/
PROLETAREC if OIL AV SKI LIS T ZA MISLECE ClTATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2080.
AlAalrf
it t «1
CHICAGO 17, ILL., 20. AVUSTA (August 20), 1947.
Published Weekly at 9S01 B. Lawndsls Are.

LETO—VOL. XHt
Visoki tarifi ne protektirajo nikogar, pa* pa la visok iivljenski
standard v vsaki deieli. *
Preporod Romun vzlic porazu in vojnih posledic
Režim Petra Groze v tesnem sodelovanju s Sovj. unijo. - Razdelitev velikih po9eetev med kmete. - Socializacija industrije
V Romuniji, ki je v prejšnjih časih predstavljala pozoriiče no-tranjilKborb med raznimi reakcionarnimi strankami, ki so btte v službi inozemskegs imperializma, se je danes izvršil popoln preobrat, kajti široke 'ljudske množice so vzele oblsst v svoje roke. Po sestavi demokratične vlade dr. Petra Groza, 6. marca 1945. leta, je prvič v zgodovini postala delovna množica važen činitelj v državni upravi/ Napreden program^ vlade demokratičnega bloka je omogočil, da so državljanske pravice in državljanska svoboda postsle last najširših ljudskih slojev. Tudi žene so postale popolnoma enakopravne moškim.
Ker uživa vlada dr. Petra Groza popolno podporo s strsni širokih ljudskih množic, je mogla rešiti mnogo problemov tn iztrgati državo iz rok tujih kapitalistov, ki so brezvestno izkoriščali romunjska nacionalna bogastva.
ne poeta je razpolagajo s 3621 traktorji, 1966 stroji sa žetev, 1032 stroji sa kota jo ins 4331 za sejanjet Vsaka postila ima
najmanj 15 poljedelskih strojev in od 4 do 6 delovnih skupin. Ministrstvo poljedelstva je izvr-vršilo melioracijska dela, ki so usposobils 33,500 /hektarjev zemlje za obdelovanje. Zgrajenih je bilo 29,560 kv m nasipa in izdelani so načrta za nasip za 40,380 hektarjev. Razen tega je izvršena nivelizacija in izdelani načrti za namakanje in izsuše-vsnje 26,5000 hektarjev zemlje, ki jo še danes namaka slana morska voda.
s
Pomen teh del nam postaja jasnejši, če upoštevamo, da ima Romunija 13 milijonov 500 tisoč hektarjev poljedelske površine, od česar je skoro 8 milijonov 500 tisoč hektarjev neproduktivne, ki potrebuje melioracije.
Z napori romunskih delavcev se je doseglo, da so mnoge industrije začele s proizvajanjem iz-
Naloge, katere je imela v na- ^elkov ki ^ potrebni za obno-
t it	M	I M tnMiA	il«l .	.	m *	mm	M m m
črtu za obnovo in izgradnjo države sedanja vlada, so bile zelo težke in to zaradi tega, ker so prejšnje vlade delale na tem, da se prepreči ekonomski napredek države. Zaradi tega je po osvoboditvi Romunije od domačih in tujih fašistov proizvodnja ostala na zelo nizki stopnji in je večina industrijskih podjetij bilo neaktivnih. Špekulanti in brezvestni trgovci so imeli popolno svobodo v prikrivanju blaga in v špekulaciji. Zato je vlada dr. Groze takoj po prihodu na oblast izdala ukrepe v pogledu čim večjega izkoriščanja prirodnih bogastev države in izločanja vseh ovir v industriji in poljedelstvu.
Z zakonom o agrarni reformi so bila vsa posestvs ns 50 hektarjev razlaščena in posestva vojnih zločincev in kolaboracio-nistov konfiscirana. Tisti kinetic ki niso imeli zemlje, so Jo dobili po 5 ha, mali kmetje pa še dodatek, da so t novo dodeljeno zemljo dobili skupno 5 hs. Na tak način je bilo razlaščene milijon 325 tisoč hektarjev zemlje, ki je bila razdeljena 80 tisoč 315 interesentom. Kontrolo nad izvajanjem agrarne reforme so vršili sami kmetje preko občinskih odborov.
Osnovane so bile poljedelske strojno-traktorske postaje, ki so nudile veliko pomoč pri obdelo-N vanju zemlje. Poljedelsko-stroj-
vo in izgradnjo države. Teika metalurgi j ska industrija Romu% nije je skoncentrirana v tvorni-ci Hunedoari, ki ima 5 visokih peči z letno kapaciteto 175 tisoč ton surovega železa. Nato je tvornlca Rešica z dvema peče-ma in letno kapaciteto 70 tisoč ton in tovarna Titan-Nadrag-Kalan z 1 visoko pečjo in kapaciteto 24500 ton surovega železa. Romunska vlada skrbi, da se v teh tovarnah proizvajajo poljedelski stroji in orodje. (Konec na 5/ strani.)
AMERIŠKA VLADA ZA PRIBORITEV VODSTVA NAD SVETOM V POLNI DIPLOMATSKI-EKONOMSKI OFENZIVI
Minuli teden jo naša vlada brisala vse v9ote, ki jih nam dolguje Italija. Znašajo nad milijardo dolarjev.	x
Ob enem je noše vladno radijsko omrožjo-Voico of America—poskrbelo, da smo Italiji povedali, čemu ta naša velikodušnost.
Želimo namreč, da Italija ostane v t a pad nem bloku namesto da bi škillld proti vs hodu, kjer Sovj. unija prvači.
Primati se mora, da je anglo-ame^iška politika v Italiji šolo uspela, Uprav je bila poražena v vprašanju dinastijo in tudi mirovna pogodba t Italijo ni taka kakršno si je ona prvotno lamislila.
Predsednik Truman je poslal v Vatikan spet svojega osebnega ambasador ja bivšega jeklarskega magnate Myrona Taylor ja, dasi je nanj zveza protestantskih cerkva ze/o apelirala, naj prenehe s to cerkveno politiko in se spomni na ustavo, ki določa, da je pri nas cerkev ločena od države. Toda očividno zveza naše diplomacije z Vatikanom prija "Trumanovi doktrin!" in tako je naš poslanik zopet pri papežu. O veri ne govorita — to je gotovo. Torej o čem? Kako zajeziti "komunizem" in "ototi satelitke" fz šap ruskega medveda — to je predmeti
Seda/ jo v teku konferenca zastopnikov ameriških republik, katere cilj je odnašajo med njimi ter skupno obrambo proti agresorjem še bolj utrditi. Vrši se v glavnem mostu Branijo. Zed. države so seveda v vodstvu toga zborovanja, oziroma ga vodijo, a je vendarle dejstvo, da jih je v latinski Ameriki mnogo takih, ki nas nimajo radi, češ, da smo imperialist in da je naš program lakomnost po profitih, ne pa kaka idealisti-čna načela.
V Italiji smo uspeli v poskusih za utrditev konservativne vlado že prej z reMnimi dajatvami in pa ker se je npša diplomacija na mirovni kofhrencitoliko potegovala v prid Italije In pa proti zahtevam Jugoslavijo in drugih takih dežel, ki so trpele vshd italijansko invazije.
Sedanji premier Alcide de Gasper i, ki je ob enem vodja klerikalne stranke, je sedaj politično jačji kot še kdaj prej, vse po zaslugi ameriške diplomatske in ekonomske podpore. In ko bodo volitve v parlament, bo lahko rekel, da ako ne bi bilo Zed. držav, bi Italija umirala od lakote. Torej naj volilci to upoštevajo in glasujete za njegov režim namesto za komunistično-socialistično koalicijo. In ker je tam tudi Trumanov osebni zastopnik Taylor, gotovo se bodo pomenili tudi s cerkvijo. In cerkev v Italiji, ki je tudi po sedanji ustavi državna cerkev, ima v politiki moč. Kajti ona lahko straši vernike z odvzemom zakramentov, ako se bi v politiki obračali k socialistom in komunistom.
Kot so razmere sedaj, je ameriška vnanja politika uspela tudi v Franciji. Res, da je socialistična stranka na svoji konvenciji v soboto in minulo nedeljo sklonila izvajati socializacijo kolikor bo v njenih močeh, toda kar se vnanje politike tiče, se ie vlada s svojo sedanjo večino nagnila v zapadni blok. Prej je trdila, da bo njena vnanja politika osredotočena na sredino, zato, da bo lahko posredovalno vplivala v sporih med an-glo-ameriško In sovjetsko diplomacijo.
Vendar pa se ameriški oljni in drugi multimilijo-narski Interesi razrednega boja, ki narašča vzlic Mar-shallovim -Trumanovim uspehom /ako boje. Kajti razredni boj je tu in odpraviti ga je mogoče edino z odpravo izkoriščanja ter z blagostanjem za vse ljudske plasti po svetu.
Naraščanje tatvin, vlomi, posilstva, "znamenje iasa"
is statistike svese savaroval-ninskih družb, objavljena minuli poodeljek, je razvidno, da so morale plačati sa škodo, storjena zavarovancem v vlomih, nad 50 odstotkov več kot v prejšnjih letih.
Departmentne trgovine so si morale najeti posebne detektivske veščake, ker se tatvine v njih mnoie in povzročajo veliko izgube.
Ženskam kradejo po ulicah ročne torbice in ako se katera brani, jo fan talini sbijejo in se ji še smejejo po vrhu, predno sbeie.
Nekaj žensk je bilo v Chics gu ie ubitih v takih početjih.
Zelo se mnoie posilstva.
Umorov je nič koliko.
A namesto da se bi posvetili tem problemom, se ukvarjamo igolj s borbo sa obvarovanje reakcionarnih vlad in pa s bojem proti "komttnizmu".
»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeseeeeeeeeesteeeeeeeeeeeee
KOMENTARJI i
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee*
Zbira in presoja urednik
Moskva nI in ne Pariz
"Chicago Sun" ima v številki z dne 18. avgusta članek z naslovom "A Tale of Two Cities". To je v angleščini zelo znana rečenica vsled povesti enakega imena. A ,4Sun" si jo je izbral za Adar na Bolgarijo. V Zofiji je bil obsojen v smrt Nikola Petkov, nasprotnik, sedanje vlade. Zanj sta se zavzela ameriški in angleški poslanik. Ampak prav radi tega se je šlo. Nikola Petkov je bil spoznan krivim službovanja Angliji in Zed. državam. To ob enem pomeni ru-varenje proti Sovjetski uniji, ker kdor v Bolgariji, ali v Jugoslaviji, ali kjerkoli v takozvani sovjetski sferi služi sedaj anglo-ameriški zvezi, ob enem kajpada deluje zoper Rusijo. Čikaški "Sun" sicer tega ne navaja, pač pa, da je bil iste dni v Washingtonu, D. C., obsojen Gerhart Eisler. On je bil obtožen za komunista in za špijona Sovj. unije. Prihajal in odhajal je sem in nazaj v Evropo pod napačnimi imeni. In vselej je na vprašanje odgovoril, da ni komunist.
ali streljalo, ali se jim glave polagalo na giljotine. Toda so slučaji, kjer se gre med opozicijo in vlado na smrt in v takih borbah na sentimentalnost nihče ne misli.
v Nikola Petkov v Bolgariji se je pregrešil s tem, da je služil takozvanim zapadnim silam. Ako bi nekega dne v sedanjem spoprijemu one zmagale, bi bili sedanji voditelji bolgarske vlade ob glave. Pa se jim zdi, da je bolje, ako jih oni svojim tekmecem prvi odvzamejo. Ni to sicer kak civilizacijski proces, a v revolucijah je bil že od hekdaj tak kot je sedaj! S to razliko, da se sedaj nudi obtožencem saj priložnost za zagovarjanje, dočim so jih v prošlosti pobijali brez da s** bi trudili z obravnavami.
Boris Furlan je na obravnavi v Ljubljani naletel na enako obsodbo kakor Nikola Petkov v Bolgariji. Ta vest je ameriške Slovence .presenetila, ker dasi Furlan ni bil smatran za "titov-ca". vendar se ga tudi h kleri-

V Moskvi ni stvari, ki bi človeka spominjsla na izrabljanje človeka, stvsri, ki jo tujec taluj opazi v-New Yorku ali Parilu. Kdor je videl pariško ali new-yorsko podzemeljsko železnico dobro ve, kako se počutijo ljudje, ki morajo dan za dnevom stopati po stopnicah v umazane podzemske čakalnice in postaje. V Moskvi je podzemeljska železnica svetla ln zračna, človek se počuti v nji kakor na sprehodu. Prostori so obzidani z belimi, plavimi ln zelenimi ploščicami ali z marmorjem. Vsak dan prevozi muskevA meljska železnica več milijonov potnikov. Med njimi slišiš pogovor o kskršnem znanstvenem ali političnem vprašanju. Potniki seveda tudi čitajo liste ln revije Kar tujca v Moskvi na prvi mah preseneti, je nenavadno visoka stopnja kulture. Na Moskovskih ulicah stojijo ljudje v vrstah samo pred bioskopi in kioski, kjer prodsjsjo liste. Knjigarne so vedno polne kupcev, ki se zanimajo zlasti zs leposlovne, politične in gospodarske knjige. Na desettisoče moskovskih prebivslcev je naročilo najnovejšo izdajo Leninovih izbranih del. Samo dve knjigarni sta razpečali nad tristo tisoč izvodov te naklade. V nekaj dneh so prebivalci Moskve pokupili celo naklado knjig Gorkega, Puškina, Saltykova - Sčedrina in čehova.
Kadar zableste v somrak ru-binsko rdeče svetilke ogromnih peterokrakih zvezd na starinskih stolpih Kremlja, pred številnimi gledališči in koncertnimi dvoranami, pred vhodi v dvorane, kjer člani sovjetske Akademije znanosti in drugi javni delavci predavajo o najbolj aktualnih in najbolj perečih vprašanjih, se zbirajo množice ljudstva. Ta želji po znanju se da pojasniti samo z dejstvom, ds je v Sovjetski zveti vsa oblast in kultura v rokah ljudstva. (Po reportaži Velisarja Saviča.)
sanje UUgUVUItt, Uil 111 RUUlUUiai. Id , VlllUdl SC get IUU1 II MCI 1-
FBI ga dolži, da je v ruski špi-l kalcem ni prištevalo. Da-li se je
jonski službi in da je bil nekaj let vrhovni glavar tukajšnje komunistične stranke. Ne kot kak njen izvoljen funkiconar, temveč le kot sovjetski agent. Pa vzlic temu ni bil obsojen v smrt. Ako bi "Sunov" urednik to boljše preudaril, bi zlahka tole dognal: Tudi ako je Eisler res bil sovjetski agent, nam ni bil v ničemer nevaren. Komunistov je tu malo in komunistični bavbav ustvarjamo zgolj s propagando. Ali, kot se bi reklo po naše, skušamo si ustvariti strsh, ki ga znotraj ni, zunaj pa tudi ne.
niso po
volji. Zločince se lahko drži na varnem ne da bi se jih obešalo,
samo zameril; kot menijo nekateri in bil vsled tega spravljen s poti, ali je bil izdajalec zares, to bo naša javnost izvedela prej ali slej. Prav sedaj nimamo drugega vira kot newyorske liste in jugoslovanske uradne vesti.
> Franc Snoj se je boljše izmotal iz kaše. A če bi bil on obsojen na vislice, bi ameriški človek saj domneval, da ker je bil klerikalni voditelj že pred vojno —mogoče se v nov položaj ni mogel poglobiti, pa se je uposlil za intrige. A—ako so poročila točna, je dobil le kakih sedem let zapora. Vsi t! incidenti pa nam dokazujejo, in ljudstvom Nadaljevanje na 5. strani.)
Ju stični oddelek ie preti s preiskavami
Kongresna preiskava preti Hug besov i aeroplaniki korpora-ciji in proti njenim agentom, ki » med vojno gostili vladne uradnike, nyd njimi Roosevel-tovega sina EUiota, je klavrno končala. Kajti čim je senator Owen Brewster spoznal, ds je v kaši, v katero je on skušal potisniti druge, te je s per frazami,, ki so drsno zvenele, umaknil tn vodstvo republikanske stranke je odločilo, de ker Ima? jo tedi kongresniki in sensterji republikanske stranke maslo na glavi, je najboljše, da s njim ne hodijo na solace.
Tako se je ta "ftkandalček" potlačilo, dasi je časopisje o njemu porabile tisoče kolen ln ra-
dovedneži so se kar trli pred sa-sllševalno dvorano, da bl poslušali, koliko stanejo take pojedine, na katere se vabi vladne odličnjake in visoke oficirje in pa kakšna dekleta 10 jim preskrbeli.
Magnat Hughes je prisnal, da se vladna naročila dobivajo na ts način in ob enem poudaril, da se vabil na drage pojedine, na vožnje v jahtah in na voftnje v letalih poaluiujejo tudi druge korporacije — torej čemu naj bl se le njegovo prosekutiralo? Dobil je sa okrog 49 milijonov dolarjev vladnega naročila sa produclranje vojnih letal, ne da bl doseda) ie kakega isročil.
Ako bl res ile pe prnviri, bi
morala biti velika večina indu-strislcev, ki so prejemala med vojno mllijardna vladna naročila, v ječi namesto v letoviščih. Preiskave se bodo sicer še vršile toda glavna tarča v bodoče bodo male ribice in pa politiki, ki jih bi njihni tekmeci radi isri-nlll is tluib.
V nedeljo 17. avgusta je bilo objavljeno svarilo svesne trgovske komisije proti jeklarskim korporscijsm, češ, ds so se skupno sedinlle pod rs ii t i jeklo neupravičeno visoko in s tem kršile antltrustni zakon.
Dan prej pa je jeklarskim magnatom ter glavarjem tekstilne, oblačilne In mesninske industrije saprettl generalni prav-
nik Clark—češ, da so v "kon-spiraciji sa navijanja cen, da omejujejo produkcijo ln povzročajo inflacijo. Dejal je, da čim njegov department dobi zadostne dokaze, bo nastopil proti njim in jih "proaekutlrsP. Koliko je ie bilo takih gfeienj, pa so vse ostale le na pa»*r)u ln ako so v kakem sločeju preiskave res dogodo, nima ljudstvo s tem drugega kakor stroške.
Za pobijanje Inflacije bi ra-bili v Washingtonu vse drugačne ljudi, kot pa Jih imamo *e-cfsj. No t kongresu in ne v vladi ni resne volje stopiti na prste profitarjem, katerim je dobiček vse in ljudske koristi nič.
NEKAJ O NAŠIH STVAREH
Ob priliki 9eje gl. odbora SNPJ minuli teden sta nabrala Raymond Travnik iz Detroita in Joseph Cul-kar iz Johnstowna, Pa., v tiskovni sklad Proletarca znesek $37. Imena bodo v izkazu v prihodnji številki.
V soboto večer 16. avgusta je predaval v Slovenskem delavskem centru dr. Bogdan Brecelj, doma iz Primorske. On je iz znane družine zdravnikov in tudi sem je priiel v svrho proučevanja ameriškega zdravstva, da svoje skušnje od tu prenese v Jugoslavijo. Tu je gost Rockefellerjevega instituta. Dan prej je imel kratek nagovor na člane gl. odbora SNPJ.
Zelo na poljuden način nam je razlagal, da so glavne bolezni v Ameriki, odnosno v. Zed. državah, sedaj razne revmatične bolezni, srčna hiba in rak, dočim je tam jetika morilna kosa. Opisoval je nam zdravilišči za jetične otroke iz Slovenije. Tisti, ki bolehajo na pljučih, so v Golniku na Gorenjskem. Za one, ki jih trpinči kostna jetika, pa so ob morju v Istri. Zelo se je zahvalil našim rojakom za sklad otroške bolnice, ki * smo ga zbrali in po njegovem mnenju je najboljše, da se z njim nakupi tukaj zdravniško opremo, zidove, kolikor jih bo še treba, pa bodo oni tamkaj postavili na njihne stroške.
Kratek pozdravni nagovor je imel ob tej priliki v Centru Fr. Zaitz, nato je predsedoval SANSov tajnik Mirko G. Kuhol. Dasi je bil ta sestanek nagloma sklican — največ po telefonu, je bila dvorana vzlic temu polna in ljudje s predavanjem vsi zadovoljni.
Glede pošiljanja paketov je na vprašanje enega izmed udeležencev dr. Brecelj priporočal, naj se predvsem potrudimo pošiljati blago namesto živil.
Paul Berger, ki je sedaj v Trstu in je bil v minulih tednih parkrat na potovanju po Jugoslaviji, pa v svojem dopisu v tej številki daje navodila, česa ljudje tam najbolj potrebujeo.
V tej številki je tudi izkaz naročnin, ki so jih poslali naši redni zastopniki in drugi prijatelji Proletarca. Ako v v tem seznamu niste med njimi — ali se bi hoteli potruditi, da boste v prihodnjem? Priobčujemo ga vsakin štiri tedne.
Kmalu bo tu Delavski dan (Labor Day) in konec počitniške dobe, razen za bogataše. Potrudimo se vsi, da Proletarcu dobimo novih naročnikov, in tudi kaj oglasov, in da izvršimo delo za prihodn|i letnik Ameriškega družinskega koledarja čimhitre|še in kolikor najbolj mogoče uspešno.
PROLETAREC
UST ZA INTZRZSZ D3A~AVSKZQA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO fPIIK>
is.
GLASILO JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIC!« ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driaraa aa celo leto fS.Ov; u pol WU SL1S; • '	as Mri M« SLOS. 7
>: ia oele lato fS.SO; «a do! leta SS.SO.
Val rekopiai in o«l»ai morajo biti v aašsai urad« najpeanej« do poadeljka popoidn« an priobčite* ▼ številki tekočega todna.
PROLETAREC
Publwhed ovary Wednesday by tho Jugoslav Workmen'« Publiahin* Co.
Im. Established 11 OS.
Editor.
...Frank Zatts
SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: Ono Taw SS.M; Six Month* fl.76; Three Months «1.00. Foreign Countriea. One Year $SS0; Six Montba $100.
PROLETAREC
J301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23. ILL.
Toiophseei ROCKWELL MM '
•	_EtOHTARSC
% > ,
Kaj, če bi se delavstvo res zdrutilo prati nami"
Amerika hoče obvarovati sedanji grški reiim za vsako ceno
V grških hribih — največ na severu ob Albaniji in Jugoslaviji, in ob Bolgariji je okrog devetnajst tisoč "gerilcev" ali članov domovinske osvobodilne fronte, ki se bore za odpravo dinastije in strmoglavljenje sedanjega rojalističnega režima.
Te številke je sporočil po radiu poročevalec ameriške radio družbe CBS in izvedel jih je po virih anglo-ameriške špijonske službe v Grčiji.
Zaradi teh geriloev je nastala takozvana Trumanova doktrina, češ, da se bo naša dešela borila v obrambo vsake države, ki ji je kaj za svobodo in jo ogroža "komunizem". Isti poročevalec omenja, da so anglo-ameriški ovaduhi dognali, da je med ge-rilci le par odstotokov komunistov, drugi so pripadniki ostalih republikanskih skupin. Toda komunisti so na vodilnih mestih in najboljše organizirani.	^
Namen gerilcev je — to je vsakemu jasno, pomesti z vsem starim vladnim sistemom, kot so to storili v sosedni Bolgariji, Albaniji in Jugoslaviji. Naša in pa angleška vlada sta pnoti. V Londonu in v Washingtonu dobro vedo, da je grškim rojalistom demokracija španska vas. Kavno tako jim je znano, da kralju ie ni bilo treba bežati iz dežele in da se njegova vlada še vzdržuje edino s pomočjo anglo-ameriške intervencije. Največ sedaj z ameriško pomočjo, ker je naša vlada prevzela vso odgovornost za ščitenje obstoječe grške vlade. Oborožujemo njeno armado, vežbajo jo naši častniki in Grčiji pomagamo z našim denarjem v obnavljanju gospodarstva in z živili.
A v Grčiji vseeno vre in ameriški zastopniki v varnostnem svetu združenih narodov dolže za to sUnje Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo.
Resnica je, da te tri dežele simpatizirajo z grško domovinsko fronto. Verjetno je, da ji po ovinkih tudi pomagajo.
Toda še veliko bolj resnično je dejstvo, da je vsa taka pomoč omenjenih treh grških sosed komaj kaplja v primeri s podporo, ki jo nudita grški rojalistični vladi ameriška in angleška vlada. Slednja se je iz grških homatij saj toliko izmotala, da je zvrgla brigo za to nedemokratično vlado na Zed. države in posebno pa je naša vlada prevzela od angleške intervencije v prid grškega monarhizma vse finančno brane.
Predsednik Truman je ob proglasu svoje intervencije izjavil, da naših začetnih 400 sto milijonov dolarjev v podporo grški in turški vladi ne bo zadostovalo. A brez dvoma je mislil, da se bo s temi dajatvami saj zadušilo gerilce in nadaljne vsote pa bi šle za utrditev nam podrejene Grške in Turčije v gospodarskem, političnem in v vojaškem oziru.
Toda ker miru v Grčiji ni in izgleda, da ga se dolgo ne bo, je zastopnik naše vlade Hershel J. Johnson na seji varnostnega sveta združenih narodov dne 12. avgusta v Lake Success v New Yorku zapretil "balkanskim satelitkam", da bodo Zed. države%na-stopile "z drugimi deželami vred" v obrambo Grčije na svojo
Delavstvo, ako je razredno orfaniturno, deželi aa »vet« izmed vseh slojev najmočnejša sila
IWW, July IS, 47. je v vsaki Industrialni
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
roko.
"Z drugimi deželami vred" pomeni Anglijo in morda Turčijo. Ni verjetno, da se bo Anglija pustila do kraja omrežiti v ameriško vnanjo politiko, kajti angleško ljudstvo je vojno občutilo na svoji koži in je še sedaj v siloviti krizi vsled nje, dočim smp bili tu med vojno v "brezprimerni prosperiteti" in plakale pa so le matere, katerim je vojaška oblast sporočila, da so njilini sinovi podli v borbi za domovino...
Dne 14. avgusta je na ameriško pretnjo odgovoril pred varnostnim svetom združenih narodov sovjetski delegat Andrej Gromejko. Čudil se je, kako morejo Zed. države z ozirom na Gfrčijo sploh kaj očitati Albaniji, Bolgariji in Jugoslaviji, ko so vendar Zed. države tiste, kl se odprto, z vsemi diplomatičnimi, finančnimi in drugimi sredstvi umešavajo v notranje zadeve Grčije.
Ako je grška vlada močna, če ja ljudstvo, ali saj večina ljudstva na njeni strani, čemu ji treba ameriških tankov, letal in municije? In zakaj naj bi tam taborila angleška armada?
Ako Zed. države izvrše svojo grožnjo in pošljejo tja armado, da bo stražila Grčijo ob albansW-jugoslovanski-bolgarski meji in pomagala grškim rojalistom pobijati gerilce, o katerih vemo, da so se borili zoper nemške in italijanske okupatorja, dočim so rojalisti s njimi večinoma kola Bor iraii, kakšen vtis naj ima od tale intervencije tisto ljudstvo na Balkanu, ki žeeli in prosi« naj bi ga tuji imperialist! pustili v miru.
A vse nič ne pomaga. Clankar največjega delavskega tednika "Labor", ki ga izdajajo unije železničarjev—torej to ni kak "sopotniški" lisi, ugotavlja, da je naša intervencija v Sredozemlju narekovana od "politike olja".
Ta politika ima mogoče tajen namen začeti s tretjo svetovno vojno z invazijo anglo-ameriške zveza na $alkan rajše kot pa na Rusijo direktno udariti. To se bi zgodilo pozneje. Zasesti z grških in turških oporišč Albanijo, Bolgarijo ln Jugoslavijo bi po mnenju takih strategov ne bilo težko. Potem ie padec Madžarske in Rumunlje, postanek novih vied v teh deielah, ki so sa "nafl sistem življenja" in nato pritisk na Ruaijo, ali vojna s njo ln "komunizem" bi bil izbrisan s svetovna oble.
2al, da ti ljudje ne razumejo, da tudi ako bi se njihne v sanjah zasnovane zmage uresničile, razredni boj bi divjal dalje. Ljudstva v osvobojenih deželah ln ljudstva v kolonijah sa bore
Iz pasjih dnJ
Navkljub neznosni vročini letošnjih pasjih dni se najbrž ne bi bila več spomnila Petrove zgodbe, da nisem bila davi v trgovini, kjer sta dve ženski tik ob meni hiteli obirati neki mlad zakonski par.
Sočeš ali nočeš sem morala ti, da ni med poroko in rojstvom njunega prvenca poteklo potrebnih devet ali več mesecev, kot zahtevajo zakonska pravila, marveč le osem kratkih, mršavih mesecev, in evo vam novega državljana ...!
"Da se je dete prezgodaj nu-rodilo, pravi njena mati..
"Prezgodaj:.," se zavzame druga in zmaje z glavo, kakor da bi ji šlo za kožo. "Seveda prezgodaj, ako ženska čast in poštenje na tem svetu še kaj velja! Ali za dete ni bilo prav nič prezgodaj. Od nožnega palčka pa do zadnjega laska na glavi mu ne manjka niti enega dneva do iznošenosti. In inkubatorja mu je toliko treba, ko meni šestega prsta na roki..."
Kako sta slastno kost še nadalje obirali, ne vem. Plačala sem in vzela moj napolnjeni škrnicelj.
Peter P. je bil takrat že družinski oče in njegov najstarejši, Janezek, se je že razprezal v prvi klopi kot prvorazredar, ko mi je pravil o sebi in nekdanjem svojem prijatelju Štefanu T.
"Skupaj sva odraščala, skupaj fantovala, skupaj se .ženila. In dokler je njegova prva žena živela, je ni bilo nedelje, da se ne bi kje sestali. Odkar pa se je v drugič oženil, se je vse spremenilo. Ta njegova Mica je hu~ dobna ženska. Vrgla je grdo sumnjo name in na spomin pokojne Štefanove žene in če bi bila moja Lenca le napol tako lahkoverna, kot je Stefan, bi šla najina zakonska sreča rakom žvižgat, kot je šlo Štefanovo prijateljstvo do mene ..." In Peter je zmečkal prižgano cigareto ter jo vrgel-daleč od sc*je. A že par hipov nato si je prižigal drugo.
"Človeka boli glava, roka, ali hrbet, ali kaj drugega. Ste p^ kdaj slišali, da ga lahko bolijo tudi spomini? Mene ie. Tudi ee se jim z Lenico sme jeva, ko jih obnavljava. Saj so pa nekateri precej zanimivi. Na primer, kako sva sa s Štefanom pripravljala na poroko. Hočete slišati?"
Opazivši mojo trenotno omahovanje je hitel pomirljivo: "Ni nič tako spotikljivega, da bi morali zardeti. Povedal sem ie, da sva se s tem mojim nekdanjim prijateljem skupaj ženila. Ko sem si jaz izbiral svojo Len:co, se je tudi on odločil za svojo Ančko. Vsi skupaj smo se domenili, da pojdemo skupaj na zapisovanje, skupno na oklice in skupno na poroko.
Ali ker gre kmetom gospodarstvo težko od rod, in Štefanov oče ni bil izjema, smo morali vse nase ženitovanjske načrte odložiti na zimo, to je, ua pred pust ni čas.
Toda nekako sredi poletja privrii Stefan k rasni. "Tako in tako je. Grunt gor ali dol — mudi se. Ančka, revica, se mi ni upala povedati prej, ampak šele zdaj, ko se ji že pozna... Zato brž, brž! Ali pa pojdeva midva sama k poroki..'."
Nisem vedel, ali se naj smejem ali jezim. Nazadnje sem se pa le vdal in dejal: "Naj pa bo, čeprav bomo stopili prod oltar sredi pasjih dni. Za ženitev najslabši čas."
Vse bi se izteklo še gladko, da ni bilo treba iti k župniku na izpraševanje. Tisto popoldne sva se z Lenčico nekoliko zakasnila in ko sva prihitela v župnl-šče, sva na hodniku postala ln prisluhnila. Nisva se motna. Stefan in Ančka sta bila že notri in nad njima je hropel župnikov glas. Hotel sem seveda kar noter, ali boječa Lenčica me je zadržala, češ, naj se 2up-nikova jeza nekoliko pole2e. Toda župnikova jeza se nI polegla, • marveč je še naraščala. Tu sva zaslišala Štefanov glas. Prosil je župnika, naj tako ne kriči, "saj nimate pred sabo vse fare, ampak samo naju dva ..."
"Dva?" je zakričal župnik, "tri* tri imam pred sabo! Mar menita, da sem slef)...??"
Mene ni več zdržalo na hodniku. Za hip sem pomislil in pošepnil Lenčici, naj le meni zaupa, pa jo potegnil za sabo no-ter.
Župnik se je vas srdit ozrl, ali jaz se nisem dal oplaŠIti. "Prosim, gospod župnik," sem dejal, "slišal senri, da imate pred sebo tri. Zdaji jih imate šest..."
Takoj me je razumel in spreminjala ga je barva. Ali kričal ni več. Pač pa je koračil vas to-goten k mizi, potegnil iz predala
nekaj listkov in nam jih vrgel pod noge. S tem nas je za poroko usposobil in odpravil.
Midva z Lenico sva dve leti čakala na najinega prvorojenca. Pa se vendar nisem bil takrat pred župnikom zmotil, kajti Štefanova Ančka je čez nekaj mesecev povila dvojčka, od katerih pa je eden kmalu umrl."
Peter se je trpko nasmehnil in samo še pristavil: "Tudi ta spomin ima zdaj zame neko grenkobo.
Dr. Boris Furlan obsojen v smrt; Franc Snoj na 7 let zapora
Iz Glasa naroda z dne 13. avgusta posnemamo sledeče poročilo:
Bele rad, IX. avg.—Na ljubljanskem sodišču, pred katerim se je moralo zagovarjati 15 intelektualcev in profesionalcev radi veleizdaje, ja bila izrečena smrtna obsodba nad tremi obtoženci, med katerimi je tudi dr. Boris Furlan, ki je ameriškim Slovencem poznan, ker je bil tukaj med vojno z zamejpo jugoslovansko skupino vladnih zastopnikov in uradnikov. Furlan se ja smatral za liberalca.
Dvanajst obtožencev na ljubljanski obravnavi je dobilo zaporne kazni od enega do dvajset let. Vsem je bilo dokazano, da so organizirali špijonske krožke in delovali za strmoglavljenje sedanje vlade.
Poročilo v N. Y. Times omenja tudi, da je bil Franc Snoj, član narodne skupščine Slovenije, obsojen na sedem let zapora, ker je bilo tekom obravnave izpričano, da je imel zveze z obtoženci in posebno z dr. Fur-lanom. Spričo doprinešenih ik>-kazov je bila odrejena njegova aretacija, ko je bila obravnava že v teku in je bil sojen z ostalimi vred.
Od ostalih sta omenjeni samo dve imeni, Črtomir Nagpde in Ljubo Sire. Prvi da je dajal angleškemu konzulatu v Ljubljani podatke o ekonomskih in političnih prilikah v Jugoslaviji, drugi je pustil svojemu sinu, da je prišel do informacij in dokumentov, ki jih je on imel v svojem varstvu kot načelnik načrtnega odbora tekstilne industrije Slovenije. Več podrobnosti o obravnavi zaenkrat ni na razpolago.
za svoje pravice in bore se tudi v takih državah, ki spadajo pod sfero "zapadne demokracije".
Ameriška intervencija na Balkanu položaj torej le poslabšuje ia ob enem priliva olje na ogenj nevarnosti nove svetovne vojna.
Ampak "politika olja" in raznih drugih privatnih interesov sploh ne more biti drugačna. Od ljudstev yseh prizadetih deSal pa je odvisno, aH naj to nevarnost odstranijo doklar je ia čas, al* pa brsabrižno čakajo, češ, vojna vihra se bo znova pojavila — potemtakem čemu bi se mučili, da jo preprečimo, ko pa vsi vemo, da to ni mogoče!
Največ take "brezbrižnosti" je sedaj v Zed. državah, ln naj več kampanje proti nji ni tu temveč v evropskih deželah.
* Vse si žele ameriške podpore in zdravih gospodarskih zvez z nami, a naša vnanja politika pa jim je zoperna, razen kajpada onim, ki hočejo v "dobre stare čase" in v stare razmera prtvi-legijev.
To pa se ne bo zgodilo, tudi ako svet radi t*ga spet zapletemo v vojno.
Žalovanje sveta
Letalec William P. Odom je napravil pot okrog sveta sam s svojim letalom v 73 urah in v petih minutah. Pričel je polet s čikaškega vzletal išča in se vrnil nanj v nedeljo 10. avgusta. Prevozil je v omenjenem času 19,645 milj. Dosegel je nov svetovni rekord. Njegovi stroški so znašali okrog $50,000, od tega največ za gasolin. Stroški za o-premo (n preureditev letala za ta eksperiment pa so znašali približno četrt milijona dolarjev.
AGITATORJI
NA DELU
Poročilo sa štiri tedna od ti. janija do 25. julija 1S47
Anton 2tarnik, Herminle, Pa.	40
John K rebel, Cleveland, O.	25
Frarfk Cvetan, Johnstown, Pa.	18
Jos. Korsic, Detroit, Mich.	14
Matt Malnar, Willard, Wis.	12
Martin Judnieh, Waukenan. 111.	10 Louis Barborich, Milwaukee,
Wis. .	S
Donald Lotrich. Chleago, III.	8
Anton Tomšič, Oakland, Calif.	4
Frank Zaitz, Chicago, 111.	4 Anton Jankovlch, Cleveland, O. 4
Anton Andres, Chicago, 111.	4
Frank Stih, Sheboygan, Wis.	4
Leo Zevnik, La Salle. 111.	4 Anton Slobodnik, Crested
Butte, Colo.	4 Frank Remits, Rock Springs,
Wyoming .	2
Jacob BkeHJ, Rnglewood, Colo.	2
Arley Bozicnlk, Chicago, 111.	S
Angela Zaitz. Chicago. 111.	2
Helen Arko, Cicero. III.	Z
John Oorsek, Springfield. 111.	2 Frank Volkar, Maple Heights, O. 2
John Shular, Arcadia, Kansaa	2 Peter Bernik, Clarendon HUls,
Illinois	2 Julia Farkel, Los Angelss, Calif. S
Ciril Medved, St. Louis, Mo.	1
Frank Udevteh, Chicago. IU.	1
Skapaj Iskas 41
182 naročala ) 1S2
Prejšnji
Vsakega nekaj
Piše PAUL BERGER
Trst, 4. avg. — Ce verjamete al' ne, na Krasu perejo z vinom polite namizne prte — s teranom. Vino namreč pomešajo z milnico ali žajfnico.
Na vlaku iz Preserja proti Ljubljani slišim sledeči pogovor med štirimi mladeniči:
"Ali si že videl tiste 20 kg težke vojaške pakete, ki jih prodajajo?"
"Kaj pa ie vse v tistih paketih?"
"Cel hudič, pa pol Amerike!"
*
Moj nečak nese en milijon lir na banko. Ker je bila denarna torba premajhna, je enostavno naredil-paket, ki sem ga iz radovednosti stehtal in videl, da je tehtal nič manj kot 2 k^ 85 dkg ali 5% funta.
V	zavoju je bilo 650 tisočakov, 600 petstotakov, 100 slo-takov in dva čeka za 40,000 lir. Koliko paj^irja za približno 1, 600 dolarjev!
*
Iz Trbovelj v Zidani most se vozi pfecej ljudi na delo v tamkajšnjo cementarno. Voznina tja in nazaj stane 18 dinarjev, tedenska voznina pa samo 27 dinarjev,
V	Ljubljani*in Zagrebu stane voznina na poulični samo 2 di-nurčka, ampak je le nekaj sedežev. V eni "stritkari" je bilo samo sedem sedežev in večina oken je s deskami zaprtih. Isto velja za Trst.
V	Trstu je veljala voznina na poulični preteklega januarja eno liro. v maju pa sem pla&d že pet lir. Ko smo se trideset dni pozneje vrnili iz Jugoslavijo v Trst. je pa cena voznini na poulični poskočila na 10 lir za odrasle in otroke, in to brez transferja.
Ob nedeljah stane voznina na tržaški poulični celih 15 lir. Kdor se pelje ali vozi med ted-nem pred 8:30 zjutraj, se lahko pelje zastonj isti dan nazaj.
V	Zagrebu sem videl moža z belimi debelimi volnenimi nogavicami v galošah (rubbers) brez čevljev. Par minut pozneje si je na kiopi noge hladil.
Zadnjega maja sem se peljal iz Ljubljane v Trbovlje s Krs-Ijem Petrom. Ker je bil precej brihten in hudomušen mladenič, nas je obgpvoril, če nam je znano, da je Kralj Peter na vlaku. Ker mu nismo verjeli, se je fant izkazal z dokumenti, da se piše Kralj Petar.
V	Zagrebu sem videl plakate, ki so oglašali "Box Meč". Prvotno sem mislil, ker ne znam dobro hrvatsko govoriti in čitati, da prodajajo V škatljicah žvep-lenke, pozneje pa sem ugotovil, da oglašajo rokoborbo.
Za časa nemške okupacije so Zagorje ob Savi prekrstili v "Edlingen", Hrastnik v "Eich-thal", Dobovec pod Kumom v "Eichwang", nad Rancingerjem v Trbovljah pa 8 lično zidanih1 hiš v skalovju pa v "Schwalben-nest." Cesto, ki pelje iz postaje do cerkve, pa so enostavno prekrstili v "Hauptstrasse."
Tudi špansko vojaštvo je u-ganjalo svoje burke v Trbovljah. Ako je zapazil kokoš, je kar nož od daleč zagnal v kuro ali petelina in meso pozobal.
Ker so nemci pobrali zvonove iz cerkva, so si podjetni fa-rani izmislili za nadomestilo železniške tračnice. Je bilo baje "just as good!"	*
it
V	Zagorju zraven premogoro-va v Toplicah pri naših sorodnikih sa razkladali legnit ali holzkohle is Valenja na Štajerskem, ker premoga ne produ-cirajo dovolj za privatnika.
V	veseir družbi na Dolenjskem ja nekdo pripovedoval, "da lajpšga msjsta ni na svajt kot je Sant Jam, gp lajpšga taj-ča ni kot je naš petjaln."
Is Novega mesta proti Ljubljani se vlak ustavi seveda tudi v Višnji gori, k jar imajo polža priklenjenega. Neka zgovorna ženica v vlaku ja pripovedovala, da je ob priliki nekemu možu rekla:
"Torej vi ste od tam doma, kjer Imajo polža priklenjenega?" V odgovor ji možakar sa-brusi: "Ja, ja, pa imeli smo ga, pa nam ja poginil in sa pogrebom so šli vsi norel, samo vas je manjkalo!"
Da sem imel Big Toneta is Qaklanda v mislih, si pač lahko
mislite vsi tidti, katerint*je znano, od kje je on doma.
*
V	Ložah blizu Ljubljane sem videl tri dolge vlake požganih osebnih vagonov in lokomotiv, med Zagorjem in Litijo pa več vagonov v SSVi Zelo veliko železniških postaj je popolnoma ali delno porušenih. Ogromna škoda.
" it
«.t
V	Trstu sem plačal carino od 5 funtov sladkorja, ki sem ga poslal s prtljago, namreč v vsoti celih 213 lir ali približno 35c, kar je toliko kot je mene lansko leto sladkor stal. To je edina stvar, za katero so računali carino. Moj br^t v Trstu pa trguje izključno s sladkorjem in Franckovp cikorijo.. — Nobody home! Bom pa nesel sladkor v Jugoslsvijp, kjer ga bolj primanjkuj^ k?t v Trstu. Delavci v Jugoslaviji ga dobe 30 dkg na mesec, ostali pa samo 15 dkg mesečno, ^
Kot povsod, tako so tudi v Trstu neštetim ulicam spremenili imena. Prometnejšim ulicam so dali ime znamenitih Italijanov, na tablah iz marmorja, pod imenom v manjših črkah je naveden poklic, letnica rojstva in smrti. Drugi, navadno fašisti, pa imajo samo ime, rojstno leto in smrti. Pa bodo zopet kmalu spreminjali imena ulic! Upajmo, da to pot za stalno! ir
V	Ameriki nekatere ulice pometajo morda parkrat na teden, nekatere pa samo tik pred volitvami. Well, v Trstu jih pometajo vsak dan in tudi ob nedeljah.
Ker je povsod pomanjkanje stanovanj, v Trstu pa menda najbolj, je neodpustno od strani ameriške vlade, da oženjeni vojaki tukaj opravljajo službo in dobe žene in otroke iz Amerike, tako da je pomanjkanje še večje. Je mnogo oficirjev, ki so se polastili velikih vil in poslopij ali celih nadstropij — zase. Angleži niso nič. bol jši. ' *
Ko sem šal po mojo prtljago v Punto .Franco, sem videl na tisoče poštnih vreč iz Amerike. Na eni ali drugi kopici sem pregledal listek, toda na vseh, ki sem jih iz radovednosti pregledal, je bile določeno za Budimpešto.
V	Prosveti sem čital apel, naj rojaki še pošiljajo pakete v Jugoslavijo.,S tem apelom se popolnoma strinjam in priporočam t rojakom,. da svojcem pošljejo: sladkor, špagete, riž, meso in bacon v kan lah. milo, brivna rezila, podplate, delovne srajce in navadne nogavice ter brisače.
Nikar pa ne pošiljajte nika-kih časopisov ali tiskovin, tudi takih ne, ki ao dovoljene, namreč v paketih. Za majhen denar lahko svojcem naročite Proletarca in jim boste ustregli, zlasti ob dolgih zimskih večerih.
O kruhu
Sinček je mamico prosil: "Daj mi košček kruha!-
" "Belega?" " "Vseeno. Le debelega, veš, jaz sem lačen." Odgovor oi napačen! Kdo danes še gleda na kvaliteto? Prazenraodec želi kvantiteto! —
udski tednik.
Tole hli ne gre vglatff?
Poljska se silno čudi, čemu se ameriška	toliko prizade-
va dvigniti ftvljenski standard Nemčije, dočim prezira najbolj Hale detele, po katerih so nemške armade najbolj lomastile. Ta naša nova politika v Nemčiji tudi meni ne gre v glava!
MOUTAMC
S
WANDA WASIliWSKA:
Iz ljubezni
Nadaljevanje.)
"Jaz sem se odpeljala, to se pravi, nekaj časa nisem imela stalnega naslova ... dele zdaj sem dobila sporočilo, da so ga prepeljali sem, staro je ža tako,, da je verjetno ie ... Kam je ranjen?1' je vprašala in si obrisala ustnice. "Takoj bomo pogledali," je zmedejo mrmral ravnatelj in hitro listal po knjigi. "Anohin ... Anohin ... Kdaj, pravite, so ga pripeljali sfem?" "Že novembra," je ušlo Mariji. Ugriznila se je v ustnico, a je bilo še prepozno. "Vi ga poznate, sestra, se spominjate mojega moža?" je vprašala ženska in skočila s stola, Marija je videla njene blede, skoraj prozorne oči in njih živčni trepet. "No, da... Polkovnik Anohin ..." je zašepetala. Visoka ženska se ji je približala. "Recite, prosim vas, recite hitro, kaj je z mojim možem?" Glas se ji je lomil. Marija ni mogla odtrgati pogleda od njenih čudnih, bledih oči. "Polkovnik Anohin je umrl pri nas v bolnici petega decembra." "Kaj?" "Umrl. Težka rana v trebuhu, ni ga bilo mogoče rešiti. Čudno, da poročilo..." 'Ta čas me ni bilo doma," je začela pojasnjevati ženska in si z robcem otrla popolnoma suhe oči. Njeni skoraj prozorni prsti so nalahno drhteli. Sklonila je glavo in se spet zazrla v Marijo. "Ali ste vi stregli mojemu možu, sestra?" "Da..." "Bili ste poleg... poleg, ko je umiral?" Marija je prikimala. "Da." "Ali se spomnite, sestra ... Seveda, saj je to razmeroma že dolgo tega ... Tu gotovo umira mnogo ljudi, gotovo, mnogo, kaj ne? Torej, ste se spomnili? Prosim, poglejte me, sestra," je rekla ukazujoče. "Spominjam se." "Kako je bilo? Vedeti hočem, vse moram točno vedeti." "Poklicali ao me. Rekli so, da ranjenec iz sobe številka sedem umira. To se pravi ravno polkovnik Anohin." "Aha, na številki sedem," je ponovila polkovnikova žena. "Sla sem gor..." "Da. In on je res že umiral?" "Da." "In kaj? Kaj?" "Popravila sem mu odejo in menjala led na glavi..." "Led na glavi... Pa saj > bil ranjen v trebuh, kaj ne?" "Da, v trebuh. Led smo mu dajali zato, ker je imel temperaturo..." "Razumem? Je kaj govoril? Govoril?" Marija je premišljevala. 2enska je vstala, ne da bi odvrnila oči od nje. "Proaim, dobro premislite! To je važno, zelo važno." "Da, spraševal je." Bledi obraz je oledenel v pričakovanju. "O čem je spraševal?" "Spraševal je o nekem poročilu, ker je radio..." Ženska se je
sklonila k Mariji. "In kaj, kaj še?" "Nič drugega. Povedala sem mu... in potem je umrl." "In pismo?" "Kakšno pismo?" se je začudila Marija. "Saj je
vendar moral pustiti pismo ... Pismo mora biti... Pismo zame. . Če ni ničesar rekel.. " "Nobenega pisma ni. Saj ni mogel pisati." "Ah, da ... Torej vi trdite, da ni nikakega pisma in da je spraševal le za poročila." "Da." Ženska je spustila glavo na naslonjalo stola. "Poročilo ... Poročilo ..." Histerično je ihtela. Davila se je in dušila s to edino besedo: "Poročilo .." Ravnatelj je pohitel k nji. Z nepričakovano močjo ga je odrinila. Njeno krhko telo je po vsej dolžni padlo na tla. Marija je priskočila in ji podprla glavo. Blede oči so se je zavrtele pod vekami in s suhih ustnic se ji je utrgal krik: "Poročilo. Umrl, umrl, umrl!" Pritekel je še en zdravnik in sestre. Marija je odšla. Tekla je po hodniku, kjer je odmeval strašni krik: "Umrl! Umrl! Umrl!"
Kaj pa se je vendar zgodilo med njima? To ni obup žene po moževi smrti. Tu je bilo več — smrt je nekaj presekala. Kakšno skrivnost so skrivale oči te žene? Kakšno skrivnost je nesel v grob polkovnik Anohin? Kaj je hotela zvedeti, kaj bi ji bil moral mož povedati pred smrtjo? Naenkrat pa je v Marijo treščilo kot grom iz vedrega neba: Grigorij je živ! Zavesa se je s treskom pretrgala, v oči ji je udarila slepeča svetloba. "Grigorij je živ!"	» v
In spet čudni strah: in če je že prepozno? In če umira ravno zdaj, preden bo mogla pri teči domov, in mu povedati resnico. Odnesel bo s seboj to, kar je bilo doslej, in ne bo niti zvedel, da ona ... Hitreje, hitreje! Pozabila je na vse. Ne da bi oblekla plašč, je zbežala na cesto. "Hitreje!" je vpila cesta. "Hiti!" so zveneli tramvaji. "Hitreje, hitreje!" je priganjalo srce. Da le ne bi zamudila, da le ne bi zamudila!
Čez dve, čez tri stopnice. Hiti z veseljem in strahom, da bi se ne izkazalo, da je prepozno. Ključ, ključ v torbici! Grigorij ni umrl, uradno obvestilo je bila pomota. Po nepotrebnem je preživela tiste strašne dni, ko je mislila, da ga ni več, da ga nikoli več ne bodo videle njene oči, da se nikoli, nikoli več ne bo njena roka dotaknila njegove, da nikoli, nikoli ne bo slišala njegovega glasu... V hipu ji je padlo z ramen tisto neznoano breme. Izginila je težka mora, ki jo je tako dolgo mučila. Grigorij je živ, Grigorij je živ ... Samo ... samo .. samo, bog, da le ni prepozno Ne da bi vzela ključ iz vrat je zbežala po hodniku in padla v sobo.
Tu je. 2iv. Sedel je za mizico pri oknu in s težavo nekaj risal s sVojo edino levo roko. Nekaj otroško nemočnega, žalostnega je bilo v vsej njegovi pojavi, v naporu, ki ga je imel pri delu
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) Jg TUBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
66
Naročnina ss ft.tt aa lets; $4.N Cask Ce., $9 5$ ss
irftsvs (Isvsemšl Chiesgs) la Kanado pel Ista; $t.H ss tttrt lato; ss Chlesfo la Ista; $4.15 sa pel Isto; ss Inosemstvo $11.
NcmIov m lift in tojniitvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE
t! \ Ill^
CHICAGO 23, ILLINOIS
zaradi svoje pohabljenosti. Marija se je topila v neskončni nežnosti. Zalila je brezmočnega, nesrečnega otroka. Zdaj je videla še novo stran svoje ljubezni. To ni bil več le mož, ljubimec, tovariš, — to je bil edini, ljubljeni otrok, ki je potreboval njenega vodstva, pomoči, njene nežne skrbi. Nepoznana toplota ji je zalila srce. "Griša!" Planila je k njemu, mu padla na kolena in ga objela. On je bil tu, njen Griša. Blizu, čisto blizu je čutila toploto njegovega telesa. Dušila se je od sreče. "Marija" je rekel z napetim glasom. Na laseh je začutila njegovo roko. Pogledala ga je s srečnimi očmi. Da, da. to je bil on. Obraz njenega Griše, nakažen od zlobne roke vojne: oko mu je ožgal sovražnikov plamen, udrto čelo, šivi, brazgotine. Prvič jih je gledala od blizu. In zdaj jih je videla drugačne. Ne, ni res, nikoli ni bilo dni, ko izza teh brazgotin ni videla svojega Griše, svoje ljubezni, svoje sreče, svojega edinega človeka. Veselje je gorelo v njej. 2iv je, lahko se pri-vije k njemu, čuti njegovo roko na laseh, lahko sliši, kako glasno bije srce ... "Marija," je še enkrat ponovil. In Marija je vi-< dela, da ima v očeh solze. Vstala je. Z rokami je objela ljubljeno glavo in jo pritisnila na prsi. "2iv si, živ! 2iv!" je šepe-taje ponavljala, dušeč se v svojem nenadnem, srečnem veselju. Ni zamudila, nič ni propadlo, ničesar niso prečrtali ledeni prsti smrti... Ustnice so se dotikale visokega čela, temnih obrvi, svetlih Grišinih oči, njegovih ustnic. Iz oči so tekle solze. Čigave solze so bile -r njene ali Grigorijeve? Skupaj so tekle in se mešale na ustnicah. Smejala sta se skozi te solze, smejala s tihim, srečnim smehom. Ne, on ni ničesar spraševal. Tu ni bilo treba nikakega razlaganja. Spet sta bila kot prej, srce ob srcu. Tekle so sekunde, minute, ure. Naenkrat je pogledala na uro. Poskočila je. "Log, kako pozno je. Saj boš umrl od lakote. Griša, prirediva sprejem! Včeraj sem dobila steklenico vina. Vabim te k sebi!" "Sprejmem vabilo!" je nagnil glavo v šaljivem poklonu.
(Dalje prihodnjič.)
DOKLER BOM OBRATOVAL TO, BOM TUDI NAD TABO GOSPODARIL.
FRANCE MAGAJNA:
Kronični godrnjači
Po ženskem svetu
Predstavnica jugoslovanskih žena Vanda Novosel je kot članica komisije, ki je biU po sklepu Kongresa mednarodne zveze žena v Pragi določena za obhod' vseh štirih okupacijskih con Nemčije, podala to-le izjavo: Komisija je dobila dovoljenje le za vstop v sovjetsko in francosko cono in ugotovila velikansko razliko med obema conama. Tako na primer je v francoski coni še predvojno stanje in ni še nbbene ženske organizacije. 2ena je tam zapostavljena in dobiva za isto delo 30% manj plačila od moškega tovariša.
V	sovjetski Nemčiji pa je bila meseca marca ustanovljena demokratična zveza nemških žena, ki je enotna in nestrankarska. Ta organizacija ima močan vpliv tudi na žene zapadne cone, tako da bo v teh dneh ustanovni kongres demokratične zveze nemških žena tudi v ameriški coni.
Zastopnice antifašističnih albanskih žena z Izfan Kakoli na čelu, so prišle v Beograd na povabilo antifašističnih žena Jugoslavije. Albanke so se udeležile proslav v Tednu matere in otroka.
V	dneh od 1. do 8. junija so po vsej Jugoslaviji proslavljali Teden matere in otroka, ki je pokazal, kaj vse se lahko napravi v kratki dobi dveh let v državi, kjer vlada ljudska oblast.
Sovjetska delegacija žena, kl se je mudila meseca aprila in maja v Italiji, je povabila lull janske zastopnice zveze demokratičnih žena na , oblak v Rusijo. Italijanake žene ao vrnile ruakim tovarišicam obisk v mesecu juliju. -
—Ljudski tednik.
Poslušajte
vsako nodoljo prvo In najstarejšo jugoslovanska radio uro v Chicagu od 9. do 10. uro dopoklno, postaja
WOES, 1360 kilocycles. Vos*' jo Oeorge Marchan.
Vedno sem bil mnenja, da je nezadovoljnost koristna lastnost. človeka. Ko bi bili vsi pastirji, ki hodijo z zakrivljenimi palicami v roki za tropo ovčic, bi bili nemara res srečni, ampak ostali bi večni pastirji in bi se ne genili nikamor. Samo iz nezadovoljstva nad tem, kar imamo, se rodi želja po boljšem, želji sledi prizadevanje in končna posledica je napredek. Taka nezadovoljnost, kakor sem rekel, je koristna, ni pa koristna nezadovoljnost kroničnih godrnja-čev, ki neprestano iščejo dlako v jajcu ln so vsi nesrečni, če je ne najdejo. Pojav takih ljudi je morda istotako naraven kot je naraven pojav plevela na njivi. Nikoli ne bo človeška družba prišla tako visoko, da bi ne bilo prav nič takega plevela v njej. Vendar, če bi vsak od nas samega sebe vzel v roke, bi marsikateri tak nagib v sebi pravočasno zatrl, da bi ne škodil sebi niti ne svoji okolici.
Vzemimo na primer godrnja-če, na katere naletimo tu pa tam skoro vsak dan. To so naši kronični jamrovci, ki se jim neprestano toži po zlatih preteklih časih in bi se jim tožilo tudi, če bi jih zavili v pavolo in jih pitali s pečenimi golobi. Ne morejo m ne morejo se prilagoditi naši stvarni sedanjosti. Polni začudenja se moramo vprašati, zakaj vendar mora to tako biti. Je res, da so med njimi taki, ki so bili rojeni in vzgojeni hlapci in so nesrečni, če ne morejo biti hlapci še naprej. A taki vendarle niso vsi. Kaj je obsedlo one druge, ki mislijo, da niso hlapci?
Naša nova domovina je nova skozi in skozi. Ni ga momenta v našem novem življenju, v katerem bi pray vse ostalo po starem. V ljudstvu se ustvarja nova miselnost in to ni miselnost z mahom porastlih starin, marveč miselnost mladine, polne e-nergije in prešernosti, polne želje do ustvsrjanja; miselnost mladine, ki jo življenje šele ča ka in ne miselnost izživelih, ki vidijo pred seboj samo grob.
Pretresimo naše vsakdanje življenje, našo novo dobo, da vidimo, kaj je tisto slabo, ki tako boli betežne kronične godr-njače.
Prvo, kar bomo čuli, je stara pesem: "Mislili smo, da bo po vojni dobro, zdaj nam pa manjka vsega!" No, prosim, pet let je bila domovina podirana, poži-gana, trgana na kose, ubijana in pustošena in mislite, da bo takoj naslednji dan nastal iz nje paradiž? Vse ljudstvo je bilo do skrajnosti izčrpano, telesno in materialno, pa mislite, da se bodo že po dveh letih svetila lica od obilice? Na svetu je mnogo dobrih ljudi, ni jih pa dovolj, da bi nam mogli zaceliti vse rane, 99% dela čaka nas same. Poglavitni trud vseh narodov Jugoslavije je pred vsem v tem, da se te rane v Čim krajšem času zacelijo in da bi se tako brž tudi več ne ponovile. In to ni nikako igračkanje, to je orjaški Trud, ki bi se moral zmeraj pisati z
veliko začetnico. Reakcionarne sile sveta nam škodijo, kjer le morejo, in baš radi tega bi nas vse moralo veseliti, da ne bo dolgo, ko bomo tudi od njih postali neodvisni. Tega seveda ne moremo doseči s počitkom v senci, pač pa s trdim delom, kratenjem trenutnih potreb in ves narod mora v to prispevati.
Druga tožba v teh krajih je: "Ničesar nam ne dovolijo peljati in prodati v Trst". Oh, ali^e to res tako huda stvar?
Kaj bi se zgodilo, če bi tako dovoljenje dobili? Pred vsem bi se s tem okoristili tisti sloji v Trstu, ki so naši smrtni sovražniki. V drugi vrsti bi pa iz Trsta dobivali tovore papirnatih italijanskih lir, o katerih vemo, da iz dneva v dan izgubljajo na vrednosti. Kaj bi si z njimi pomagala naša domovina? Zakaj bi moralo vse naše odvišno blago iti v zameno za malovreden papir? Kdo bi bil tisti, ki bi imel od take zamenjave končno korist? In naposled, ali menite, da bi bila recimo drva zmeraj po 600 lir kvintal, če bi nam bilo po mili Volji dovoljeno voziti jih tja dol kolikor bi hoteli? Ko bi bilo na trgu nekaj sto vozov, bi nam rekli, kakor so rekli nekoč: "Po tem ti jih bomo plačali, ali jih pa pelji v morje!" Imejmo vendar zaupanje v naše oblasti, ki vedo, kaj delajo. Samo naša bo končna korist.
Denimo si roko na. srce in vprašajmo se, če je res življenje za nas vse tako hudo kot bi ga godrnjači hoteli pokazati. Ali nas davijo davki? Saj jih kmet skoro ne pozna. In kdo se vendar najbolj huduje? Ali niso v prvi vrsti samo tisti, ki so bili vajeni delati velike dobičke, pa jih danes ne morejo več? Ali naj radi njih jočemo? Pa razni tihotapci, ki iz osebnega koristoljub-ja in lakomnosti škodijo domovini, kjer koli morejo. Bomo li točili grenke solze, če čujemo, da sa padli pristojnim oblastem v roke? Bodimo mirni, v naši domovini* je dovolj poštenega dela za vse in nikomur ni potrebno, da bi se bavil z nečednimi posli.
Jaz pravim, če smo bili skozi pet in dvajset let izmozgavani do belih kosti, žaljeni in zasra-movani; če smo prestali pet let vseh strahot borbe, bomo — ni vrag — prestali tudi še par let gospodarske stiske. Lansko leto nas je suša oslabila, letos, kakor kaže, nas bo zopet, pa vendar vidimo povsod znamenja boljšega življenja. UNRRA nam nič več ne pomaga in tudi drugi ne, pa bomo le ostali živi. Ne živimo v obolici, a tudi nobeden ne trpi lakote; pomanjkanje je ob-
lačil, a nihče ne hodi radi tega gol; ni usnja, vendar ni treba nikomur, da bi hodil bos. Ali menite, da more reči o sebi tako tudi bedna proletarska raja v sosedni Italiji?
Pa še en kamen s)x>tike je.
Pravijo godrnjači: "Zakaj pa naše oblasti pošiljajo kamione in vagone blaga v Trst in celo v Italijo, mi posamezniki pa ne smemo?" "Mi posamezniki" bi v vsakem slučaju gledali samo na svoje osebne koristi, za koristi ljudstva bi se pa požvižgali. Ko pa pošlje vlada blago čez mejo; nima osebne koristi od tega noben poedinec, pač pa zmeraj le skupnost. Italija ima mnogo stvari, ki jih mi nimamo, pa bi jih radi imeli in mi imamo mnogo stvari, ki jih Italija nima, pa bi jih rada imela. Če to blago med seboj zamenjamo, bomo imeli eni in drugi korist. Bodite prepričani, da za vsak vagon lesa, ki gre v Italijo, ne dobimo pisanih lir, pač pa Uko blago, ki je našemu ljudstvi potrebno.
Nam li manjka drugih dobrin? Ali se ne vršijo nedeljo za nedeljo po vsej naši deželi svobodne športne, kulturne in zabavne prireditve brez vsake omejitve? Ali ne zapoje jo naši fantje na vasi slovensko pesem kadar koli jih je volja? Pa tako inalo časa je preteklo od takrat, ko se nismo niti doma upali govoriti slovenski na glas! Kje je tisti, ki bi se danes upal tu med nami zamrdavati nad našo govorico? Samo v Trstu ali Gorici, kjer vlada zapadna "demokracija", samo tam še čuje naš človek besedo "ščavo". Kolika ironija! Nam svobodnim mečejo sužnji italijanskih magnatov besedo suženj v obraz!
Torej, bodimo zavedni in ponosni. Titova Jugoslavija je naša Jugoslavija. To je naša domovina, ki se bo kaj kmalu izkopala iz trentnih gospodarskih stisk. Vse njeno obzorje je svobodno in svetlo. Prišel bo dan, ko bodo to priznali tudi današnji godrnjači.
škofa Jožefa Patricka Hurleyja o dokazih proti nadškofu Stepi-nacu in je zahteval, da se ga premesti izven Jugoslavije. Jugoslovanska vlada je potem čakala štiri mesece, toda ni dobila odgovora in je dala nadškofa aretirati in postaviti pred sodišče.
Kosanovič je tudi izjavil, da ta brošura nima nobene zveze s sedanjim obiskom ameriških protestantov, ki se mudijo v Jugoslaviji.
Na vprašanje, čemu ni med to skupino nobenega katoliškega duhovnika, je Kosanovič odgovoril, da je neki katoliški duhovnik iz Cieveianda že odšel v Jugoslavijo, da se prepriča o delitvi relifne pomoči; prote-stantovska skupina pa da predstavlja le ameriške izobražence, ki so bili izbrani, da obiščejo Jugoslavijo in da vidijo položaj.
Na vprašanje, da poda številke o raznih duhovnikih, ki so bili usmrčeni že po vojni, je veleposlanik krepko odgovoril, da se je postopalo le proti onim duhovnikom, ki so dejansko vršili zločine ter da je mnogo teh biltir obsojenih na smrt "v odsotnosti". Zatrjeval je, da to ne pomeni zatiranja vere ter da je na milijone zVestih jugoslovanskih državljanov katoliške vere ter imajo polno svobodo bogočastja.
f
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 1714 WEST Mtk STREET
Tal. Crawford ttlt
OFFICE HOURS: i:sa to 4 P. M. ^ (Except Wed., Sat and Sun.) s:tt to l:tt P. M.
(Except Wed., Sst snd Sun.)
Res. ttlt Se. Rldfswajr Ave. Tel. Crawford Mit If ee snswse — Call IYN
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem Prihranite upravi na času in stroških, ob eflem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
••••••••••••••••••••••••••
j BARETINCIC & SON :
* POGREBNI ZAVOD
Tal. tO-BCl
424 Broad Street JOHNSTOWN, FA.
Jugoslovanska ambasada izdala brošuro o Stepincu
Washington, 31. julija.—Sava N. Kosanovič, jugoslovanski veleposlanik, je sklical včeraj časnikarsko konferenco, na kateri je predložil baš kar izdano brošuro "Slučaj nadškofa Stepin-ca", ki šteje 95 strani. s
Kot je znano, je bil zagrebški nadškof Alojzij Stepinac aretiran 18. septembra 1946. Po sodnijski obravnavi, na kateri je bil obdolžen zarote, zlasti v zvezi s PaveliČevo ustaško vlado tekom vojne, je bil obsojen na 16 let prisiljenega dela. Kosanovič je dejal, da se nadškof nahaja v zaporih v Lepoglavi na Hrvaškem. Rekel je, da bo šla brošura v javnost radi tega, ker se škofova aretacija in obsodba še vedno rabi v Ameriki v "kampanji napačnega predstavljanja" proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Maja meseca je skupina devetih duhovnikov poslala državnemu tajniku Marshsllu apel "v imenu ameriške hrvaške katoliške duhovščine v Združenih državah". Med podpisanimi je bil tudi Nikolaj Sulentič iz Waterloo, Iowa, ki pa ni hrvaški duhovnik, temveč predsednik "Hrvatskega narodnega saveza za nezavisnost Hrvatske", torej organizacije, koje aktivnosti so se smatrale tako nevarne za ameriški vojni napor, da jo je FBI z njenimi glasili vred ukinil.
Veleposlanik Kosanovič je v uvodu ponovno zatrdil, da se gradivo v brošuri objavlja z namenom, pobijati kampanjo v Ameriki, v kateri se Jugoslavijo obtožuje verskega zatiranja, katera se pa res ne vrši v njegovi domovini in kar bi bilo nepo-stavno na podlagi jugoslovanske ustave.
Brošura opozarja na izjavo predsednika vlade maršala Tita lanskegs oktobrs, da je že spomladi 1946 obvestil vstikanske-ga zastopnika za Jugoslavijo
Dali veste ?
Dali veste, zakaj se po podu ne da drsati a po ledu lahko? Ko se drsamo po ledu, se led pod pritiskom drsalk taja. Med drsalkami in ledom nastaja sloj vode. Če bi te vode ne bilo, bi bilo drsanje po ledu prav tako težavno kakor je po podu. Voda zmanjšuje trenje med drsalko in ledom kakor olje v stroju.
To je tudi vzrok, da se ledeniki pomikajo z gor. Pod težo ledu se njegovi spodnji sloji tajajo in ledeni tok leze po gorskem pobočju kakor vaše drsalke po ledu.
Dali veste, zakaj voda ne gori?
Zato ne, ker je voda nastala pri gorenju. Kaj pa je treba zažgati, da nastane voda? Vodik, plin, s katerim polnijo zračne balone. Sedaj so začeli balone, ki se dvigajo v zrak, polniti z drugim plinom, helijem. Helij ne gori, zato je tudi letanje s takim balonom manj nevarno.
Dali veste, zakaj gasi voda ogenj?
Spustimo svečo v vodo — pa nam ugasne.
Zakaj? Zato ker je treba sveči za gorenje zraka ne pa vode, in ravno zato gasi voda ogenj: ne da zraku, da bi prišel h gorečemu predmetu.
A tudi drugače je mogoče pogasiti ogenj: pokriti ga z odejo ali zasuti s peskom. Odeja ali pesek ne puščata zraku k ognju, zato ugasne.
Dali veš, kaj je topleje: tri srajce ali srajca, ki je za tri druge debela?
Tri srajce so toplejše, ffe gre namreč samo za srajce; važnejši je zrak, ki je med srajcami. Zrak slabo prepušča toploto. Čim več je zraka med srajcami, tem debelejša je zračna obleka, ki varuje telo pred hladom.
Tri srajce, to so tri zračne obleke, ena sama, četudi debela, je pa samo ena zračna obleka.
Dali veš, zakaj je škodljivo nositi poleti volneno obleko?
Ne samo zato, ker je volna pretopla. Volna ima velik nedo-statek, da se zmočena prepočasi suši. Zato zadržuje v vročem poletju izhlapevanje vlage iz našega telesa. In to je neprijetno, škodljivo. Poleti je bolje nositi obleko iz lanu ali bombaževine. Lane no in bombažasto blago se laže suši in bolje propušča zrak.
Ako je številka v oklepaju .ia vašem naslovu nižja kot pa je tekoča številka Proletarca (vidile jo na prvi strani), pomeni to, da vam 'je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite.
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VR8T PO ZMERNIH CENAH BE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tsi MOHAWK 4T9T
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SI TISKA PRI NAS
>
/k

"i f • v'
/ V
Iv*
v
i r
m
v >
v V '
v
cF- - ' u \
MUHASTI IN TRMASTI OTROCI
"Kaj naj storim s svojim otrokom? Muhast je, razdražljiv, ne uboga, vedno joka, razen tega pa je zelo trmast,** taka vprašanja starši večkrat postavljajo.
Muhavost in trma sta za vzgojo discipliniranosti in volje pri otrocih pogostoma resni oviri.
Kaj je prav za prav muhavost. Nekateri pravijo, da je to samovolja in izbirčnost. To ni popolnoma pravilno.
Predvsem je sleherna muhavost izraz razdražljivost!, posledica nezadovoljstva. Miren, uravnovešen otrok, ki#je zadovoljen s tistim, kar ima, ni nikoli muhast.	,
Muhasti otrok pogostoma spreminja razlog svojega nezadovoljstva. Zdaj "vzemi me v naročje," zdaj "postavi me na tla", zdaj "naj me vzame očka", zdaj "naj me vzame mama", zdaj "daj mi tisto igračko", zdaj "nočem te, daj mi ono". Ena muha ne traja dolgo,' ker jo brž zamenja z drugo.
Upoštevati moramo še neko okolščino. Ce govorimo o otroških muhah, mislimo na tisto otrokovo ravnanje, ki nima resnih posledic. Ce otrok ob vlažnem vremenu noče obuti snežke — to še lahko imenujemo muhavost, toda če je v stanju razdražljivostl pretepal mlajšega bratca ali sestrico, to ni več zgolj muha.
Ce je otrok muhast le pored— koma,.se starši ne smejo vznemirjati: slučajna razdraženost lahko nastane pri otroku vselej iz bog ve kakšnih razlogov. Toda če se otroške muhe ponavljajo pogostoma in če> je otrok sicer popolnoma zdrav, morajo takemu otroku sUtrši posvetiti posebno pozornost. Eden vzrokov otroške razdražljivosti je večkrat občutek lakote. Otrok ne zna povedati, zakaj je muhast, toda če ga nahranimo, se takoj pomiri.* Seveda ne smetpo misliti, da moramo otroka vsakokrat nahraniti, če je muhast: lakota ni edini vzrok muhavosti.
Razdražljivost lahko povzroča tudi pomanjkanje svežega zraka, neprezračena soba ali pa neprimerna obleka ali obutev, ki Otroka ovirajo. Tudi preutrujenost ali preobilica močnih vtisov neugodno vplivata na otrokovo razpoloženje.
Starši, ki hočejo odstraniti te vzroke, morajo skrbeti za pravilno telesno vzgojo . svojih otrok. Pravilna nega otroškega organizma, red^ia hrana, delo in oddih, kakor tudi sprehodi v
i razdrat večkrat
časi, kef
svežem zraku in telovadba pomenijo močno sredstvo proti razdražljivosti. Ce je otrok zdrav in če je telesno pravilno vzgajan, je le poredkoma muhast.
r Drug važen vzrok za razdr ženost je pri otroku dolgčas. Otrok se dolgočasi se ne zna osredotočiti ob enem pravilu ali pa zato, ker so ta pravila preveč enolična. 2e po svoji naravi teži otrok k različnim .oblikam dejavnosti. Ce se mu to ne posreči, se dolgočasi in sitnari.
Ce hočemo dolgočasje preprečiti, moramo poskrbeti, da' so otrokova opravila kar najbolj raznolična. Z otrokom se moramo pogostoma pogovarjati, vzpodbujati moramo njegovo iz-iznajdljivost, zadovoljevati njegove razumne zahteve in spretno voditi njegove igre, ne da bi ga pri tem motili.
Tudi družba drugih otrok je močno sredstvo proti dolgočasju. Marsikateri starši ne razumejo, da ima za otroka družba z vrstniki velik pomen. Starši se po navadi vse preveč boje slabih vplivov in mislijo^ da je za njihovega otro&a družba odraslih najprimernejša.
"Ne hodi na dvorišče — tam so poredni otroci," pravijo pogostoma, čeprav po navadi tistih otrok na dvorišču niti ne poznajo. Pozneje se taki starši močno kesa jo, zakaj zamude v kasnejših letih ni mogoče nadomestiti z družbo odraslih ljudi. V družinah, kjer živijo otroci ločeno od svojih vrstnikov, je otrokom dolgčas in so otroške muhe neizogibne.
Včasih otroci sitnarijo le zato, ker jih draži prisotnost tujih oseb. V naj nežnejši mladosti lahko preide taka razdražljivost v navado. Da le oseba, ki je otrok ne mara, vstopi v sobo, že začne jokati. Toda najbolj pogostoma so otroci muhasti vpričo drugih zato, ker hočejo izkoristiti izpremenjeni položaj. Ce so v hiši gostje, si misli otrok, lahko vzame sladkorček, ne da bi vprašal mamo, saj vpričo drugih me ne bo karala. Da sc takim zlorabam izognemo, je važno, da ostanejo pravila, pa katerih uravnavamo otrokovo dnevno življenje, stalna in nespremenljiva, ne glede na to, sli je v hiši kaka tuja oseba ali ne.
Otroško razdražljivost večkrat povzroča slaba volja odraslih, kar otrok kaj hitro opazk Sploh je otrokovo razpoloženje
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pilite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, I ILLINOIS
močno odvisno od razpoloženja odraslih oseb. Zato tudi morajo starši paziti, da so vpričo manjših otrok vselej dobro razpoloženi. Nesreče, ki zadenejo družino in ki jih lahko starejši otrdel sodoživljajo, morajo starši skrbno prikrivati pred mlajšimi.	f
Toda mendu je najvažnejši vzrok muhavosti pri otrocih na žalost še zelo razšifjeno razvijanje otrok. So starši, ki naivno mislijo, da ie najboljše sredstvo za vzgojo otrok zadovoljevanje vseh njihovih želja. Mnogi starši takole utemeljujejo ta "sistem": "Mi smo morali kot otroci živeti v težkih življensklh pogojih, nismo imeli ne igrač ne prostega časa. Zato naj vsaj naši otroci živijo drugače, naj uživajo brezskrbno mladost, naj bodo zadovoljene vse njihove želje."
Taki otroci so neke vrste hišni bogovi, ki jim je vse dovoljeno. Zanje ni nič nemogoče.
"Hočem to, daj ono, stori tako!" Oče, mati in vsa družina menijo, da je njihova dolžnost, otroka razvajati in ga zadovoljevati v vseh željah. Ce starši kar koli otroku odrečejo, se zateče k najučinkovitejšemu sredstvu — k joku. Pred solzami očka in mama klonita in otrok dobi vse, česar si poželi. Po navadi so edinčki najbolj razvajeni otroci, toda tudi v družinah, kjer je več dtrok, lahko opazujemo podobne prizore.
Seveda ustvarja tako ravnanje odlična tla za otroške muhe. Kajpada, če odrasli otroku vselej popuščajo in zadovoljujejo sleherno njegovo željo, zlasti če jo spremljajo solze, zakaj bi otrok vendar ubogal? Tak otrok ne joče, če ga kaj boli, ampak le zatb, ker jok zanesljivo vpliva na mamo, če joka, mu mama vselej ustreže.
Taki otroci postanejo majhni tirani, ki strahujejo svoje starše. te Rousseau je rekel: "Prve otroške solze so prošnje; če se jih ne obvarujemo, bodo kmalu postale ukazi." Zato moramo priporočati staršem, da ohranijo ob otrokovem joku mir in potrpljenje i n da prošenj vselej ne zadovoljujejo.
Lokk pravilno opozarja, da otroški jok ne izvira samo iz trme, temveč tudi iz navade, cmeriti se zaradi vsake najmanjše bolečine. V takih primerih naj starši skušajo navaditi otroka, da bolečine pogumno prenaša. Ce otrok pade, ga ne smejo starši pomilovati niti ga grajati, temveč ga morajo prisiliti, da ponovi tisto kretnjo, ki jo je prej naredil nespretno in ki je zato povzročila njegov padec. Namesto, da stokamo in otroka, ki se je udaril, pomilujemo, ga moramo opogumiti in usmeriti njegovo pažnjo drugam.
Razvajanje razkraja otrokovo voljo. Taki otroci postanejo sebični in nesamostojni. Izgubijo pogum ob najmanjših življen-skih preizkušnjah in se ne znajo boriti z zaprekami.
Otrok čuti, da ne more doseči vsega, kar si želi. Kadar opazi katero koli zapreko, misli, da jo bo premagal s solzami in muhavostjo, ne da bi pri tem uril svojo voljo in vztrajnost. Starši se otroškim muham ne smejo uklanjati. Zato moramo v borbi zoper otroško muhavost opozoriti še na eno sredstvo: odločnost in nepopustljivost. Starši morajo biti nepopustljivi, kajti le tako lahko vzgojijo otroke s čvrsto voljo. Večkrat namreč preideta jok in sitnarjenje v navado, proti čemer se je še teže boriti.
Posebno skrbno je treba vzgajati k disciplini trmaste otroke.
"Zakaj nekateri otroci ubogajo, drugi pa ne?"
"Zakaj je otrok prej ubogal in izvršil vse, kar smo mu ukazali, zdaj pa noče več? Opominjam gar 'Vasja, nikar ne vpij!' On pa, kot nalašč, vpije še bolj."
"Morda se trma podeduje? Oče je tudi trmast, morda je otrok podedoval to njegovo lastnost? ^li nam lahko pomagate?" Taka vprašanja starši večkrat postavljajo.
Trma, kakor tudi druge lastnosti značaja, se ne podedujejo. Tudi ni pravilno misliti, da sta trma in neubogljivost priči Že izoblikovanega značaja. Glavni vzrok neubogljivost! je dejstvo, da si starši niso pridobili pri otroku potrebnega ugleda. Otrok ne priznava njihovih zahtev in se noče ukloniti njihovi volji. V takih primerih se ?i\ te čejo starši h grožnjam ali pa, nasprotno, obfjufeujejo otroku vse mogoče stvari, da izsilijo
njegov pristanek. Vendar pa ta- g,. ko1 ravnanje ne doseže" zažel je-rt t ga učinka in Si t njim ne moremo iistVariti ugleda in spoštovanja.
Včasih otrok vztraja pri svoji želji le zato, ker je trmast. "Ce sem nekaj zahteval, ne bom popustil in spremenil svoje odločitve." Včasih pokaže otrok neko nerazumljivo kljubovalnost. Kljubuje staršem, Čeprav dobro ve, da nima prav. Tudi v takih primerih ne smejo starši posku-teti otrokovo trmo zlomiti, temveč si morajo s potrpežljivim prepričevanjem ustvariti v otrokovih očeh potreben ugled. Seveda, včasih se ne smejo dme-jiti zgolj na ptppričevanje.
Včasih je otrokova trma posledica njegovih izkušenj glede medsebojnih odnosov med otroki in starši v drugih družinah "Kolja, nikar ne škripaj z nožem po šipi," pravi oče dvanajstletnemu sinu. "Zakaj pa drugim dečkom tega ne prepovedujejo?"
"Milja, pomij posodo po kosilu!" pravi mati. "Zakaj pa moram pomivati? Druge deklice tega ne delajo."
Včasih izvira trma iz želje, storiti nekaj po lastni volji in s svojo vztrajnostjo nekaj doseči. "Bom sam," pravijo otroci. Loti se težkega dela, ki mu ni kos, izgubi mnogo časa in moči, končno pa vendarle nekaj doseže. Take "trme" ne smemo pobijati. Ne smemo reči: "Tega ne znaš, nikar se tega ne loti." Nasprotno. v takih primerih morajo starši opozoriti otroka na težave, ki ga Čakajo pri tem peslu, vendar pa mu ne smejo braniti.
Včasih izbruhne trma nepričakovano, brez kakršnih koli razumljivih vzrokov. V takih primerih seveda ne moremo dati nobenih splošno veljavnih nasvetov. Pri starejših otrocih je trma večkrat znak pomanjkanja trdne volje. Otrok ne ve, kako naj ravna, ne ve ali ima prav ali ne, zato se krčevito oklepa svojih nazorov in ravnanja, ki ga je vajen. Nima dovolj odločnosti, da bi priznal svoje napake. Takemu otroku moramo pokazati, kje ima njegova trma svoje vzroke in tako mu naredimo to trmo za nezanimivo.
Večkrat se razvije trma zato, ker starši in učitelji ne opazijo sprememb, ki so nastale pri otrocih in ne računajo z njihovo težnjo po neodvisnosti in samostojnosti. Trma se rada pokaže tudi tam, kjer se starši grobo vtikajo v otrokovo življenje in ne razumejo, da je otrokova težnja, biti v najglobljih kotičkih svojega notranjega sveta sam s seboj ali le z najbližnjimi prijatelji, znak naravnega prehoda k bolj zreli starostni dobi.
Otroška trma na vzgojo večkrat prav neugodni) vpliva. Pogosto se začne trmasti otrok izmikati družbi. Take trme ne smemo zamenjavati in misliti: z leti se bo to spremenilo. Zoper trmo pri otrocih se borimo na različne načine. Pri izbiri upoštevajmo predvsem otrokove lastnosti, njegov značaj.
V	nekaterih primerih se lahko omejimo na razgovor in pojasnjevanje. Včasih moramo trmo-glavca osmešiti, včasih pa bo mogoče prav, če hlinimo, kot da nismo ničesar e>pazili, kadar pa otrok kljubuje iz neke vrste zlobe in z namenom, da bi starše jezil, ga moramo kaznovati.
Trma nI prirojena in otrok je pe podeduje. Trmo rodi ves način vzgoje v družini, pogostoma pa tudi osebni vzgled staršev in njihova lastna trma. Mogoče še enkrat ponovimo, kaj naj starši storijo, da se izognejo otroški muhavosti in trmi.
Poznati morajo vzroke, ki pri otroku povzročajo muhavost in trmo, znati morajo razlikovati otrokove posebnosti v značaju od muhavosti.
Skrbeti morajo pri otroku za pravilno telesno vzgojo, kakor tudi za to, da se otrok ne dolgočasi.
Otroka ne smejo razvajati, marveč morajo ravnati z njim mirno in nepopustljivo; načrtno ga morajo navajati k delu, k premagovanju zaprek in ga pravočasno odvaditi slabih navad.'
V	otrokovih očeh si (morajo pridobiti spoštovanje in ugled; spodbujati motajo otroka k samostojnosti, obenem pa ga vselej voditi in vso njegovo vzgojo skrbno nadzorovati. Pozorno morajo zasledovati spremembe, ki nastanejo v otrokovem značaju in tem spremembam prila gojevatl svoj odnos do otroka; premagovati morajo svojo last no trmo ln muhavost.
L. E.
NARAVOSLOVNI MUZEJ V. LJUBLJANI
Izmed ljudskih muzejev v Ljubljani, nastanjenih v reprezentativni renesančni stavbi med Muzejskim trgom in Blei-waisovo cesto, je najstarejši Naravoslovni muzej. Javnemu obisku so ga odprli v starem, davne že podrtem gimnazijskem poslopju na sedanjem Vodnikovem trgu že 4. oktobra 1. 1831. Podlago njegovim razstavam so dale obsežna Zoisova zbirka minerali j (1826) in lepo urejena Hohenwartova zbirka konhilij (lupinarjev) ter večje število okamenin in kapnikov.
V 115 letih svojega obstoja se je Naravoslovni muzej zelo povečal. Danes napolnjujejo njegove zbirke, de>ste>pne javnemu obisku, sedem velikih dvoran, poleg tega pa ima muzej še znanstvenemu delu namenjen študijski material, zlasti obsežne herbarije, zbirke žuželk, ptičjih mehov in mnogo prigotokov iz drugih živalskih skupin. Tako služi Naravoslovni muzej ne samo izobrazbi širših ljudskih plasti, posebej šolski mladini, ampak tudi strokovnjakom - naravoslovcem, zlasti tistim, ki znanstveno preiskujejo našo čudovito slovensko zemljo glede njenega živalskega, rastlinskega in rudninskega bogastva ter njenih posebnosti.
Naravoslovna veda je podlaga in kažipot vsem drugim znanstvenim strokam. Spoznati naravo v njenih sestavnih delih, proučiti njeno snovanje in rušenje, izslediti in doumeti zakone, ki se po njih v naravi vse vrši, je temelj in osnova za vsakršno znanstveno delo in prav tako za spoznanje nas samih ter vsega, kar nas zajema. Potemtakem je naravoslovje najpotrebnejše, osnovno znanje in njegovi izsledki so vodilo za vse naše ravnanje in nehanje.
Četudi se je človek povzpel za , gospodarja narave, vendar čuti, da je njena ustvaritev in da je povezan z njo z vsem svojim žitjem in bitjem. Zat<^ se ni čuditi, da njegovo zanimanje za naravo in za vse, kar se godi v njej, raste vzporedno z njegovo izobrazbo. Razumljivo in razveseljivo je, če se zlasti po osvoboditvi veča število obiskovalcev Naravoslovnega muzeja. To je pot k naravi in z njo, ki vedno snuje, izbira in boljša, k smiselnemu, načrtnemu delu.
Posebna privlačnost za obiskovalce je ekološka dvorana (IX.), kjer so prikazane živali v svojem Življenjskem okolju. Gams na skali pod Jalovcem reza za kozo pod seboj, belka
op
gleda izpod rušja, na grmu poje planinska pevka; planinski zajec v beli zimski obleki se pri* pravlja na pašo in Črni medved išče zavetja pred dolgo zimo, ki se bliža goram.
Ravno Ljubljansko barje, za-grajeno na jugu s krimskim hribovjem, poraslo deloma z značilnim barskim mahom, deloma s sašem in trstjem ob barskih okencih, nam prikazuje svoje posebno živalstvo: dolgokami Škurh, rumena Čaplja in bobna-rica se skrivajo v ločje, mali pondirek se vozi ob belem lokvanju na vodi; zelena žaba gleda po kačjih pastirjih, ki počivajo po svollh poletih na močvirskih rastlinah. Košček sveta je odkopan, da se vidi lega šote in opazijo ostanki izza mosti-Čarjev, ki so tukaj še v jezero stavili svoja bivališča na koleh.
Pri celi vrsti živali so prikazani najbolj značilni momenti iz njihovega življenja, kolikor se pač le da z mrtvimi preparati pokazati življenje: srakoper hrešči nad modrasom, ki ograža njegov zarod v gnezdu; skalna plezalca iščeta žuželk ln Črvi-čev v skalnih razpokah; taščica krmi vsiljivo kukavico, ki je Izrinila zarod svoje redilke iz gnezda; krt rije v zemlji proti ogrcu, ki ga je zavohal daleč skozi prst; jež in ježevka vodita mladiče na lov; voluhar lz-podjeda korenine sadnemu drevescu; moče ril plava v vodi kraške jame, ki jo oživljajo tudi jamski hrošči; razni ptiči čuvajo svoja gnezda, vale in krmijo svoj zarod itd
Spolno dvoličnost nam med drugimi primeri predpčuje divji petelin s svojimi kurami, ki jim z visoke veje poje ljubezen; zonsko dvobarvnost pa kažejo belka, kepen in planinski zajec v zimski in poletni obleki. Za si cer redki pojav beHčnosti vidimo tu številne primerke; bela šoja, vruia, sraka, fazan, veverica, poln, podgana ao poleg običajno barvanih razstavljeni v
popolnoma beli dlaki odnosno belem perju.
Dvorana X. zavzema živalski red sesalcev in ptičev razen galebov, veslonožcev in potapljal-cev, ki so razstavljeni v dvorani XI. — Od sesalcev, ki jih živi v Sloveniji kakih 70 vrst, so zastopane z izjemo nekaterih netopirjev vse prosto živeče vrste. Od zveri so razstavljene: rjavi medved, volk, volkulja z mladiči, lisica, obe kuni, dihur, podlasice, vidra, jazbec, divja mačka in ris, nekatere v več primerkih in z značilnim ugrabljenim plenom. Domače žužkojede vidimo vse, od sode>prstov pa je-lenji par, srnjake v raznih letnih dobah, srno z mladiči; gamse in dva kozoroga, kozla in kozo iz naselbine pod Ljubeljem; zastopana je tudi divja svinja z dvema nerescema iz Kočevskih gozdov. Iz drugih dežel so v tej zbirki grivasta ovca, šakal, tjulenj, največji prhutar kalong (leteči pes), levji mladiči in dve opici.
Zelo popolna je zbirka domačih ptičev. Tu najdeš vse, kar pri nas gnezdi, mnogo preletnih vrst in več redkih gostov. Od velikanov planinskega orla in pexstojne pa preko drugih sokolov ter sov, golobov, kur, po-brežnikov, močvirnikov, vele-kljunov, drobnih pevoev do najmanjšega zastopnika domačih operjencev, zlatoglavega kralji-čka je zbrana tu velikanska množica kljunastega sveta. Kdor se zanima za ptiče — in kdo bi se ne — najde tu svoje ljubljence, ki ga razveseljujejo s petjem ali z ljubkostjo, najde po-magače, ki mu čistijo polje in gozd zajedalcev, pa i tudi take, katerih hrana gre na škodo njegovih prirej kov in pHH^iirov. V Sloveniji je ugotovljenih 144 gnezdilcev, med temi 86 selil-cev ter okoli 150 preletnih ptičev.
V	dvorani XI. je razstavljeno živalstvo našega Jadrana, živali nenavadnih oblik, prosto plavajočih ali. pritrjenih na podlogi. Zbirka nam predočuje del morske favne, ki je vse bolj mnogovrstna kakor kopninska in je njen izvor, kajti šele proti koncu srednjega zemeljskega veka, pred dvesto, tristo milijoni leti, so prve živali zapustile svojo mokro domovino. Tudi sladkovodno živalstvo je razstavljeno v tej dvorani, zlasti ribe, ki jih živi v slovenskih vodah nekaj nad 60 vrst. Razen suho prepariranih rib je še nekaj manjših rib razstavljenih v svojem okolju v družbi povodnih soŽivcev polžev in hroščev.
V	tej dvorani so zbrani tudi gasi krkoni (žabe, močeradi, pupki) in plazilci (kuščarji, kače, želve). Kač živi v Sloveniji 12 vrst; strupene so štiri, med njimi jako redki vlaški gad, ki je doma na Primorskem. Od re-patih krkonov imamo na Slovenskem tri vrste pupkov, dve močeradov in pa močerila ali človeško ribico, brezrepnih krkonov ali žab pa je pri nas 11 vrst; redka je postala barska žaba, katere samci postanejo ob dresti modri (svatovska obleka). 2elva skednica je menda že iz-* ginila iz naših krajev, okusno grško kornjačo pa imajo Še tu pa tam po vrtovih. Kuščaric je ugotovljenih v Sloveniji 7 vrst, nobena ni strupena. .
Naslednja dvdrana (XII.) za-
vzenpa živalski oddelek brezvre-tenčarjev, v glavnem obsežno zbiif.6 polžev in Školjk ter šolsko zbirko Žuželk. Razen teh so še na ogled iglokoici, raki, ko-ralinjaki in spužve, katerih mnogi so na oko bolj podobni rastlinam ali kameninam nego živalim. Posebej so razstavljeni nSli jamski polži in Jamski hrošči, med katerimi je precej takih, ki so znani samo iz Slovenije.
Dvorane IX.XII. so v I. nadstropju, nadaljnje tri dvorane (XIII —XV.) pa so v pritličju. V teh so panteonloške in rudninske zbirke. Kdor hoče nekoliko pogledati v zgodovino živalstva in rastlinstva, v davne zemeljske veke, ali bi se rad poučil o sestavi trdne zemeljske lupine, dobi tu za svoje zanimanje ali študij obsežpo nazorno snov, najdeno največ na slovenskih tleh. Diluvialni mamut, jamski medved, los, posamezni deli okostja in zobje praslonov, leva brlogarja, nosoroga, barskega prašiča, tura, zobra in druge izkopanine, predvsem pa Številne okamenine iz vseh zemeljskih vekov in tvorb, iz-vzemŠi kambrijsko tvorbo, ki je na slovenskem ozemlju ni, popeljejo gledalca za tisoče in milijone let nazaj v čase, ko je živelo vse drugo in drugačno živalstvo na zemlji, izprva le v morjih s povsem drugimi obalami.
Da se more obiskovalec Naravoslovnega muzeja poučiti tudi o tretji panogi naravoslovja, to je v rastlinstvu, so od pomladi do jeseni razstavljene na hodniku prvega nadstropja sveže rastline, ki cveto v dotični dobi. Tudi so v dvorani X. pod steklom v obliki tabel razstavljene zaščitne rastline, pač le posušene, v pritličju na hodniku pa klasje vseh žitnih vrst in seme-nje ter modeli naših užitnih in strupenih gliv. Način hranitve rastlin je pač tak, da je rastline težko drugače dati na ogled občinstvu, če ne v herbarijski obliki, kar pa zahteva sila velik prostor. In prav prostor je tisto, kar primanjkuje Naravoslovnemu muzeju za njegovo izpopolnitev in potrebni razmah. Marsikaj bi se dalo še postaviti na ogled in v pouk, kar še čaka vskladiščeno, zlasti pa bi se mogli razredčiti in bolje razporediti že razstavljeni predmeti, ki zdaj v ozkih prepolnih omarah utrujajo ogledovalca. Časi golega opisovanja posameznih živalskih in rastlinskih vrst so prešli. Danes nI tako važno povedati, kakšna Je žival ln kakšna Je rastlina, važnejše Je razložiti, zakaj je taka, kje in kako živi ter kakšno' vlogo ima v naravi. In to ponazoriti s svojimi razstavki si je kot svojo nalogo nadelo vodstvo Naravoslovnega muzeja, ki Jo v prid ljudski ifcr obrazbi izvaja in ob zadostnih prostorih docela izvede.
Zabavo društva "Nade"
Chicago, 11L—Žensko društvo "Nada" št. 102 SNPJ bo imelo v .nedeljo 24. avgusta izlet v Clarendon Hills na vrt Pepce PrfczelJ, ki Je tik za Kobalovlm vrtom.
Vabljene so vse članice ter prijatelji "Nade". Vstopnina prosta.
Večina se nas odpelje tja z vlakom ob 12:45 pop. s Cicero (Hawtorne) postaje, Burlington
RR —A. t. ' *
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSCINE STA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI PE&EDIVJAK
Ceno $5.00 -
IN
ANGLESKQ-S10VENSK0 BERILO Cena $2.00
Artor obeh knjig je Da. r. J. KERN
NAROČILA SPREJEMA
PIKOIETAIKISC
i mi sa LAWKOALE AYE., CHICAGO 23. ILL-
wmmmmm
Združeni narodi - človeške pravice - Vest človeštva
Združenih narodov komisija za človeške pravice, kateri nače-ljuje Mrs. Franklin D. Roosevelt, ima nalogo in obseg velikih odgovornosti zapopadenih v določbah Izjave Z. N. tikajočih se — pospešen j a temeljnih človeških pravic in svoboščin za vse "brez razlike plemena, spola, jezika ali veroizpovedi." I z polnjenje te naloge in odgovornosti ni lahka stvar, kajti kar se priznava v eni deželi za človeške pravic, se ne zdi pravično in pravilno v drugi.
Radi tega je torej treba gledati na delo Komisije za človeške pravice iz vidika skupnega cilja, da se zagotovi "dostojnost in vrednota človeških bitij" ter spravi v sklad različne ideje kako doseči ta skupni cilj. Treba je istotako upoštevati to delo kot up posameznikov in skupin, ki so podvržene preganjanju in zatiranju, zapostavljanju in drugim kršitvam človeških pravic. Od lanskega poletja je prejemala ta komisija Z. N. mnogo protestov, apelov in peticij iz vseh krajev sveta. Ker komisija za enkrat še nima moči pod vzeti kake akcije z ozirom na te pritožbe, je vprašala gl. tajnika Z. N., naj se sestavi zaupne sezname teh pritožb, kar je omogočilo. da je imel načrtni odbor komisije pred seboj kratek pregled vseh tozadevnih komunikacij, ko je pričel z delom za sestavo mednarodnega osnutka človeških pravic.
Ta načrtni odbor je imenoval Mrs. Roosevelt po prvem sestanku Komisije v Lake Success preteklo zimo. (Na pomladanskem zasedanju v letu 1946 so se člani komisije sestali v svrho predpr i pravnega dela.) Komisijo je pooblastil Socialno-eko-nomski svet U. N. v Lake Suc-ctssu, da izdela začetni osnutek mednarodnega zakona človeških pravic. (Komisija o svojem delu poroča Socialno-ekonom-skemu svetu .1 Obenem je bila imenovana podkomisija za Svobodo informacije in tiska ter še t na, ki se ukvarja z vprašanjem manjšin in zapostavljanja. Sicer je resnica, da bi mednarodni zakon človeških pravic obenem odpravil probleme manjšinskih skupin in zapostavljanja posameznikov na podlagi plemena, spola, jezika ali religije, toda bilo je namignjeno, da zna vzeti precej časa preden bo sestavljen in odobren tak mednarodni zakon. Vzpostavitev tozadevne podkomisije torej pomeni, da zamorejo ta vprašanja potom njenega prizadevanja in delovanja dobiti potrebno pozornost, ki jo zahtevajo.
Načrtni odbor, sestoječ iz članov Komisije za človeške pravice, katero tvorijo delegatje Avstralije, Kine, Francije, Leba-nona, Združenega kraljestva, Zed. držav in Sovjetske zveze, sc je sestal 9. julija letos. A če-
tudi je bil pooblaščen, da sestavi osnutek zakona človeških pravic, tega ni storil, to pa radi različnega tolmačenja pesede "bili" ali zakon. Nekateri delegatje so nenili, da to pomeni nekakšno mednarodno konvencijo, (dogovor, ki ima manjšo veljavo ne-;o pogodba), ki bi legalno veza-'a včlanjene države; spet drugi /o si tolmačili besedo kot nekakšno "izjavo", ki bi imela k /ečjemu moralno obveznost. Raji teh različnih tolmačenj po--ne.ia besede "bill of rights", je xibor sestavil le nekaj "pripravnih" spisov, ki so bili poslali Komisiji.
Eden najvažnejših od teh spi-jov ali listin je izjava general* nih načel, katere naj bi osvojila* generalna skupščina; neka druga lUtina vsebuje sugestije pogojev za mednarodno konvencijo.
Med pravicami navedenimi v izjavi so: pravica do življenja; enakopravnosti; postavnosti (zakonito priznanje pravic in dolžnosti); zatočišča; narodnosti; osebne lastnine. Nekateri členi izjave tolmačijo pravne pravice, politične pravice, pravico efektivnega sodelovanja v vladi. Med temeljnimi svobodičinami so navedene sledeče: svoboda govora in zborovanja, svoboda od sužnostl, verska svoboda, ter svoboda organiziranja. Socialne in ekonomske pravice so: "pravica vršenja družbi koristnega dela," in pravice do socialnega zavarovanja, vzgoje in prostega časa.
Obrisne listine predložene kot začetni osnutek konvencije navajajo: pravico do življenja; svobodo pred mučenjem in usu-žnjenostjo; pravico do svobode in pravico obravnave (sodne); pravico zakonitosti; svobodo govora, zborovanja in službe božje.
Komisija za človeške pravice bo prejela poročilo svojega načrtnega odbora letos. Mrs. Eleanor Roosevelt je izrazila nade mož in žena po vsem svetu, ko je dejala: "Moje upanje je, da bomo vključili kolikor mogoče več Človeških pravic, zavedajoč se, da bodo te pravice pomenile različne stvari pri različnih narodih in ljudstvih, toda ta različna pojmovanja se bodo tekom bodočih let vedno bolj zbliževala."— FLIS.
A m Of I SKI OTrOCl V
okupacijskih conah
V okupirani ameriški coni Nemčije, na Japonskem in v Koreji je petnajst tisoč ameriških otrok, ki so tam s starši. Zvezna vlada jim 6o za prihodnji semester oskrbela posebne šole, da ne bodo zaostali v pouku za svojimi tovariši v Zed. državah.
Nasprotja se združujejo in iz različnega nastaja najlepše soglasje—Heraklit.
;vTyfTfvvffy?yyfffVff
vvvvv
fUfffititfWtttft
▼▼▼ww
11
PROLETAREC'
jo v novi Jugoslaviji dobrodošel lisi. V prejšnji jo kU propovodan.
t Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo I	leto. Pol leta $2.
Naročit« ga Btalnkwn tar bralnim druttvom v valih rodnih krofih.
V starem kraju tudi žele, da jim naročite
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
Stane za stari kraj $1.65. 1 lanskim lešnikom pošljemo oba ia $3. Dve knjigi za tri dolar/o. Tiskovni urad slovenske vlade ielf, da pošljemo ljudem tam limvei Uvodov Proletarca in Družinskega koledarja
Ne odlaioite! Pošljite naroČilo takoj!
^nmuilllHIMIIIIIIMIIŠIUII
lUiMiani
°reporod Romunije /žlic porazu in vojnih posledic
(Konec s 1. strani.)
Romunska tekstilna industri-ja je bila 4 leta popolnoma v za-itoju. S podpisom romunsko-;ovjetskega sporazuma je ta in-lustrija dobila možnost povedati svojo proizvodnjo. Na osnovi trgovinskega sporazuma je Sovjetska zveza dobavila Romuniji 40,000 ton bombaža. Industrija volne je dobila iz Sovjetske zveze 1200 ton neobdelane folne.
Romunske petrolejske industrije predstavljajo najvažnejši sektor * romunskega gospodarstva. Površina petrolejskih polj v Romuniji znaša okoli 2 milijona hekfarjev površine, od česar se danes eksploatira samo 500 tisoč hektarjev z 2500 petrolej-ikimi sondažami. Vrelci nafte jo imeli v času vojne zaradi bombardiranja in brezmilostne hitlerjanske eksploatacije ogromno škodo. Po osnovanju vlade
IVAN REGENT, CLAN SLOVENSKE VLADE •K CLQ^EK VElIKtH ZASLUG
Primorske Slovence je prijetno razveselila novica, da je bil
znani protifašistični borec in publicist Ivan Regent imenovan za ministra za komunalne zadeve v vladi LRS.
Rodil se je 1884. leta na Kon-tovelju pri Trstu kot sin pristaniškega delavca. Zaradi težkih gmotnih razmer si je že s 13 leti moral začeti sam služiti kruh, ponoči pa je marljivo študiral. Kot 18-lctni delavec je postal član Jugoslovanske socialdemokratske Stranke in se začel v njej aktivno udejstvovati. Leta 1905 je v Trstu ustanovil "Ljudski oder", slovensko ljudsko univerzo, ki so jo pozneje uničili fašisti. Leta 1906 je ustanovil "Delavski list", glasilo primorskih socialistov, 1919. leta pa socialistični list "Delo", ki je 1. 1921 postal glasilo KPI. Leta 1914 je bil izvoljen za predsednika JSDS. V Um času je bil sodelavec in osebni prijatelj pisatelja Ivana Cankarja in proti-
dr. Gro*a so obnovljeni mnogi fašističnega borba Ivana Srebr
izvori in popravljene mnoge ra finer i je in proizvodnja je prekosila predvideni načrt. Načrt je predvideval pri vrtanju vrelcev 144,000 metrov, medtem ko je bilo izvrtanih 156,376 metrov. Skupna proizvodnja nafte je bila 4 milijone 775 tisoč 444 ton nafte, medtem ko je načrt predvideval 4 milijone 100 tisoč ton. Ti rezultati so bili doseženi samo zaradi nove gospodarske politike vlade in zaradi velikih naporov delavcev in tehničnega osebja. Z osnovanjem romun-sko-sovjetske družbe "Sovrom-petrol" je dana možnost za izkoriščanje petrolejskih izvorov s pomočjo tehničnih in transportnih sredstev.
V času vojne so romunske železnice, ki imajo skupno 15,143 km dolžine, pretrpele mnogo škode. Sovjetska zveza je tudi tu priskočila na pomoč Romuniji s tem, da ji je dala brez vsake odškodnine na dvoletno uporabo 115 lokomotiv in 15,000 vagonov in razen tega še 6400 tovornih vagonov. Po prizadevanju romunske vlade je ob-
Sedaj so v teku velika dela izgradnje železniških prog in delavnic. Z osnovanjem romunsko-sovjetske družbe za rečni in pomorski promet "Sovromtrana-port" je uspelo ponovno vzpostaviti rečni in pomorski promet s sosednimi državami. V pristaniščih ob Donavi in na obalih Črnega morja so se izvršila velika dela za obnovo. Popravljenih je bilo tudi 90cest. Osnovano je tudi romunsko-sovjet-sko društvo za zračni promet "Tars."
Metan predstavlja eno izmed najvažnejših prirodnih bogastev Romunije. Njegove rezerve v Romuniji znašajo približno 543 milijard kv m, a njegova proizvodnja doseže do 450 milijonov kv m letno. Najvažnejša nahajališča metana so v Transilvaniji, nato v okolici Prahove. Ker se v Transilvaniji danes ne uporabi vsa količina metana, je sklenjeno, da se izgradi nov voa, ki bo povezoval že obstoječi vod iz Prahove v Bukarešto. S tem se bo mnogo prištedilo petroleja in-drv, ki se danes še uporabljajo za kurjavo. Nov vod bo lahko dobavljal Bukarešti 450 tisoč kv m metana dnevno.
Četudi sta poslednji dve leti suše povzročile težek udarec romunskemu gospodarstvu, je demokratična vlad* dr. Groze uspela v veliki meri rešiti Romunijo od političnega in gospodarskega kaosa. Romunski naroa je krepko vzel v svoje roka usodo zemlje in .krepko koraka po novi poti in se trudi, da zagotovi svoji domovini popolno neodvisnost in blagostanje.
niča.
Po prvi svetovni vojni je tov. Regent vodil v Trstu in vsej Julijski krajini borbo proti naraščajočemu fašističnemu terorju L. 1919 jc bil izvoljen v centralni odbor italijanske socialistične stranke, sodeloval v boju za ustanovitev KPI, leta 1920 pa je bil na komunistični listi izvoljen za mestnega svetnika tržaške občine. Ker so ga fašisti zaradi njegove odločne borbe proti fašizmu stalno preganjali in zapirali, se je moral leta 1927 izseliti v Ljubljano, kjer je sodeloval pri komunističnemu listu "Enotnost", organiziral protifašistično agitacijo v Julijski krajini in napisal brošuro o fašističnem terorju v Julijski krajini. Na poziv KPI je 1929. odšel v Pariz, od kjer je bil pregnan v Belgijo, leta A930 pa je bil kot zastopnik KPI poslan v Moskvo v sekretariat Rdeče pomoči.
V začetku 1933. leta je tov. Regent v Moskvi prevzel vodstvo jugoslovanskih prevodov marksistično-leninistične literature pri "Založbi literature v
novljeno «5* železniških trao- ino|emskih jezikih". Pisal je me. ki so bile v času vojne iAu-čene. 90'* mostov, 66'S predorov, 63% železniških zgradb.
članke v razne slovenske in italijanske časopise ter preko italijanske oddaje moskovskega radia v slovenščini in italijanščini pozival slovensko in italijansko ljudstvo Julijske krajine na borbo proti fašizmu. 1941. je prevzel vodstvo slovenske oddaje moskovskega radia in bil v jeseni istega leta izbran v Vseslovenski komi tet, kamor je bil ponovno izvoljen na Slovanskem kongresu lanskega leta v Beogradu. Za svoje zasluge je bil odlikovan s sovjetskim odlikovanjem "Za obrambo Moskve".
V začetku 1945. leta j* tov. Regent z II. tankovsko brigado priiel iz Sovjetske zveze v osvobojeni Beograd in v začetku marca na slovensko osvobojeno ozemlje v Črnomelj. Od tu se je s IV. armado JA vrnil v osvobojeni Trst, kjer je kot priljubljen protifašistični borec pomagal pri utrjevanju bratstva med slovenskim in italijanskim ljudstvom. Izvoljen je bil v izvršni odbor Slovansko-italijanske protifašistične unije in MOS za Trst ter se pod angloameriško okupacijo v prvih vrstah boril za resnično demokracijo in svobodo Trsta ter vse Julijske kraji-
Defkit svetne vlade
Potroiki zvezne vlade so znašali v juliju $1,272,000,000 več kakor dohodki. Glavni vzrok primanjkljaja so bila velika izplačila Angliji na račun njenega tri in polmilijardskega ameriškega posojila.
Telefonska z voza g Jugoslavijo
Dne 3. avgusta je bila obnovljena telefonska zveza s Jugoslavijo. Telefonirati je mogoče samo v Beograd in Zagreb. Za tri minute pomenka je treba plačati $12.
Količarjem
"Veliki" so vas k nam poslali, da nove meje daste nam, po gorah, rekah in obali, drugače kakor narod sam.
Ko narod si je dal svobodo do najzapadnejših meja, s krvjo zapisal jc usodo in si izmerir svoja tla.
O tem "veliki" niso čull? Na tisoče naših ljudi naj ae in še z volkovi tuli, ki dolgo so jim pili kri?
Po sredi naše rodne grude bi radi razmejili nas in obnovili rane hude in v grlu nam dušili glas?
Prinašate "demokracijo" in tujih narodov oblast? Ljudem, ki tu trdo trpijo, dostojnost kratite In ČaSt?
Zavesti naše ne uniči ne strup krivic ne gnoj napak. Kaj bi ti klavrni koiiči, mraku, pohlepa, zlobe znak!
ne. Izbran je bil tudi za člana IOOF.
Tovariš Ivan Regent, ki je izšel iz delavskih vrst, se je vse svoje življenje boril za demokratične pravice delavcev in vsega delovnega ljudstva. Njegova odločna borba proti fašizmu za ljudsko demokracijo je najboljše jamstvo, da bo tudi na novem mestu kot minister za komunalna /adeve v vladi LRS vse svoje sile fn sposobnosti posvetil koristim delovnega ljudstva.
Ljudskega tednika v Trstu.)
MUKO V
ZDRAVSTVU
Mleko je med najvažnejšimi in najbolj popolnimi hranili; v prvi dobi našega življenja predstavlja skoro edino hrano, prav tako se hranimo z mlekom pri mnogih boleznih, za katere je predpisana posebna, lahko prebavljiva in visoko hraniva dieta. Zaradi njegove hranilne vrednosti ga zdravniki zelo priporočajo in se trudijo, da bi ga čim več uživali. V ta namen ustanavljajo v velikih mestih posebne mlečne restavracije, kjer pripravljajo najrazličnejše jedi iz mleka in iz mlečnih izdelkov.
Ko govorimo o mleku kot hra-nilu, mislimo v prvi vrsti na kravje mleko. Mleko se sestoji: iz 3.5V maščobe, 3.9'< beljakovin, 4.35* < sladkorja in 0.75';
trov na prebivalca letno, je v | mleka, ki predstavlja danes in nekaterih deželah ostal pri 10 bo tudi v bodoče predstavljalo litrih.	eno najbolj zdravih, najbolj
Kljub svojim izredno dobrim hranivih in najlaže prebavljivih
lastnostim krije mleko v sebi hranil, kar jih iasaaso._
tudi znatne nevarnosti za zdrav-, ~
je, je namreč nevarno sredstvo KOMENTARJI
za prenos nekaterih kužnih bo lezni. Zaradi tega je potrebno, da se tej nevarnosti kolikor mogoče izognemo. Zdravstvene oblasti so uvedle kontrolo in izdale stroga navodila, kako postopati z mlekom. Micko preiskujejo od molŽ? do njega potrošnje v gospodinjstvu.' Nevarnosti, ki jih predstavlja mleko za širjenje bolezni, zavisijo lahko od krave, od osebe, ki molze, kakor tudi od posode*, v katerih obiramo mleko ter od prevoza.
Predvsem moramo vedeti, da predstavlja mleko izredno ugodna tla za razmnožitev bakterij; za časa molže se v poletnem času v 6-7 urah bakterije izredno razmnožijo in njih število doseže tudi milijon.
Zdravstvene oblasti se trudijo, da izločijo iz produkcije mleko tuberkuloznih krav. Razširjenost tuberkuloze med kravami je večja kot se na splošno misli.
Vendar pa se ti obrambeni u-krepi vedno ne izvajajo, ker bi se mleko znatno podražilo. Zato je oblast uvedla primernejše zaščitne predpise. V teh se zahte-
(Nadaljevan)«* s 1. strani.)
tam, da se v BSvropi vrši socialni potres, ki ga ne bo mogel nihče ustaviti—ne ameriški Truman, ne franoeski de Gaullc, ne Vatikan.
Grški gerilri so na našo intervencijo odgovorili z ustanovitvijo svoje vlade. Načel ju je ji general Ni ar kos Vilfiades. To pomeni, da se "sovjetski blok" ameriške intervencije ni zbal in pa da ji bo kljuboval. Kenesaw M. Landis II. pravi, da nas vodi ta politika v katastrofo. In po zaslugi eiaše vnanje politike se morda res dogodi, da se tretja svetovna vojna prične na Balkanu, kakor se je začela prva z atentatom na Franca Ferdinanda v Sarajevu.
UGOTOVITEV GOSPODA TOVARNARJA
"Mi smo uvidevni," je dejal gospod tovarnar tajniku: "Mi smo za to, da delavcu, če le moremo, ustreženo." "Ker smo Že pri tem," je pripomnil tajnik, "pravkar je bila tu delegaciia delavcev in zahtevala zvišanje."
in čisti, osebe, ki so dodeljene molži, naj bodo snažne in naj se izogibajo slehernega stika z obo-pepela; ostalo je voda. En liter | lelimi ljudmi: Nadalje moramo
ohladiti mleko po molži na 10-15 stopinj Celzija, zato da se morebitnim bolezenskim kalem, ki so prišle v mleko za časa molže, onemogoči razmnožitev. Potrebno je tudi Pasteuriziranje, ki se izvrši tako, da se mleko greje na 63 stopinj Celzija za dobo 25 minut. S tem se zanesljivo uničijo bolezenske kali ob najmanjši spremembi njegove kemične strukture in najmanjšem znižanju njegove hranilne vrednosti. Pasterizirano mleko je prav tako hranivo in prebavljjvo kot surovo mleko. Zaradi pasteriziranja izgubi kvečjemu nekaj vitaminskih snovi; kjer je paste-rizacija neizvedljiva, moramo seveda mleko zavreti.
Uživanje surovega mleka je nevarno, ker se lahko okužimo s tuberkulozo. Ob izpolnjevanju vseh obrambnih sredstev je zagotovljeno varno uživanje
Dobro, ustregli jim bomo," je va, da so hlevi primerno grajeni reiLe\ tovarnar. In že naslednji
mleka vsebuje 39 gr beljakovinskih snovi, če upoštevamo, da odgovarjajo ogljikovi hidrati, mastni in dušikovi, ki jih vsebuje liter mleka, 700-750 kolori-jam, lahko rečemo, da bi človek teoretično vzeto, od 4-5'litrov mleka dnevno lahko živel.
Mleko je tudi ceneno hranilo; kajti ista količina beljakovin v mleku je trikrat cenejša od iste količine v mesu. Zato je razumljivo. da propagirajo potrošnjo mleka ne samo iz zdravstvenih, temveč tudi z ekonomskih vidikov. Iz statističnih podatkov pa je razvidno, da tudi v normalnih časih potrošnja mleka ni dosegla tiste količine, ki bi govorila za to, da je prepričanje o visoki hranivosti mleka prodrlo v široke ljudske plasti. Med tem ko je konsum mleka v najnaprednejših državah, kakor sta Švica in Holandska. dosegel 150-200 li-
dan je delavstvu zvišal delovni Čas.	*
"Mi smo uvidevni," je spet dejal tovarnar: "Mi smo za to, da delavcem, če le moremo, ustrežemo." "Ker smo že pri tem," je pripomnil tajnik, "pravkar je bila tu delegacija delavce* in zahtevala znižanje." "Dobro, ustregli jim bomo," je dejal tovarnar in naslednjega dne je delavstvu znižal plače.
Kmalu nato je delavstvo proglasilo stavko. In tedaj se je tovarnarju posvetilo. To je iz Moskve "naročeno," je ugotovil in v tem prepričanju je živel do svoje smrti.
Danska je dcfoila od svetovne banke $50,000,000 posojila. Med vojno je bila Okupirana od Nemčiji. Ni se ji upirala a vendar ima v anglo-ameriški diplomaciji priznanje dočim se Jugoslaviji nagaja in ji ne dajo nazaj niti njenega zlata, ki ga ima shranjenega v Ameriki.
n	Mrandant fresk wate		
I ijieat asset to I Chicago aad			«r je £ :: -—.— '> St*/ * 1m *} - ...
MISIOAN8KO JEZERO, ki aadl neomejeno saloffo sveie vade, predstavlja narava! prispevek bafastva Industrijskih prilik člkaftkega osemlja.
Veda Ja potreben vir v mnogih manufakturnIK proisvodih. Chicago s Ml-ftlffaasklm Jeserom peed svojimi durmi, dobiva kot rastoti industrijski center vede s relativno lahkota v primeri s druftmi velikimi Industrijskimi središči, ki Iskati vodae vire milje daleč od svojih meja.
Meuto Chicago Je tsčeio rsbiti vodo Is jesera pred več kot ltt leU. Clkaftkl istem se stalno veča In vnaprej preskrbi vodovode sa naraščajoč prebivalstvo. Ta vodovodni sistem oskrbuje več ko 4 milijone ljudi, la ta sistem pa lahko ssisfs najmanj 7H milijona prebivalcev! tikaškl vodovodni sistem preskrbi več kot eno milijardo fslonov vode na dan, da sadsatl visoki povprečni sahtevi aa ooebo aa tam osem 1 Ju.
Da so sarotovl tistsst pitne vede, ki jo ookrbuje čikaškt vodovodni sistem. Je sedaj v dela obsežni flltraeljski projekt, katerega prva eaota Je fte domala
Moots ChleafO Je ponosno aa svoje Jesero, ki odvrača slmske nevihte tal hlade poletne noči. Na milijone prebivalcev se kopa, jadra la Igra oh shall Mi«l-gaashofa Jesera. Na ktoUne »krov sveta, ki Je bilo pridobljeno oh ohroija jesera. Je mesto spremenilo v enega Itmed najk rasneJših na svetu.
Obsežnost sedenje In potencionslne zaloge svete vode v Chicagu je dodatni vzrok, zakaj imajo tovarniške družbe, ki imajo dolg fekord postrežbe na tem ozemlju, veliko zaupanje v bodočnost tega mesta.
TfRRITORIAt INFORMATION DEPARTMENT
la^ SrspSRM CMrofa S, AR^I^^RM feRMktpR 141^
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
m.	4
.. . . ».A
A Yugoslav Weakly Devoted to III*
interact of th« Worksrs •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and to Educational Bureau
PROLETAREC
NO. 2080.
>«blUk*4 Weakly at 2301 S*. UvmUU An.
CHICAGO 13, ILL., August 20, 1847.
IDUC ATION
ORGANIZATION C O-O PIRATI .VB
COMMONWEALTH
VOL. XUI.
WHERE CAPITALISM GOES WRONG
. To our desk comes s reprint from the Congressional Record in which a radio address by former Congressman Samuel B. Pet-tingill is given publicity. The address was inserted into the "Record" at the request of Rep. Karl E. Mundt, of South Dakota with te consent of the House and bears the title, "Where Karl Marx Went Wrong."
What Pittingill points out is that Marx failed to take into account the great development of production ability under the private-profit system. What he concludes is that, since production necessarily must precede the advancement of human welfare, capitalism and the profit motive must be credited with lifting many physical burdens from the shoulders of human beings.
What has a Socialist editpr to say about that?
Our answer is that there is no point in attempting to minimize the tremendous strides in production that have been achieved through the application of science under capitalism.
But while we gladly give due credit to capitalism on the basis of PRODUCTION, we are no less insistent that DISTRIBUTION of wealth in a manner that will bring justice, security and peace to the world.
That's where capitalism has been going wrong all the time —in the busines of distribution.
Not only has the distribution of wealth been unjust to labor, but it has also been the major weakness of the private-profit system itself. Out of capitalist distribution has come more than higher living standard for workers through the use of mechanical gadgets. Other by-products have been depressions, wars and the present atomic threat to the very existence of human society.
Modern Socialism, which has developed out of the economic thesis of Marx, has evolved a program that would not halt human development on the production field, but that would bring about an equitable and just distribution of the wealth that machinery now makes possible.—Reading Labor Advocate.
We Won't Return to These Conditions!
The first real trade union in the United States began in Philedalphia in 1784. It was the Federal Society of Cord w a inert (or shoemakers). In 18J5 they struck for higher wages; they put out the first picket lines and were the first to yell "scab" at those who would not join.
The frightened employers invoked the courts. The union officials were indicted on a charge of "conspiracy to raise their wages." After a famous trial they were convicted and fined.
Other states followed suit and for a while it looked dark for •the labor unions.
Afterwards every combination for better conditions was promptly called "a conspiracy."—The Calgary (Canada) Call.
DO YOU UNDERSTAND WHERE WE ARE GOING—AND WHY?
By Rdymond Hofses
I wonder whether many of the millions of Americans who have been vpting against Socialism are beginning to understand where they are going.
The passage of the Taft-Hartley labor-control law should open the. eyes snd increase the understanding of at. least a few of them. We are heading toward socialization; not the kind of socialization that we Socialists have been advocating with the means of production socially owned and democratically managed for the common welfare, but socialization notwithstanding.
It shouldn't be long now before It becomes -plain that the Taft-Hartley law, against which organized workers fought so valiantly before its passage and aaginst which quite a few thousands of them are now striking, was merely the beginning of an era. We're going somewhere, and the fact that already there is talk of more laws and another go at government seizure of the mines shows the direction In which we are heading.
As we have tried to make our fellow citizens understand, socialization can take either of two pet-terns. In one case It Is the people who are socialized by a super-government ln the service of a super class. We have seen that pattern In Italy and Germany and in a number of other foreign countries. We also saw It In the United States of America when the government "seized" the mines and "operated them In a manner that compelled unwilling miners to produce coal for the population plus profits for the same group of owners against whom /ths miners had been striking.
The other pattern of socialization hasn't been fashioned —-* yet. Perhaps It exists only in the minds of hopeful men and women who call themselves democratic Socisl-tsts. In that pattern, things—not people—would be soclslized. The people would be the owners and would therefore get sll the wealth that their labor would produce Such things as coal mines, railroads and steel mills would be managed altogether for the purpose of supplying the needs and desires ol human beings who perform social-ly-deetrable services. Since there would be no owning clsss, there could be no class exploitation based upon ownership. And since the people would do the managing through managers of their own choosing, there would be no class
Living Costs Soar Faster Than Pay
'Real Wages' Lag Behlad Last Year aad Are Par Below Wartime Levels
Earnings of factory workers hit s new high in June of 848.81 a week, bue ln terms of "real wages" the workers are worse off than a year ago and in much poorer position than during the war. Department of Labor reports showed.
During the past 18. months, weekly earnings in manufacturing rose by less than 18 per cent, while the official living cost index thot up 18 per cent
The gap is even greater compared to the peak wartime year of 1944. Weekly earnings then averaged $48.08 a week. Take-home" pay now is only about 8 par cent higher than the 1844 average, while living costs sre 25 per cent greater.
Thus, in terms of buying power, ths earnings of factory are 18 percent below levels. .
Furthermore, the June "take-home" wage of industrial workers will buy only as much as $80 did back in 1838, the Department said
America Isn't a "Have-Not" Nation
Alleged "experts" like to scare the American people with dire warnings that this country lacks metals and minerals necessary for war and peace. That is not true, according to a report by Senator George W. Malone (Rep., Nev ), chairman of the Senata Natural Resources Economic Committee.
Malone is a mining and metllurgical engineer, and should know where-of he speaks.
"The committee's hearings reveal that the United States is by no means a 'have-not' nation with regard to minerals," Malone said. "Certain strategic minerals are deficient, but great progress a being made to alleviate this situation.
"For instance, manganese was found to be an adequate substitute for imported nickel in stainless steel.
"For aluminum, normally obtained from imported bauxite, domestic low-grade bauxite in Arkansas will open up an entirely new raw material.
"In Idaho, there is the largest concentration of vanadium in the world, for use in alloy steel.. At present, we import a great deal of vanadium."
Malone also pointed out that the metal titanium, now little known and used, "is the fourth most abundant material in the earth's crust. Uncle Sam has plenty of it, and it makes stronger alloys than some of those now in use. #
These and other examples prove, Malone said, that a little ingenuity and "research" will plug the few gasp in America's rich mineral resources.—Labor.
Scandals and Taxes
to exploit the people through the autocratic use of political power.
A beautiful dream? Well, so we've been told a million times.
But make no mistake about it, the people of this generation are either going to make that dream a reality or accept the alternative.
A half century ago, when tariff walls were erected for the protection of private business, men and women now, living had their first example of how the power of government can be used in the interest of a dominant class. The process was brought up to date when the American flag was hoisted over the first coal mine to be "seized" and when the latest law to limit the power of organized workers was enacted.	'
This little column foretold the Taft-Hartley bill while the latest world war was being fought.
"If capitalism survives this war the people will nb longer be able to avoid a choice. They will then have to decide whether they will control their economy for their own welfare—or whether they will be controlled in the service of profit-takers."
That was our warning. And now the people are making the choice Not by action, but by inaction. Not by using the political power that is In their hands to end class exploitation ln the socisl ized economy thst is taking form, but by waging a hopeless struggle to mske corpor-ste power snd profit fit in with human freedom.
The reading public has been regaled in recent weeks chiefly with the menace of sex morons and the scandals that went with government contracts. The two features had kept pace with each other until one might almost expect as the next day's news that the cops had pinched a bunch of government purchasing s gents and senators, sent them to a psychiatrist and got them to confess that they had been the peeping Toms and the morons who disrobed little girls in back alleys.
There is quite a bit more to these scandals than meets the headlines. All that is "new" about them is that for some reason or another they are being "exposed." Drew Pesraon for example pointed out that compared with the $5,083 that Pan-American politicians complain was spent onJQliot Roosevelt, Robert Thatch v-p of Pan American back in 1938 had the taxpayers foot a bill for $10,208.30 for "meals for himself and others." Ther* was another bill also for $49,928.24 for "laundry, sightseeing, deck chairs, club dubs, doctors,1 nurses," etc. These became public facts only because of the air mail subsidy, through which they got paid. Pan-American currently maintains a costly lobby in Washington, an elegant 10 room suite, a confidential office for its publicity man at another location, rooms held in reserve during all rooming shortages at the Mayflower, as well as its offices. These all get paid for out of the $150,000,000 subsidies paid by the rest of us.
The costs of doing business are deductible in reckoning income tax, even when the costs are for cuties, drinks, club dues and what not. In the last analysis they are paid for by those who produce goods, no matter how you reckon it. And the amount of pastime $at goes under the head of "costs of doing business" runs to enough to run beer through" every second drinking fountsin.
But that's only scratching the surface. Put it against the obvious facts! All the millions and billions that were made out of the war, all the increase in the national debt held in the hands of the non-producers, were obtained for no service rendered— otherwise they would be in different hands. The upper crust got them merely by letting some office boy scratch the "No" off the "No Help Wanted" signs, and the rest of us went to work and made them richer and gave them these billions of IOU's for our kids to pay off to them for the next few generations. That's the scandal that somehow we don't see in the headlines, and that we don't expect to see there.—Industrial Worker.
Each In Hit Own Tongue
By WILLIAM R CARRUTH
A FIRE-MIST and a planet,
A crystal and a cell, A jelly-fish and a saurian, And caves where the cave-am dwell;
Then a sense of law and bsauty
And a face turned from the clod Some call it Evolution, And others call it God.
A picket frozen on duty,
A mother starved for her brood Socrates drinking the hemlock,
And Jssus on the rood And millions who, humble and nameless. The straight, hard pathway plod Some call it Consecration, And other call it God.
GET ALL YOU CAN WHENEVER YOU CAN
What is normal profit?
A paper dealer In the United States, who admitted selling newsprint for twice what It cost him, Jefined "normal profit" as "whatever you can get." This inspired (he St. Louis Post - Dispatch to nake a start on The Rugged Indivl-tuallst's Dictionary, thus:
Normal profit: Whatever^ you zmn get. .
Fair trade: An arrangement that •nsures the seller a profit.
American Way of Live: The right to life, liberty and the pursuit of a Qormal profit.
Profiteering: A normal profit taken by some other guy.
Normslcy: A halcyon period luring which you csn take whatever you csn get.
BREWSTER'S DEBACLE AND RETREAT
$
The abrupt termination of the Senate inquiry into Howard Hughes et al was at best a shameful end to a shameful spectacle. We probably are destined never to know just how and why the halt was called. But it can safely be said that any prolongation of the inquiry at jthis time would have been highly unpalatable to many Republican colleagues of Senator Brewster and Ferguson—let slone to the Republican hifch command.
This undoubtedly was a factor. So was the retreat of Brewster to the quiet and peace of his native Maine woods, which left Ferguson holding the bag in Washington.
The net effect of the inquiry has been to envelop Brewster in a cloud of suspicion which will not be dispalled in the public's mind by scriptural quotations which come so aaaily to Brewster's lips. At the same tima, it has crested conaflerable doubt about the integrity and soundness of some of our legislative process«
Where in our judicial system, for instanee, could a man such as Brewster, intimately associated with Hughes' business rivals sit as judge and/or juror in a caae in which Hughea was the defendant? The answer is obvious.
Perhaps, in the final analysis, the greatest sin of the Br«w( ster-Ferguson combination was to underestimate grossly the intelligence of the American people. These two worthies apparently were of the supercilious opinion that the average citizen does not know political trickery and chicanery when he sees It —The Chicago Sun.	v
CONGRESS OPS RENTS, BUT NOT FOR CONGRESS
In 48 states landlords can boost your rent 15 percent. If you want a lease on your apartment.. But for the District of Columbia, Congress has voted contlnuaUon of full rent
control—with no permissive rent boost.
After all, you don't want your Congressman to pay higher rents do you? Don't you wish you were
in Congress, too? Had enough f
Thieves on Rampage
AN EPIDEMIC OF LARCENY 18 8WEEP1NG OVER COUNTRY
An epidemic of larceny is iwm ing over the country. Police of ficials say It's probably because living costs are climbing faster than incomes. The "Wall Street Journal" made survey of insurance companies, Federal crime officials and police -records in towns and cities acr the nation and reports theee results:
In 1845 insurance companies paid out about $18 millions on bur glary and theft Insurance policies Last year they doled out over $27 millions. This year claims are run ning about $50 per cent higher than last year.
Thievery on the shoplifting lave is driving many -merchants "batty." Some big department store managers report that 1847 loeees on this typf of theft have zoon about 50 per cent above last year Store officials ln many cities report that stealing by clerks Is on the rise. Several stores have established "specisl detection bureaus, manned by criminologists.
These disclosure sre backed by Federal Bureau of Investigation figures covering 295 cities, showing thst robberies of business establishments in 1946 Jumped 48 per cent over 1945 snd thst shoplifting bulged 34 per cent
OIL WRITES OUR POLICY
To
Gentle Natives Murdered Imperialist* Of Big Nations
By DONALD RAM8EY
What is back of the United Nations Security Council "resolution" calling on the Dutch and Indonesians to stop fighting each other on the big Pacific islands of Java and Sumatra? Is this U. N. action a victory for peace, as the State Department and daily newspapers say, or is it a victory tor Dutch, British and American oil com-
8% OF FACTORY WORKERS PAID BELLOW 65c RATE
Washington, D. C. — Mora than
one million, or 8 percent, ol the 18 million workers employed.In manufacturing Industries in October. 1848, earned leee than 85 cents an hour, according to a report issued by the Bureau of Lsbor Ststistlos.
Over half of theee wave In the lumber, furniture, tobacco, and apparel Industries, which are important in the economy of the South. ,
Workers earning lees than 78 cents sn hour, numbered 8,100,000, including from 80 to 50 percent of the wage earners In the lumber, furniture, tobacco, apparel, leather, and textile industry groups.
Nearly three-fifths of the workers In manufacturing industries earned $1 or more an hour, and 15 percent were employed at rates amounting to $1.50 or more.
Tht numbers of workers at the lower rates hsve been reduced substantially as s result of Important •second round" wsge Increases that have been granted since the tima the estimates were preps red
to those questions sre to the Americas people, ass« they Illustrate hidden forces which assy be leading the world to war.
Some of the answers can be found in the report of a committee, headed by Senator Joseph C. O'Mahoney (Dem., Wyo.), which investigated the world-wide petroleum industry It was submitted som^ time ago, but its facts still stand.
First, however, a little history.
Is This Democracy?
Long ago, the Dutch conquered the islands, whose brown skinned natives are too gentle and kindly to be effective fighters. The Japs took over the islsnds during the recent war. After that was over, British and Jap soldiers held down the natives until the Dutch could
The Dutch returned wearing American uniforms,* with-American and Canadian weapons, and American and British training. As soon as the Dutch had enough forces on hand, they made war on the natives to subject them again to foreign rule.
The natives appealed to Uncle Sam. "We want freedom," they asid—"the kind of freedom you wrote into your Declaration of Independence from Britain."
State Depaitoaeat Silent
No answer came from the U. S State Department, which is Uncle Sam's voice to the people of other countries.
The Dutch troops recaptured tne cities and oil fields of Indonesia, and killed a lot of the natives.
Flnslly, India and/ Australia asked the United Nations to tell the Dutch and Indonesians to stop shooting. The American >represent-atlve on the U. N. Security CouncP voted for that action. So did the spokesmen tor other countries — except England, France and Bel-glum.
This action comes too late tc help the Dutch and Indonesianr settle their troubles. The nktlvof are not likely to have much confidence in such aid, because they have reason to believe the State Department is on the side of American oil companies allied with Dutch and British Interests
"Betora the First World War." Senator O'Maloney's committee report says, "Standard Oil of New Jereey had conceesions" In these Islands. "So did Royal Dutch Shell." a big oil concern which Is "50-50" Dutch and British, and also "certain German Interests."
After the First World War, Royal Dutch Shell started to take over the German oil concessions, but the U. S. State Department insisted that "American^ companies be given an equal opportunity.' As s result, Standard Oil got "ad dtonsl concessions" on the »Island
Piaffing for Oil Moguls
"The U. S. State Department kept constant pressure on the Dutch." and "in the 1930's" another American company, Standard Oil of California, also got valuable Indonesian concessions.
Still another Standard Oil concern, Socony-Vacuum, is in on the Indonesian deal, the report explains. snd in 1956 the Texas Company was conceded 1,482,600 oil-rich acres in the island.
Thus an American-British-Dutch oil combine has a huge stake in Indonesis. If the natives won independence, this stake would be threatened.
This International oil combine probably wields more economic and political power than any other group of corporations in the world.
Swedes Expose Deal By a secret "cartel agreement," It dictates oil and gasoline prices and divides up markets almost everywhere, a Swedish government investigstion report recently revealed.
That report named exactly the same companies which are busy in Indonesia. Repreeentatives of the American, British and Dutch oil concerns went right along with the Dutch troops.	,
The people of Indonesia, India. China and other countries are watching all this, aad. are coming to the conclusion that thc United States Is against them aad on the side of "white Imperialism."
Right after the war, Uncle Sam had a great chance to prove he was the friend of freedom for former "colonial peoples." Is he throwing that chance away?
If so, we may pay dearly In the future, when more than a billion people in the Far East become free and* powerful.
For Hungry
Some idea of the Immensity of Uncle Sam's food exports can be gained from a Department of Agriculture announcement that a total »f about 2,500,000 "long tons" of wheat and other grains will be sent to foreign countries in the months >f August and September alone.
Most of this grain is being given away for relief. Apparently still more will be given away next year, >ecause the depsrtment hss called >n farmers to plant more wheat n 1948 than ever before in his-toryi
Aft You Passing Up Rocking Chair Money?
In Chicago alone last year 2,364 persons passed up $428,307.73 in so :ial security claims through delay n filing them. Thc Social Secur-ty office has no way of estimst-ng how many could have filed *laims Who passed them up alto getharn
Those who don't like to see working class people passing up noney they can claim, should checu among their acquaintances to check
f any are not claiming this money who could, whether as
a)	retired workers over 65.
b)	as wives of retired workers over 65;
C) as children under 18 of retired or deceased workers!
d) as widows over 69 of deceas ed workers;
. e) as widows, irrespective of age, with young children in their care;
f) as parents over 65 of de ceased worker who left no other claimants.