Poštrsina pavšallra a.
147.	V Ljubljani, dne 21. decembra 1920.	Letnik II.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovence?.
deželne vlade za Slovenijo.
Vaabina: Uredba o pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z opcijo in prošnjo. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
471.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petx>ei. I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
ÄleScsaMdtor»,
prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za notranje zadeve in po zaslišanju Našega ministrskega sveta predpisujemo
Uredbo o pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z opcijo in prošnjo *
Izvrševaje III. del VI. odseka mirovne pogodbe med zavezniškimi in pridruženimi silami in med Avstrijo, katero je dne 10. septembra 1919. v Saint Germainu en Laye podpisala večina zavezniških in pridruženih sil in Avstrija, h kateri je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev/pristopila dne S. decembra 1919. in katere ratifikacijo je izročila dne 16. julija 1920., in pridrževaje pravico izpremembe vsled eventualnih posebnih pogodb s prizadetimi državami, se odreja:
3Px>'vi oddlelek.
§ 1.
V kolikor ne spadajo v izjemne niže navedene kategorije, postanejo polnopravno državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tisti nekdanji avstrijski državljani, ki so imeli dne
1.	januarja 1910. domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice nekdanje avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ki so ohranili to pravico do dne, ko je stopila v veljavo saint-germainska mirovna pogodba z Avstrijo, t. j. do dne 16. julija 1920.
Istotako postanejo, v kolikor ne spadajo v izjemne niže navedene kategorije, polnopravno državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tisti, ki so imeli pripadnost v Bosni in Hercegovini dne 1. januarja 1910. in ki so ohranili to pripadnost do dne, ko je stopila v veljavo saintgermainska mirovna pogodba z Avstrijo, t, j. do dne 16. julija 1920.
I.	Pridobitev našega državljanstva na podstavi prošnje in oblastvene odločbe.
§ 2.
Tisti, ki so pridobili domovinsko pravico iz~ Za dne 1. januarja 1910. na onem ozemlju avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, nadalje tisti, ki so pridobili bosensko-lercegovsko pripadnost izza dne 1. januarja /j t0, postanejo državljani kraljevine Srbov, fr vatov in Slovencev samo s pritrdilom naše «rzave. Če tega pritrdila ne zahtevajo ali če se
odreče, pridobe državljanstvo one države, ateri je pripadlo ozemlje, kjer so imeli donio-insko pravico, preden so pridobili to pravico sec|lr0ma PriPadn°st) na ozemlju, kjer jo imajo
S Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 271, izdanih dne decembra 1920.
§ 3.
Prošnje, o katerih govori prejšnji paragraf, se morajo vložiti do vštetega dne 15. julija 1921. pri onem upravnem oblastvu prve stopnje, v katerega področju ima prosilec domovinsko pravico — oziroma (za bosenske m hercegovske pripadnike) svoje stalno bivališče.
Izjemno od prejšnje alineje pa teče ta enoletni rok za tiste, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem po Italiji, šele od trenutka, ko se reši - vprašanje naše državne meje proti Italiji in ko Italija izprazni dotične naše krajine. Ministrstvo za notranje zadeve bo to ob svojem času objavilo.
Upravna oblastva prve stopnje vročajo vse prošnje s svojim mnenjem vred svoji pokrajinski vladi.
§ 4.
Upravna oblastva prve stopnje morajo javno pozvati tiste, o katerih govori § 2, naj vlože potrebne prošnje; obenem jih morajo obvestiti, da se ne bodo smatrali za naše državljane, ako do vštetega dne 15. julija 1919. ne vlože rečene prošnje.
Če takega poziva ne bi bilo, velja za poziv objava te uredbe v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» in v pokrajinskih uradnih listih.
Vsak prosilec mora svoji prošnji priložiti:
1.	) izpričevalo o domovinstvu;
2.	) krstni ali rojstni list, poročni list, oziroma izpisek iz matice (bosensko-hei ccgovski pripadniki: izpisek iz popisa naroda), in sicer zase, za svojo ženo in za one svoje otroke, ki niso dovršili 18. leta;
3.	) izpričevalo o moralno-političnem vedenju.
V prošnji mora tudi označiti, kam je bil pristojen, preden je pridobil današnjo domovinsko piavieo (oziroma — bosensko-hercegovski pripadniki — kje je njegovo stalno bivališče).
Zaprošeno podelitev našega državljanstva da ali odkloni ona pokrajinska vlada, v katere področju ima prosilec domovinsko pravico, oziroma pripadnost.
Prosilca mora obvestiti o odločbi, izdani na njegovo prošnjo, ono oblastvo, kateremu je vročil prošnjo. Isto oblastvo ukrene, česar je treba, da se ta odločba zapiše v domovinske seznam-ke, oziroma v Bosni in Hercegovini v popis naroda.
II.	Pridobitev državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po tistih, ki imajo sedaj domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero ni pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki pa so imeli prej domovinsko pravico (oziroma pripadnost) na kateremkoli ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo
kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 5.
Tisti, ki so stari nad 18 let in imajo domovinsko pravico na onem ozemlju dežel, nekdaj zastopanih v bivšem državnem zboru, katero ni prešlo v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ki so po členu 70. saintger-mainske mirovne pogodbe polnopravno postali romunski, poljski, češki ali italijanski državljani, smejo v enem letu op tirati za državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako so imeli domovinske pravico (oziroma bosensko-hercegovsko pripadnost) na kateremkoli ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 6.
Ta enoletni rok teče od dne 16. julija 1920.
Izjemno od prejšnje alineje teče glede tistih, ki so italijanski državljani ali ki so imeli prej domovinsko pravico v eni izmed občin, katere so na ozemlju, zasedenem po Italiji, ta enoletni rok od trenutka, določenega v drugi alineji § 5.
§ 7.
Tisti, o katerih govori § 5., morajo vložiti prijavo o opciji za naše državljanstvo pri onem upravnem oblastvu prve stopnje, v katerega področju so imeli prej svojo domovinsko pravico, oziroma (za bosensko-hercegovske pripadnike) svoje stalno bivališče.
Ako imajo te osebe svoje stalno bivališče iz-vun meja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo prijavo vložiti tudi pri diplomatskih in konzularnih oblastvih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v državi svojega stalnega bivališča. Ta oblastva morajo prijavo takoj vročiti upravnemu oblastvu prve stopnje, označenemu v piejšnji alineji.
Optant mora prijavi priložiti:
1) dokaz o svoji dosedanji pristojnosti;
2.	) svoj krstni (oziroma rojstni) list kakor tudi krstne (oziroma rojstne) liste svoje žene in onih svojih otrok, ki niso dovršili 18. leta;
3.	) izpričevalo o moralno političnem vedenju;
4.	) dokaz ali navedbo, v kateri občini na onem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, je imel prej domovinsko pravico, oziroma dokaz, da je bil prej bosensko-hercegovski pripadnik.
§ 8.
Upravna oblastva prve stopnje, označena v prejšnjem paragrafu za pristojna, se morajo po prizadeti občini uveriti, ali je optant prej res užival domovinsko pravico v dotični občini — oziroma ali je bil res nekdaj bosensko-hercegovski pripadnik — ter vroče predmet v rešitev svoji pokrajinski vladi. Za osebe, ki so imele nekdaj domovinsko pravico v Banatu, Bački in Baranji, vročajo upravna oblastva prve stopnje prijave pristojnemu velikemu županu.
Pokrajinska vlada, oziroma veliki župan v Banatu, Bački in Baranji, odloči, da je optant po členu 78. saintgermainske pogodbe postal naš državljan. Ta oblastva takoj o svoji odločbi ob-veste upravno oblastvo prve stopnje, označeno v § 7., da le-to obvesti optanta ter ukrene, česar je treba, da se ta odločba vpiše tudi v domovinske seznamke.
Zoper odločbo pokrajinske vlade, oziroma velikega župana v Bački, Banatu in Baranji, ima optant pravi o pritožbe v štirinajstih dneh na ministra za notranje zadeve.
§ 9-
Pokrajinske vlade, označene v § 8., oziroma veliki župan v Banatu, Bački in Ba-anji, morajo ministrstvu za notranje zadeve občasno predlagati točen seznamek optantov, označivši v ujem:
1.) ime optantovo, njega priimek in poklic; 2.) ime njegove žene in onih njegovih otrok, ki so v trenutku, ko vloži prijavo, mlajši nego 18 let; 3.) občino, kjer je optant postal pristojen; 4.) občino in državo, kamor je bil optant pristojen pred opcijo.
Ministrstvo za notranje zadeve zbere vse te podatke ter njih prepis po diplomatski poti I vroči prizadetim državam.
§ 10.
Ako so imeli tisti, ki so navedeni v § 5., prej domovinsko pravico v eni izmed dežel, nekdaj zastopanih v državnem zboru, katere so prešle v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, samo spričo svojega službenega stališa (kot uradniki, uslužbenci itd ), velja njih opcija samo, v kolikor jo odobri minister za notranje zadeve.
III.	Pridobitev našega državljanstva po Srbih, Hrvatih in Slovencih, ki imajo domovinsko pravico na onem ozemlja avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero ni pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ H-
Tisti, ki so stari nad 18 let ter so srbskega, hrvaškega ali slovenskega plemena in jezika in imajo domovinsko pravico v eni izmed onih dežel, nekdaj zastopanih v državnem zboru, katere niso prešle v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, lahko postanejo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako izjavijo v šestih mesecih, da žele to postati.
§ 12.
Šestmesečni rok, določen v prejšnjem paragrafu, teče od dne 16. julija 1920.
Izjemno od prejšnje alineje teče ta šestmesečni rok za tiste, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem po Italiji, od trenutka, ki je določen v drugi alineji § 5.
Izjemno od prve alineje tega paragrafa teče ta šestmesečni rok za tiste, ki imajo domovinsko pravico na onem plebiscitnem ozemlju, katero ni dodeljeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, od končne dodelitve tega ozemlja.
§ 13.
Tisti, o katerih govori § 11., morajo izjavo o opciji za naše državljanstvo vložiti pri upravnem oblastvu prve stopnje, v katerega področju imajo stalno bivališče.
Ako ima optant stalno bivališče izvun kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se mora izjava vložiti pri diplomatskih ali konzularnih oblastvih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v državi optantovega stalnega bivališča.
Optant mora izjavi priložiti:
1.	) dokaz o svoji dosedanji pristojnosti;
2.	) krstni ali rojstni list, poročni list, oziroma izpisek iz matice, in sicer zase, za svojo ženo in za one svoje otroke, ki niso dovršili 18. leta;
3.	) izpričevalo o moralno-političnem vedenju;
4.	) izjavo in eventualne dokaze, da mu je srbski, hrvaški ali slovenski jezik res materin jezik in da je temu jeziku resnično vešč;
5.	) eventualna šolska izpričevala;
6.	) eventualna izpričevala o pripadnosti k srbskim, hrvaškim ali slovenskim nacionalnim ali nacionalno-verskim organizacijam (združbam, cerkvenim občinam itd.);
7.	) eventualno potrdilo verodostojnih oseb, da je optant po rodu in jeziku resnično Srb, Hrvat ali Slovenec;
8.	) vsa druga dokazila, iz katerih se vidi, da je optant po jeziku in rodu resnično Srb, Hrvat ali Slovenec.
§ 14.
Upravna oblastva prve stopnje, označena za pristojna v prejšnjem paragrafu, morajo v petnajstih dneh izjave optantov vročiti svoji pokrajinski vladi — oziroma v Banatu, Bački in Baranji velikemu županu — ki jih v najkrajšem, času vroči ministrstvu za notranje zadeve. Upravno oblastvo prve stopnje in pokrajinska vlada — oziroma veliki župan v Banatu, Bački in Baranji — mora izjavo vsakega optanta vročiti z oceno dokazov, ki jih je optant priložil svoji izjavi.
Ako je izjava, skladno z drugo alinejo § 13., vložena pri diplomatskih ali konzularnih oblastvih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, jo ta oblastva vroče ministrstvu za notranje zadeve.
Ministrstvo za notranje zadeve je upravičeno ukreniti vse, kar smatra za potrebno, da se uveri o dejstvih, ki so navedena v izjavi ali v njej priloženih listinah.
Ako so pogoji, določeni v §§ 11. do 13., izpolnjeni, odloči minister za notranje zadeve, da je optant po členu 80. saintgermainske mirovne pogodbe optiral za kraljevino Srbov, Hrvatov in
Slovencev in da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V isti odločbi mora biti označena tudi občina, v kateri je optant, po § 16., dobil domovinsko pravico.
Odločba se po pristojni poti vroči optantu in, kadarkoli je to mogoče, tudi občini, v kateri je optant pridobil domovinsko pravico.
§ 15.
Ministrstvo za notranje zadeve vroči po diplomatski poti prizadetim državam točen seznamek tistih, ki so tako postali naši državljani.
§ 16.
Kdor postane državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi opcije, urejene v §§ 11. do 16., pridobi domovinsko pravico v oni občini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri jo je prej užival; ako take občine ni, v oni, v kateri je ta pravica pripadala njegovemu zakonitemu očetu ali neporočeni materi; ako tudi take občine ni, pa v oni, v kateri so on ali njegova navedena prednika imeli svoje poslednje stalno bivališče; če pa niti take občine ni na ozemlju Srbov, Hrvatov in Slovencev, v oni naši občini, kamor se je prvič po svojem povratku iz inozemstva priselil kot v svoje stalno bivališče.
TjpiefcJi oddelek.
I.	Izguba državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po tistih, ki imajo sedaj domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ati ki jo imajo tu izza rojstva.
§ 17.
Tisti, ki so stari nad 18 let in so postali naši državljani na podstavi § 1. ter so nekdaj imeli domovinsko pravico na onem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero ni prešlo v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo v enem letu op tirati za državljanstvo one države, kateri je pripadlo ozemlje, kjer so bili nekdaj pristojni.
§ 18.
Ta enoletni rok teče od dne 16. julija 1920. za tiste, ki so nekdaj imeli domovinsko pravico na onem ozemlju, zastopanem v državnem zboru, katero ni prišlo v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za tiste pa, ki so imeli nekdaj domovinsko pravico v onih deželah krone kralja Štefana, katere niso prešle v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, teče rok od dne, ko stopi v veljavo mirovna pogodba z Ogrsko.
Izjemno od prejšnje alineje teče ta rok za tiste, ki imajo sedaj domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem po Italiji, šele od trenutka, ki je določen v drugi alineji § 5.
§ 19.
Tisti, ki so navedeni v § 17., morajo svoje prijave za odpust iz našega državljanstva vložiti pri upravnem obiastvu prve stopnje, v katerega področju imajo sedaj domovinsko pravico ali svoje stalno bivališče.
Tisti, ki imajo stalno bivališče izvun meja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo svoje prijave vložiti tudi pri naših diplomatskih ali konzularnih oblastvih v državi svojega stalnega bivališča.
Upravno oblastvo prve stopnje, v katerega področju ima optant svoje stalno bivališče, in naša diplomatska in konzularna oblastva v inozemstvu morajo optantovo prijavo takoj in neposredno vročiti upravnemu oblastvu prve stopnje, v katerega področju ima optant sedaj svojo domovinsko pravico. Prijave bosensko-hercegov-skih pripadnikov morajo ta oblastva vročiti deželni vladi za Bosno in Hercegovino.
Optant mora prijavi priložiti:
1.	) dokaz, da je imel nekdaj domovinsko pravico na onem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero je ostalo izvun sestave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (optant mora točno navesti, v kateri občini je imel to pravico in kateri državi je pripadla ta občina);
2.	) krstni ali rojstni list, poročni list — oziroma izpisek iz matice (bosensko-hercegovski pripadniki: izpisek iz popisa naroda), in sicer zase, za svojo ženo in za one svoje otroke, ki
niso dovršili 18. leta. (Če nima krstnega, rojstnega in poročnega lista, pismeno izjavo, kje in kdaj so rojeni on, njegova žena in njegovi otroci, mlajši od 18 let, in kdaj se je poročil)
§ 20.
Upravno oblastvo prve stopnje, v katerega področju ima optant svojo domovinsko pravico, se uveri po prizadeti občini, ali optant res uživa domovinsko pravico v dotični občini. Isto oblastvo se mora uveriti tudi o ostalih navedbah, podanih v izjavi ali ji priloženih, ter vročiti predmet svoji pokrajinski vladi. Pokrajinska vlada odloči, da je optant na podstavi člena 78. saintgermainske pogodbe prestal biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. O tem izda optantu potrebno potrdilo, ki i 'u služi za potno listino ob odhodu iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev skladno s § 33., ter odredi, česar je treba, da se vsebina njene odločbe vpiše v domovinske seznamke.
Prijave bosensko-hercegovskih pripadnikov razmotriva deželna vlada za Bosno in Hercegovino ter postopa v zmislu prejšnje alineje tega paragrafa.
Ako gre za optante, ki so imeli nekdaj domovinsko pravico na ozemlju, dodeljenem Italiji, prestanejo ti optanti, izjemoma od prejšnjih alinej, biti naši državljani samo, v kolikor dokažejo, da so jim italijanska oblastva dovolila opcijo za italijansko državljanstvo.
Zoper odločbo pokrajinskih vlad ima optant pravico pritožbe v štirinajstih dneh na ministra za notranje zadeve.
§ 21.
Pokrajinske vlade vroče ministrstvu za notranje zadeve natančen seznamek optantov iz svojega področja ter označijo v njem: 1.) ime optantovo, njega priimek in poklic; 2.) ime njegove žene in njegovih otrok, mlajših od 18 let; 3.) občino, v kateri je imel optant domovinsko pravico v trenutku opcije (oziroma če gre za pripadnike bo-sensko-hercegovske. občino, v kateri je imel optant stalno bivališče v trenutku opcije;; 4.) državo, za katero optant optira, kakor tudi občino, ki je tej državi pripadla in v kateri je imel optant nekdaj domovinsko pravico.
Ministrstvo za notranje stvari vroči po diplomatski poti prepis teh podatkov prizadetim državam.
II.	Opcija tistih, ki niso Srbi, Hrvatje, Slovenci, ki pa imajo domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Sibov, Hrvatov in
Slovencev, za državo svoje narodnosti.
§ 22.
Tisti, ki so po plemenu in jeziku Nemci, Čehi, Slovaki, Poljaki, Romuni, Italijani in Madžari, ki pa imajo domovinsko pravico v eni izmed onih dežel, zastopanih v državnem zboru, katere so prešle v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali ki so pripadniki Bosne in Hercegovine, smejo v šestih mesecih optirati za državljanstvo svoje narodnosti, t. j.:
Nemci za Avstrijo;
Čehi in Slovaki za Češkoslovaško;
Poljaki za Poljsko;
Romuni za Romunijo;
Italijani za Italijo;
Madžari za Ogrsko.
§ 23.
Šestmesečni rok, določen v prejšnjem paragrafu, teče od dne 16. julija 1920.
Izjemno od prejšnje alineje teče ta šestmesečni rok za Italijane od trenutka, ki je določen v drugi alineji § 3.
Izjemno od prve alineje tega paragrafa teče ta šestmesečni rok za Madžare od dne, ko stopi v veljavo mirovna pogodba z Ogrsko.
Izjemno od prve alineje tega paragrafa teče ta šestmesečni rok za tiste, ki imajo domovinsko pravico na plebiscitnem ozemlju, katero je dodeljeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, od končne dodelitve tega ozemlja.
§ 24.
Optant mora svojo izjavo vložiti pri oblastvih, določenih v § 19. Prva, druga in tretja alineja § 19. se mora uporabljati tudi na te izjave.
Optant mora svoji izjavi priložiti:
1.	) dokaze, da je one narodnosti, za katero državo op tira;
2.	) dokaz o tem, kje je imel v trenutku opcije domovinsko pravico, oziroma dokaz, da je bo-sensko-hercegovski pripadnik;
3.	) krstni ali rojstni list, poročni list, oziroma izpisek iz matice (bosensko-hercegovski pripadniki: izpisek iz popisa naroda), in sicer zase, za svojo ženo in za one svoje otroke, ki niso dovršili 18. leta. (Če nima krstnega, rojstnega in poročnega lista, pismeno izjavo, kdaj so rojeni on, njegova žena in njegovi otroci, mlajši od 18 let, kdaj se je poročil in kako je ime ženi in otrokom.)
§ 25.
Glede postopanja s temi izjavami in glede odločanja o njih se je ravnati po načinu, razloženem v § 20.
§ 26.
Predpisi § 21. se morajo uporabljati tudi tukaj, samo da pokrajinske vlade v seznamku pod 4, namesto: «občina, v kateri je imel optant nekdaj domovinsko pravo» označijo optantovo narodnost in pa državljanstvo države, za katero je optiral.
III.	Posebni primeri opcije za italijansko državljanstvo.
§ 27.
Italijansko državljanstvo lahko poleg tistih, ki so določeni v prejšnjih paragrafih, pridobe tudi oni državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so imeli dne 10. septembra 1919. domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali ki so bili tega dne bosensko-hercegovski pripadniki in ki so ohranili to pravico (oziroma pripadnost), ako izpolnjujejo enega izmed nastopnih pogojev:
1.) če je imel optantov oče ali, ako je oče neznan, če je imela optantova mati domovinsko pravico na ozemlju, nekdaj zastopanem v državnem zboru, a prenesenem na Italijo;
2 ) če so služili v italijanski vojski v evropski vojni;
3.) če so njih predniki služili v italijanski vojski v evropski vojni.
Če te osebe ne zaprosijo za italijansko državljanstvo ali če jih Italija zavrne, se morajo smatrati za naše državljane.
§ 28.
Tisti, ki so označeni v prejšnjem paragrafu, smejo zaprositi za italijansko državljanstvo v letu dni. Ta rok teče od trenutka, ki je določen v drugi alineji § 3.
§ 29.
Kako se mora izvršiti ta opcija, to se uravna ob svojem času s posebno uredbo.
Gefoptii oddelek.
Splošna določila.
§ 30.
V tej uredbi določeno dolžnost o vlaganju prošenj in opcijsko pravico za pridobitev ali izgubo državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izvrše samostojno osebe, ki so stare nad 18 let v trenutku, ko vlože prošnjo, prijavo ah izjavo.
Prošnja, prijava ali izjava moževa se razprostira tudi na njegovo zakonsko neločeno ženo.
Prošnja, prijava ali izjava očetova ali, če ni več očeta, materina, se razprostira na njiju zakonske ali legitimirane otroke, mlajše nego 18 let.
Prošnja, "prijava ali izjava nezakonske, neporočene matere se razprostira na njene nezakonske otroke, mlajše nego 18 let. Če je nezakonska mati poročena s kom, ki ni oče njenih otrok, vloži prošnjo, prijavo ali izjavo njih zakoniti zastopnik.
Za takega, ki je pod skrbstvom, vloži prošnjo, prijavo ali izjavo njegov zakoniti zastopnik.
§ 31.
Že vložena prošnja, prijava ali izjava — bodisi da je bila vložena samostojno, bodisi po možu, roditeljih ali po zakonitem zastopniku — se ne more več preklicati.
§ 32.
Tisti, ki so optirali za tuje državljanstvo, morajo v dvanajstih mesecih potem, ko izteče opcijski rok, prenesti svoj domicil v ono državo, za katero so optirali.
Ako optant iz važnih in opravičenih razlogov ne more svojega domicila prenesti v dvanajstih mesecih, se mu sme ta rok podaljšati še za dvanajst mesecev. Dovolilo, s katerim se rok podaljšuje, da ono naše oblastvo, ki mu je izdalo potno listino.
§ 33.
Tisti, ki so imenovani v prejšnjem paragrafu, smejo v navedenem roku vzeti s seboj vse svoje premičnine vsake vrste. V tem oziru se jim niti pri dohodu niti pri odhodu ne nalaga nobena davščina ali pristojbina.
Na izvolji jim je, da ohranijo nepremičnine, ki jim pripadajo, na ozemlju države, v katere korist niso optirali.
V	enem letu potem, ko izteče opcijski rok, smejo prenesti v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev brez vsakršne davščine ali pristojbine svoje premičnine vsake vrste tisti, ki so optirali za državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi §§ 5. in 11. te uredbe, ako v tem roku preneso svoj domicil iz inozemstva v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 34.
Vse prošnje, prijave in izjave v zvezi s to uredbo, istotako vse priloge, izdane v ta namen, so oproščene vseh pristojbin in davščin.
Nepopolne prošnje, prijave in izjave se vračajo vložniku v popolnitev.
§ 35.
Pokrajinske vlade morajo skrbeti, da se ta uredba objavi, kakor je predpisano, da se ji pa tudi drugače da čim širša javnost.
§ 36.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
V	Beogradu, dne 25.novembra 1920.
Aleksander s. r.
Minister za notranje zadeve:
M. Draškovič s. r.
\
-----------------------
Razglasi drogi!) uradov in oblasto,
Št. 190.206/XII—2.	1825 2—1
Natečaj.
Pri bosenskih državnih premogovnikih je popolnih dve mesti rudarskih jamomercevv lastnosti rudarskih državnih poduradnikov, in sicer mesto višjega obratnega paznika ali poslovodje, koli-kršna je pač dosedanja praksa.
Oni, ki hočejo kompetirati za te mesti, morajo svoje kolkovane prošnje poslati podpisanemu odseku najkasneje do dne
3 1. decembra 1920.
Prošnji je priložiti:
1.	) izpričevalo o dovršeni rudarski nižji šoli v originalu ali poverjenem prepisu;
2.	) izpričevalo uradnega zdravnika, da so za državno rudarsko službo sposobni;
3.	) krstni ali rojstni list, da niso prekoračili 40. leta starosti;
4.	) domovinski list, da so pripadniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali druge slovanske države ;
5.	) dokazilo, da so popolnoma vešči srbskohrva-škemu ali drugemu slovanskemu jeziku;
6.	) uradno izpričevalo, da so neomadeževanega življenja;
7.	) izpričevala, da imajo večletno prakso v rudarskem samostojnem merjenju.
Razen tega morajo navesti, ali so oženjem in če so, koliko imajo nepreskrbljenih otrok.
Namestitev je začasna; toda imenovanec se po dveletnem uspešnem službovanju postavi za definitivnega rudarskega poduradnika.
S službo so združeni mesečni prejemki 2230 K do 2290 K poleg brezplačnega stanovanja in deputata za kurjavo. Oženjencu gre razen tega za ženo
in vsakega nepreskrbljenega otroka doklada po 12 K na dan.
Selitveni stroški se povrnejo.
Rudarski odsek deželne vlade za Bosno in Hercegovino v Sarajevu,
dne 9. decembra 1920.
Firm. 220/20, Rg. A 220/1.	1771
Vpis družbene firme.
Vpisala se je danes v register, oddelek A, firma: Marija Hrast in drug s sedežem v Ivančni gorici,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki,
družbena oblika: javna trgovska družba, osebno zavezana družabnika: Marija Hrast, posestnica in trgovka v Ivančni gorici, in Anton Maver, posestnik in trgovec v Spodnji Šiški št. 26. Podružnica v Spodnji šiški št. 26.
Pravico družbo nameščati imata oba družabnika.
Podpis firme: Družabnika podpisujeta pod družbeno firmo vsak zase ali oba skupaj.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek IL,
dne 24. novembra 1920,
Ad br. 47.073/1920.	1804 3-2
Natečaj.
Podpisana direkcija ima v zalogi okoli 4000 praznih lesenih sodov za razna olja, za katere se s tem razpisuje javna dražba, da se prodado najboljšemu ponudniku.
Interesenti lahko pogledajo sode v zagrebškem skladišču materiala na državnem kolodvoru; morajo pa pismene ponudbe vložiti pri podpisani direkciji, odseku za nabavo materiala in inventarja (soba št. 11).
Ponudbe se odpro in prečitajo dne 5. januarja 1921.
ob enajstih na odseku direkcije za nabavo materiala in inventarja. Takrat smejo biti navzočni ponudniki ali njih namestniki.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
meseca novembra 1920.
Razne objave.
Objava.	1826
Glavna skupščina Kranjske industrijske družbe je sklenila dne 16. decembra 1920., da izplačuje vsak dividendni kupon za 1919./1920. izza dne 2. januarja 1921. s
SHS K 20— (dvajset jugoslovanskih kron).
Kupone izplačujejo: Ban ca Commerciale Italiana v Trstu, Ban ca Italiana di Sconto v Trstu, Jadranska banka v Trstu, Jadranska banka v Ljubljani in Jadranska banka na Dunaju, L, Tegetthoffstraße /.
Upravni svet Kranjske industrijske družbe.
Št. 6181—III.	1813
Razglas družbe južne železnice.
Tovorni promet med železniškimi postajami v Poljski na eni strani in med Trstom in Reko na dragi strani.
Prevozni pogoji za direktni tovorni promet.
Izza dne 1. januarja 1921. veljajo za direktni tovorni promet med železniškimi postajami v Poljski na eni strani in med Trstom in Reko na drugi strani te-le odredbe:
^A. Pravilniške odredbe:
I.
Blago se odpravlja, dokler se ne odredi drugače, na podstavi odredb mednarodnega dogovora o železniškem tovornem prometu z dne 14. oktobra 1890. (z vsemi dodatki vred) in enotnih dodatnih odredb k temu dogovoru z nastopnimi izjemami, omejitvami in dopolnitvami:
a)	K členu 1.
(1)	Prevozni pogoji veljajo za direktni tovorni promet med vsemi postajami normalnotimih državnih in privatnih železnic (razen železnic v vojaški upravi) v Poljski na eni strani in med Trstom in Reko na drugi strani preko prog češkoslovaških državnih železnic, avstrijskih državnih železnic in družbe južne železnice (v avstrijskem in jugoslovanskem področju).
(2)	Ti prevozni pogoji veljajo samo za pošiljke, ki sestoje iz predmetov, za katere so med Trstom in Reko na eni strani in med katerokoli poljsko postajo na drugi strani, najsi ta ni pošiljalna ali namembna postaja [primerjaj določilo c (5)], določeni direktni vozarinski stavki.
b)	K členu 4.
Izjema od določil tega člena je pod e) k členu 12.
c)	K členu 6.
(1)	Vsako pošiljko mora spremljati direkten mednarodni tovorni list, in sicer v smeri iz Trsta in Reke z že natisnjenim italijansko - francoskim, v smeri v Trst in Reko pa z že natisnjenim poljsko-francoskim besedilom. Dokler se ne odredi drugače, se smejo uporabljati tudi drugojezični mednarodni tovorni listi.
(2)	Tovorni listi se spisujejb v jeziku one države, v kateri se blago predaja v prevoz. Na meji mora — kolikor je to potrebno — prevzemajoča železnica navedbe tovornega lista prestaviti. Pri tem velja železnica za pošiljateljevega pooblaščenca, ki je državnim oblastvom itd. odgovoren za posledice morebitne nenatančne prestave. Pošijatelj pa ima pravico, da v tovornem listu sam napravi tudi navedbe v dotičnih jezikih.
(3)	V tovornem listu je črtati besede „v mednarodnem dogovoru o železniškem tovornem prometu,
kakor tudi.............ako pošiljatelj teh besed ne
črta, vendarle veljajo le-ti prevozni pogoji.
(4)	Predpisi za vpotitev niso dopustni.
(5)	Če se pošiljka ne preda v prevoz ali če ni namenjena, da se odda na poljski postaji, ki ima direktne vozarinske stavke za Trst ali Reko, mora biti v tovornem listu navedena ona poljska postaja, ki ima direktne vozarinske stavke in na kateri naj se pošiljka prelistari.
(6)	Je li nedopustno, da se pošiljke prelistarijo, pošljejo dalje in vnovič predado v Trstu ali Reki, o tem glej pod B. tarifnega določila c).
(7)	Kolikor mora železnica vsled izrednih prometnih težkoč voditi pošiljke po ovinkih, se morajo plačati višje pristojbine, ki odpadajo po tarifi preko ovinkov.
č) K členu 7.
Železnica ne jamči za posledice, ki nastanejo,
1.	) če je bilo nepravilno označeno ime prejemne postaje ali če se niso vpoštevale njene odpravne pravice, ali
2.	) če je bila nepravilno označena poljska postaja, na kateri naj bi se bila pošiljka prelistarila [glej pod c (5)].
d)	K členu 10.
(1)	Določila k členu 10., točki 1 in 2, je uporabljati tudi glede dovolil, ki so morda predpisana za uvoz, izvoz in prevoz.
(2)	Ako manjkajo potrebni spremni papirji, se sme odkloniti prevzem blaga. Ako se ugotovi šele na medpotni (mejni) postaji, da manjkajo ti papirji, se sme nadaljnji prevoz blaga opustiti in blago dati pošiljatelju na razpolago. V tem primeru mora pošiljatelj trpeti vse iz tega nastale stroške (n. pr. ležarino, stojarino). Ležarine in stojarine prosti rok ni dovoljen.
e)	K členu 12.
(1)	Določila tega člena veljajo le v toliko, v kolikor se ne izpremene po uporabnih pogojih za vozarinske stavke, ki naj se uvedejo.
(2)	Odstop zahtevkov do povračila vozarin ni dopusten.
f)	K členu 13.
Povzetja in predujmi se ne dopuščajo.
g)	K členu 14.
Odredbe tega člena sedaj še niso veljavne.
h)	K členu 15.
Naknadna razpolaganja pošiljateljev so dopustna le v teh primerih:
1.) če se izpremeni oseba prejemnikova, ne da bi se izpremenila namembna postaja;
2.) če naj se pošiljka vsled naknadnega razpolaganja pridrži v pošiljalni deželi. Vendar se tako razpolaganje izvršuje le toliko časa, dokler pošiljka ni prekoračila meje pošiljalne dežele.
i)	K členoma 26. in 27.
(1)	Za sodno in izvunsodno uveljavljanje pravic, ki nastanejo iz prevozne pogodbe proti železnici, je upravičen, dokler ni rešen tovorni list, izključno pošiljatelj in ta le proti pošiljalni železnici, a potem, ko je rešen tovorni list, izključno prejemnik, in sicer samo proti prejemni železnici.
(2)	Odstop zahtevkov iz prevozne pogodbe ni dopusten.
j)	K členu 28.
Odredbe tega člena so neveljavne.
k)	K členom 30., 34. in 37.
Jamstvo železnice je, dokler se ne odredi drugače, omejeno, in sicer, če se uveljavljajo zahtevki v Poljski, na najvišji znesek 50 poljskih mark, če pa se uveljavljajo zahtevki v Italiji, na najvišji znesek 5 lir za 10 kg.
l)	K členu 33.
Brzovozno blago se sme brez nadaljnjega dokaza smatrati za izgubljeno, če ni došlo najpozneje 50. dan, tovorno blago, če ni došlo najpozneje 100. dan po predaji na namembno postajo.
m)	K členu 38.
Napoved dostavnega interesa ni dopustna.
n)	K členoma 39. in 40.
Določila teh členov so neveljavna.
II.
V ostalem veljajo na vsaki železnici notranje pravilniške odredbe, ki so merodajne na njej.
B. Tarifna določila.
a)	Kolikor uporabni pogoji k direktnim vozarin-skim stavkom ne odrejajo drugače, veljajo za vsako železnico notranja tarifna določila, ki so merodajna zanjo.
b)	Pri prelistarjanju, ki se mora izvrševati po A—I—c (5), se morajo za poljske delne proge, ki niso preskrbljene z direktnimi vozarinskimi stavki za Trst ali Reko, uporabljati lokalne tarife za blago.
c)	V kolikor uporaba direktnih vozarinskih stavkov ni sploh vezana na pogoj prekomorskega izvoza
ali prekomorskega izvora, imajo ti stavki veljavo (kakor se pač uporabljajo samo za eno smer ali v obeh smereh):
1.	) V smeri v Trst in Reko samo za pošiljke, ki se iztovorijo v področju teh postaj ter odpeljejo s cestnimi vozili ali z ladjami ali odvozijo z dovlačil-nicami* ali po skladiščnih ali industrijskih tirih ali do ležarinskih prostorov in prevzamejo končno-veljavno.
2.	) V smeri iz Trsta in Reke samo za pošiljke, ki se v svrho natovarjanja pripeljejo tja s cestnimi vozili ali z ladjami ali dovozijo z dovlačiInicami** ali po skladiščih ali industrijskih tirih ali od ležarinskih prostorov, niso se pa prevažale na pristaniške postaje z železnico.
Ako se ugotovi, da se pošiljke, ki so došle po železnici v Trst ali Reko ali na postaje ozkotirne tržaško - poreške železnice, tam predado železnici v nadaljnji ali povratni prevoz (na novo predado v prevoz v notranje ozemlje), se pobira za prevoz v Trst ali Reko, oziroma iz Trsta ali Reke, razlika med vozarinama, ki odpadata na temelju direktnih vozarinskih stavkov in lokalnih tarif za blago.
C. Določila za specialne vozove.
a)	Prazni zasebni specialni vozovi, ki se vračajo, se prevažajo nazaj na poti, ki so jo prevozili natovorjeni, v teku treh mesecev brez mednarodnega tovornega lista, vozarine prosto.
Za prazne teke, ki niso kriti v trimesečnem roku, se mora plačati odškodnina po 20 centesimov za voz in kilometer.
b)	Privatni zasebni specialni vozovi, ki naj se pošljejo prazni v natovarjenje, morajo biti predani v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi. Prevoz se izvrši pristojbine prosto ob pogojih, ki se lahko poizvedo po postajali.
c)	Za tuje železniške kotelne vozove, ki se prestavijo na zasebne tire, bodisi v svrho natovarjanja ali iztovarjanja, je po preteku tretjega dne plačati pristojbino za zakesnitev voza.
* Za odvoz z dovlačilnico se smatra nadaljnji prevoz z ozkotirno tržaško - poreško železnico, toda le glede takih pošiljk, ki se iztovore in odvozijo ali končnoveljavno prevzamejo na postajah imenovane železnice.
** Kakor bi bile z dovlačilnico pripeljane, se smatrajo tudi pošiljke, ki se dovozijo z ozkotirno tržaško - poreško železnico, toda le v toliko, v kolikor se niso te pošiljke prevažale z železnico na dotično postajo lokalne železnice.
Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, centrala Beograd.
Stanje dne 30. novembra 1920.
Metalna podloga:	ÄJxti'v».
a)	v blagajnicah:	Dinarjev	Dinarjev
v kovanem zlatu................................ 63,258.850' —
v kovanem srebru............................... 15,539.641' —
v valutah...................................... 5,343.493'17
b)	v depotih v inozemstvu:
v raznih valutah............................. 344,298.128'29	428,440.112'46
Posojila:
na menice . . . ............................... 239,176.051-72
na vrednostne papirje.............................. 16,719.499'62	255,895.551'34
Dolg države:
za odkup kronskih vrednosti ................... 1.193,685.062'35
po računu zamene................................. 850,000.890-38
po posojilu na bone obrtn. kap.  .............. 150,148.894 -92
po posojilu na bone bančnega kredita........... 500,000.000' —
za dolg depon. din.-kronsk. novč.................. 425,921.526-65	3.119,756.374-30
Vrednost državnih domen:
založenih za izdajanje novčanic................................. 2.138,377.163' —
Saldo raznih računov............................................................1,234.042-12
5 943,703.243 22
Glavnica din. 50,000.000' -	Masiva.
od te vplačano v kovanem zlatu................................t 10,000.000' —
Rezervni fond..........................-................................ 705.011'64
Novčanice v tečaju...................................................... 3.204,523.515' —
Razne obveznosti:
imetje države na raznih računih................ 95,236.443-84
terjatve države na račun zamene................ 366,991.967 44
obveznosti na žiro-račune...................... 85,901.802 • 10
obveznosti po raznih računih................... 41,967.340'20	590,097.553'58
Terjatve države za založene	domene...................................... 2.138,377.163' —
Saldo raznih računov.............................................................—•—________
1824	5.943,703.243 22
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.