama.iočo belokranjsko vas je oplazil rdeči petelin in jo razdejal do temelja. Zaluke ni več. Prve svetlobe so se trgale s horiconta, ko smo v avtobilu prevalili Gorjance. V s-godnjem jutru sami a 'še asu Metlika. Pri mali hišici pogleda izza vrat plah ženski obraz: čez Kolpo in na desno. Po ovinkih se trudil avto navkreben. ilovnata tla za požirajo čez asi. Za malim gozdičkom, komaj par kilometrov za Metliko ie že pre-no.ieno ozračje s sajastim duhom. Dober btreljad dalje pulite iz zemlje gosti snopi dima. Tu ie stala Zaluka. prešerna belokranjska vasica, vsa v blagostanju in sreči. Naižalostnejša slika .ie danes pogorišče. Prav nič več ni «u lope, prijazne vasice. Sem Pa tam štrli v sivo nebo ožgano drevo. črna stena prejšnje hiše moli iz ruševin. sicer ic vse le zravnana zemlja. Skriv-licna železna ogrodja vozil, plugov, hrm in drugega orodja so tihe priče marljivega dela. Temeljito ic opravila ognjena vihra. Veliki k amen i ti kvadri, temeljne opore hiš. so razpadli v apneni prah, od bogatili žitnih zalog tli ponekod še prgišče pšenice, koruze i. t. d. Tu leži med pepelom par pujskov, tam janček ali pes, ki ga nihče n i utegnil odpeti z verige. Med vso to žalostjo se vlačijo strti Zalučani. brskajoč med ruševinami, med katerimi na.idejo uničen marsikak drag spomin svojega življenja. Kot scnce bcgaio zmedene ženske po vročem pepelu, viiejo roke, kriče, se mečejo po tleh, tulijo. Usmiljenja kliče mati z neba ne za se. za svojo malo deco. Vdova sedi na zoglenelem štoru lesa. Ne gane se od tod; tu je stal predragi dom. Njej ni ostalo ni toliko, da hi imela ptičica za v kljun. Možje prenašajo udarce s krvavečimi srci. Prikrito si brišejo solze, ki iih ne zadrži nobena, še tako krepka nrav. »Nikdar več ne bo Zaluke,« tožijo. Nihče ne ve. kje bo prihodnje dni spal, kje sedel, kai bo s številnimi otroci. Oto-«eli od brezmejne nesreče, ne vedo. ne kam ne kod. Organizirana pomoč ic nujna kakor le kdaj. Dvakrat da kdor hitro da! Mirno je sedaj pogorišče. Tilioto pretr-gavaio le blazni klici obupanih. Iz kupa ruševin švigajo mestoma goreči zublji, srost dim se vali čez grobeli, da prikriva grozno sliko vsega razdejanja. Slišno padajo debele deževne kaplje izpod sinjega neba. Šele zdai! Usoda ne pozna meja kadar biča vbogo človeško življenje... Oni, ki ne vedo, kam bi se dali.— Ugaslo je dvoje blagih src Kočevje. 15. aprila. V ponedeljek ie po kratki in mučni bo-iezni preminul upravitelj zavoda za slepe v Kočevju g. Viktor Dousan, star komaj 37 let. Pokojn k je bival štiri leta v našem mestu in ie bil vobče priljubljen in spoštovan. Za revno iti slepo deco je skrbel kot najboljši обе. Slepci so ga zaradi blagega značaja in ljubezni. k: jo je gojil do njih, nadvse spoštovali in ljubili. Ko je njegovo življenje pojemalo, so v strahu trepetali zan.i. Žalostne so danes njihove duše in iz ugaslih oči oolze solze bridkosti in tuge. Navadili so se nanj kakor na svojega najboljšega varuha. Za IDovganom žalujejo nešteti prijatelji. ki so ga spoštovali in cenili zaradi njegovega blagega in vedrega značaja. Viktor Dougan je obiskoval ljubljansko gimnazijo, a je moral še pred koncem svojih študij na vojno. Na fronti mu je krogla prevrtala pljuča in mu zadala smrtno kal. Po vojni ie bil kot invalid uradnik v socialnem skrbstvu in je kot tak pred štirimi leti prišel v Kočevje, kjer ie po odhodu g. Metlike prevzel vodstvo zavoda za slepe. Pokojnik zapušča soprogo. Jutri ob 17.30 bo njegov pogreb izpred zavoda za slepe na mestno pokopališče. V Koprivniku pri Kočevju pa ie umrl v nedeljo učitelj g. Frane Batič. Pregnan iz svoje prmorske domovine, se ie zatekel v naše kraje., kier je dobil službo učitelia-dnevnjčaria. V Koprivniku je služboval eno leto. Že na smrt bolan je redno prihajal v šolo m ko rti mogel več. ie učil doma ležeč v postelji. Bil ie tihega in mirnega značaja. Nikdar ni tožil o svoji boleznj. ker se ie 'bal. da bi zaradi nje izgubil še svojo borno dnevničarsko službo. Umrl je kot žrtev svojega poklica ter zapustil soprogo z dvema nepreskrbljenima otrokoma. Njegova zadnja pot danes dopoldne ie pokazala, kako visoko ie bil cenjen in spoštovan. Tako lepega pogreba že dolgo ni bilo v Koprivniku. Pokojnikoma blag in časten spomin. Srednjeevropski institut v Obisk našega berlinskega poslanika Prošli teden ie oosetil naš berlinski poslanik g. Živojin «Balugdžič Srednjeevropski institut v Draždanih, kier so ga pozdravili direktor instituta prof. dr. Hoffmann, kulturni referent dr. Lippel in asistent Nešič. Srednjeevropski institut ie na čast g. poslaniku priredil svečano seio. katere se je poleg druge odlične publike udeležil g. Balugdžič z legacijskim svetnikom g. Rafičeni in tiskovnim atašejem g. Kaimakovi-čem od našega berlinskega poslaništva ter pfafo^vljaj dohfo, Bui/tich-o\o So/ fdeafno sredstvo proti vsem motnjam preba ve. želodčnim bolečinam, zgagi i f.d. 100 /e/ v uporabi in nenadkriljivo.f Dobiva se v vseh lekarnah. AWJ.CW.Bul/rich Berlin W.57 KULTURNI P1EGLED Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 1€. aprila: I. N. R. I. Izven. Četrtek. 17. aprila: I. N. R. I. Izven. Petek, IS. aprila: ob 16.: I. N. R. I. Izven. Sobota, 19. aprila: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Srf^da, 16. aprila: Norma. Premi jera. Četrtek. 17. aprila: Zaprto. Petek, 18. aprila: Zaprto. Sobota, 19. aprila: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Prpda, 16.: Zaprlo. Četrtek. 17.: Zaprto. Petek, 18.: Zaprto. Socialističen ?!as e »Martinu Brhki««. V 4. številki socijalietične revije »Socijalna Misao« (Zagreb) je napisal Stanko Tomašič oceno znanega romana Ivana Podržaja »Mariin Brbek*. Tomašič piše naslednje: Ivan Podržaj ее je e prvo knjigo svojega »Martina Brbkai predstavil kot dober pripoved- nik. Daje prerez življenja slovenske vasi: duhovnov, farovških kuharic, cerkovnikov, kmetov — njihovih grehov, njih prizadevanja, da se uravnovesijo življenje. Njegov Martin Brbek je dobro" izoblikovan lik primitivnega človeka, ki je imel toliko moči, da je vrgel raz sebe vsakdanjost svoje vasi. se i/neb i vojega župnika in njegove kuharice in pretopil tisto mejo, za katero se mu odpira živijenski smisel. Ko je Martin Krbek zažgal bajto, ki je v nji smel stanovati samo toliko časa, dokler je bil pokoren, dokler ni občutil želje, da bi spoznal smisel svojega življenja v svojem okolju, je v hipu postavil pogoje svojemu novemu življenju, rodil je ponovno samega sebe, svoj bodoči jaz. Ponekod ima knjiga to slabost, da pisec zabrede v romantiko in njeno meglenost. Čakamo drugo knjigo »Martina Brbka г! — Ta sodba hrvaškega pisatelja in socialističnega mesečnika se že po hotenju, da bi bila pravična, prijetno razlikuje od sodbe nekaterih naših ocenjevalcev, ki imajo pravico-Ijubnost vedno na jeziku, v srcu in v dejanjih pa redkokdaj. Glazimov v Pragi. Največji živeči rt;«ki skladatelj A. K. Glazunov je minuli tedon z velikim uspehom dirigiral koncert češke filharmonije v Pragi, naš častni konzul v Draždanih g. Kühne. Po uvodnem predavanju direktorja instituta prof. dr. Hoffmauna o pomenu in o ciljih instituta in po referatih iz oddelkov za kulturo, gospodarstvo in časopisje jc imel g. Balugdžič daljši govor, v katerem ie poudaril, da .ie Srednjeevropski institut nujno potrebna ustanova za pospeševanje kulturnega in gospodarskega zbliževanja med narodi in državami. Pred vojno se je govorilo o svetovnem trgu. danes se govo-ri o svetovnem gospodarstvu. Govornik ie razvil duhovite misli o odnošajih nacionalnega kapitala k internacionahiemu. Posebno je naglašal, da se morajo" vsi evropski naroda sporazumeti tudi na gospodarskem polju ter si sorazmerno razdeliti delo in kapital. Po govoru g. Balugdžiča se je razvila živahna diskusija o ukrepih, ki bi omogočili pojačanje gospodarskih stikov med Nemčijo in Jugoslavijo. Diskusijo je zaključil g. minister Balugdžič s ponovno polivalo Srednjeevropskemu institutu, ki je odlično sredstvo za zbližanje med Jugoslavijo in Nemčijo. G. poslanik je bil s svojim spremstvom in z vodilnimi člani instituta 11a kosilu pri našem častnem konzulu g. Kühneju. Pred hišo sta čakala g. Balugdžiča sinko g. Kiihne.ia s soljo in hlebom ter hčerkica s šopkom v naših narodnih barvah. Pri kosilu ie g. konzul nazdravil Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. g. poslanik pa prezidentu Nemške republike g. Hindenburgu. Isti dan ie spreiel g. Balugdžič draždan-ske in tuje novinarje ter je dalj časa z njimi razgovarjal. Zvečer se je vrnil v Berlin. Obisk nagega poslanika je napravil v Draždanih najboljši vtis. Priprave za vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani Ljubljana, 15. aprila V soboto zvečer je bila 11a mestnem magistratu seja pripravljalnega odbora za organizacijo vseslovanskega gasilskega kongresa, k: se bo vršil, kakor smo že poročali, začetkom meseca avgusta v Ljubljani. Predsednik odbora g. Engelsberger iz Krškega ie podal izčrpno poročilo o vseh dosedanjih pripravah za kongres. Na kongres so vabljeni poleg slovanskih gasilcev tudi gasile» raznih prijateljskih in zavezniških držav. Vabilu so se doslej odzvale poleg češkoslovaške. Poljske in Bolgarske tudi Belgija, Francija, Švica. Nizozemska in Lukseuburška. Vabljene inozemske gasilske federacije odpošljejo na kongres več-članske deputacije, osobito častno bo na kongresu zastopana Belgija s približno 60 gasilci. Belgijci so v svojem pismu na predsednika kongresnega odbora g. Engels-bergerja poudarjali važnost kongresa za mednarodno gasilsko organizacijo ter izrazili nado. da bo kongres mnogo pripomogel k poglobitvi medsebojnih stikov med Belgijo in našo državo. Gasilske federacije vseh omenjenih držav so likratu opozarjale odbor, da bi b lo prav umestno, če bi se naša vlada obrnila na vlade dotičnih držav, da odpošljejo na kongres tudi svojega oficielnega zastopnika. S kongresom bo združena tudi velika gasilska razstava, kier bodo razstavile svetovne tvrdke vse najmodernejše gasilsko orodje in gasilske opreme. Za to razstavo vlada že sedati med Čehoslovaki največje zanimanje, prav tako med avstrijskimi in nemškimi tvrdkami. Za prevoz razstavnih predmetov po železnicah sta Avstrija in Češkoslovaška že dovolili znižane prevozne tarife. Razstava bo v vseh paviljonih ljubljanskega velesejma in je treba omeniti, da je šla uprava veleseima zelo na roke kongresnemu odboru, kar se tiče organizacije razstave same. Med češknh gasilci vlada za kongres največje zanimanje, kar dokazujejo tudi propagandni članki v češkem tisku, ki že dnevno objavlja najrazličnejše informativne članke. Prvotno so nameravali Čehi priti v Ljubljano v dveh posebnih vlakih, toda število prijavljenih čeških gasilcev ie že sedai tako naraslo, da pripravljajo že tretji posebni vlak. Med domačimi gasilskimi društvi v Sloveniji se prav tako vrše živahne priprave za kongres, osobito vaje. ki iih bodo gasilci izvajal na iavnem nastopu 3. avgusta v nedeljo. Velikim vajam bo najbrž prisostvoval Ni. Vel. kralj. ki ie blagovolil prevzeti tudi protektorát nad kongresom. Za primer kakih nepredvidenih ovir pa bo kralja na kosrresu zastopal Ni. Vis. princ Pavle. Na kongres bodo vabljeni tudi člani vlade. v prvi vrsti ministrski predsednik kakor tudi ostali ministri. Od 700 gasilskih društev v Slovenü- ie doslej prijavilo udeležbo na kongresu nad 350 društev z 10.000 člani v krojih. Stanovanjski odisek Pod vodstvom g. Mežeka ima že sedaj obilo posla s stanovanji. Odsek bo apeliral na ljubljanske meščane, da bodo dali gostom 11a razpolago postelje. Tud železniški odsek ie že izvršil mnogo važnih Poslov, potrebnih za transport udeležencev. Pri prometnem ministrstvu .ie dosegel. da je dovoliena vsem udeležencem polovična vožnja. Važno je. da bodo zunanji udeleženci laliko z vozovnicami, žigosanimi od kongresne pisarne, pošetili tudi naše Primor.ie in druge kraje v državi. Vozni listki bodo veljavni za dobo dveh mesecev. Pravico do polovične vožnje bodo imele tudi osebe v civilu, ki pridejo na kongres. Vozni listki se bodo morali žigosati prav tako v kongresni pisarni. Kaj bo s kopališčem v Kamniku? Kamnik. 15. aprila. Kakor znano, bo gradila mestna občina ob Nevljici letno kopališče. Mestni občini naj bi pomagalo pri izvršitvi tega prospekta tukajšnje Tujsko - prometno društvo. Gospodie okrog Tujsko - prometnega društva so. dobro zavedajoč se. da je kopališče velika potreba nele v tujsko - prometnem oziru ampak tudi za Kamnik sploh, bili tako.i pripravljeni pomagati z vso svojo močj o. Poletje se bliža — kopališče se pa rriti ni pričelo graditi in tudi, kakor se kaže — ne bo letos stalo. Higijenski zavod v Ljubljani ie prevzel izdelavo načrta za kopališče in je pred časom poslal k nam svojega i trženjem, ki je ogledal in premeril teren. Od tedaj naprej Zvon zvoni in glas se čufe, po vsem svetu oznanjuje: Vporabljajte* Albus-Zvono le milo, to vam najlepše opere perilo t Skrbna, gospodinja pere dobro ohranjeno perilo samo z izvrstnim in nedosežnim Al-bus-Zvono milom, ker ve, da je to najboljše sredstvo za pranje Čistoča! Zdravje!. akč> se brigate za to, boste uporabljali za pranje perila, dečjega in odraslih, vedno samo Aly bus-Zvono milo, ki tudi desinficira.. ZVONO MILO, DOBITE V VSAKI TRGOVINI. se ni na stvari nič delalo. Načrti so bili obljubljeni za 25. marca iu vse urgence dosedaj niso prinesle zaželjenega uspeha. Ker ie kopališče tako važno in ker .ic sklep Meščanske korporacije. s katerim se stavi brezplačno na razpolago ves les za to zgradbo, ter ie mestna občina votirala poleg kupljenega sveta še 100.000 Din. smo mnenja, da ne more biti tu nikakih zadržkov. pa čeravno bi moral napraviti načrte drug strokovnjak, ker se na načrte Higi-ienskega zaveda ne bi moglo več čakati. Merodajni gospodje in krogi naj imajo pred očmi dobro voiio Tiijskoprometnega odbora. Prepričani smo. da bi se še sedaj dalo vsai delno načrt izpeljati. Zreguliralo nai bi se zaenkrat strugo, i o pilotiralo in napravilo potrebni prehod in ograjo. S tem bi bilo že mnogo pomagano. Upoštevati ie treba, da bo vodonravna razprava, ki bo potrebna, vzela tudi nekaj dragocenih dni. tako, da ie časa res siino malo. Brez kopališča pa ie odveč vsako prizadevanje Kamnika, da bi se dvignil v poletnem času tujski promet. dVeprlccsfl sntG se in sedaj vemo, da ne bi mogli kupiti ceneje lepih štofov za obleke in površnike, perila, čepic, kravat, nogavic itd., kakor smo kupili pr; tvrdki A. PRESKER NA SV. PETRA CESTI 14. Tako je izjavilo več 100 odjemalcev v par dneh Pridi, kL'altra spoivda«, ki ga je izdala »Societa Dalmati-ca v Trstu, ker s svojo vsebino žali našo državo. * Brijačko-irizerska revija«. V Zagrebu je začela izhajati »Brijačko-frizerska revija", tiskana na finem papirju ter ilustrirana s slikami najlepših frizur. Uredništvo in uprava je v Zagrebu, Jelačičev trg 12. Letna naročnina 72 Din, posamezne številke 6 Din. * Prvi polet lia lim.ii London-Berlin- Ze-mun-Skoplje. V ponedeljek ob 9. dopoldne je prispel na aerodrom v Skopfy'u v tej sezoni prvj avijon angleške družbe Irvas. S tem je bil otvorien zračni promet na liniji London - Berlfn - Budimpešta - Zcmun -Skoplie. To linijo bo pozneje družba podaljšala do liidi-e. * Najdene kosti iz diluvijalne dobe. Kakor javljajo iz Subotice, so v bližnjem selu Pivnice ob priliki kopanja temelja za novo stavbo naleteli delavci na izredno velike kosti. Strokovnjaki so mnenja, da so te kosti iz diluvijalne predpotopne dobe jn Crozdna semena SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik. da pripadajo mamutu. To da je razvidno iz položaja, v katerem so našli kosti, lz položaja, v katerem so našli kosti, ie baje razvidno, da je žival tamikaj poginila Sprednji zobje imajo premer 25 do 30 cm * Dar našega slavnega rojaka. G. Mihaj-la Pupin, naš svetovnoznani učenjak v Ameriki je daroval za Gortanov fond Ju-goslov. Matici 2500 Din. * Smrtna kosa. V Črnomlju je včeraj po kratki bolezni v lepi starosti 73 let umrl g. Josip D o 1 t a r, dolgoletni mestni župan načelnik okrajnega cestnega odbora, ugleden posestnik in trgovec. Pokopali ga bodo danes popoldne na pokopališču v Vojni vasi. — V Ljubljani je v ponedeljek nenadoma preminul elektromehinik g. Josip K i kin d а v, uslužben pri tvrdki Stegu in drug. Pogreb se bo vršil danes ob 16. izpred kapele pri Sv. Krištofu k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9.! Senzacionalna drama ZADNJI BNEV1 SAN FRANČIŠKA Popolnoma novo! KINO IDEAL ШШИШШ^^ШЯШЯШ/^ШШШШИЯЯЯШШЯЯ * Lažna učiteljica okradla svoje gostitelje. Kakor poročajo iz Varaždina, se ie te dni pojavila v tamkajšnji okolici Natalija Torzičeva ter z nekim priporočilom prišla v hišo posestnika St.iepana Filajdiča. Predstavila se ie za učiteljico, ki dobi službo v Brodském Varošu. Bila je prijazno sprejeta in pogoščena. Od domače hčerke si je izposodila dežnik in klobuk. Pozneje pa se je opazilo, da je z lažno učiteljico izginil tudi denar iz miznice hišnega gospodarja. Orožniki so sleparko izsledili v Brodu. * Grozen samomor v Splitu. Prošlo soboto popoldne si je v Splitu na grozen način končal življenje bivši uradnik gradbene sekcije v Dubrovniku Melko Lucij ano-vič. Skočil je s tretjega nadstropja na cestni tlak kjer je mrtev obležal. Že nekoliko časa so se pojavljali pri njem znaki velike duševne depresije. Storjeni so bili že potrebni koraki pri zdravstveni policiji. ki naj bi ga spravila v primerno zavetišče. V to svrho ga je v soboto obiska! njegov sorodnik Krsto Lucijanovič, finančni svetnik v Splitu. Ko se je Krsto poslovil, je nesrečni Melko skočil skozi okno tretjega nadstropja na ulico. * Zagoneten samomor podjetnega Ž"da. Kakor smo včeraj poročali, sta v Beogradu v ponedeljek povzročila senzacijo dva samomora. Student Milic Miličevič se ie ustrelil zaradi nesrečne ljubezni. Bolj skriv nosten je samomor Miloša Slavkoviča. lastnika znanih dveh bioskopov »Luksor" in »Narkipo«. Mladi mož je bil polljskj Žid s pravim imenom Leon Sigal. Med vojno je prišel kot vojak v Mostar in ostal po ■prevratu v Jugoslaviji. V Beogradu jc začel izvrševati svoj poklic kot sobni slikar in pleskar. Z veliko podjetnostjo pa ie sčasoma postal lastnik omenjenih dveh bioskopov. Prestopil je najprej v katoliško cerkev in nato v pravoslavno ter se dal prekrstiti za Miloša Slavkoviča Imel je z dekleti razne afere in poročen jc bil trikrat Kot lastnik dveh bioskopov je veljal za premožnega moža. Očividno pa ga je zadnji čas nabava dveh a parto v za zvočni film precej minirala in si je v obupu pognal kroglo v glavo. * Članstvo, ki se misli udeležiti sokol-skega zleta v Beogradu naj se prijavi do 30. t. m. pri bratu Tušarju, Medvedova cesta 30. Na zamudmike se ne bo moglo ozirati. Zdravo. — Odbor. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Za velikonočna voščila vporabljajte Ciril-Metodove razglednice! Iz LfiiMfasie u— Francoski dan v operi. V ponedeljek zvečer je bila v operi akademija za francoske poplavljence. Prireditev so obiskali poleg g. bana številni visoki civilni in vojaški dostojanstveniki, med drugim div. general g. Tripkovič, mestni župan dr. Puc, francoski konzul itd. Žal da občinstvo ni tako častino zasedlo gledaliških prostorov kakor bi to bilo spričo blagega namena prireditve pričakovati. Morda je bil kriv komaj minuli koncert Glasbene Matice in preskromna reklama. Akademijo, ki je trajala okoli dve uri je otvoril orkester gojencev drž. konservatorija pod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirka Poliča z g-dur simfonijo J. Haydna, na kar so v pisani vrsti sledili solo nastopi gdč. Mezetove (petne), ge. Lovšetove (petje), ge. Dubravske (arpa) ge. Hribar-Jeraieve (vijolina) ter pevskih zborov »Grafike« (pevov. Gröbning( »Ljubljane« (pevovodja Dolinar) i-n »Ljubljanskega Zvona (pevov. Prelovec). Pri klavirju sta bila g. P. Šivic in g. Jeraj, Proizvajanja solistov, kakor tudi naših treh pevskih društev so bila odlična in so za nje izvajalci zaslužili živahna odobravanja, najmočnejša izmed vseh ie bila ga Lovšetova. Akademija sc ie no mikrofonu oddajala tudi v širši svet. ia pwtrebíSine najceneje v d.roRigoletto« k; bo v nedeljo 27. aprila in sicer izven abonmaia. Kdor ne bi prevzel sedeža danes do 18. se nanj pod nobenim pogojem ne bo moglo več ozirati. e— Velikonočne počitnice na celjskih osnovnih šolah se prično v četrtek 17. t. m. in trajajo do vključno nedelje 27. t. m. Pouk na gimnaziji pa se prične že v petek, ker ie bila počitniška doba skrčena zaradi duhovnih vaj za 2 dneva. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Zadnii ponedeljkov večer je bil vključen v okvir francoskega dneva«. Uvodoma ie vladni svetnik Lilek kratko opisal nesrečo, ki io je povzročila poplava francoskemu narodu v zapadni Franciji ter je navedel razloge za to da se Jugosloveni ob tej elementarni nesreči spominjamo irancoskega naroda. Celjsko Ljudsko vseučilišče prispeva za francoske poplavljence skromen obolus 2U0 Din. Po tem uvodu ie predaval urednik »Jutra« g. Davorin Raviien o .svojih utisih z obiska pri naših izseijenceh na Westíalskem. Podal je v 1 in pol urnem zelo živahnem predavniu pregledno sliko »o črnem revirju« Westíalski, kjer bije nemškemu gospodarstvu žila. Tu štejem > za svoje še 50.00O duš. Predavatelj nam je podrobno orisal težavno delo naših rudarjev. niih gmotne razmere, njihovo življenje v družbi in rodbini, kjer pretežno velja med otroki in starši že nemški ob-čevalni jezik. Saj so šole izključno nemške. Takisto nam je predočil društveno gibanje in posebno še delovanje Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev, ki je povsem jugoslovensko orijenti-rana ter si je pridobila posebno velike zasluge za uveljavljenje delavskih konvencij, s katerimi se za naš živel j v Nemčiji pričenja povsem nova doba. Ob koncu ie g. predavatelj izpregovoril še nekaj besed o naših prijateljih — Nemcih na Westíalskem Njegova izvajanja so poslušalci nagradili z živahnim odobravanjem. Prihodnje predavanje na Ljudskem vseučilišču bo 28. t. m. ob 20. Predaval bo našim poslušalcem že znani utiiv. prof iz Zagreba g dr. Ramiro Buias: -O okultizmu« s Samo še danes! Zadnjikrat! žlvlfenle, čudeži, trpljenje in smrt rasšega Zve* ličarja v grandioznem, največjem filmu sedanjosti Kralj kraljev Dveurne predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. Tel. 2730. KINO »DVOR:< spremljevalcem skioptičnih sik. — Dr. Mejak. e— Umrli so v Ceiju. 13. t. m. 59ict ;i mojster v Westnovi tovarni rranc Woiil-geniulh iz Gaberja in isti dan \ javni bolnici 671etni strojnik na Čaterievi žagi Franc Kramaršič. včeraj pa je umrla v celjski javni bolnici v starosti 54 let gospa Amalija Lang, vdova po mestnem blagajniku v Celju. K i j o » v najnovejših modnih pomladanskih barvah in oblikah ter razne športne klobuke in čepice nudi v bogati izbiri SPECIALNA TRGOVINA KLOBI/KOV MIRKO BOGATAJ PRE J el. POK Ljubljana, Stari trg štev. 14. Cene zmerne. Solidna postrežba. Sprejemajo se popravila. 5037 e— Mestni avtobus na progi Cclie-Mo-zirje bo vozil na želio Rečičanov od četrtka 17. t. m. do trga Rečica ob Savinji, za kar bo potreboval iz Mozirja komaj četrt иге in bo odhajal iz Rečice četrt ure prej. kakor je določen odhod iz Mozirja. Ostali vozni red ostane do 15. maia, ko bo izpremen:en tudi vozni red na :':ele?.i i-cah. Zvečer in zjutraj pa bo vozii avtobus le do Mozirja. с— V čigavo skrb spadajo kanali? V Gaberju nasproti voiašuice Kralja Aleksandra .ie izkopan na posestvu Josipa Gor-ianca odvodni jarek, v katerem se zbira nesnaga velikega dela Gaberja. Lastnik trdi, da ni obvezan, da bi napravil jarku odvod. Menimo, da je to neizogibna dolž-noste te ali one občine. Tečno ugotovljeno pa ie sramotno dejstvo, da v tamkajšnji okolici neznosno smrdi. Prebivalci upajo, da bodo v najkrajšem času rešeni smrdl;i-ve nadloge. e— Nesreča nikdar ne počiva. V ponedeljek popoldne je padla na brivskega pomočnika Gezo Gänczäla na cestnem križišču pred Ljubljansko kreditno banko kos velike okenske šipe in ga zadel na tilnik. K sreči ni bil udarec stekla prehud in rana ni težka. e— Mestu« parno in kadno kopališče e odprto dnevno do vštevše Velike sobote 19. t. m. od S. zjutraj ves dan. ň v bogati izbiri in po nizki ceni kupite pri 5803 tvrdki ST. STRAŠEK, CELIE, Kovaška ulica L a— Zadnje opozorilo lastnikom motornih vozil Danes 16. t. m. od pol 15. ure naprej bo pred poslopjem policijskega komisarija-ta v Mariboru zadnji pregled motornih vozil. Z današnjim dnem ima tudi s tra/a nalog, da ne pusti v promet nobenega vozila s staro evidenčno številko. V interesu stvari se tudj pozivajo vsi lastniki motornih vozil nai vrnejo stare evidenčne tablice, da se preprečijo zlorabe. a— Iz gledališča. Parinova opereta »Ca-rične Amazcnlke«, slovenska opereta doživi svojo premijero v najkrajšem času. Znan; mariborski pisatelj g. dr. Maks Šuu-derl je izročil svojo dramo »Pravljica o raiskj ptici« v uprizoritev ter se že študira v režiji g. Skrbinška. a— Občni zbor mariborske Zveze obrtnih zadrug. Po zadnji anketi je imela lotom Ljudje današnjih dni ne hodijo več n usnjenih podpetnikih. Preudarni u> napredni hodijo po elastičnih, dobrir-dejnih PALMA-podpe—ikih. PALMA so za vsakega pešca dobrota, trajajo dalje kot najbolje usnjo in so danes poceni tako, da si jih lahko kupi vsakdo, reven ali bogat. Kar smatrajo milijoni ljudi po vsem svetu za dobro in praktično, to poizkusite tudi Vi. še danes naj Vam Vaš čevljar nabije dobre PALMA - podpetnike. Iz preudarnosti in varčnosti! Za svet boste hvaležni. Zveza obrtnih zadrug v Mariboru svoio sejo in sklenila, da se bo vršil občni zbor na belo nedeljo dopoldne v Celju. Na občnem zboru v Celini se bo tudi 'Poročalo o načrtih novega obrtnega zakona ter o novem zakonu pobijanja nelojalne konkurence. a—- Javna kuhinja se pripravlja po vzor cu in na iniciiativo javne kuhinje v Ljubljani ter s pomočjo Delavske zbornice tudi v Mariboru in bo — kakor čuiemo — že v kratkem otvorjena v hiši OUZD na Slomškovem trgu. V kuhinji se bo lahko prehranjevalo več sto ljudi za malo plačilo. bolno ženo zastrupil z arzenikom, da bi se tako mogel poročiti z vmičarievo hčerko s katero je imel otroka. Mož je dejanje tajil, toda priče so ga težko obremenile. vodeča konfekcijska trgovina za dame, gospode in otroke. — Prvovrstni salon za dela po meri. Jijubljana, Prešernova «1.7—9. Gospodarstvo Nove smernice kreditne politike Narodne banke Kakor smo že v nedeljski številki kratko poročali, je glavni upravni odbor Narodne banke na svojih zadnjih sejah odobril važne sklepe glede novih smernic v kreditni politiki. Nova razdelitev kreditov pomeni prvi kerak k osnovni spremembi kreditne in diskontne politike Narodne banke, ki se bo mogla v celoti uveljaviti šele po zakonski stabilizaciji dinarja. Gre za prehod od sedanjega sistema kontingentiranega eskompta k prostem eskomptu torej k sistemu. ki je v praksi pri večini novčaničnih bank v Evropi. Ker bo banka po deinilivni stabilizaciji dinarja rrimorana uvesti tak sistem kreditne politike, ie že sedaj nastala potreba, da se za prehod uvede eskomnt čistih poslovnih (trgovskih) menic, plačljivih v roku 3 mesecev, in sicer poedincem in tvrdkam. izvzemši denarne zavode. Narodna banka j'3 že lani v ljubljanski in zagrebški podružnici uvedlo omejen diskont poslovnih menic, to.-la le zn poedince in tvrdke ki nimajo rodnega kredita pri Narodni banki. Sedaj pa je eskompt poslovnih menic določen kontingent od 2-10 milijonov Din in se bo vršil eskompt v mejah tega kontingenta za one. ki nimajo pri banki rednega kredita do 10.000 Din in za one noedince in tvrdke, ki imajo že redni kredi!, poleg tega še do višine lega rednega krediia. ' toda do največ 800.000 Din. Na ljubljanske podružnico odpade z naša zunanja tržišča, posredno pa je vpliv na izvozne možnosti iz naše države nrav občuten, ker je na inozemskih tržiščih, ki prihajajo za naš izvoz v poštev. ponudba ostalih izvoznih držav, ki jim ruski izvoz neposredno konkurira, znatno večji. = Konkurz je razglašen o imovini Jožefa D oltar ja, posestnika v Črnomlju (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Črnomlju 26. aprila, oglasitveni rok do 13. maja. ugotovitveni narok 27. maja). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave jeklenega materijala; do 24. i. m. glede dobave jeklenega materijala. 100 kg karbola v prahu in 3 litrov koščenega olia. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 200 komadov rudarskih sekir; do 29. t. m. pa glede dobave 1500 kg olivnega olia m 500 kg namiznega francoskega olja. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju spreiema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg lesnega oglja in ICOO komadov toporišč za jamsike krampe. Dne 23. t m se bo vršila pri upravi emodnišnice v Kamniku ustmena licitacija glede dobave 1209 kub. m lesa. 8000 m platna. 300 kg «ukanca in 100.000 kg amonijakovega ío-litra: 2. maja pa gleed dobave 30.000 !g? preje od jute. 100.000 kg amonijakovega so-litra, 150.000 kg kalijevega solitra in 20 tisoč kg trinitrotoluola. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za 101.) BORZE 15. aprila. Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet nenavadno velik, zlasti v devizah Praga, London, Curih in Berlin. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni, le devizi na London in Trst sla nekoliko popustili, dočim se je deviza Dunaj nekoliko dvignila. Med efekti je bila zaključena Kranjska industrijska družba po 295 Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri prijazni tendenci trgovala za aranžma in kaso po 416 — 416 5. za april po 416 in za december po 423. 8% Blairo-vo posojilo je bilo zaključeno po 98. 7°?, pa po 80.25 — 86.75. Med bančnimi papirji so bili zaključki samo v Prašte d i on i po 902.5. v Srpski po 1G5 in v Jugo banki po 81. Med industrijskimi papirji pa je prišlo do prometa v Slavoniji po 200 in v Tvornici vagonov po 115. Devize in valute Ljubljana. Amsterdam 22.115, Berlin 13.4775—IЗШ5 (134925), Bruselj 7.89J9, Budimpešta 9 885 Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.94—797.94 (795.44). London 274.56.—275.36 (274.96), Newyork 56.43, Pariz 221.43. Praga 167.06—167.86 baška in sremska 100 — 105. ladja Du-tiav 104 — 106, baška in sremska za maj 102.50 — IO7.5O. banaška 92.50 — 95; moka: baška rOgg: 335-345. »Og* 330-340. s2t 295 130 - i;,5. »Rt 90 _ 01: «trobi: 75 — SO Zagreb. Amsterdam 22.7125. Dunaj 79-1.94 — 797.9 i, Berlin 13 4775 — 13.5075, Bruselj 789.59, Budimpešta 986.50 _ 989.50, .Milan 295.20 — 297.20, London 274.56 do 274 46. Nvwvork ček 56.33 — 56.56 Paris 220.43 - 222.43. Praga 167.06 — 167.86, Curih 1094.40 — 1007.4. Г uri;;. Zagreb 9 1275. Pariz 20.21, London 25.00. Newyork 515.00. Bruselj 72.05. Milan 27.0450, ' Madrid 64.40. Amsterdam 207-3750, Berlin 123.10. Dunaj 72.70. Solija З.74. Praga 15.28. Varšava 57.85, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. Blair 98 bi., 7% Blair 87 bi.. Celjska 160 den.. Ljublj. kreditna 120 den., Praštediona 9;;5 den . Kreditni zavod IGO den. Vevče 132 den.. Ruše 260 do 270. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 41G — 417. za maj 41G.5 do 417. za december 422 — 423. investicijsko 87 — 87-75. agrarne 54 — 54.5 8% Blair 98 — 98.25. 7TÍ- Blair 86 — 86.25: bančno vrenete: Praštediona 900 — 905, Jugo 80.5 do 81.5. Union 106 — 100. Ljubljanska kreditna 120 den.. Narodna 8600 — 9000. ?грека 165 — 1G6. Zemaliska 140 den.; industrijske vrednote: Našička 1550 bi., Gut-mann 17О — 178 Slaveks 70 — 73.5, Slavonija 200 — 205. Drava 270 — 320. бебегэпл 370 — 380, Brod vagon 110 — 120, Union 135 — 150, Vevče 125 den.. Dubrovačka 440 den- Jadranska 525 — 530. Trbovlje 480 — 485. Beograd. Vojna škoda 422 — 422.5 zaklj., za maj 426 zaklj., investicijsko 86.5 zaklj.. Narodna 8880 zaklj. Blagovna tržišča Les. + Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključen je bil l vagon desk in 1 vagon tesar-ega lesa. Povpraševanje je za na živ rob rezano smreko ali jelko (17—45 cm šir.. media 24 cm, dolž. 4 m, in sicer 120 kub. metrov 80 mm, 450 kub. m 43 111111 in 120 kub. m 33 mm; dalje 1050 kub. m 43 X 140 mm. prizmi rano. 4 m dolžine 270 kub. 111 33 X 140 mm. prizmirano. 4 ni dolžine in 150 kub. 111 33 X 140. prizmirano, 6 m dolžine; dobava do konca julija). Žilo. — Žitni trg (15. t. m.) Ped vplivom včerajšnjega nazadovanja tečajev na chicaški bor/i in današnjih ponovno nižjih tečajev na budimpeštanski terminski borzi so t ml i pri nas postali kupci boli rezervirani in so cene tako pšenici kakor tudi koruzi popustile. V splošnem je položaj povsem nejasen -l- LinMjanska borza (15. t. 111.) Tendenca slaba. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, nlač. 30 dni): baška SO kg po 257.5 _ 2G0. 78 kg ro 252.5 do 255- 77 kg težka po 247 5 — 250; koruza: baška, času primerno suha po 1-15 do 147 5. za maj tk> 147 — 15'15; oves: baški navadna tarifa pi 105 do 197.5: ječmen: baški. 63/04 kg po 107-5 do 170: moka: >Og*. fco Ljubljana plač. рю prejemu po -405—410: rž: baška. 72/73 leg. mlevska tarifa no оло 50—205. -f Novosadska blagovna borza (15. t. m-> Tendenca mlačna. Promet: 133 vagonov koruze. 2 vagona pšenice in S vagonov moke. Pšenica: baška. 7" kg 195 — 200: 78 kg 200 do 205: aornjebaška in banaška. Tisa. -lep. 78 kg 202 5 — 207.5; gornjebanaška. 78 kg 197.5 — 202.5: sremska. 77 kg 180 00 182.5. 0\os: baški in sremski 125- 130. .Te«-nirn: baški in sremski. 63/64 kilogramov 110 — 112.5. Koruza: baška in sremska 05 do 1.00; ladja Dunav 07.5 — 100; za maj 100 — 102.5: banaška 90 — 02.5- ladja Dunav 97 5—100 Moka: baška - Og-r- 335 3 '5; »Озr 380—?.2 295—30ö,->5 240 "50 r\* 170 — 180: ,7- 125 — 130; »8<- 85 — 95. Otrobi: baški in banaški 65__75 -f Somborska blagovna borza (15. t m ) Tendenca mlačna. Promet 173 vagonov. — Pšenica: baška. Tisa. šleip 202.5 — 207 5; baška, 77 kg 195 — 200; ba^ka. 78 kg 200 d» 205: slavonska 177.5 — 182.5 ba- ški. sremski in slavonski 120 — 125. Pí: baška 120 _ 125. .Težsncn: bašk;. 63 '64 kg IO7.5 — 112.5. Koruza: baška 02.5 O75; remsk.i 7a aoril - maj 05 — 100: za mnij-iulij 100 — 105. Moka: bašl-м »O«- 330 'o 340: -,0g" 325 — 335- г2* 295 — 30Ó- 5-230 -- 240: v6 165 — 175; ->7 130 — 140. Otrobi: baški 70 _ 75. + Budiinpcštanska terminska borza (15. t. m.) Tendenca mlačna; promet srednii. Pšenica: 7Л maj 20 04 — 20.05. za i'm i i 20.48 — 20.49. za oMob-r 19 60 _ 19 71: rž: za mai 11.09 — 11.10. za oktober 1238 do 12.40: когигя:. za mri 1180 — 11Я". za julii 11.98 — 12, tranzitna za maj 10.90 do 10.92. SRAJCE ZA GOSPODE Bele šif on pike prsa od 55 do 178 Modne cefir z 2 ovratnikoma od 60 do 85 Popelin in maco z 2 ovratnik, od 90 do 120 Spodnje hlače, Ia. gradi od 35 naprej Velika izbira samoveznic, nogavic i. t. d. Le prvovrstno blago! Znižane cene! Г. I. GORIČAR. Sv. Petra cesta štev. 29, LJUBLJANA. 5892 a— Francoski večer v Narodnem gledališču. V ponedeliek zvečer se ie vršil v Narodnem gledališču francoski večer, na katerem so sodelovali poleg moškega zbora Glasbene Matice in gledališkega orkestra tudi kot solisti ga. Kovič, g. Neralič in drugi. Večer ie končal z izrednim učinkom. žal da je bil zaradi slabe pripravljenost: slab obisk. a— Smrtna kosa. Umrla ie 15. t. m. v Močim posestnica Katarina Goričan stara Ы let. a— Za nesrečne pogorelee v Zaluki 11a Belokranjskem ie darovala mariborska tvrdka z železnino, Pin-ter & Lcnard. Naj b: našla čim več posnemovalcev! a— Regulacija Glavnega trga ni odstavljena z dnevnega reda. kakor ie poročal včeraj neki list. ampak je zadeva odložena v toliko, da se pred vsem ugotovi, ali je vprašanje zgradbe nameravanih palač med mostom in Osetovo hišo res aktualno. Ce se bodo intersenti za te zgradbe res odločili. bo vprašanje regulacije Glavnega trga tudi stopilo v akutni stadii. a— Bolezni. V času od 8. do 14. aprila so v Mariboru samo štiri osebe obolele na nalezljivi',1 boleznih in sicer dve na škrlatinki ter ena na šenu, 34ietno Josipino Pučnikovo, vdovo po lanj tragično preminulem policijskem agentu, pa so morali zaradi znakov umobolnosti prepeljati v bolnico. Reva je po smrti moža zapadla v globoko depresijo in so ji živci popolnoma odpovedali. a— Pri delu si zastrupil kri. V Šikolah pri Pragerskem se je pred dnevi pri delu ranil in zastrupil kri posestnikov sin Anton Celan. Ker se mu je stanie slabšalo, so ga morali včeraj iz rešilnim vozom prepeljati v mariborsko bolnico a— Žeparstva ni konec. V ponedeljek popoldne je v neki mariborski gostilni popival v družbi upokojenec M. tam nekie izpod Boča. Poleg njega ie sedela in pridno pila ljubezniva M. M. Ko ie okrog 16. popoldne hotel plačati, je opazil, da mu je izgiula iz žepa listnica z 200 Din. Ko pa je prišel avizirani stražnik, se je listnica zopet in sicer z one strani, kier je sedela M. M. — zelo previdno pojavila v n'egoveni žepu, vendar — prepozno. Nje-govo sosedo M. M. so zaradi suma tatvine aretirali, ona pa tatvino taji. a_ 20 let težke ječe zaradi zastrupl.ienja žene. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen na 20 let težke ieče viničar Janez Cimermian iz Bregovnika pri Ormožu. ki je lani 11. septembra svojo težko Fomlatlaie novosti ,,, kakor plašče od 350'— Din naprej, obleke, bluze priporoča po nizkih cenah in v veliki izberi tvrdka Ig-ii. Žargi Sv. Petra cesta št. 3 In II Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani 15. aprila 1930. (Številke za otnačbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativno vlago v %. 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10. 7 oadavine v trmi) Ljubljana: 7, 741.2, 8. SO, W2, 10, dež, 5 9 Maribor: 7, 739.8, 9, 90. \V2, 10, dež 10. Zaüreb: 7, 741.7, 8, 85, WNW4, 10. dež, 8. Beograd: 7. 742.5. 13, 65. S6, 9, dež, 1. Skop-Ije: 7. 747.4. 11. 90, \V2, 9, dež, 5.4. Split: 7, 744.1, 11, 75, SSW12. 6, dež, 8. Solnce vzhaja ob 515, zahaja ob 18.46, luna vzhaja ob 23.10, zahaja ob 6.28. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 9.4, najnižja 7.0. Najnižja temperatura: v Mariboru 8, v Zagrebu 7, v Beogradu 10. v Skopi ju 8, v Splitu 9. Dnnaj-ka vremenska napoved za sredo: Hladne in deževno vreme. Iz Ptuja j— Francoski krožek v Ptuju. Dne 30. marca nas je obiskal veliki prijatelj našega naroda g, prof. Raymond Warnier, direktor Francoskega institiuta v Zagrebu, kjer se je zlasti posvetil proučevanju odno-šajev med Francijo in našo državo Imel je v mestnem gledališču zanimivo predavanje o sodobni francoski civilizaciji V lahko umljivem jeziku je predočil razne njene panoge ter pojasnjeval svoj govor z obilnimi skioptičnimi slikami na splošno zado-voljnost. vseh udeležencev. Obžalovati moramo pičlo udeležbo. V dobi. ko se po vseh centrih naše države toliko praktično stori za zbližanje med našim in francoskim narodom, bi morali tudi Plujčani dokazati, cla jim to prijateljstvo ni samo prazen zvok. Pogrešali smo tud/ dijaštvo višjih razredov Po predavanju si je prof. Warnier ogledal mestni muzej. Svoje vtise bo objavil v praški »L'Europe Centrale« ter opremil razpravo z izvirnim' posnetki. Jřogavlce, rokavice najmodernejše kravate itd. nudi po izredno ugodnih cenah tvrdka F. M. ROZMAN - LJUBLJANA Židovska ulica 7. — Lastni izdelki novih spomladnih — — — in letnih pletenin! — — j— Plesni in gimnastični večer Erne Kovačeve. Dne 4. t. m. smo imcii priliko gledati v našem gledališču ritmične in nlesne točke gdč. Erne Kovačeve in njenih gojenk iz Celja. Ritmična točka .ie pokazala veliko razumevanje gojenk za to. Dr; nas tako malo upoštevano panogo telesne vzgoje. Zlastij dirigiranje (sistem hellerauske šole) je pokazalo tesni stik med učiteljico in učenkami, ki so nekako sugestivno sledile njenim vodilnim (dirigiranje) kretnjam. Izvajanje je bilo dosti graciozno in skladno. Sploh .ie bila ta točka ena najzanimivejših. Glede plesnih nastopov ie treba pohvalno omeniti gdč. Erno Kovačevo in njeno sestro. Prva nam je ljubko pričarala solnčno rajanje \-odne libele. Norveški, madžarski, španski ples in ples Anjuške v pristnih in okusnih kostumih so pričali o popolnem obvladanju raznih težkih plesnih korakov in prikazali docela umetniško višino plesalke, ki se je razumela tako vživeti v posamezne narodne plese. V duetu »Lepi rožmarin« smo opazili dovršeno ubranost obeh sester Kovačevih. Pri skupinskem plesu mornarjev in pri onem Kitajcev sta bili zopet v ospredju omenjeni dve gospodični tako v izvajanju posameznih simboličnih gibov, kakor tudi mimike, dočim se je ostalim go-ienikam, dasi so se potrudile vsestransko, videlo, da imajo obvladati precej težko snov plesne umetnosti. V splošnem moremo gdčni. Erni Kovačevi ie čestitati k lepemu uspehu na našem odru, kar ie dokaza! obilen aplavz publike, ki je z zanimanjem sledila izvajanjem. Gdč. Erni Kovačevi je bil poklonjen lep šopek nageljnov. Л—o. Iz Kočevja kč— Opozorilo mestni občini. Prostor pred osnovno šolo, ki je bil namenjen prvotno samo za osnovnošolske otroke in gimnazijce, uporabljajo tudi drugi za brcanje žoge. To je glede na številne pasante v Hauffovem drevoredu silno nevarno. Zgodi se lahko, da pade žoga z vso silo izstreljena, v voziček te ali one gospe, ki ravno tod vozijo svoje malčke na sprehode. Opozarjamo mestno občino, naj odločno za h ran i nogomet na tako prometnem kraju. Iz Slovenjgradca sg— Šahovska tekma. Šahisti h Šoštanja, ki so v soboto tekmovali s tukajšnjim klubom, so se prav dobro odrezali. Igrali so z domačimi vsak po dve partiji na devetih deskah ter dosegli krasen rezultat 13Vi : 4 Vi za Šoštanj. sg— Avtomobilske nezgode. Tovorni avto g- Vivode iz Mežice je povozil pri Guštanju nastavljtenca tukajšnje elektrarne Eda Kosa. Hudo ranjenega je reševalni avto prepeljal v slovenjgraško bolnico, kjer je včeraj podlegel poškodbam. Isti dan je zapeljal tukajšnji mesar g. Fran Kuhar s vojim tovornim avtomobilom v ^-elik kup tesanega lesa pri gostilni Iršič v Mislinju. Čeravno se je prednji del avtomobila popolnoma razbil je bil g. Kuhar, ki je avto vodiil le lažje poškodovan. Iz življenja in sveta Povratek raziskvalca Bvrda Byrd (s križcem) ob prihodu v Dumedin na Novi Zelandiji. Smelega letalca, ki je preletel severni in južni tečaj, so navdušeno pozdravili, tembolj ker so se zadnje čase širile vesti, da se je ponesrečil v ledovju južnega tečaja. Vsemirje ni neskončno Njegov polumer znaša 1Ö0.0Q0 milijonov svetlobnih let — Nova dognanja zvezdoslovcev o Rimski cesti Zadnje izvestje ameriškega zvezdo-znanskega opazovališča Harvardskega Collegea priobčuje zelo zanimive izsledke zvezdoslovca Harlowa Shapleya o velikosti in razsežnosti nebesne Rimske ceste. Znano je, da tvorijo vse zvezde Rimske ccste, ki jih vidimo s prostim očesom ali pa z daljnogledom, veliko zvezdno družino kakih 3U0.0Ü0 milijonov posameznih zvezd. Ta družina ima obliko ogromne leče, nje obseg pa presega vse naše predstave. Glavna os te leče meri 250.000 svetlobnih let. kar pomeni, da potrebuje svetloba od enega konca leče do drugega 250.000 let, če bi se gibala stalno s hitrostjo 300.000 km na sekundo. Višina te leče, nje mala os. je mnogo manjša in meri le kakih 6000 svetlobnih let. Podobnih zvezdnih družin, ploščatih zvezdnih leč, je v vsemirju velikanska množica. Z največjim daljnogledom sveta, reflektorjem na Morit Wilsonu v Kaliforniji, so jih fotografirali okoli 2 milijona. Toliko jih je lahko dosegel orjaški daljnogled. Pri tem so ugotovili, da so nekatere izmed teh skupin podobne naši Rimski cesti in ravno omenjeni zvezdoslovee Harlow Shapley je spoznal, da je naša Rimska cesta ena izmed največjih zvezdnih družin. V njej sami ali v nje najbližjem sosedstvu je cela vrsta znatnih, toda manjših ozvezdij, katerih premeri znašajo od 1000 do 40.000 svetlobnih let. Slično skupino je Marlow Shapley odkril v območju ozvezdja Coma-Virgo. Te strani neba so bile fotografirane in pri tem se je dognalo, da je kakih 40 ozvezdij, kj so podobne Rimski cesti, zopet sestavljene iz raznih sistemov, ki imajo od 10 do 3000 sestavnih zvezd. Njih daljavo so zmerili na kakih 200 milijonov svetlobnih let. Vsemirni prostor, ki obsega vse te zvezdne sestave, pa ni neskončen. V starih časih so ljudje tudi za zemljo mislili, da je neskončna, kakor si danes predstavljajo vsemirni prostor za neskončen. Ta pa je sam v sebi zaključen in ima tudi določene razdalje, ki jih je Einstein našel in izračunal. Polumer tega v samem sebi zaključenega kozmič-nega prostora je določen s 100.000 mili- joni svetlobnih let, kar predstavlja največjo razdaljo, do katere se je ljudski duh sploh mogel povzpeti. Seveda so ti sklepi in računi dostopni samo zvezdoznancem, ki so poznavalci višje matematike. Povprečnemu laiku pa ugotovitev učenjakov, da so razdalje v vsemirju določene po gmotah, ki so v njem obsežene in da določitev gmote pomeni že določitev kozmičnega prostora, ni posebno dostopna in mu ne da zaželjenega konkretnega pojasnila. Maf bi dali za plrlie ® Odločili smo se, da bomo v veselje našim številnim odjemalcem nudili izredno nizke cene pri nabavi oblek in površnikov za velikonočne praznike. Izbira vzorcev je prav lepa in nenadkriljiva. Pridite! Drago Schwab, Ljubljana Tisočletna pravda za gozd Pred v/klicnim sodiščem v Neaplju je bila te dni končana pravda, ki se je vlekla do mala deset stoletij. Sporni predmet je bila gora, obrastla z goz* dom, za katerega sta se prepirali občini Ravello in Lettere in ki je bil sedaj pri sojen slednji. Kakor dolgotrajnost pravde je zanimiv tudi nje povod Leta 1000 po Kr. je ves krščanski svet priča* koval konca sveta. Že deset let preje so razni pridigarji begali narod in ga ob koncu 1. 999. res tako zmešali, da so ljudje v blazni paniki opustili doteda* nji način življenja ter skrbeli za rešitev duše. Bilo pa je seveda dosti obupan« cev, ki so noč in dan veseljačili in za« pravljali svoje imetje. Nekateri pa ven* dar niso verjeli prorokován ju bedastih propevednikov in so zbirali posvetno imetje, med temi so bile zlasti cerkve in samostani, ki so radi sprejemali da« rila v nepremičninah ter zanje dajali generalno odvezo. Tako je tudi neki bogati trgovec iz Neaplja daroval sa« mostanu omenjeno goro in gozd Ko pa je 1. 1000 minulo in je svet še stal, je bil trgovec nenadoma berač. Zato je zahteval od patrov, da mu vrnejo podarjeni gozd. Previdni patri pa so si bili preskrbeli popolnoma pravilno darovalno listino in lahkoverni mož je pravdo izgubil. Spor pa je vodil dalje in po njegovi smrti so ga pre« vzeli njegovi sorodniki iz obeh omes njenih občin. Koncem 17. stoletja je bil gozd prisojen obema občinama, nedavno pa sta se občini sprli in naj* višje sodišče je prisodilo goro z goz* dom občini Lettere. Ako želite ostati mladi in sveži potem Čitajte velikonočno številko ilustrované tedenske revije »Življenie in svet«, ki izide že jutri. V njej boste našli navodila za najcenejšo pomladitev duha in telesa. Revija »Življenje in svet« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knaf-ljeva ulica 5. Mesečna naročnina samo Din S.—. Posamezne številke dobite po vseh trafikah in stanejo samo Din 2.—. Jngo-Radiator Projektiranje in izdelovanje centralnih kurjav, parnih kuhinj, pralnic ter sanitarnih in sušilnih naprav. Lastnih Friderik HERTLE LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 18. Tel. 34—82. Obed v kotlu Edisonova električna družba v Arnes riki je otvorila novo elektrarno, ki pre« more 160.000 voltov. Stala je 12И miliš jonov dolarjev in ima tri velikanske parne kotle. Po končani gradbi je spre« menilo ravnateljstvo za en večer notra» njost največjega kotla v jedilnico, kjer je proslavilo otvoritev. V vsaki od 3700 cevi v kotlu so prižgali električno luč. na dnu pa je stala za 90 povabljencev pogrnjena miza. Ravnatelj tovarne je pozdravil navzoče s kratkim govorom: »Ko so izdelali naši inženerji načrte za ta kotel in dejali, da bo pol leta poz* neje gotov, nam ni hotel nihče verjeti. Vsi so pravili, da bi bil to prekratek rok /a slično veliko delo. Zdaj smo do* kazali, da so premagale tovarne vse težkoče in dvome. Kotel bi že danes lahko pričel obratovati. Zamudili smo en dan, in sicer nismo zakurili peči že zdai samo zato, da bi imeli vi redko priliko kositi v notranjosti največjega kotla na svetu.« Napačni Colas Mlad Španec, po imenu Fernandez, ie ostavil pred tridesetimi leti svojo ženo, ker se je bil zaljulrl v drugo. Pa bi ušel poizvedbam ostavljenke, je odkupil nekemu beraču v Barceloni njegove papirje. papirje njegove žene in tašče ter se je preseli! v ženevo, kjer je živel kot ugleden meščan pod imenom Colas. S svojo nezakonito ženo je imel več otrok, ki so med tem že odrasli in dobili nove otroke. Zena napačnega Co-lasa je 1. 1917. umrla, njega samega, ki šteje 55 let, pa so sedaj zaprl', ker so slučajno odkrili njegov greh. Ženevske oblasti so v hudi zadregi, kako bi zaključile to staro afero. Ne vedo namreč, da-'li so zakoni njegovih otrok pravno veljavni in kakšen priimek bi morali prav za prav nositi njegovi vnuki. Nova puška Britansko vojno ministrstvo je skic« nilo po uspelem predvajanju, da bo od= kupilo Američanu Pedersenu njegovo novo puško, ki tehta samo 3.80 kg, je samo 1.15 m dolga, a strelja trikrat bolj hitro nego vse dosedanje. Obroč, ki se vtakne v zaklep, vsebuje 10 strelov. Čim so vsi streli oddani, zleti prazni obroč avtomatično ven in odprti zaklep kaže vojaku, da mora puško zopet na* biti. Po kratki vaji so vojaki s Pederses novo puško izstrelili po 50 strelov v mb nuti, dočim je premogla dosedanja Les wisova puška samo 15 strelov C* сл> сл PHILIPSOV spreiemalec št. 2514 Nenadkriljivo jasna reprodukcija — Direkten priključek na električno omrežje Lahko in ostro akordiranje С6ПЭ Din 4500'— PHILIPSOV zvočnik št 2007 za priroden prenos glasbe in govora СеПЭ Din 1450'— „Konec poti" v ljubljanski drami Sherriffova drama .ie v letošnji ljubljanski sezoni druga velika noviteta, ki ji je snov zaieta iz svetovne vojne. Prva je bila »Grob neznanega vojaka«. Ista snov. predestilirana skozi dve različni osebnosti, da se sreča ob istem zaključku. Kar ie zgostil Francoz v drobno izcize-lira.no lirično velcdelo, polmo plemenitega zanosa in razmišljanja, enotno kakor kakšna odrska umetnina iz dobe starih Grkov, se ie pod roko hladnejšega Angleža pretvorilo v šestorieo naturalističnih slik. ki jih dejanje veže le rahlo in k: jim vezoče dejanje niti ni nuino potrebno. Revnal zasleduje v svoji drami določen preobrat v dušah njenih oseb. človek mu ie glavni motiv. vojna bolj Postranski, ki ga uporablja, da prikaže z njegovo pomočjo razvoj nekega dogajanja v človeku. Voina mu je boli predmet razmišljanja nego deiania. Pr: Sherriffu drugače. Tu nastopa vojna v svoii neoosredni oričuiočnosti in ljudje so ii ie podrejen pripomoček, da se sama tem očitneje uveliavi v svoji vsemogočnosti. Sherriff ne filozofira o voini in ne izvaja o njej svojih osebnih miselnih sklepov — tu govori vojna sama z grmenjem svojih topov, s klopotaniem svoii h strojnic. z razmesarjenimi udi svojih žrtev, z mrzlim in smrdljivim ozračjem svoiih za-kopov. s trgajočo prežavostio svoii h odmorov. s svojo grozo, s svojimi ušmi in blatom, s svojim obešenjaškim sarkazmom, s svojo neizbežnostjo. Ideje in zaključke naj si ustvari gledalec sani iz dveh. treh napol izgovorjenih nastavkov misli, iz ce-lokunnega vedenja vseh njenih poedincev. Toda zaključki ne moreio b ti nič drugačni nego pri Revnalu. Tu kakor tam: ne izprosno razkrinkanje voinecra nesmisla in nienega zločinstva — tu kakor tam: raz krinkanie dveh. treh idiotskih fraz o vse-človeški -n plemenski ljubezni za ceno čio veške krvi. o . . . junaštvu. Kai ie junaštvo v vojni? Boli al'manj za krita onemoglost in irroza poedinca pred usodnostjo in neizbežnostjo vojne, groza pred niemo prežavostio in pred zavestjo, da se ii kot noedinec ne moreš upreti. To so njen: iunaki: prva omamlja svojo grozo s Pijanostjo od jutra do večera: drugi bi raiši prenesel, da ga zadene prijateljska krogla kot strahopetca v varnem zakonu nego da bi se moral v položaju ?-e enkrat predati neznosnemu upaniu, da ga bo so vražnikova krogla zgrešila: tretji skuša preglasiti svojo gro7in pred naskokom razposajeno popevko: četrti molč. in «e molče uklania poveliu. da mora stooiti smrti pred obraz: peti — ta se ne boji. ker je komaj prišel na fronto in vojne še srcJoh ne pozna ... To so različni tipi junakov, ki nastonaio v tej dranv in različnost nji h o v ega reagiranja na voino pričuiočnost ie morala izdelati režiia. da bi gledalci zadeli neizeovorjeno besedo o vojni, ki jim jo ie avtor prepustil na pol samim. • Režiser (g. C. Debevec) ie izvedel to nalogo z jasnovidnostjo in naravnostjo, ki ie pripomogla Sherriffovi drami do popolnega uspeha ne samo kot delu. temveč tu di kot odrskemu utelešenju te^ra dela. V vrsti njegovih dosedaniih rež\i pripada -Koncu Poti« če ne prvo. vsai eno naibolj prvih mest. Jasnost režijske zamisli, nujnost vsakeea naimanišeea pripomočka iz zaloge teatrsk'h efektov, ki ga jc uporabil, da iztisne iz dela vse. kar delo more dati ničesar preveč, ničesar premalo, evo, to je Debevčev »Konec ooti«. * In še eno. kar postavlja to režijo med njegove najboljše: zna izbirati ali navdušiti igralca za ulogo. ki mu »o določi, tako da iztisne tudi iz igralca vse. kar zmore ta dati. Mislim, da to ni toliko uspeh prave izbire, kolikor uspeli tega. da igralcu ulogo pravilno razloži in ga zna zanjo navdušit:. Kajti igralce, ki smo jih še pred nedavnim gleda'i samo v ulogah. kakršne »iim ležijo». gledamo danes nastopati s presenetliivim uspehom v ulogah, kakršne jim na videz ne bi »ležale« — in to pomeni. da b jim vendarie ležale, samo prave roke iim ie bilo treba. Pri te.i predstavi ^mo videli n. pr. tri igralce v neooičarn: zasedbi: g. Kralja (Osborne). g. Jana (Raleigh), g. Sancina (v drobni ulogi nemikega vojaka) — vsi trije celi trije novi možie. Menim. da ta ugotovitev nekaj uči. Seveda iih nisem imenoval oo;;ve zato. ker bi bil' ostali nastopajoči oprav".!i svoje ulege z manjšim uspehom. Ce bi чпе! taksne namene, bi moral navesti vsakesa po-sebe: g. Dcbevca kot stotnika Stanhopea. г. Skrbinška kot polkovnika, ag. I.ipaha in Železníka (častnika). kuharja Kaaklerja, Potokarjevega narednika. K. K. SPORT Športni drobiž Savezni kapetan g. Boško Simonovič je dal po tekmi Jugoslavija : Bolgarija uredniku »Politike« naslednjo izjavo: Z igro nisem popolnoma zadovoljen, ker posamezniki, kakor n. pr. Ivkovic in Lončarevič, niso pokazali onega, kar se je od njih pričakovalo. Njuna igra je bila v prvem polčasu slaba. V drugem polčasu sta se nekaj popravila ter je šlo nekaj bolje, ker je tudi ostalo moštvo igralo bolj skupno Popolnoma sem zadovoljeni z igro Marjano-viča in Tirnaniča, ki sta bila v glavnem nosilca vseh napadov. Tudi mladi Gjokič, ki jc prvič igral v državni reprezentanci, me je popolnoma zadovoljil. Nadam se. da bomo sčasoma z njim dobili stalnega reprezentativnega igrača. Ostali naši igrači so se trudili, igrali so z voljo ter izvršili svojo dolžnost. Rezultat je nekoliko visok, toda dobro razpoloženi desni strani naše reprezentance niti boljši nasprotnik ne bi nudil močnejšega odpora. Rezultat je tako visok, ker je naš napad izkoristil vsako ugodno situacijo. — Bolgari so pokazali slabšo igro, kakor smo pričakovali. Igrajo hitro, start jim je oster, požrtvovalni so. dobro streljajo in dobro igrajo z glavo. V tehničnem in taktičnem oziru zaostajajo za našimi. Končno je g. Simonovič še pohvalil sodnika g. Bira, ki je sodil dobro in lepo. — Revanžna tekma se bo vršila 18. junija v Sofiji. Rezultati nedeljskega italijanskeea prvenstva so bili naslednji: Lazio : Modena 4 : 0, Torino : Bologna 1 : 0, Juventus : Alessandria 2 : 1, Livorno : Padova 4 : 3, Genova : Cremona 2:1. Ambrosiana : Milano 2 : 0. Roma : Napoli 1 : 1, Pro Ver-celli : Trieste 6 : 0. Včeraj objavljeni rezultat prvenstvene tekme Grafika : Reka treba popraviti * toliko, da je s 5 : 1 zmagala Grafika in ne Reka. Grazer Atletik Klub v Ljubljani. Za velikonočne praznike igra proti Iliriji amaterski prvak Avstrije Grazer Atletik Klub. GAK je v Ljubljani že znan gost in je že dvakrat igral z Ilirijo ter obakrat zmagal. Lani, ko so se prvič vršile v Avstriji tekme za naslov amaterskega prvaka, je odnesel zmago GAK, ki se ga jc že prej smatralo kot najboljšega zastopnika amaterskega nogometa v Avstriji. Gradčani se baš sedaj vračajo z uspešne turneje po severni Afriki, koder so odigrali šest tekem. Zmagali so v vseh nastopih, akora' no so bili njihovi nasprotniki samo reprezentančni teami posameznih pokrajin ali mest. Po uspelem gostovanju državnega pravaka, čaka Ilirijo najbrž še mnogo težja naloga, kajti igralci, ki sestavljajo moštvo avstrijskega prvaka, so domalega že vsi nastopili opetovano reprezentativno za barve Avstrije in Štajerske. Graški klubi so radi male oddaljenosti v rednih stikih z dunajskimi profesijonalnimi moštvi ter so zaradi tega mnogo pridobili na znanju Posebno GAK, ki je obenem prvak Gradca, se lahko ponaša s svojimi rezultati napram dunajskim klubom. Posamezne uspehe velikonočnih gostov bomo še priobčili. Malo več obzirnosti. Pre ieli smo: Prepričani smo, da ga n; kluba ah športnega funkcionarja, ki nc bi vede! primerno oceniti gladke koiaboracije med nositelji športnega pokreta in javnimi glasili. Zato se nam zdi skoro neverjetno, da je ob priliki tekme Hajduk : Ilirija službujoči organ SK Ilirije na igrišču zabranil dostop k tekmi tukajšnjemu dopisniku beograjskega lista »Sportista«, čeprav se mu je kot tak legitinrral in je imel izkaznioo, izstavljeno po LNPu. Ne dvomimo, da je bil ta incident samo singularen pojav, ki se v bodoče ne bo več ponovil. Službeno iz LHPa. Seja u. o. bo jutri ob 20. v damskem salonu kavarne Emona. Navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna. Sport na Jesenicah. V nedeljo popoldne se je vršila na sokolském igrišču na Jcsen'-cah nogometna tekma med domačima SK. Bratstvo in Svoboda, ki je končala z zmago Svobode v razmerju 5 : 3. Tekma je bila prcccj napeta, v prvem polčasu so bili v premoči igrači Bratstva, toda v drugem polčasu so prišli v formo Svobodaši, med katerimi sta se izkazala kot najboljša igrača vratar Viktor Brun in levi krilcc Čiri! Kuraž. Kot sodnik je fungiral g. Lovro Hu-mer. Prireditev je bila od strani občinstva zelo dobro obiskana. SK Ilirija (nogometna sckcija.) Trening skupine I bo v tem tednu zaradi pred-stoječih tekem z GAK izjemoma samo danes ob 17. oz. za igralce, ki so danes tehtno zadržani, jutri, v četrtek. Skupina IL trenira v četrtek. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob 18. trening za vse igralke. Zglasiti se morajo zlasti vse igralke, ki so stare manj ko 16 let. S seboj je prinesti vso klubovo opremo. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sreda, 16. aprila Ljubljana 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. —• 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — IS.30: Otroški kotiček — lv: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 1930: Francoščina. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek, 17. aprila Ljubljana 19.30: Versko predavanje. — 20: Večer cerkvene glasbe. — 22: Napoved časa in poročila. — Nadaljevanje koncerta. Beograd 12.15: Koncert nabožne glasbe. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22: Poročila. — Zagreb 12.30: Rcprod. glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert iz Ljubljane. — Praga 16.30: Cerkvena glasba. — 19.05: Foerster: »Stabat mater. — 20: Dramski večer. — 22.15: Rcprod. glasba. — Brno 16.30: Popoldanski koncert. — 1-S.35: Glasba za mladino. — 19.05: Ves program iz Prage. — Varšava 17.-45: Popoldanski koncert. — 20.15: Prenos cerkvenega koncerta iz filharmonije. — Duna] 11: Dopoldanski koncert. — 1530: Koncert orkestra. — 20: Cerkvene pesmi. — 20.25: Pasijonski koncert. — 21.30: Haydnov oratorii. — Berlin 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Zborovsko petje. — 20: Oratorii. — 21.15: Dramski večer. — Frankfurt 16: Prenos orkestralnega koncerta. — 19.30: Ves program iz Stuttgaria. — Langenberg 17.30: Koncert komorne glasbe. — 20.10: Oratorii: »Kristus na Oliski gori«. — Mešan glasbeni program. — Stuttgart 16: Prenos orkestralnega koncerta. — 19.30: Koncert solistov. — 20.30: »Misericordias Domini« (solisti, zbor in orkester). — 22: Violinske sonate, — Budimpešta 19.15: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert pevskega zbora. — 17.40: Koncert vojaške godbe. — 1S.30: Prenos iz gledališča: Wagner »Parsifal«. — London 20: Koncert komorne glasbe. — 21.05: Koncert seksteta. — Rim 17.30: Vokalen in instrmentalen koncert. — 21.02: Koncert nabožne glasbe. NOGAVICI Гкиис s Nafbope, naftraџафг, H Emerson Hoagfi: MOŽJE Roman XXXIV. POGLAVJE V odgovor na te besede je vrgel predme nekai, kar je dotlej držal v roki — zvito kožo, na kateri ie bila najina ženitovanjska pogodba. podpisana z mojim imenom in delom njenega imena. »Kaj pomeni to?« je vprašal. »To pomeni to, kar pravi,« sem odvrnil. »Da sva pred Bogom mož in žena, tu in kjerkoli drugje, v zdravju in bolezni, v dobrih in slabili dneh, vse dotlej, dokler jaz ne umrem in ne pride tudi zanjo čas, da jo pokopljete zraven mene; in bova mož in žena pred ljudmi, tu in kjerkoli kakor hitro bo mogoče.« Videl sem, kako mu ie obraz prebledel in kako mu je vzplapolal v očeh brezumen plamen. »To pravite vi, vi — vi, meni, ki vem o vas vse?« Spet sem začutil, kako mi je stisnil srce tisti stari popadek groze in težke vesti. Iznova sem z duhom zagledal svoj greh, tako strašen, kakor da ga ne morem prijeti z rokami. Spomnil sem se tistega. kar ie bila rekla Ellen Meriwetherjeva glede na morebitno starejšo obveznost. Spomnil sem se besede, ki sem jo bil dal drugi, preden setn spoznal njo — svoje častne zaveze, s katero sem se bil zaročil v onem prejšnjem svetu. Videč, da sem uničen v njegovih in njenih očeh. kakor tudi v svojih lastnih, sem se končno brez vse dosedanje ošabnosti obrnil k njemu. »Po vsem tem sklepam, da vam je Gordon Orme pripovedoval o tem.« sem rekel. »Slišali ste o Grace Sheratonovi, ki živi tam pri nas?« Starec jc še boli stisnil ustnice. Naposled me je vprašal: ji to povedali — ali ste to povedali moji hčeri?« ►Ali ste »Pokličite četo, naj nastopi!« sem vzkriknil. »Dajte me ustreliti! Zaslužil sem. Ne, ničesar ji nisem rekel o tem. Imel sem namen, da ji povem —nikoli ne bi bil smel dovoliti, da bi bila podpisala svoje ime, dokler ji nisem povedal. A njena nezgoda jo je oslabila — srce mi ni dalo. da bi bil začel govoriti o tem — tisoč in tisoč razlogov mi je branilo. Da, v tem je moj greh.« Zaničljivo me je pogledal. »Niste vredni, da bi se dotaknili čevlja na nogi moje hčere,« je počasi odvrnil. »A zdaj, ko se je stvar že zgodila in ste jo v to zapletli in spravili ob dobro ime in ste, kakor si predstavljam, na kai vem kak divji način omrežili njene čute — nu, kakopak, zdai je treba iti do konca. Tako mi Boga, gospod, kakor hitro pridemo v Laramie, se poročite z dekletom. A takoj po obredu odidete in nikoli več, nikoli več ne boste videli njenega obličja. Predobra je za vas, toda v kolikor morete biti vi dobri zanjo, vas bom porabil. Sedei sem, sklonil glavo med dlani in se zamislil. Zahteval je, naj storim to, kar je bila moja najbolj vroča želja v življenju. Obenem pa je hotel, naj sam končam svojo norost. Naposled sem mu rekel: »Poveljnik Meriwether, če bj ji to kai koristilo, bi dal zanjo življenje. Ali njen oče mi ne more ukazati ne kdai ne kje naj bo najina poroka, niti mi ne more zapovedati, kdai naj zapustim svoje mesto ob Stranj žene, ki mi je soproga. Ne uklonim se ukazom nobenega človeka na svetu.« »Tedaj se branite storiii to. kar ste nameravali? Gospod, to vas kaže takega, kakršni ste! Vaš namen je bil, da bi tukaj živeli z njo. drugod pa ne bi bili nikjer priklenjeni nanjo!« »To ni resnica!« sem vzkliknil z brezumnim gnevom. »Nameraval sem ji pojasniti svojo slabost in ji povedati, kako sem prevari! samega sebe in s seboj vred tudi njo. Vsaj zdaj hočem to storiti.« »Ce tako napravite, vas bo zavrgla na vekomaj; nikoli več vas ne bo pogledala!« »To vem, a zgoditi se mora. Porabiti moram vsako možnost, ki mi še ostane.« »Vaše možnosti sta samo dve:ali bo dobro ime moje hčerke uničeno po vsej deželi, med vso vojsko, ki jo pozna in ljubi — ali pa ji bo počilo srce. Vidite, gospod Cowles, to ste prinesli v mojo rodbino.« »Da, to sem prinesel vanjo.« sem počasi odvrnil. »Nu, za kaj se tedaj odločite?« me je vprašal. »Za to, da ji zlomim srce!« sem odvrnil. »To bo vsaj pravično. Pot, ki io vidim, je samo ena — in ta vodi naravnost« Hladno se je nasmehnil pod sivimi brki in trpko dejal: »Res krasno od vas! Ellen!« je zaklical. »Ellen, takoj pojdi semkaj!« Prišla je počasi, opiraje se na svojo bergljico. Skozi rja vino njenega obraza je silila nežna rdečica. Dokler bom živ ne bom pozabil njene podobe, kako je stala pred nama. In prav tako ne bom nikoli pozabil izpreinembe, ki se je zgodila z njo, ko je videla, da stojiva molče in jj strmo gledava naproti. Nato ie pristopila, vredna pomilovanja v svojih cunjah, krasna v svojem devištvu. plemenita v svoji vzvišenosti nad surovo okolico, ki jo je obdajala. Položila je ročico na očetovo ramo in s prstom pokazala na kožni zvitek, ki je ležal pred nama na tleh. Ljubil sem jo. o, kako sem jo takrat ljubil! »Podpisala sem to. oče!« ie nežno izpregovorila. »Podpisovala sem črko za črko, vsak teden eno. Bila sva zaročena — nič drugega. A sklenila sem. da se z gospodom Gowlesom poročim, bodi tu, bodi kje drugje. Obljubila sem mu to iz svoje proste volje. Bil je mož in gentleman, oče. Ljubim ga.« Slišal sem stok, ki se mu je iztrga! iz prs. Ellen je odskočila od njega. »Kai je?« je rekla. Njena stara ognjevita nrav je spet udarila na dan. »Kaj!« ie vzkliknila. »Upiraš se mi? Braniš mi? Da veš. zdaj se podpišem z vsem svojim imenom — dokončati hočem, kar sem pričela — in dam se mu — dam se mu ...« Iskala je po tleh, češ, s čim bi mogla pisati. »Pravim ti. doslej nisem bila njegova, a bom, oče — kadarkoli se mi bo zdelo — in kadarkoli bom hotela — zdajle, še drevi, če se tako odločim — za zmerom. Storil je zame vse — verujem mu — vem, da je poštenjak in da —« Glas se ji je zlomil, ko mi je pogledala v obraz. Iz škofje Loke §1— Pridige. V čast škofjeloški duhovščini moramo priznati, da so imele pridige doslej vedno značaj strpnosti in mirnega pomirljivega sožitja med meščani. 2al moramo ugotoviti tudi to, da se od gotove .strani skuša v poslednjem času vzeti pridigam tak značaj. Želeli bi, da sc tako veri škodljivo početje opusti. šl— Stavbna in druga dela. V poslednjih tednih je Skorja Loka z obsežno okolro enaka mravljišču, kier se na vseh koncih in krajih popravlja, preurejiuie in zida. Elektrarna d. d. je demontirala na Studencu električni transformator, ki sa nadomešča oni za mestno klavnico. Stari transformator nai se še podere, da ne bodo zijale gole stene v zrak. Na Spodnjem trsu ie p rebelii in izvršil manjše adapta-c ie na svoji stavbi g. Franc Koman. Trgovka ga. Marija Košeninova ie vdelala seda i vsa okna in napravila pred hišo ličen trotoar. Gosp. Matevž Ziherl adaptira na dvorišču kegljišče. Uredita se strop in !a. izmenjala se bodo okna. Trgovec Žigom naredi svoji vrtni parceli nov zid. Obsežnejša popravila so se naredila na parceli odvetnika g. dr. Jerate. Zgradila se ie škarpa, postavil nov plot in meja ogradila. Prebeljena je hiša g. Matevža Berčiča v Stari Loki. Hiša mehanika gosp. Paul'usa Leopolda ie omefaha v notranjosti. Izdelane so sobe, veža, kuhinja in hramba. Z gradbo Pokor no ve stavbe hite. Kletni stropi so gotovi. Stavbo ameriškega gradbenega sistema si ie postavil g. Valentin Pečnik. Novo hišo si gradi kmetski gospodar g. Žan Jožef v Žabnici. _ Pod spreho je že Mrakova stavba v Starem dvoru. Obsežno, se adaptira cerkev v Žabnici. Podobar g. Вил z Vrhnike je pozlatil svetnike in bo oskrbel za vso ostalo po-zlatitev v cerkvi. Oltarji bodo v barvah kraškega marmorja. Notranjščina cerkve je v spodnjem pasu prebeljena. Tudi sicer se svetišče adaptira. Vaščani mislijo tudi na nove orgle. Dohodi k cerkvi so obnov- ljeni. Z Jesenic s_ Smrtna kosa. Tri svoji hčeri ge. Ja-vurski na Savi, pri kateri se je te dni mudi! n t obisku, je umrl v soboto v 69. letu gospod Josip Marčan, posestnik in klepar na Ни j ah pri Kranju. Pokojni je zelo rad prihajal v naše kraje, saj ima tu na Jesenicah P -očene 3 hčere, na Bledu pa sina Jožefa, znanega sokolskega dclavca in bivšega načelnika Sokola v Tržiču, Splitu in Mariboru. Bodi pokojnemu ohranjen časten sponi in. ostalim pa naše sožalje! s— .Vova Ciril-Metodova podiužnica. V soboto zvečer se ie vršil v lokalu g. Ocep-ki na Hrušici pri Jesenicah ustanovni občni zbor Ciril Metodove podružnice za Hru-šico. Ustanovni občni zbor je bil prav lepo obiskan. Prvič je pri tej priliki javno nastopila hrušiška godba na pihala. V lepih besedah je g. Napokoj orisal namen ustanovitve podružnice, ki si je vzela za smoter oživotvorjenje prepotrebnega otroškega vrtca v tej veliki vasi. Pripravljalni odbor je že napravil na pristojnih mestih vise potrebne korake, da se dobijo primerni prostori za nastanitev vrtca in učne moči. V imenu osrednje družbe je pozdravi! navzoče zborovalce g. Stane Boka! v zelo lepih besedah in želel podružnici pri njenem delu veliko uspehov. Izvoljen je nasledili upravni odbor: g, Ivan Napokoj. predsednik, Matija Kobentar, podpredsednik. Joško Bizjak, tajnik, Anton Zima. blagajnik. Iz Tržiča č— Skrivnostne kupčije s peresi »Reform«. Okrog božiča lanskega leta se je po naših krajih zglaša! elegantno oblečeni trgovski potnik, ki se .je vozil v lepi limuzini. Najprej se je oglasil povsod pri šolskih upraviteljstvih, kjer se je izkazal z nekakim papirjem in potrdilom od ministrstva. da se bodo z novim letom 1930 uvedla za vse šo!e nova tako zvana peresa »Reform«. Pokazal je tudi naročilno knjigo, kjer so bila naročila skoro vseh šolskih vodstev od Ljubljane pa do skrajnega kota Gorenjske. Nova peresa naj so po njegovem zatrdilu večna in stane pero 5.50 Din. V dobri veri. da so njegovi papirji v redu, so naročila vodstva šol pri svojih trgovcih za svoje šo'e r>r:hližno izračunano število res. ki naj bi jih trgovec prodajal učencem. Trgovci so se kajpak tudi zanesli na šole in naročili peresa. Tako je tržiški trgovec g. Globočnik Franc naročil 1000 peres. vtaknil v to kupčijo lep denar in sedaj čaka zastonj mladih kupovaleev. Od šolskih oblastev ni in ni odloka, s katerim naj bi se uvedla peresa »Reform«. Kolikor vemo, je več trgovcev na Gorenjskem in tudi v Ljubljani kupilo veliko množino teh peres, ki jih sedaj nihče ne kupuje. Kako se bo zadeva razvijala, bomo še poročali. Iz Zagorja z— Zagorska kmetijska šola, ki se je zaključila v nedeljo dopoldne je v treh letih svojega obstoja pokazala velike in vsestranske uspehe. Ko je župan Grčar kot predsednik šolskega odbora pozdravil vse udeležence slovesnega šolskega zaključka, je šolski upravitelj g. Levstik, ki vodi kmetijsko šolo, v daljšem govoru orisa pokret za kmetijsko strokovno izobrazbo, ki se je pričel že pred 30. leti, a se takrat ni mogel uveljaviti. V naši kmetijski šoli. ki je bila ustanovljena pred tremi leti sc predavali gg. dr. Zarnik, živinozdravnik Dev, Ašič ter učitelji Kolene, Kopriva in Klun. Po govoru so se pod vodstvom razrednika g. Kolcnca vršili izpiti iz sadjereje, živinoreje in iz drugih panog kmetijstva. Izpiti so kazali najlepše uspehe. Tudi pismene naloge iz računovodstva in raznovrstnega spisja so bile dobre. Izpite je polagalo 23 obiskovalcev, katerim so se takoj razdelila tudi spričevala. V imenu učencev se je zahvalil tovariš Lavtar vsem predavateljem za pridobljeno izobrazbo. Ob zaključku je še učitelj g. Kolene pozval svoje bivše učence, naj bodo svojim stanovskim tovarišem za vzgled, in se zahvalil vsem podpornikom Ko se je določil dan za j>oučni izlet v Raj-henburg in Krško, je bilo zaključeno lepo zborovanje na šoli, ki tako dobro služi v korist kmetskemu sloju in državi. z— Težka nesreča devetletnega dečka. V soboto se je dogodila na Izlakah nesreča, ki je ondotno prebivalstvo hudo pretresla. Iz šole se je vračal 91ctni Andrejček. sinček župana in trgovca g. Rudolfa Zupančiča iz Kolovrata. Ustavil se je pri nekem vozniku, ki je bil iz domačega kraja, da bi se peljal z njim domov. Vajen domačih konj se je preveč približal konjem, pa ga je konj nenadoma udaril s kopitom v glavo, in mu prebil lobanjo. Onesveščencga so prinesli v bližnjo hišo, ter poslali po zdravnika. Zdravnik gosp. dr. Grum je konsta-tiral težko poškodbo prebitje lobanje in pretresenje možgan. Zašil in obvezal je glavo, izključno pa ni. da bo deček podlegel poškodbi. z— Na razvalinah življenja. V nedeljo zvečer je zabodel 19!etni sin svojega očeta. delavca Jos. Godilarja z možem v roko ter mu přeřezal žile. da je moral v ljubljansko bolnico. Godlar, ki je doma iz brežiškega okraja, se je seznami v Gorici, kjer je služboval kot dimnikarski pomočnik, s svojo sedanjo ženo, katero je poročil. Moral je iti v vojno, po vojni pa je bil zaposlen kot strelni mojster pri neki tukajšnji apnenici. V družini pa ni vladalo soglasje, prihajale so razne pritožbe na oblasti,, ppsebno v moralnem o žiru. Lansko leto je mož zapustil svojo družino, ter se na zimo vrnil in je sedaj delal pri Dukiču Stanovanja in hrane ni ime! ves čas, šele zadnje tri tedne je stanoval pri svoj'i družini. V nedeljo so se sporekli med sabo. ker jc mož zahteval večerjo. Žena, hčerka in sin so navalili na njega, ga davili in po stopnicah vlekli. Ko se .ic branil, mu je sin zasadil nož v roko. Ljudstvo obsoja dogodek in je edino v tem, da so drugi več krivi, kot mož. Iz Ljutomera lj— Stavbena delavnost je letos v našem mestu še zelo slaba in tOfebnc^a naznanila žalostni javljamo tužno vest, da nam je danes preminul naš najboljši oče, stari oče in tast, gospod Josip Dollar dolgoletni mestni župan v Črnomlju, načelnik okrajnega cestnega odbora, posestnik in trgovec, po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. !etu svoje starosti. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil dne 16. aprila 1930 ob 16. iz liše žalosti na pokopališče v Vojni vasi. Črnomelj, dne 15. aprila 1930. žalujoči ostali. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek .Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.' Telefonske številke: 2492. 3492 da ae mu pistje po pošti naslov l߀dor hoče aH ßaßo drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloži v xnamßah ® _ _ sicer ne bo prejel odgovora / JZJr S 3S CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. U842. Tla&tovi maCtft oqía&ov ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v prvo Plačilni vrstfn in ko: i-kten do- iu mesto v boteln. »Belic v u e« v Ljub-1 ani. 1.-.174 Л eč čevljarskih pomočnikov „...... V Mikin V- v,,i 20 nad Lj ubija 110. 15131 Katera starejša natakarica Strugarja za les in vajenca F- K"kna, KoV „■;[., s 14870 Trg. pomočnike . r ,. tu1 'c s kaV- oz.ronia. P1'-1 - ■ - -1- ■ ° , • <-i o od 10.00« D n cl:l-jp "memo za trgovino me-Pov.uuhe z Kuharico arejso takoj sprejme j ud. staniea Slov. Bistriva 15209 Revno dekle sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji takoj kot postrežni-;■•!. Xas'ov v oglasnem oddelku Jutra:. 152-55 Iščem sopotnika za vso Slovenije. Manu-fakturisti ne pridejo v po-;ií:v. Ponudbe na oglasni oddelek ».Tnt.-ac pod šifro »Avto-Hmuziua«. 15114 Trgovski potnik z dolgoletno prakso, išče namektirve. Gre tudi kot poslovodja. Kavcija na raz-polago Ponudbe na podružnico .Jntra« v Celju pod značko »10.004«. 15265 ^ЈјЈљГ^Л * Л «-p: ејш šanr; c-l l -Ol' BKtvedbo »Dobra sluzi lutra: pod š;fn> 1 i í G0 Stavbnega ključavničar. pomočnika . -etneira. mlaišega in ne-«v-nč-a si' cjinem takoj \ ,5'ov pove o-'lasni odde-ielc"»Ju:*a«. " Prodajalko dobro izin.Vuo V mauufak-.„,.,.: - o - j n- m za i o l> '-'-e na os a», ki; -.Pria i11 * 1 »105 '. Raznašalke kruha za nedelje popoldne eprej-:!:■■ hotel -BeHevuoc. 15175 Strojepisko r. rfektno v slov. in -nemščini, iščem za nekaj ur dnevno. Podrobne ponudbe na cglasni oddelek »Jutrac pod »Tehnična pisarna--. 11737 Dober predmet nudim g-o,-podom in gospo-tiičtvm." kateri obiskujejo privatno stranke Prospekt Din 3. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju r-od šifro : Predmeti. 14473 Podjeten trgovec IT ~ I ..;.-, - i :■• moženjem. vati. Dopise na podružnico »Jutrac 'v Mariboru pod »V 'i:a TI -č lbs;-- 147Ü8 Kontoristko . t. i •';• on z-orki-m «•'••v. •o služI» J' . Lami in. Z, skki. 1-5271 Strojepisko s znanjem elov. in nemškega jezika ter obeh ste-sjOprafij sprejmem takoj — Na-lov v oglasnem oddelki »Jut-a:. 15259 Kot poduradnik a" skladiščnik išče službo 28-lctui mladenič. Referenco na razpolago Ponudbe na Oglasni oddelek »Jutrac pod »Izurjen«. 15133 Učenka k; je dovršPa 2 razrc-da meščanske šole к dobrim uspehom, stara 15 let. želi vstopiti v trgovino. — Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veselje do trgovine--. " 15003 Prodajalka mlada, s sedemletno prakso, z dežele, išče za takoj ali nozneje službo v mestu ali ii a deželi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »Poštena in agil i-.a 3280 . Pomagala bi tudi pri drugih hišnih delili. 1520' V. Th. Rctman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa 41. Tedaj .ie priplula ladja! Doktor je zakleti ч1 vrv in se ni dolgo pomišljal; zadrgnil ři ie vrv okoli telesa in 7. vel kim naporom" šo sa zvlekli gor. Že je stal na mostu vopihaje kakor kovaški meh. Сги je bil' kakor dimnikar in prekajen. da boli ni moči!__ Deklica stara 16 let, sirota brez staršev, pridna in poštena, s 5 razr. ljudske šole, te želi izučiti kake obrti — kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Naslov pove oglasni oddelek : Jutra«. 15191 Mesarski pomočnik mlad in priden išče dela. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 15208 Gospodična iz boljšo rodbine, ki ljubi otroke in zna šivati, gre v pomoč gospodinji — najraje v okolico Ljulviane. Nastopi lahko takoj. Javiti na oglas oddelek »Jutrac pod šifro »Poštena 20.. 15225 Gospodična iz boljše hiše. s 4 1. obrtne šole, želi (najraje v okolici Ljubljane) vstopiti v pomoč šivilji. Po možnosti s hrano in stanovanjem v hiši. Nastopi takoj. Cenj. dopise aa. oglasni oddelek :Jutrac pod šifro »Marljiva 20c. 13226 Delovodja verziran v lesni industriji, izdelovanju parket itd- išče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek ».Tutra« pod šifro »Siguren 10 . 15239 Brivski pomočnik prvovrsten delavec želi mesta v Ljubljani. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutrac pod šifro »Prvovrsten«. 15202 Kn.iigovodka (saldokontistka) z večletno r. rakso. želi premeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Vestna uradnica«. 15236 Brivski pomočnik dober delavec, mlajši, vešč nekoliko onduliranja, išče mesto za takoj. — Stjepan Varga. Ljubljana. Sv. 14 tra cesta 11 1Ö257 Kleparski in kotlar. pomočnik iščo službo. Naslov pri podružnici »Jutrac v Mariboru 15266 Puhasto perje kg po 3S Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem 6:sV bcio gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg pa 300 Din L. В ozovič Zagreb. Ilica štev 82 — Kemična čistilnica ретја. Vrtno gugaluico ugodno proda hotel »Belle-vuec v Ljubljani. 15173 Voz s sodom na 2 kolesih, za konja, ugodno proda hotel »Bclle-vuec v Ljubljani. 15172 Železna postelja zložljiva, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 15151 2 okni dobro ohranjeni, široki 285 cm, visok: 340 cm in 2 okni široki 2S5 cm in visoki 224 cm, po nizki ceni proda Fran Krjavcc, Wolfova 12. 15082 Prodaja raznih vozov: Eno- in dvovprežni na vzmeti, za prevažanje gramoza lahek enovprežen na lestve, lep koleselj Linške tipe. Močan plug. 20 kom. samokoinic, 25 komadov kompl. držajev za vodnjak (Rrunnengeläute) — Vsa v to stroko sipadoječa dela izvršujem točno in ceneno. Maribor. Tržaška cesta 8. 14150 Mizarski skobelnik dobro ohranjen proda Mrovlie, Vič 19 pri Ljubljani. * '5216 Zložljiva omara in plinski štedilnik naorodaj na Gallusovem nabrežju 9. 15318 Vino belo štajersko po 10 Din in razna druga ipristna vina po znižani ceni za velikonočne praznike toči Kaline, restavracija. Selo-Moste. 14717 Odpadke od žage hrastovo ali jelkove nudimo vezane po 1200 Din m nevezane po Din 1000 za kg 10.000 fco. vagon Črnomelj. Zora d. z o. z., Črnomelj. 15109 ■*-. -. ^ГФГ- hi. ?:, .r-.i.i -■•'f-S».-. • , • A'S, .• >">-. •'..-Ar » ."'.'. .r .. ■ T-'*. :. ,v .r . " rtvv.- - ■■ .• • л - V fievem me&tu Ljubljanska cesta št. 42 in na dJeóetticaň pri kolodvoru št. 100 bo izšla, kakor vedno, žc zato odpade nedeljska številka Opozarjamo na to vse inserente ter naročnike malih oglasov in jih prosimo, da naroče male oglase za Velikonočno „Jutro"' čim prej Oglasni oddeleíě u@utrau V-... .vj.. -о-- 't^i'Vy.-«.--* ü- Zidan štedilnik levi. malo rabljen, brez ob-zidnih ploščic poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra s. 15230 Savba v mestnem okraju, za, sta novanje preu-redljiva, z vrtom na.prodaj. — Izve se v Levčevi ulici 11. 15256 Izložbena okna r.oceni proda Pevalek, Židovska ulica 6. 15246 Žensko kolo in otroški voziček dobro ohranjeno poceni naprodaj lieber 7. 15261 Bianchi avto 2-1 k. s. О П. V., 4 sedežen, odprt, 2 kompl. rezervna kolesa, v stanju kakor nov. ugodno na prodaj Pojasnila dajo Camernik, Ljubljana, Dttnaj-ka e. 36. 14960 »Ford« avto tipe 1926, pcltovorni, v brezhibnem stanju poceni prodam. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Ford«. 14826 MotOrno kolo »Puch« 220. voženo 800 km v brezhibnem stanju, radi nabave avtomobila poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« poJ šifro Puch 220«. 14825 Motorno kolo s prikolico ali brez kupim. Ponudbe я opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Velika noče. 14817 Poltovorni avto znamke »Loreley«. dobro ohranjen poceni naprodaj. Na cgled v Slomškovi ulici t. C. 15220 Osebni avto Fiat z novo pnevmatiko in plačano takse, v dobrem stanju, v ptujskem srezu po ugodni ceni naprodaj. Na-lov pove ogla-sni oddelek Jutra«. 15149 Motorno kolo ■s prikolico, 500 с cm N. S. II.. 8000 km voženo, dobro ohranjeno proda A. Wolf. urar, Brežice. 15192 «Ford« lufcsus in tovorni vozovi, novi in stari modeli, generalno repa ri rani. v dobrem stanju poceni naprodaj. — Avtodelavnica Adamovich. Maribor. Tržaška S. 14766 Dve moški kolesi poceni naprodaj v garderobi pri Figovcu. 15147 Moško kolo prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutrac. 15241 Novo moško kolo znamke »Peugeot« poceni prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 15243 Moško kolo no nizki ceni prodam. Го-izve te v točilnici hotela »Sion«. 15254 Kot družabnik bj vstopil v obstoječe ali osnovajoče se podjetje, z ali brez aktivnega sodelovanja iti kapitalom cd 100 do 300.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Organisators. 14S87 Industrij, podjetje v Sloveniji, rentabilno in brez konkurence išče družabnika s kapitalom najmanj 1.000.000 Din. Disk r etil est. strogo zajamčena! Ponudbe u-a oglasni oddelek »Jutra «pod šifro »Moderno podjetje«. 15235 Kot tihi družabnik z osebno pravico pristopim h kapitalistu radi otvoritve poljubnega obrata Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Tihi družabnik«. 15270 Nameravate zidati? Nudim nepristranska ekonomična pojasnila. načrte. skice, proračune in nadzorstva. Ponudbe pod: »Inženjer Arhitekt« na oglas oddelek »Jutra«. 84 Hišo na Bledu majhno, enostanovanjsko. 10 minut od kolodvora г vrtom poceni proda M Jan. kovač. Bled 2. — Z malimi stroški se lahko napravi še eno stanovanje Elektrika in vodovod v hiši Triprav-no za vsakega majhnega obrtnika ali dclavca. 14388 Enonadstropna hiša z dobro vpeljano mesarijo in stanovanjem 4 sob, verande, pralnice, sušilnice, delavnice na elektr. pogon, hlevom ter šupo za v-ozo-ve. v sredini Ljubljane radi bolezni ugodno naprodaj Vprašati v Kealitetni pisarni društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Sale.ndro-va 6. Proda se tudi 4 orale velik travnik v Mestnem logu. 15224 posredovalnica Ivan Dražil Ljubljana, Frančiškanska 8. Nakup in prodaja posestev, hiš. vil, zemljišč, premičnin ter uprava hiš. — Pojasnila brezplačno. 15247 Trgovski lokal s skladiščem in dvoriščem na Sv. Petra cesti št. 81 oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »K. P.« 15223 Industrijski tir 40 m. z enim vozičkom za les rabim. — Najnižje ponudbe na naslov: M. Pan-n-ere. Bled II. vila Mira. -4686 Orehov les okrogel, od 35 cm navzgor kupuje R. Schenk, Sušak. 15074 Hrastov les popo'noma suli. nerezan ter najmanje pred 10 leti posekan kupimo. Ponudbe na ■oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »T. S. L.« 15196 Hrastove irize vsako količino in vseh dimenzij proti takojšnjemu ■t-lačilu išče so!ventna firma Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Križec. Ponudbe brez navedbe cene so brezpredmetne. 15199 Predležje k repate-mu kladivu fSchwanzhammer) kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Vorgelege«. 3~-43 Gostilno vzamem v najem eventuel-no tudi na račun Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra gostilne 50«. 240 Osebno pravico dam v n ai j e m pod z( o ugodnimi pogoji Ponu pe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro >Os .bua pravica«. 15239 Gostilno ali restavracija vzame v najem aii r.a račun v prometnem kraju upokojen drž. uradnik. Dopiso na oglas oddelek »Jutrac pod šifro »Prometna gostilnac. 15112 Gostilno na .prometnem kraju v Ljubljani oddam s 1. majem ali takoj v najem. Za prevzeti je tudi inventa: ir. zalogo vina. Cenj. reflektanti naj pošljejo pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gostiina«. 15240 Trgovino mešanega blaga, dobro vpeljano, event. lokal s stanovanjem. pripraven Z3 trgovino vzamem takoj v najem. Ponudbe na podružnico ».Tutra« v Celju pod šifro »Agilen trgovec«. 15264 Krasno stanovanje 4 sob in pritiklin, v centru mesta o d dom s l. majem. Ponudbe na oglas, oddele1: »Jutrac pod značko »Celo nadstropje«. 1515-1 Dvosobno stanovanje za 1. maj išče solidna stranka dveh oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. V. 1930« 14637 Stanovanje dvo- ali tr:sobno. s pritiklinami iščem za i. maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Kulturni delavec«. 14638 Stanovanje 2—3 sob in pritiklin. v bližini tovarne Saturnus v Mostah iščem za takoj. — Pcnudbo na Oglas, oddelek »Jutra« pou »Trije člani«. 15127 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam e 1. majem. Istotam oddam solidnemu gospodu opremljeno sobo Florijanska ulica St. 31Д. 15203 Stanovanje 1 ali 2 sob, v ceni 500—600 Din. iščem v mestu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Hčerka -ln matic. 152-19 Sobo in kuhinjo oddam stranki brez otro'k v Zeleni jami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15274 Ura zapestnica se je našla. Dobi se jo v Kolodvorski ulici štev. 2.5. 15212 Ročna torbica v kateri se je nahajala listnica z manjšo vsoto denarja. nekaj fotografijami, poročnim prstanom, ključem vežuih -erat in druge 1111-lenkosti. se je izgubila v ponedeljek opoldne. Poštenega najditelja prosim, da navedene predmete izroči v oglasnem oddelku »Jutra«, ker so isti najlejiši spomin na njeno pokojno mater. — Denar pa ei lahko obdrži. 15273 Orremljeno sobo lep' . v bližini banske upravo takoj odda. m boljšemu scdidncinti gospodu. Vprašati na Groharjevi cesti št. 7. 15221 Sobo v centru mesta oddani gospodu s 1. majeir. Na-lov v oglasnem oddelku Ju'ra: 15251 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Eno ali dve sobi prazni ali opremljeni, event s brane oddam Kopalnica in klavir na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15233 Brezplačno stanovanje nudim poštenemu dekletu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15237 Majhno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 15250 Trgovec točen, fct let star. marljiv ш simpatičen želi spoznati iamo kateri so trdote življenja znane ic katera poseduje slično samostojno obrt. Cenj dopise pod »Nov dom« na oglasni oddelek »Jutra«. 14932 Nikar ne pišite pisem na ožganem papirju! To napravi zelo slab utis! Pustite raje kajenje, ki šsoduje na zdravju, denarju in ugledu! Uporabljajte Nikoprost, ki stane samo 56 Din, pa boste tudi Vi postali nekadilec! Jcsio Lin-dič, Ljubljana, Komenskega ulica 17/b. 72 Mladenič trgovsko izobražen, iz najboljše hiše, želi spoznati gospodično, ki ima veselje do planin, v svrhe izletov. Ponudbe na oglas, oddelek »Julra« pod šifro »Majnik-. 15238 Starejši posestnik ш industrijalec želi znanja z gospodično, vdovo ali ženo. ki ni imela otrok, s premoženjem Ponudbe na oglas, oddelek :Jutra« pod značko »Ljubiteljica otrok« 15228 Banjaluka 333 Ako niste bili Vi sami. je bil to kak šaljivec. Zadel jo dobro. — Obžalujem, da zadnjič nisem ustregel. — Iskreno pozdrave. 15056 Samostojna trgovka želi resnega znanja s starejšim premožnim gospodom, kateri bi bil pripravljen posoditi 100.000 Din, v svrho povečanja obrata. Možitev ni izključena. Cenj. neanonimne dopisr se prosi na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Promet 99c. 15252 Kontoristinja 10 Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra- ' 15262 Trgovec v Ljubljani, se želi poročiti s premožno gospodično ali vdovo srednjih let Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod šifro »Ta most zaiamčona«. 14877 Radi ženitve se želi seznaniti 40 let star mesar z gospodično s premoženjem ali vdovo a posestvom in gostilno. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesarc. 15245 'IILLZIL nI »0 dfliiiiffbrfWlftiil Klavirji in planini evetovnih tvrdk po znižanih cenab vedno v zalogi. Oddajem zelo ugodno na mesečne obroke! Vsa popravila in uglaševanje strokovno in po zmernih cenah. M. Kopaš, Celje 14903 Pianino novo salonsko garnifuro iz mahagonija in smvrna preprogo (4X3) proda Dobrajc. Maribor, Frančiškanska ulica 2L 15184 Več pletil. strojev dobro ohranjenih poceni prodam. Naslov povo ogi. oddelek »Jutra«. 14815 Motor na Surovo olje 10—12 HP iščem v najem za. 6 mesecev, event. kupim Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Motor 10—12c. 15211 Šivalni stroj rabljen in malo rabljeno k o ki po zelo nizki ceni prodam. Ogledati med 10. in 14. uro v Novem Vod-matu, Društvena ulica 28. 15234 Tiskarski stroj 40 X 50 in drug inventar za majhno tiskarno naprodaj v Ljubljani. Vel. čolnarska 19, dvori&Če. 15258 Če nujno potrebuješ slike za legitimacije jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Smuc. Ljubljana Wolfova ulica 12. 242 Svilene klobuke in slamnike nudi v veliki izberi salon »La Femme Chic« Seien bu-gova 6/1. Preoblikovanje 28 Din 14733 Preproge popravlja strokovnjakinja. »Teheran«, oriientalni salon v Ljubljani. Sv. Petra cesta 44 14520 Čevlje kemično barva s strojem iL Trebar, Ljubljana. Sv Petra cesta 6. 15214 Poletna shramba kožuhovin. plaščev obenem najskrbnejše čiščenje, renoviranje in popravila istih — med čaaom sliramb6 po znižanih cenah Plačljivo šel» pri prevzemu v jeseni. L. Rot. krznarstve Ljubljana. Mcstui trg št 9. 55S0 Ribolov Drtišča pri Moravčah bo na dražbi dne 23. aprila ob 10. uri dopoldne pri eres' em poglavarstvu v Kamniku. 15210 Izjava Obžalujem, da sem obdolžila tatvine 220 Din gosp. Leona Makove? iz Most, ki sem ga dala v torek. S. t. m. pomotoma aretirati. — Pepca Pavšič. uslužbenka na Sv. Petra cesti štev. 40. 15272 Konc. elektrotehnik IVAN ČERNE Sv. Petra nasip 53, izvršuje vsa v elektrotehniško stroko spadajoča dela. Zahtevajte proračune! — Domača izdelovalnica svilenih senčnikov po nizkih cenah v raznih oblikah in velikostih. 5883 dovtat! NovmU Železna služlnska В rožo vič« patent postelja zlo£ Siva, s tapeciranim ma-racom. zelo praktična za vsaka hišo. hotele prenočišča, nočne službe in za potujoče oseba stane Din. 450.— RaspošUjam po pošt nem povzetlu. 'Z6ílcA VjO'lKi Lesen» patent posteffa jložliiva, s tapeciranim madracom, tele prak* učna sune Oin 2SÜ — LcžaHca ta sunčanje — (Líe* íestuhl) najnovije vreti sU-Pe Oin. ISO— Ležalne stole ä Din 140,— po povzetju Din 150.— *MNI£E (matrace), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega doma L. SROZOTX0. Jagreb, Ilica 82. i ---- j Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »CLAVEN« je mast V Dobite v lekarnah, droge fijah ali naravnost Iz tvor fiice ia glavnega skladišča M. Hnmk lekarnar — S i s a k številk ilustrirane я- " >:a „Žena in dom" lahko razpošljemo na cgled Gospe in gospodične, sporočile z dopisnico 5voj naslov upravi v Ljubljani, Prule št. 11. Velika zaloga fgotoi Hm ћ cbleh za gospode in po meri pri F. KRAŠKOVIC, Stari trg Velika izbera v dežnih plaščih! Solidne cene! 5504 Pro€ia se kompletna električna n za visoko napetost. 2 briketni preši z bobnjem za sušenje materijala, 2 kotla Steinmüller 202 qm. Informacije daje Jub tovarna barv, d. z o. z.. Dol pri Ljubljani. Vabilo k Posojilnice v Ribnici, r. z. z o* z« za 42. upravno leto 1929, ki se vrši četrtek, dne 24. aprila 1930, ob 2. uri popoldne v zadruž. pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo in odobritev računa za leto 1929. 2. Volitev načelništva in računskih pregledovalcev za leto 1930. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru eno uro pozneje. Ta občni zbor sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih deležev. 5877 Načelništvo. t občine Ljubljan«- Tvrdka STEGU IN DRUG naznanja, da je njen vestni uslužbenec, gospod Josip Kikinday elektromehanik dne 14. t. m. nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 16. aprila t. L, ob 4. uri popoldne izpred kapelice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. aprila 1930. 5878 te L t-J Urejuj Dav*** KavVa. Izdaja ä konzorcij »Jutra« Adol! КМш, Za Na^iis tiskarno d, d. kol tiskarnarja Franc Jezeršek. Za jpw^n; de! íe odcww>ren Alojzái Nevale. Vsi v Ljubljani.