Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeilikn izdala celole.no v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po I 50 In 2 D, veC|l oglasi nad 45 mm viJlne po Din 2-30, vellld po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 DUt O Pri veCicro □ naročilu popust Izide ob 4 zlulrnj razen pondelJKo ln dneva po prazniku
t/rednMlvo /e v Kopltar/evl ulici Si. 6 111 Rokopisi se ne vratalo, nelranhlrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon it. 205O. upravnIStva St. 2328
Fašistovski strah
V življenju kakor tudi v politiki je še vedno bilo tako, da močni ljudje in močne stranke ne preganjajo svojih nasprotnikov. Le tisti, kdor se svojih nasprotnikov boji, seže po odioznem orožju persekucij. Na vsaki strani zgodovine je ta resnico jasno dokazana. Avstrija, ki se je bala narodnostnega, gibanja ker ga tudi ni razumela, je še tik pred svojim koncem skušala s perseku-cijami podaljšati sebi življenje. Bilo je to ravno tako brezuspešno, kakor je zaman skušal ruski car s persekucijami odvrniti od sebe revolucijo. Kljub vsemu preganjanju je ta vendarle prišla in edina posledica persekucij je bila, da je bil obračun tem bolj krvav in tem bolj grozen.
Zaradi fašistov ne bo zgodovina naredila nobene izjeme in če so povsod drugod na svetu persekucije dokaz lastne slabosti, potem velja to tudi za preganjanje primorskih Slovencev. Kakor se je Avstro-Ogrska bala narodnostnega gibanja in ga skušala s persekucijami zatreti, natančno tako se boje fašisti nacionalne misli svojih drugorodcev ter jo skušajo zatreti z največjimi nasilji.
Fašistovski strah pa je še iz drugih vzrokov silno razumljiv. Kdor si je pridobil kako stvar na krivičen način, se vedno boji in trese za njeno posest. Samo tisti, ki je gospodar na pošten način pridobljene lastnine, se ne boji za njeno izgubo. Kako pa so postali fašisti gospodarji Primorja? Po katerem pravu in po kakšni pravici pa je zasužnjen naš narod tam preko? Dobro, Ie predobro razumemo strah fašistov.
Pa še drug motiv silno zgovorno razlaga fašistovski strah. Zakaj, nimajo fašisti odgovoriti le na vprašanje, kako so postali gospodarji v Pri morju, temveč še na drugo vprašanje, kako so v Primorju postopali. Tu pa že celo razumemo strah fašistov, ker obliti jih mora v resnici zona, če bi morali za svoje postopanje polagati račun. Ali je na svetu sploh še kako nasilje, sploh šc kak zločin, ki ga ni moral okusiti naš teptani narod od fašistov? Vse, kar zapoveduje deset božjih zapovedi, vse, kar zahteva človeško srce, vse so prekršili fašisti, da bi zatrli dušo našega naroda tam preko. Le predobro razumemo fašistovski strah pred obračunom.
Samo, kdor se nasprotnika boji, ta ga preganja. Ni in ne more biti drugače, če vzporedimo fašistovsko silo z našo. S kakšno bahavos^ oznanjajo svetu, da jih je nad 40 milijonov in da bodo s pomočjo Mussolinijeve modrosti dosegli kmalu tudi 60 milijonov in da jim zato pritiče krasen prostor na solncu, a kljub temu preganjajo pol milijona Jugoslovanov in se boje za svojo varnost, dokler niso še teh asimilirali oz. pregnali z rodne grude.
In vendar ni italijanski narod samo mnogo, mnego številnejši cd našega, temveč je tudi narod 2000-letne kulture. Stara resnica pa je, da more tudi del naroda asimilirati samo kulturno močnejši narod. In vendar preganjajo in hočejo z nasilnimi sredstvi doseči asimilacijo. Ali morda tista 2000-letna kultura ne drži?
Enotna volja nedosegljivega Duceja vlada Italijo, Jugoslavija pa trpi od neverjetne razcepljenosti. Nobene primere pa tudi ne vzdrži naša finančna in gospodarska moč z italijansko. In tudi zunanje-politični položaj Italije je ugodnejši. Povsod torej sami vzroki, da bi se Italija spomnila na ideje svojega velikega Mazzinija in da bi se proslavila z liberalnostjo napram svojim neznatnim narodnim manjšinam. Zlasti še, ko je notorično, da sploh ni na svetu tako lojalne manjšine, kakor je naša v Italiji. Ali kljub temu preganjanja, kljub temu še strah.
Vrhu vsega pa je naš narod naravnost vz?ledno miroljuben. Baš Italija je najbolje spoznala, kakšne žrtve je pripravljen naš narod doprinesti zavoljo miru. Celo napaden in izzvan, se naš narod brani le v skrajni sili, ko mu sploh nobeno drugo sredstvo ne preostaja. Seveda se v tem slučaju bori tudi kot junak in z nepremagljivim elanom. Zakaj torej fašistovski strah pred našo lojalno manjšino, zakaj vsa ta preganjanja?
Na vse zadnje morajo vedeti tudi fašisti, da mora roditi njih preganjanje naših bratov pri nas najslabšo kri. Ali mar fašisti hočejo, da pride do fetra? Ali se mar boje, da bi zavladali med ni;mi in nami znosni odnošaji? Ali je njim mir neljub, ker imajo poseben namen?
Ali naj bodo vsa ta nezaslišana preganjanja tam preko dokaz, da fašizem noče miru, da mu je mir na poti? Ali naj izvirajo vse te persekucije iz fašistovskega strahu pred mirom?
Naj povedo gospodje, da bo Evropa poznala tiste, ki hočejo porušiti njen mir!
Peložal olade sfabi"ett
Belgrad, 20. nov. (Tel. Slov.) Nekateri današnji listi so prinesli vest, da je dobil predsednik vlade g. dr. Korošec ob priliki svoje današnje avdijence na dvoru nalog, naj vlada poda ostavko. Smešnost teh vesti je na dlani. Današnja »Pravda« poroča: Nasproti vestem, ki jih širijo nekateri nezadovoljneži v vrstah četvorne koalicijc, so vladni krogi trajno naglašali, in sicer s popolnim prepričanjem, da je vladni položaj popolnoma stabilen in da ne bo nobenih sprememb ter da do sprememb ne more priti radi evenluelnik nesporazumov v posameznih klubih vladne koalicije. Spremembe bi mogle priti le, ako bi se položaj spremenil, in sicer med četvorno koalicijo in med KDK. Toda v tem trenutku ni še nobenega razloga niti povoda, da sc položaj spren:""i, Prvaki vladne večine trdijo, da ni mogoče dobiti boljše kombinacije cd sedanje. Pri nas sc more pričakovati spremembe prav do tedaj, dokler ne bo KDK spremenila svojega stališča, pa dr. Maček in Pribičevič nista spremenila svojega stališča, ni nobsitega govora o kaki spremembi. Vladno politiko so priznali vsi objektivni člani kot dobro Radi tejra mora današnja viad-i delati naprej in iti svojo normalno pot. Vse ostane še pri starem, so trdili dobro poučeni krogi.
Belgrad, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Finančni zakon, ki ga je predložil finančni minister narodni skupščini, je preglednejši od dosedanjih. Po zatrdilu finančnega ministra jc namenjen za to, da se izvede proračun. Važne so določbe čl. 11., ki določa, da se z denarjem nemških reparacij v višini 270,000.000 Din plačajo te le annitctc: 2 in pol odstot. obresti obvoznic Iaterijske državne rente za vojno škodo, del dolga Angliji in ameriškim Združenim državam. Reparacije so natančno navedene. Po čl. 84 se zunanji minister pooblašča, da nstanovi v sporazumu s finančnim ministrom po odobritvi ministrskega sveta poslaniško mesto na Holandskcm. Če se ta postavka eživotvori, bo važno poslaništvo predvsem za slovenske izseljence. Po čl. 108fco izdatki iz režijskega fonda za pogozdovanje pri gozdarsko-rudarskem ministrstvu podvrženi kontrolnim organom glavne kontrole, ker se je ravno o tem fondu trdilo, da je privlačen za kompcioniste. Važnost določbe je očividna. Poči. 132 se morajo družinske pokojnine vseh državnih uradnikov in častnikov takoj izplačati. Finančni strokovnjaki trdijo, da j c zakon v splošnem dober in debata o posameznih členih n c bo težka in dolga.
Po shodu v Proku&Hu
Belgrad, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Naravno jc, da je radikalni shod v Prokuplju še vedno predmet političnih razgovorov. Glavni odbor je poslal strankinemu šefu Stanojcviču, ki ga pričakujejo te dni v Belgrad, uradno poročilo.
Iz Vukičevičeve okolice se je dalo danes časnikarjem to-le pojasnilo: Glavni odbor trdi, da ni sklical svojega shoda v Prokuplje, ampak da so člani glavnega odbora šli v Prokuplje na poziv, ker so shod priredili člani topliškega volivnega okrožja. Na svojem shodu so hoteli čuti Ilijo Iljiča in Dragišo Šelm!ča, ki sta bila narodna poslanca in ki se jima ni posrečilo, da bi konkurirala Dragiši Bojoviču, narodnemu poslancu. Shod se jc sklical brez vednosti aktivnega narodnega poslanca. Namen rnu je bil podpirati protikandidata Cvel-koviča. To jc prvi moment nekorektnosti in nelojalnosti nasproti Dragiši Bojoviču in Cvet-koviču. Razen tega so šli pristaši glavnega odbora v boj zoper svojega tovariša in s tem kršili nekdanji svoj sklep, da jc treba čuvati strankino enotnost. Poleg tega so imeli še druge namene. Glede trditve, da je aktivni minister razbil shod in da mora radi tega podati ostavko, naj se člani glavnega odbora zavedajo, kako je nekoč Uzunovič kot predsednik vlade na shodu govoril proti Milošu Bobiču in pretil Bclgrajčanom, da mesto ne bo dobilo posojila, ako ne bodo glasovali za tisto listo, ki jo on priporoča.
Dr. Korošec v f vdPenci
Belgrad, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Od pol 10 do pol 11 je bil v avdienci na dvoru ministrski predsednik g. dr. Korošec. Takoj po avdienci je imel v predsedništvu vlade dolgo konferenco s predsednikom radikalnega kluba g. Vukičevičem.
P? bščevi? š7gub!'a
Belgrad, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Politiki, ki so se vrnili iz Dalmacije in ki so prisostvovali splitskim volitvam, so na vprašanje, kako jc razlagati Pribičevičeve izgube, dejali Vašemu dopisniku, da je to nov dokaz, da prečanski Srbi zavračajo Pribičevičcvo politiko. Kajti vsi glasovi, ki jih je Pribičevič izgubil, so šli v dobro radikalom, ki so na ta način prvikrat dobili svojega radikalnega zastopnika v splitskem občinskem odboru.
Cerkveni zak«n ostane
Belgrad, 20. nov. (Tel. »Slov.«) V pravosodnem ministrstvu se jc vršila konfcrenca odbora, ki je sklepal o zakonu o pravoslavni cerkvi. Konferenca je končana. Prisostvovali so: ministra Barič in Cvetkovič ter pravoslavna škofa Lctica in Dositej. Odbor sc jc sporazumel, da ostane ustanova cerkvsnega zakona (braka) in cerkvenih sodišč. Materialne strani pa bodo obravnavala civilna sodišča. Zakon bo takoj predložen narodni skupščini.
Dr. SrkuSJ novi zagrebška
Zagreb, 20. nov. (Tel. -Slov.«) Ob 10 se je pričela seja občinskega odbora. Ostavka bivšega župana Heinzla se je sprejela na znanje. Nato je bil overovljen mandat Toia, ki je prišel na mesto Radiča. Sledile so volitve župana. Pri prvem glasovanju je dobil dr. Srkulj 25, ing. Šurina 8, komunist Krndelj 6 glasov, 6 glasovnic je bilo praznili. Nalo so se vršile ožje volitve. Ing. Šurina je pred volitvami izjavil, da se odreka kandidaturi, da ne bi prišlo do komisarijata in da bo glasoval za kandidata Hrvatskega bloka. Pri ožjih volitvah je dobil dr. Srkulj 33 glasov.
Nato je dr. Srkulj imel programatičen govor. Posebno je naglasil, da bo nadaljeval Heinzlovo delo, kar pa ni bilo po volji članom KDK. Dr. Srkulj je časnikar in reden Član JNU ter dejanski ravnatelj »Hrvata". Zanimivo je, da se po izvolitvi novega župana po starem običaju ni šlo v cerkev sv. Marka na zahvalo. Seji niso prisostvovali dva odbornika KDK in dr. Markulin (HPS), ki je radi bolezni odpotoval na Dunaj.
Za ®*~shme krafe in za deSavfvo
Belgrad, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Z zakonom o javnih delih in pomoči pasivnim krajem je hotela vlada kolikor moči odpomoči pasivnim krajem. V vladnih krogih sc nadejajo, da bodo v socialnih ozirih prinesla mnogo dobrega pogajanja z nemško vlado, ki se bodo pričela 23. novembra v Berlinu, na katerih sc bo sklenila konvencija z Nemčijo. Takoj nato pride na vrsto sklenitev konvencij s Francijo, Belgijo, Grčijo in Romunijo. Politični krogi polagajo največjo važnost na pogajanja s Francijo. Namen pogajanj, za katere se že pripravljajo tla pri našem poslaništvu v Parizu in francoskem poslaništvu v Belgradu, jc namreč, da bi lahko v slučaju uspešnega zaključka šlo nad 100.000 naših dclavcev iz naših pasivnih krajev v Francijo, kjer bi se v glavnem zaposlili v severnih francoskih tovarnah. Čc sc ta konvencija sklene, bo v veliko pomoč našim pasivnim krajem.
ftombni atentat
frankovcev
Belgrad, '20. nov. (Tel. Slov.) Današnja f Pravda« poroča iz Pakraca: Ko sc je končal radikalni shod, ki se jc v nedeljo vršil, je nastalo med Hrvati precejšnje ogorčenje. To sc je pokazalo danes zvečer v obliki strahovitega zločina, ki je bil delo tukajšnjih frankovcev. Pred hišo Save K a t i č a , ki je predsedoval radikalnemu shodu, je bila poneči vržena bomba in sicer v bližini oken. Vsled eksplozije so popokale vse šipe. Hiša je pokvarjena. Osebnih žrtev ni. Ta zločin prebivalstvo zelo obsoja. Mnogi mislijo, da je to delo frankovcev in komunistov zato, da bi sc odnošaji med Srbi in 1 Irvali poostrili.
Uprava le vKopitarlevi ul.Si.O * CeHovnl račun: Clubllana Stev. 10.650 In 10.34» za Insciale, Saralevoil.7563, Zagreb St. 39.011, Praga In Vunal St. 24.797
Naša zgodovina
Dne 18. julija 1909 jc dr. Šušteršič na velikem shodu v ljubljanskem >Unionu« razkrin-kaval hinavsko politiko slovenskih liberalcev in dejal: Kadar slovenski katoliški poslanci v parlamentu stvarno sodelujejo pri gospodarskih vprašanjih, jih psujejo libcralci z vladnimi hlapci, če pa stopijo v odločilni boj za narodne pravice, pa mečejo iz zasede kamenje nanje; pičla tri leta poprej so pa ugotovili praški »Narodni Listy«, da jc edina vsebina slovenskega »naprednjaštva« psovanje SLS.
Take in podobne rcminiscence se nehote vzbujajo človeku, čc opazuje današnjo politiko slovenske SDS in pisavo njenega časopisja. Težko bi bilo najti na vsem božjem svetu stranko s sramotnejšo in umazanejšo preteklostjo, nego jc naša SDS, stranko, ki bi od svoje ustanovitve 1. 1891 dalje še izraziteje predstavljala samo golo rcakcijonarstvo in negacijo kakršnegakoli napredka na kateremkoli polju. Vprizarjala je v interesu svojih magna-tov pravcato križarsko vojno proti gospodarski osamosvojitvi našega ljudstva potom zadružništva, borila se jc na življenje in smrt proti demokraiizmu, uvedla jc v naše politično življenje najodurnejše oblike političnega boja, bila jc 13 dolgih let v koaliciji z nekakšnimi nacijonalci in z njih pomočjo dušila vsak napredek našega naroda, v dunajskem parlamentu je skoro brez vsakega prestanka vprav sramotno hlapčevala vsem avstrijskim vladam, celo Bicnertovi in Stucrgkhovi, ki sta bili najbolj strupeno protislovanski, itd., itd., kaj bi naštevali. Vkljub tem zgodovinskim dejstvom sc pa danes vendarle drzne cinično časopisje SDS ob vsaki priliki metati blato na SLS in ji očitati grehe, ki jih je delalo slovensko ->na-prednjaštvo« leto za letom in dan za dnevom samo.
Naš list pač ne more dan za dnevom zavračati vseh laži in podtikanj, ki jih kopiči časopisje SDS neprestano proti nam in nc utegne popravljati vseii potvorb slovenske politične zgodovine, ki jih servira to časopisje brez prestanka naši javnosti. Obžalovali smo pa že dolgo let, da Slovenci šc vedno nimamo napisane svoje politične zgodovine, ki bi objektivno ugotovila delo, grehe in zasluge posameznih naših političnih strank. Dr. Prijateljev »Janko Kersnik« sc konča tam, kjer so sc sedanje naše politične stranke prav za prav šele začele, dr. Lončarjeva politična zgodovina dejansko ne pove nikomur ničesar in tako jc bil zlasti mlajši slovenski rod brez vsakega vira, ob katerem bi lahko kontroliral kričave laži »naprednih- časopisov. Obžalovali smo, da je zaradi tega stal naš mlajši rod nehote pod vplivom takih pisarij SDS.
Sedaj je tucli na tem polju zamašena prav zevajoča vrzel. Naš publicist Fran Erjavec sc je lotil raziskovanja naše politične zgodovine in te dni je izšla v založbi ljubljanske »Prosvetne zveze« njegova, nad 300 strani obsegajoča »Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem«. Erjavčevo delo je v prvi vrsti zgodovina vseh panog slovenskega katoliškega gibanja od prvih početkov, to je od obnovitve avstrijskega ustavnega življenja v 60 letih do prevrata, ozirati sc je pa moral pisatelj seveda tudi na vsa ostala gibanja v tej dobi. Tako nam ta knjiga v znatni meri nadomešča splošno slovensko politično zgodovino.
Razumljivo jc, da sc bomo z Erjavčevim delom šc podrobneje pečali, na tem mestu pa moramo že poudariti, da pomenja ta knjiga za vsakega, ki se zanima za naše javno življenje, dogodek, ki ga ni mogoče prezreti. Zbranega jc v knjigi tako ogromno velevažnega in velc-zanimivega gradiva, da bi jo moral vzeti ponovno v roke sleherni izobraženec.
»Zgodovina slov. katol. gibanja jc zgodovina celokupnega slovenskega naroda v poslednjih desetletjih; slovensko katoliško gibanje pomenja prebuditev, oblikovanje in zmago slovenskega ljudstva,« pravi pisatelj ob zaključku. Kdor lista po tej bilanci naše pol-stoletnc zgodovine, bo šele vedel prov ceniti ogromno delo in zasluge, ki si jih jc pridobilo naše katoliško gibanje za slovenski narod, obenem bo pa tudi lahko presojal današnje pi-sarije »naprednega« tiska.
V teh mcscciii obhajamo cclo vrsto važnih jubilejev in za to priliko jc že izšlo, oziroma sc nam šc napovedujejo razni spominski spisi in zborniki. Med najvažnejše publikacije moramo prištevati navedeno Erjavčevo delo, zato nanjo šc prav posebno opozarjamo vso našo javnost.
Zadele so sledeče srečke: 80.000 Din št. 76.684, 30.000 Din št. 46.222, 20.000 Din št. 112.505, 10.000 št. 53.147.
Šest let fašizma
Po šestem letu fašistovske vladavine j«
jasno bolj kakor kdaj poprej, da ni mogoče misliti na evolucijo fašizma. Se več. Niti najmanjšega znaka ni, da bi se Mussolinijeva diktatura izpretnenila v diktaturo stranke. Prav v tem letu je Mussoiini napel vse sile, da s« dvigne zopet nad stranko in jo obvlada. Razvoj daje prav tistim, ki so mnenja, da je usoda fašistovske diktature neločljivo zvezana z usodo Mussolinija.
Res da Mussoiini od časa do časa kaj komcedira stranki in njenim pajdašem, a to zna tako napraviti, da vsakdo čuti, da je prejel milost. Ko pa mu postane navzočnost kake osebe količkaj nadležna, tedaj jo kmalu brcne od korita.
V podržavljen^ velikega fašistovskega »veta je javnost videla delitev oblasti med Mussoiini j« m in stranko ter višjo državno birokracijo. Mussoiini je takoj odgovoril: Zgrešeni računi. Ne samo, da si je formalno zagotovil prvo besedo v velikem fašistovskem »vetu — on ga skliče, mu predseduje in stavi predloge — temveč je hotel javnosti tudi nazorno pokazati, kako si je treba pravilno razlagati ustanovo velikega fašistovskega sveta. Brž je sklical v Rim ravnatelje vseh listov, potem vse fašistovske tajnike, nadalje ravnatelje kmetijskih šol in predstavnike kmetijstva, napovedal je defiliranje 60.000 kmetov mimo njega, inšpiciral je rimsko policijo, obiskal rudnike, ogledal si je javna dela v Rimu in drugod ter pognal električne črpalke ob Nemškem jezeru. V zadnjem času ima nenavadno veliko govorov. Poleg vsega tišči v Sepu še vedno sedem ministrskih listnic. Ali ne izzveni vse v refren: »L' Etat c' est moil« (»Država sem jaz!«)
Na drugi strani pa razmere same silijo Mussolinija, da nategne vajeti ali pa, da jih da iz rok. Izredno sodišče ni še nobeno leto registriralo toliko aktivnih postavk in letos je prva zapisana s krvjo. V tem letu se je revolucionarno sodišče prvič postavilo na stališče: kdor ubije fašista, napravi atentat na državo, torej smrtna kazen. V to leto pade znani atentat v Milanu in tudi eksplozije smodnišnic se pripisujejo teroristom. Bolj kakor kdaj poprej doni letos po fašistovskih zborovanjih klic: Živela revolucija! 2ivela revolucija, ki daje pravico do osvete. Musso-sini je imel na fašistovske tajnike poldrugo uro dolg govor, a v javnost ta govor ni prišel.
Revolucija, torej ne evolucija, diktatura in samo Mussolinijeva diktatura. Če abstra-biramo od komunistične in teroristične akcije, ki ji pc-leg vsega Mussoiini spretno kljubuje, pridemo do zaključka, da bi Mussolinija utegnila vreči le kaka ponesrečena vojna avantura, ali pa, seveda le v doglednem času, revščina.
Mussoiini je malodane ustavil izseljevanje Italijanov, to se pravi, izseli se prav malo več Italijanov, kakor se jih vrne v domovino. Z melioracijo zemlje ne bo mogoče dati kruha novim milijonom in če gremo v tem tempu dalje, napoči kmalu dan, ko postanejo aktualne Mussolinijeve besede: Italija se mora razširiti ali razpočiti.
S to svojo gospodarsko politiko hoče Mussoiini preskrbeti vsem Italijanom na domači zemlji kruha, doma naj tudi ostanejo, da bodo mogli strumno udariti, ko zapoje bojni rog; obenem hoče Mussoiini zadostiti svojim diktatorskim ambicijam: Mussolinšjeve avtomobilske ceste, železnice, palače in mesta, ladje in utrdbe naj pričajo poznim rodovom o »Mussolinijevem stoletju«, kakor imenuje neki fašistovski let 20. stoletje. Ne bo pa res, da je Mussoiini s tem prevrgel vse zakone navedenega gospodarstva in že danes se oglašajo ▼ Italiji sami gospodarstveniki z vprašanjem: Kdaj se bo ta denar rentiral? Ali si Italija res lahko privošči take imperialne »špaše« kakor so izpraznjenje Nemškega je-«era in odkopavanje rimskih forov in mest? AH je bila prav Italija poklicana, da dela eksperimente s sindikalno preuredbo države, ki požira milijone? Ali bo mogoče tudi prihodnje leto sežgati 150 milijonov erarju darovanih obligacij liktorskega posojila, ali povišati davke in carine? Če je odgovor na ta vprašanja pozitiven, potem bo fašistovska diktatura trajala še leta in leta.
Druga vprašanja niso več aktualna, ne vprašanje odnošajev med fašizmom in monarhijo kakor tudi tudi ne spor med milico in vojaštvom; vprašanje odnošajev med fašizmom in cerkvijo celo ne.
Nrš novi poslanik v Albaniji
Tirana, 20. novembra. (Tel. Slov.) Albanski kralj je sprejel jugoslovanskega poslanika dr. Mihajloviča. Mihajlovič mu je predal akreditivna pisma. Sprejet je bil v predpisanem ceremonielu.
Bo? za župansko metto v Splitu
Split, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Mnogo se je razpravljalo o volitvah novega župana. Zdi se, da izbira ne bo lahka. Vsaka stranka hoje imeti svojega kandidata za župana. Čeprav so dobili samostojni demokrati najmanj glasov, zahtevajo, da naj poslane župan dr. Grisogono. ker je najuglednejši politik. Radičevci zahtevajo kot župana dr. Berkoviča. Proti njemu pa vlada nerazpoloženje, ker ni
rt_i: i?;-—: —	»nnol -ratifiavfnn r\n QP
Dpiiuiunu. L0(iVisUi.-u	.... .i tc	—t __
izvoli kot župan njihov kandidat ing. ivani-ševič. Radi takšnega spoložaja bi moglo priti do velikih presenečeni.
Cenirum za zbližanje s Francijo
Berlin, 20. nov. V nadaljevanju debate o ekspozeju zunanjega ministra je za nacionalističnim govornikom grofom Westarpom nastopil predstavnik cenlruma prelat dr. Kaas. On je stalno član nemške delegacije pri Društvu narodov in eden najuglednejših članov zunanje političnega odseka Reichstaga. On je izvajal, da naj služi sedanja politična debata zato, da se učvrsti položaj vlade za njene velike naloge v bližnji bodočnosti. Cen-trum bo ocenjeval politiko g. Stresemanna tudi v bodočnosti z ono isto stvarnostjo kakor doslej.
Kar se tiče poslednjega zasedanja Društva narodov, se mora priznati, da so bili uspehi mali. Kljub temu pa letošnje razprave v 2enevi pomenijo velik napredek napram metodam v prejšnjih letih. Dočim se je preje vse dogajalo za kulisami, so se letos vse debate vršile javno s tribune Društva narodov. Te metode gotovo veliko koristijo ženevski instituciji.
K predstojočim pogajanjem o reparacijah pravi dr. Kaas, da ne sme nemška vlada staviti svojega podpisa na končen sporazum, ki ga z gospodarskega in finančnega stališča ne bi mogla zagovarjati. Pri sporazumu o Dav. esovem načrtu je šlo za provizorifno pogodbo, pri predstojecih pogajanjih pa se bo
morala določiti konečna vsota nemške vojne odškodnine. Zato ta vsota ne sme prekoračiti one meje, ki bi presegala sposobnost in gospodarsko moč nemškega naroda. O sposobnosti in tudi lojalnosti nemškega naroda dovolj govori preteklost, vendar pa se iz tega ne sme iti tako daleč, da bi se prišlo do preizkušnje, kako dolgo nemški narod lahko gla-duje.
Izjavi,ja, da bi bilo potrebno čimprej« izvršiti evakuacijo zasedenega ozemlja, ki ga je zasedla Francija v svrho garancij za plačilo vojne odškodnine. Z izpraznitvijo zasedenih pokrajin bi Francija prožila roko miru Nemčiji. In s tako gesto bi oba naroda, ki sta gospodarsko in politično, tesno vezana, naredila zvezo, ki je tako potrebna za napredek Evrope.
Sumljiva se mu zdi politika Anglije, ki je povsem pasivna v teh vprašanjih in je upravičena sumnja, da je angleška politika popolnoma v službi Francije. To bi znalo biti za nadaljnji razvoj v Evropi usodepolno.
Kljub temu Nemčija ne sme opustiti svoje dosedanje politike, ki je pokazala lepe uspehe in zato je prepričan, da bodo to politiko miru in mirnega sporazumevanja odobrili vsi.
Zanimiva razkrila o madžarski splonati proti Dugoslavlfi
Vohunska afera na Dunaju. 19. t. nu se
je pri tukajšnjem kazenskem sodišču začela razprava radi vohunstva proti bivšemu poročniku Evgenu Reindlu. proti podpolkovniku Hanika in proti računskemu častniku Miiller-ju. Obtoženi so, da so deloma poskusili, deloma izvršili vohunstvo, dalje radi goljufije, Reindl pa tudi radi tatvine. Obtožnica trdi, da so poskušali s češkoslovaškim kapitanom Vana vohuniti madjarske in avstrijske vojaške tajnosti. Danes je bil zaslišan E. Reindl, ki je trdil, da je poslal soobtoženca Hanika s ponarejenimi načrti belgrajske trdnjave na Madjarsko. Reindl je dobil za jugoslovanske načrte okoli 250 šilingov.
Dunaj, 20. nov. (Tel. Slov.) V vohunskem procesu je bil danes zaslišan bivši podpolkovnik generalnega štaba Hanika. V svojem zagovoru taji zločinski namen in pravi, da je bil samo žrtev in zapeljan po soobtožencih Reindlu in Mullerju. Pravi, da je tema dvema dobavljal samo tak ma-terijal, ki ni vseboval nobenih vojaških zaupnih stvari. Reindl ga je samo vprašal, ali hoče na Madjarskem prev7eti misijo. Pristal je na to, potem se je vršil razgovor z madjarski mi častniki, ki so mu naložili, naj pridobi za Madjarsko kakega jugoslovanskega zaupnika. Za potovanje v Kelenfold pri Budimpešti, kjer sta ga pričakovala dva madjarska častnika in kjer je prejel nova navodila glede jugoslovanskega zaupnika, ki naj bi
Borba za zveznega predsednika v Avstriji
Dunaj, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Socialni demokrati, nacionalci in kmečka zveza so danes soglasno odklonili predlog zveznega kanclerja dr. Seipla, po katerem naj bi se ustava spremenila tako, da bi ee položaj zveznega predsednika zboljšal. Ravnotako so odklonili, da bi se potom spremembe ustave še za eno dobo podaljšalo predsedstvo dr. Hai-niseha. Krščanski socialci, velenemci in Land-bundlarji se bodo sedaj morali sporazumeti za določitev novega predsednikovega kandidata za volitve, ki se vršijo 6. decembra. Sodi se, da bodo velenemci odklonili kandidaturo krščanskih socialcev predsednika narodnega srveta Miklasa in bivšega zveznega konclerja dr. Rameka, vsled česar se sedaj pojavlja kot najuspešnejši kandidat kršč. socialni finančni minister dr. Kienb5ck. Imenujejo se pa ttudi imena bivšega pravosodnega ministra Paltaufa in vseučlliškega profesorja Eisels-berga.
Za naše delavce v Nemčiii
Pod vodstvom poslamca dr. Andreja Go-sarja, bivšega ministra za socialno politiko, je odpotovala v Berlin naša delegacija, da stopi v pogajanja z nemško vlado v svrho za-ključitve raznih konvencij. Te konvenoije bodo uredile vprašanje zaščite naših delavcev v Nemčiji in nemških pri nas. Predvsem se bo razpravljalo o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni, onemoglosti, smrti ali nezaposlenosti. Posebno za nas so ta vpršanja važna. Po poslednjih statistikah se namreč nahaja v Nemčiji približno 30.000 delavcev, večinoma Slovencev. Njihov položaj je bil dosedaj zelo težak, ker v vseh naštetih slučajih niso uživali nobenih ugodnosti.
Kljub številnim prošnjam slovenskih delavskih organizacij ▼ Nemčiji se doslej nobena vlada ni resno pričela baviti s tem perečim vprašanjem. Šele dr. Gosar kot socialni minister ip pričel « pogajanji. Sedaj pa gre sam kot vodja naše delegacije. Prepričani smo, da bodo pod njegovim vodstvom vsa ta vprašanja ugodno rešena.
Madjare informiral o jugoslovanskih vojaških razmerah, posebno pa o topništvu in o tehničnem orožju, jc dobil kot aro 10.000 Din na honorar, za katerega je zahteval 20.000 Din. Iz Kelenfolda se je vrnil na Dunaj, da tam izvrši naročilo. Tam pa ga je obiskal Reindl in mu pokazal pismo, ki g vori o tem, da vrši Hanika ladjarsko vohunsko službo. Reindl je svaril Haniko in ga opozoril, da bi ga na meji lahko prijeli. Pozneje mu je Reir.dl prinesel poročila nekega Mateliča in na tej podlagi je sestavil poročilo za Madjare, katero so madjarski častniki osebno prevzeli na Dunaju. Teden dni pozneje je dobil iz Budimpešte obvestilo, da tam s poročilom niso zadovoljni, ker so v letalskih fotografijah in v drugih jugoslovanskih vojaških aktih zasledili ponaredbe. Madjari so potem prekinili zvezo z njim. Hanika je še priznal, da ni imel namena prevariti Madjare pri imenovanju jugoslovanskega zaupnika. Reindl je k temu pripomnil, da je Haniko namenoma varal pri jugoslovanskem naročilu, ker je kot mandatar češkega vojaškega atašeja imel interes, da bo glede jugoslovanskega zaupnika siguren. Soobtoženec, računski častnik Miiller je priznal dejanje, radi katerega je bil obtožen, pravi pa, da ni imel namena goljufati. Rekel je, da sta imela on in Reindl samo namen, dobiti od Madžarov denar in sta zato hotela dati samo stare službene pole in načrte o havbicah.
Amerikanci proti obdavčenju poljske Industrije
Varšava, 20. nov. (Tel. Slov.) Ameriški finančni kontrolor za Poljsko Dewey se v svojem tretjem četrtletnem poročilu zavzema za temeljito reformo poljskega davčnega sistema, ker je industrija mnogo previsoko obdačena. Poljedelstvo daje v pretežno poljedelski državi samo 2 odstotka državnih dohodkov. Ker je pritegnitev inozemskega kapitala po oprostitvi premoženjskega davka in po drugih ukrepih zelo ugodna, se pričakuje, da bo napeto kreditno razmerje lahko premagati in da se proračun in trgovinska bilanca lahko spravita v ravnotežje.
AngWa o reparacijah
London, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bil v Berlinu izročen angleški memorandum o reparacijskem vprašanju. Kakor poroča »Daily Telegraph«, London ni pristal na francoski predlog, po katerem naj bi se zmožnost Nemčije na konferenci strokovnjakov ne proučila še enkrat.
Francozi o Stresemannu
Pariz, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Francoski listi v splošnem prijazno komentirajo včerajšnji govor dr. Stresemanna. Bodočih pogajanj s tem nikakor ni otežkočil, dasi je zastopal nemško stališče z največjo jasnostjo. Nacijonalistični listi očitajo Stresemannu, da jc nelojalno hotel proti Poincareju naščuvati njegove notranjepolitične nasprotnike.
Trdnjava z?e!e!a v zrsk
Pariz, 20. nov. (Tel. »Slov.«) V trdnjavi Vincennes pri Parizu je danes popoldne iz neznanega vzroka zletela v zrak neka utrdba. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 12 mrtvih. Število ranjenih še ni ugotovljeno. Stvarna škoda je zelo velika.
Potres
Budimpešta. 20. nov. (Tel. >Slov.«) V Or-1 lovi je bil danes ob 2.30 močan potresni su-nek, ki je trajal šest sekund, ki pa k sreči ni I napravil nobene resne, stvarne poškodbe.
Razprave o sodnih zakonih
Belgrad, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Odbor za proučavanje zakona o sodnih taksah, v katerem sta poslanca Jugoslovanskega kluba Pu-ienjak in Hodžar, je imel sejo od 4—6. Razpravljalo se je o zakonu v načelu. Govorniki vseh klubov so naglasili, da bi bilo treba zakonski načrt v več točkah popraviti, tako da bo finančni efekt manjši, to se pravi, da postane pravna pomoč cenejša. V tem smislu je v imenu Jugoslovanskega kluba govoril posl. Hodžar. Naglasil je, da je treba zaščititi siromašne sloje, zlasti v pogledu pravice revnih. To vprašanje bi bilo urediti pred zakonom o sodnih taksah, tako da se lahko vsakdo, kdor ima pogoje za pravico revnih, te pravice po-služi v vsakem slučaju. Temu je podtajnik finančnega ministrstva dr. Letica pritrdil. Odbor je soglasno sklenil, da se generalna debata odloži za toliko časa, da lahko zavzame stališče glede potrebnih sprememb zakona o sodnih taksah.
Belgrad, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Odsek zakonodajnega odbora je zasedaj končal razpravo o kazenskem pravnem redu. Glede kazenskega zakonika je pravosodni minister zahteval razna mišljenja. Ko jih bo dobil, bo odsek pričel razpravljati o kazenskem zakoniku. Ker sta oba zakona v tesni zvezi, bo treba ponovno razpravljati o kazenskem pravnem redu.
Trezen bolgarski gias
Bivši pravosodni minister in poslanec v bolgarskem sobranju g. Mihajlo Madžarov je objavil v najuglednejšem sofijskem listu »Slovo« uvodni članek o Srbih in Hrvatih. V članku pravi, da iz brzojavov, ki prihajajo iz Belgrada, vidi, da se vodijo pogajanja o reviziji Vidovdanske ustave v smislu, da se oisnujejo večje samouprave v duhu popolnega jugoslovanskega edinstva. Težkoče se javljajo predvsem v vprašanju procedure revizije in pa velikosti samouprav.
»Kdor misli, da se hrvatski narod želi odcepiti od Jugoslavije in napraviti neodvisno državo, dokazuje, da ne pozna dobro ata-aja v sosednji kraljevini. Niti pokojni Radič niti drugi uglednejši voditelji Hrvatov niso kaj takega želeli.«
Ujedinjenje je bilo ideal najboljših hrvatskih narodnih delavcev; oni bi samo hoteli ohraniti nekatere kulturne posebnosti svojega naroda.
Nesporazum, ki je nastal po žalostnih dogodkih, je samo začasnega značaja. Najboljši porok za povoljni izhod iz sedanje krize je de>stvo, da na čelu vlade, ki jo sestavljajo štiri velike stranke, stoji Slovenec dr. Korošec, znan po svojemu jugoslovanstvu. Ureditev razmer pri našem sosedu nam bodo dale nade v prisrčnejše bratske stike med obema ne samo sosednjima nego tudi plemensko sorodnima narodoma.
Končno g. Madžarov opominja bolgarsko in naše časopisje, da ne črpa informacij iz tujega časopisja o Jugoslaviji, kajti te vesti so tendenciozne, kakor so večinoma v tujih listih vesti o Bolgariji nepovoljne.
Drobne vesti iz sveta
Stari turški dolgovi
Paril, 20. nov. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo pariški strokovni listi, turška vlada še vedno ni stabilizirala posojilne pogodbe, po kateri naj se zopet začno plačevati obresti za stare otomanske državne dolgove. Kakor je sporočil turški poslanik v Parizu, je proračunski odbor angorskega parlamenta imenoval posebno podkomisijo, ki naj pogodbo prouči do 25. nov. in bo turška narodna skupščina o tem sklepala morda šelo sredi decembra.
•
V nočni seji je grška narodna skupščina odobrila izjave ministrskega predsednika o sklepu vlade, da se druga serija obligacij 6-odstotnega begunskega posojila najame pri skupini Munier.
Poljska brzojavna agentura demantira poročilo \Volfovega urada o sestavi poljsko-roinunske vojaške pogodbe. Posebno naglaša, da so tam navedene vojaške številke popolnoma izmišljene.
Boncour brea! naslednika. Poročajo iz Pariza: Ministrski svet je sklenil, da se za francoskega delegata pri Društvu narodov Pavla Boncourja, ki je odstopil, ne imenuje noben naslednik.
Težka železniška nesreča v Romuniji. »Cuventul« poroča, da je včeraj ponoči brzo-vlak Bukarešt—Kišinev pri postaji Tutava skočil s tira radi napačne postavitve kretnic. Ranjenih je mnogo oseb, k sreči pa vse samo lahko.
Kapitan Marianno, Nobilov spremljevalec, ki je radi težke poškodbe moral ostati v Stock-holmu, je sedaj ozdravljen in je bil odpuščen iz bolnice v Stockholmu. V Rimu se bo stavil na razpolago preiskovalni komisiji.
Velike poplave v Ameriki. Neprestano deževje jc v porečju Missisippija povzročilo velike poplave. Preplavljenih jc mnogo krajev. Na tisoče rodbin jc brez strehe. Utonilo je 17 oseb. Dosedanja škoda znaša nad 10 milijonov dolarjev.
Novosadska vremenska napoved. Oblačno, scverozapadni vetrovi, brez dežja.
Dunajska vremenska napoved. Milo vreme bo trajalo dalje, včasih jasno, na mnogih krajih megla.
Proračun l|nbl|. oblasti sprelet
Ker vsled pomanjkanja prostora včeraj nismo mogli priobčiti celotnega poročila v pon-deljkovi seji oblastne skupščine, objavljamo danes nadaljevanje in konec proračunske debate.
Po velikem govoru dr.-a Adlešiča se je pričela razprava o obl. davščinah.
DOHODKI.
Referent finančnega odseka posl. dekan Skubic poroča nato o dohodkih v obl. proračunu.
Med rednimi dohodki navaja referent: Obresti vrednostnih papirjev, obresti naloženih denarjev in obresti danih posojil v skupnem znesku 320.000 Din. Najemnine, zakupnine in priznavalnine bodo vrgle 130.000 Din. Donos oblastnih posestev in podjetij je prora-čunjen na 629.500 Din. Prispevek interesentov za agrarne operacije, prispevek mariborske oblasti za komisijo za agrarne operacije skupaj 79.000 Din. Dalje povračilo oskrbnin od samoplačnikov zavarovalnih ustanov 6 milijonov Din. Privatni dohodki skrbstvenih ustanov 127.000 Din in dohodki gospodarstva zdravstvenih in skrbstvenih zavodov 350.000 Din.
DAVŠČINE.
Samostalni oblastni davili in takse so preračunani tako-le: Oblastna davščina od lovišč in ribolovov 500.000 Din, 6% oblastna taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic 300.000 Din, oblastna davščina na gledališke karte 150.000 Din, oblastna taksa na javne plese in nočne zabave, oblastna taksa na motorna vozila 400 000 Din in oblastna taksa na potrošnjo premoga 500.000 Din.
Oblastno doklade na državni davek in naklade so naslednje: 200% doklada k državni taksi za gostilniške in kavarniške pravice 80.000 Din, 25% oblastna doklada k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev 1,800.000 Din, 25% oblastna doklada k državnemu davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju rač. 1,600.000 Din. (Na kasnejši predlog oblastnega odbornika dr. Adlešiča je bilo sprejeto, da pri tej postavki ne plačujejo davka regulativne hranilnice in sploh podjetja, ki služijo javnim interesom.) Dalje pride lu v poštev še 25% oblastna doklada k državnemu davku od ne-samostalnega dela in poldica v znesku 300.000 Din. Pri tem oblastna skupščina ne bo pobirala davka na zaslužek nesamostalnega dela in poklica od onih oseb, ki zaslužijo manj kot 4000 Din mesečno. Pri tem so vpo-števani odbitki za družino, ki pa ne pridejo v poštev pri mesečnih zaslužkih pod 6000 Din.
Alkoholne davščine, ki jih oblastna skupščina predpisuje z novim proračunom, so poračunane skupno na 24,570.000 Din. Na liter vina se bo pobirala davščina odslej naprej v višini 75 par. Na liter vinskega mošta 45 par. Na liter finega vina 10 Din. Na pivo je oblastna skupščina predpisala 100% oblastno doklado k državni trošarini. In ravno-tolikšno doklado na žganje in na alkohol (špirit, rum, konjak in likerje).
Povračilo oskrbnin zdravstvenim zavodom od drugih oblasti in prispevki okrajnih cestnih odborov za cestarje znašajo skupno 3,700.000 Din.
Izredni dohodki bodo naslednji: Prihranek prejšnjega lela 4,000.000 Din. Državna dotacija oblastem pa skupno 23,729.461 Din.
Razni dohodki so proračunani na skupno 246.345 Din. Skupno znašajo proračunani dohodki oblastnega proračuna 70,011.306 Din in torej popolnoma krijejo izdatke. Referent je predložil oblastni skupščini tudi oblastne odredbe v smislu proračuna, tako uredbo o davku na potrošnjo premoga, o davku na alkoholne pijače, o davku na lovišča itd.
DEBATA O DOHODKIH.
Prvi govornik opozicije ing. Zupančič (SKS) je bil seveda proti dohodkom. Na dolgo in široko je razkladal, kako bodo ti dohodki obremenjevali davčne plačevalce, zamol« čal pa je, da bodo imeli davkoplačevalci od njih tudi korist. Posebno pri srcu so ing. Zu-
pančiču veliki davki na vino in na žganje.
Poslanci SLS so dolge lamentacije ing. Zupančiča prav krepko prekinjali in ga s svojimi medklici, kakor: 5Kako je pa v zagrebški oblasti?«, prisilili, da je umolknil.
Posl. Lebinger (SLS) je nato izvajal, da jo nelogično, da opozicija pri izdatkih zahteva čim višje postavke, pri dohodkih jih pa skuša zniževati. Proračun je posrečeno sestavljen, dasi opoziciji ni všeč. Vendar pa tudi opozicija ni navedla boljšega načina za sestavljanje proračuna. »Zahtevajo vse mogoče, kadar gre zadovoljiti volivce, pri izdatkih, ko pa pride razprava o dohodkih, pa ne vedo, kje vzeti nov vir za kritje.« Posl. Lebinger je nato še zavrnil nekatere napačne podatke, iii jih je navedel posl. Zupančič in ovrgel njegove argumente.
Dr. Puc (SDS) stavlja nato razne »ljudske« zahteve, Gospodje, kako neumesten da je davek na lovišča, na vino, na podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, na kinematografe, na nove gostilne in kavarne itd. ter je zaključil svoja izvanja s samoumevnim stavkom: »Jaz bom glasoval seveda proti!«
Posl. Deželak (SLS) konstatira najprej, da je v Sloveniji nemogoče obdačiti vino izven ljubljanske oblasti od domačega. Mogoče bi to bile, če bi ne bila pogažena zahteva po samoupravni Sloveniji, pri čemer imajo stranke, ki tvorijo v oblastni skupščini opozicijo, glavno krivdo. (Posl. ing Zupančič skuša re-plicirati in izjavljati, da je za samostojno Slovenijo, toda dosegel je edino zaslužen odgovor iz vrst večine: »Prepozno spoznanje!«) Govornik konstatira nato, da so največ za Slovenijo krivičnih davkov naložili ravno oni ministri, ki so nasprotniki SKS, to je dr. Kuko-vec, dr. Žerjav, Pucelj in drngi. Davki, ki jih nalaga oblast, niso krivični, ker so skoro vsi prostovoljni in imajo to veliko prednost, da ostanejo namreč vsi v Sloveniji. (Viharno aplavdiranje večine.)
Edini govornik opozicije, ki je nekoliko stvarno kritiziral proračun in se kolikor mogočo izogibal demagoškim gestam svojih tovarišev. je bil g. Mohorič. Kot zastopnik premožnejših slojev je seveda branil v svojih izvajanjih tudi njihovo stališče. Kritiziral je nekatere postavke v proračunu in opozarjal skupščino, da bi nekatere nove davščine otež-kočale konkurenco podjetnikov. Njegova izvajanja so bila v interesu premržnejših slojev, zato pa tudi njegovi argumenti niso veljavni za ogromno večino slovenskega naroda.
Obl. posl. Tratnik (SIJS) je izrazil svoje zadovoljstvo, da je med izdatki postavka »Splošna oblastna uprava« v znesku Din 3,361.564 relativno najnižja med vsemi oblastmi v državi. Še bolj razveseljiva in oblastni skupščini v čast je postavka 2 Deželna kultura« (13,302.804 Din). ki je tako izdatna, da bo z njo možno doseči vse, kar se v enem letu za napredek našega kmetskega stanu doseči da. Enako zadovoljiva je postavka »Javna dela in oblastno imetje« (14,067.904 Dtin). S to postavko bo možno marsikaj napraviti. Gradile se bodo ceste, vodovodi, visoke stavbe in kar je od javnih del še potrebno. Postavka »A sanacija vasi.; (2,196.000 Din) dokazuje, da se oblastna skupščina zaveda, koliko je treba še delati na higijenskem dvigu naše vasi, ki še ni na zadovoljivi višini.
Posl. Major (SDS) predlaga spremembo uredbe o pobiranju taks za lovišča.
Nato povdari g. posl. Poznič (SLS), da so se vsi, ki so proračun sestavljali, zavedali nujnosti vseh predlogov.
G. posl. Lončar (SDS) zahteva večjo zaščito ribolova in gostilničarskega stanu, ki da vse ostale stanove vzdržuje.
Za njim govori g. posl. Križnik (SLS), ki pokaže na praktičnih primerih zboljšanje položaja od časa Zerjavovega gospodarstva do danes.
Za g. posl. Bogovičom (SDS) govori g. posl. Hartmann (SLS), in nato g. Bukovec (SDS), nakar povzame besedo
POSLANEC AVSENEK,
ki izvaja med drugim sledeče:
Kaže se precejšna razlika med prvim proračunom in današnjim. To je znak in dokaz
življenjske zmožnosti oblastnega odbora. Po vseh poskusili smo pač prišli do gotovih izkušenj, ki se bodo seveda še izpopolnile. Ce torej vzamemo proračun rebus sic stantlbus, moremo potegniti zanimivo paralelo med državnim gospodarstvom in našim proračunom. — V naši državi so se razvile razne samoupravne edinice. Ako seštejemo proračune vseh teh, bi prišli do krogle vsote 16 do 18 milijard. Nastane vprašanje, ali to zmore naše gospodarstvo. Začeli smo poskušati najti pregled o naših dohodkih, toda le približno moremo kalkulirati: Mogoče znašajo kakih 50 do 80 milijard Din. Vendar nimamo danes še nobenega objektivnega merila zato. Hočemo pa, da bi spravili vse samoupravne edinice na pravični milje. V tem smislu deluje obl. Odbor in zasleduje s tem posebne tendence: 1. Da se odpravijo razne naklade. 2. Da se vzame prebitek v proračun. 8. Delati čim manj dolgov. 4. Upoštevati in spraviti v pravično sorazmerje direktne in indirektne davke; ti davki so najbolj žalostno poglavje v vsem našem državnem življenju; Ena desetina n. pr. so plača direktnega, 9 desetin pa indirektnega davka. To je najbolj ncsocialno in vsakdo mora skrbeti, da se to vsaj omili, dokler se čisto ne odpravi. — V tej debati smo pa dobili vendar med vsem drugim tudi nekaj smernic, ki jih hoče obl. odbor tudi upoštevati. In te smernice sta predvsem sledeči: 1. Popolna specifikacija dohodkov, da se bodo še bolj pravilno razdelili. 2. Delati na to, da bodo vsi proračuni v soglasju a) navzgor do drž. proračuna b) tudi navzdol. To bo dovedlo edino do prave konsolidacije. V danih razmerah je pač najboljši naš proračun.
Referent g. Adlešič odgovarja nato na nekatere ugovore in predloge. Tako glede davka na vino, da je konsumentski in ne, kakor trdi opozicija, produkcijski. Gostilničar-ski krogi sicer trdijo, da je produkcijski in včerajšnje »Jutro« zopet poroča, kako so bili primerani gostilničarji, da dvignejo cene vinu. Jaz pa pogrešam v tem poročilu datumov, kdaj so bile sprejete in predpisane različne takse. Po mojem mnenju je to konsumentski davek. Glede pritožb radi tarife na ples in zabave je pač naše mišljenje to, da nekaj le naj prispevajo za oblastni odbor. Odgovarjajoč treljemu ugovoru, izjavljam, da ni padla tukaj nobena izjava proti gostilničarjem niti proti gostilnam. Mi sino gostilničarski stan celo zaščitili ravno s tisto odredbo na nove koncesije, kajti mi vemo, da je tudi ta stan danes v krizi in mu skušamo odpomagati tudi s tem, da smo poslali na hotelsko šolo na Dunaju dva gojenca, katera bosta organizirala potem pri nas tečaje. Hočemo dvigniti gostilničarsko obrt in jo pospeševati, hočemo, dn bo manj gostiln, pa liste dobre. Kar se tiče spremi-njevalnih predlogov g. dr. Pura, jih sprejmemo na znanje.
PRORAČUNSKI DOHODKI SPREJETI
Referent g. dekan Sknbic je nato reasu-miral vso debato.
Finančnemu ministru se pošlje resolucija z zahtevo po zakonu o samoupravnih financah, da se da tem zakonita podlaga.
Sprejeta je bila tudi sprememba, ki jo je predlagal dr. Adlešič, namreč, da 25% odstotne oblastne doklade ne plačujejo regulativne hranilnice.
Razne spreminjevalne predloge opozicije k raznim uredbam jc referent odklonil.
GLASOVANJE.
Po referentovem sklepnem poročilu je odredil predsednik dr. Natlačen glasovanje. Posamezne postavke dohodkov so bile sprejete z vsemi proti 6 do 8 glasovi opozicije. V enakem razmerju so bile sprejete vse proračunske uredbe, predloženi spreminjevalni predlogi opozicije pa so bili odklonjeni.
Končno je bila sprejeta z večino tudi vsa uredba o oblastnem proračunu za leto 1929. Tudi pri oblastni uredbi so bili odklonjeni spreminjevalni predlogi opozicije.
Po glasovanju je bil proračun sprejet v celoli z vsemi glasovi proti glasovom opozi-
Dr. Adlešič je nato poročal o stanju popravil elektrarne v Zireh, ki so višji, kot je bilo razvidno v začetku. Upati je, da se bo amortizacija elektrarno pospešila, čim bolj bo naraščal konzum toka.
Predsednik dr. Natlačen je sporočil še, da se danes, to je v torek vrše zborovanja odsekov, prihodnja plenarna seja pa se vrši v sredo ob 9. uri dopoldne.
cije.
ELEKTRARNA V ŽIREH.
Referent g. Skubic je še ob zaključku proračunske debate predlagal, da se poviša jamstvena vsota za elektrarno v Zireh z dveh na tri milijone.
& volitvam v SSLU
(Dopis iz akademskih krogov.)
Saj bi človek teh vrst niti no pisal, če bi šlo za volitve. Zgolj za volitve. Tam so govorila fakta vse bolj kot morejo novinarska poročila. Dejstvo ostane, da katoliške slovenske vrste stalno in nemoteno naraščajo na naši univerzi. Pred številko 340 morajo obmolkniti vsi kričači.
Pa se človeku zagabi, ako je zasledoval volilni boj, tako, da ne more molčati. Mislil bi, da nisi na univerzi in da volilnega boja ne vodijo akademiki, ampak navadni strankarski priganjači. Zoper to se vse, kar je zdrave akademske mladine brez razlike prepričanja upira in pomiluje kolege, ki so mogli brez nadaljnega prenesti način volilne borbe in so s tem samo pokazali dejansko ne-akademstvo.
Pomilujemo ljudi, ki nimajo toliko avto-kritike, da bi z lastno pametjo sodili o goro-stasnostih, ki smo jih brali v »Jutru« dne 17. t. ni.
.»Prvenstveni naš interes je, da dijaštva ljubljanske univerze, ki hoče biti dom akademikom celega našega naroda, ne reprezentira klerikalce, pristaš separatistične mednarodno cerkvene stranke (podčrtal jaz).« Gospodje kolegi, ali ste kaj pomislili ob tem stavku? Ali gre za vas ali za našo univerzo? Vam seveda ni za univerzo. To vemo in to ste povedali: »prvenstveni vaš interes" je, da vi zmagate. Saj drugo sodi samo na volilne proglase, kaj ne? O absurdu glede »separatizma« in »mednarodnosti« (logika?) me je sram govoriti. Lo to naj pribijem: Pokazali se točno, da je vaša borba zgolj in edino politična. To si velja zapomniti za marsikako priliko. Saj sami pravite nadalje: »Uspeh klerikalcev proti nosilcu, ki je zaveden pristaš .SDS (podčrtal jaz), bi bil v danih razmerah težak udarec naši nacionalni (?) ideji.« Za tega nosilca je kajpak važno, da je »zaveden pristaš SDS«, niti najmanj pa ni važno, da li se je kedaj zanimal za SSLU, o katerem je znal tako gromko govoriti na skupščini (poprej ga nikdar nismo slišali), tudi ni važno, da jc šele drugi dan po volitvah izvedel — kje je Svetov lokal ... Risum teneatis ...
I11 končno sle boj napovedali in rekli tako, »da se mora končno vendarle vse dolo na ljubljanski univerzi voditi tako, da se izolirajo eksponenti konfesionalne stranke (podčrtal jaz). To bo tudi olajšalo konsolidacijo nacionalnega dijaštva.« Seveda, o vsem drugem se pač naj na skupščinah govori in po plakatih piše, — glavno pa je in ostane in mora ostati — boj proti klerikalcem, po domače. Saj to nič novega ni, gospodje kolegi To ste podedovali od svojih starih očetov, pa je že precej obrabljeno in ne drži več. Kdo bo iznašel kaj novega?... Vi gotovo ne. Sicer pa s »konsolidacijo nacionalnega dijaštva« ni tako težka reč. Na to se že razumete. Samo zapomnite si številko 340.
Nesramnost pa je, ki je iz, ust akademika ne bi pričakovali, stavek: »Največji udarec ugledu ljubljanske univerze bi bil-, ako bi se širom Jugoslavije, katere omladini je ta zavod namenjen, čulo, (la je univerza filijalka ljubljanske škofije.« Gospodje kolegi, tu je meja. To se ne da opravičiti z, nikako »volivno borbo«, kot se ne da opravičiti Puniša Račič na vaših letakih. Vedite, da vas za to obsojajo ; vsi akademiki, ki hočejo še misliti z lastno i glavo, da vas bo pa obsodilo tudi vse sloven-1 sko ljudstvo, od katerega ste se tako že zdavnaj ločili. Vam, ki lovite glasove naših bratov-gostov in o akademstvu niti pojma nimate, napovedujejo vsi zdravi akademski krogi neizprosen boj!
Zastopstvo »Slovenske liste : pa naj stori svojo dolžnost.
Civis academicus.
G. K. Chesterton — Fr. Poljanec:
Višnjevi križ
(Dalje.)
Svoje detektivske možgane je imel za tako dobre kakor zločinčeve, kar je bilo res. Pa jc točno ugotovil svoj manj ugodni položaj. »Zločinec je ustvarjajoči umetnik; detektiv je samo kritik«, je dejal s kislim nasmehom in čašo kave dvignil k ustnicam doli, jo je pa del kaj hitro. Soli je bil vanjo dal. Pogledal je v posodo, iz katere je srebrnobeli prah prišel; čisto gotovo je bila posodica za sladkor; tako nezmotljivo namenjena za sladkor kakor šampanjska steklenica za šampanjca. Čudil se je, zakaj naj bi v njej imeli sol. Pogledal je, da bi videl, če bi bilo še kaj pravovernih^ posod. Da; dve zaprti solnici sta bili še čisto polni. Poskusil je; bil je sladkor. Nato se je z vidno oživljeno pozornostjo ozrl po gostilni, da vidi, ali so še kake sledi tega posebnega umetniškega okusa, ki devlje sladkor v sol-nice, sol pa v sladkornice. Izvzemši čuden madež iz temne tekočine, porazlit na eni, z belini papirjem prevlečenih sten, je bil ves prostor videti snažen, veder in običajen. Pozvonil je natakarju.
Ko je uradni mož pridrl skuštran in nekam krmežljav, ga je detektiv (ki ni zameto-val preprostejših oblik šaljivosti) prosil, naj poskusi sladkor in pogleda, če z visokim ugledom hotela soglaša. Učinek je bil tn, dn je natakar nenadoma zazijal in se vzdrainil.
»Ali se s lako rahločutno šalo s svojimi gosti vsako jutro poigrate?« je Valentin iz-
praševal. »Ali vas zamenja vanje soli in sladkorja nikdar s curkom ne zagrne?« Ko se je natakarju ta podsmeh nekoliko bolj razjasnil, je jecljajoč zagotavljal, da podjetje gotovo nima takih namenov; to mora biti nad vse čudna pomota. Pobral je sladkornico in v njo pogledal, obraz pa se mu je vedno bolj čudil. Nazadnje se je neutegoma opravičil, odhitel iu se v dveh, treh minutah vrnil z lastnikom. Tudi lastnik je poskusil sladkornico in nato solnico; tudi lastnik je bil videti začuden. Nenadoma se jo iz natakarja usula ploha besedi in ga je, se je zdelo, nerazumljivega napravila.
»Jaz ga misli«, je vneto jecljal, »jaz ga misli, to ga bila ona dva dukovna.«
>Kakšna dva duhovna?«
»Tista dva dukovna, ki ga vrgla juka na stena.«
Valentin je vprašajoč pogledal lastnika, ki mu je s popolnejšimi poročili prišel na pomoč.
»Da, gospod«, je dejal, to je čisto res. dasi ne mislim, da bi imelo to kaj opraviti s sladkorjem in soljo. Dva duhovna sta prišla sem in tu zelo zgodaj pila juho, takoj, ko smo oboknice sneli. Oba sta bila zelo mirna, častivredna moža; eden je plačal račun in odšel, drugi, ki je bil videti bolj počasna kočija, jo nekaj minut dlje svoje reči skup spravljal. Nazadnje je pa tudi on odšel. Le da je tisti hip, preden je stopil na cesto, nalašč prijel svojo čnšo, ki jo ie bil samo na Dol izpraznil, in juhe vrgel" na steno. Jaz sam sem bil v zadnji sobi in natakar prav tako; zato sem utegni! le toliko ven skočiti, dn sem našel steno po-
rnazano, gostilno pa prazno. Posebne škode mi to ni napravilo, bila je pa zlodjeva nesramnost; in moža sem na cesti poskušal ujeti. Pa sta bila že predaleč proč; samo to sem opazil, da sta okoli ogla zavila v Carstairsko ulico.«
Detektiv je skočil po kcnci, plačal in pograbil palico. Pravkar se je bil odločil, da v splošni temi svoje pameti more slediti samo prvi nenavadni prst, ki se pokaže; in ta prst je bil nenavaden dovolj. Plačal je račun, vrata za seboj zadrlešknil in se okrog ogla urno zavihtel v ono ulico. Bila je sreča, da mu je celo v takih mrzličnih trenutkih oko ostalo hladno in gibko. Nekaj v ospredju neke trgovine je šlo mimo njega kakor blisk; pa se je vendar vrnil, da si jo ogleda.
Bila je trgovina z zelenjavo in sadjem, vrsta predmetov, razpoloženih pod milim nebom in popolnoma označenih z imeni in ceno. V dveh najbolj vidnih oddelkih sta bila dva kupa, pomaranče in orehi. Na kupu orehov je ležal košček lepenke, na katerem jo bilo z višnjevo kredo drzno napisano: »Najboljše tangerske pomaranče«, po dve za en peni.« Na pomarančah je bil enako jasen in točen popis: »Najboljši brazilijski orehi, funt 4 p.«
G. Valentin je ta dva napisa gledal in zdelo se mu je, da je to visoko prevejano do-vtipnost srečal že prej, ono pa nekoliko kesneje. Rdečellčnega sadjarja, ki je nekam čemerno gledal po ulici, je opozoril na njegova netočna naznanila. Sadjar ni nič rekel, ampak | odločno položil vsak list na svoj prostor. Detektiv. ki se je elegantno naslanjal na svojo palico, je trgovino še naprej motril. Nazadnje
je dejal: »Oprostite, prosim, dobri gospod, saj me stvar očividno nič ne briga, pa bi vam vendar rad dal vprašanje iz izkustvenega du-šeslovja in združevanja zamisli.«
Rdečelični človek ga je pogledal z grozečim očesom; 011 je pa nadaljeval veselo in vihtel palico: »Zakaj«, je nadaljeval, »zakaj sta dva listka v zelen,jadarjevi trgovini napačno postavljena, kot lopatast klobuk, ki je za praznik prišel v London. Ali, če bi si ne mogel razjasniti, odkod je ta skrivnostna vez, ki druži misel na orehe, označene kot pomaranče, z mislijo na dva duhovna, enega velikega, drugega majhnega?«
Trgovcu so oči izstopile kakor polžu; Za hip se je res zdelo, kakor da se hoče v lujca zakaditi. Nazadnje je srdito zagodrnjal: »Ne vem, kaj imate s to rečjo vi, loda če ste njiju prijatelj, jima lahko poveste, da jima nore butice razbijem — pa bedita duhovna ali ne — če mi jabolka še enkrat prekucneta.«
>Res?« je detektiv prašal zelo sočutno »Ali sta vam jabolka prevrgla?
»Eden od njiju jih je«, je dejal razvneli trgovec! »vse je na ulico zavalil. Snj bi bil norca ujel, če bi jih ne bil moral pobirati.■ »Pa kateri poli sta pa Ia dva duhovna šla?" je Valentin vprašal.
»Tamle po drugi cesti na levo, nato pa čez trg,« je oni tečno odvrnil.
»Hvala«, je rekel Valentin in izginil kol vila. Na oni strani drugega trga je našel slrnž-| nikn in dejal: »Stražnik, stvar je nujna; ali ste videli dva duhovna v lopatastih klobukih v«
Stražnik se je začel hudo hehetatl. Sem ju. gospod; in če me nnbijete, oden od njiju
J\a
t /
/e fi&ifcgu
Koledar
Sreda, 21. novembra. Darovanje Marije Dev., Kolumban.
Osebne vesti
k Umrl je v Domžalah včeraj ob 2 pop. v starosti 66 let g. Anton Mulier star., veletr-govec z vinom in posestnik. Blagi pokojnik je HI daleč naokoli dobro znan in priljubljen. Pokopali ga bodo v četrtek ob 3 popoldne.
■k Nova maša Slovenca v Indiji. I>ne 21. L m. bo v Kurseongu v severni Indiji 15 bo-goslovcev iz Družbe Jezusove posvečenih v mašnike, med njimi tudi Anton Vizjak. Ta bo opravil prvo sv. daritev dne 22. t. m. v tamkajšnjem zavodu.
ir Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni: za zdravnika 45. pešpolka san. kapetan II. razr. dr. Ljudevit Deže; na službo v poveljstvo zrakoplovnih strokovnih šol zrakoplovni podporočniki Vladimir Bosner, Viktor Benedik, Emil Brunskole, Ivan Holeček in Sava Poljanec; za vodnika 2. brzojavne čete inž. podporočnik Slavko Božič; na službo na kr.brod »Hvar« morn. tehn. kapetan I. razr. Rudolf Kune; na službo na kr. podmornico »Hrabri« poročnik korvete Fran Flego; na službo na kr. brod Labud« poročnik Iregate Marijo Butkovič; na službo na kr. monitor »Vardar« poročnik fregate Boris Vilfan; na službo v oddelek za mornarico ministrstva vojske in mornarice ekonomski kapetan II. r. RacLivaj Fink in poročnik fregate H. Draksler; na službo v rečno obalno poveljstvo morn.-tehn. poročnik Ivan Jazbec in poročnik vojnega broda II. razr. Maks Petri.
k V naše državljanstvo so sprejeti Julij Kubias, rud. inženjer iz Cerknice; Franc San-cin, učitelj iz Ptuja, in Ivan Bruner, strojni ključavničar iz Slatine.
Osfale vesti -k Shod SLS bo v nedeljo, dne 25. t. m.,
v Libeličah na Koroškem. Govori narodni poslanec Andrej Bedjanič.
k Dvignejo naj se pisma pod šifro »Dekle«.
Tekmovarve za cr^enstvo v Mcherlevi družbi
Že tri leta se objavlja vsako leto statistični pregled Mohorjanov, koliko odstotkov prebivalstva je v kaki župniji včlanjenega v Mohorjevi družbi. Obe zadnji dve leti je imel prvenstvo Motnik, ki je dosegel 1. 1927 skoro 15% Mohorjanov (natančno 14.885%). To je pomenilo obenem višek za vso Slovenijo. Nekoliko sta za Motnikom zaostajali župniji, ki sta imeli prvo mesto v lavantinski škofiji: 1. 1926 je bila na prvem mestu župnija Sv. Križ pri Mariboru z 12.352%, L .1927 pa Gornja Ponikva s 13.112%. Škoda je bilo samo, da je
Proli: Reumi. Išiasu, Protiou, trganju t kriiu
nenadomestljivo naravno lekovlto sredstvo! Za
leicnic (loma: Kot naravni mulj v kockali (7,n pripravljanje oblog) ali kot amakompresa" (gotov oblog) 30 krat uporabljiv. Izredno poceni! Glavno skladišče: L Sehreiner, Zagreb, Akademičkl tr* 1 /II.
je bil pijan. Stal je sredi ceste, da je bil ves zmoti jen, da .. .«
>Po kateri poti sta šla?« je Valentin za-hropel.
>Vzela sta enega tistih rumenih omnibu-sov tam-le«, je mož odgovoril; >tistih, ki vozijo v Hampstead.
Valentin je izvlekel svojo uradno karto in zelo urno dejal: »Pokličite svoje ljudi, da gredo z menoj za sledom«, in šel je čez cesto s tako nalezljivo odločnostjo, da je težkega stražnika pripravila skoro do gibčne pokorščine. V poldrugi minuti sta se francoskemu detektivu na nasprotnem hodniku pridružila nadzornik in mož v navadni obleki.
»Torej, gospod,« je prvi začel s smejočo se pomembnostjo, »in kaj naj bi —?«
Valentin je brž pokazal s svojo palico. »Povem vam vrh onega-le omnibusa,« je dejal in hitel in bežal preko prometnega križišča. Ko so vsi sopihajoč sedli na sedeže vrh rumenega vozila, je nadzornik dejal: »Štirikrat tako hitro bi bili lahko šli s taksom.« »Prav gotovo,« je odvrnil njih vodja pokojno, »če bi se nam le malo svitalo, kam gremo.«
»Hm, kam ste pa namenjeni?« je oni vprašal in zijal.
Valentin je nekoliko sekund kadil in se mrščii; nato je cigareto odstranil in dejal: »Če veste, kaj kdo počne, greste pred njim, če pa hočete ugeniti, kaj počne, se držite za njim. Postopate, če on postopa; ustavite se, če se on ustavi; počasi hodite kakor on. Tedaj utegnete videti, kar je on videl in ravnati, kakor je on ravnal. Vse, kar moremo storiti, je to, da imamo oči odprte za kako nenavadno reč.«
»Kakšne vrste nenavadno reč menite?« je vprašal nadzornik.
»Vsakršno vrsto nenavadnih reči,« je odvrnil Valentin in •« iznova pogreznil v trmast molk.	(Dalje.)
bila doslej ta statistika mnogim Mohorjanoni
težko dostopna, ker je bila za ljubljansko škofijo objavljena v »Dtmoljubu«, za lavaniin-sko škofijo pa v >Slov. Gospodarju«.
Letos pa je prevzel to delo Koledar Mohorjeve družbe in je objavil statistični seznam za obe škofiji. To bilo seveda mogoče samo na ta način, da je že v letošnjem polelju sporočila Mohorjeva družba tozadevne številke svojemu statistiku, ki je nato izračunal število Mohorjanov v odstotkih za vsako župnijo in dekan i jo ter tako določil sleherni župniji (dekaniji) mesto, ki ji gre po številu Mohorjanov. Storil je še več nego v preteklih letih: določil je vsaki župniji in dekaniji ne samo mesto, ki ji gre v tisti škofiji, ampak tudi mesto, ki ji gre v vsej Sloveniji.
Kakšno sliko nam nudi ta statistika?
V Ljubljanski škofiji je 274 župnij, v niarmorski 255, skupaj torej 529. Med vsemi poverjeništvi za Mohorjevo družijo so letos na prvem mestu Bevke v vrhniški dekaniji s presenetljivim številom 17.142%! Na vsakih šest ljudi torej pride že en Mohorjan! Motnik je junaško branil svoje dosedanje prvo mesto in je svoj visoki rekord iz prejšnjih let še nekoliko povišal: na 15.458%. A kljub temu sta ga nekoliko pustili zadaj Bohinjska Bela s 16% in Leše s 15.476%. Čast in slava Mot-niku! Dovolj je, če je imel dvakrat prvenstvo vse Slovenije! V zlato knjigo bi spadalo njegovo ime tudi, če bi ga bil imel samo enkrat
Kar 33 župnij je letos doseglo 10% ali še več; od teh jili je 25 v ljubijanski in 8 v lavantinski škofiji. V lavantinski škofiji je letos na prvem mestu Gornja Ponikva kakor lani; svoj procent je zvišala na 13.823, a je kljub temu v skupnem seznamu za vso Slovenijo šele na devetem mestu. Kako lepo je marsikje že razširjena Mohorjeva družba, priča dejstvo, da imamo že natančno 150 župnij, kjer je 6% ali še več Mohorjanov. Od teh župnij jih je 106 v ljubljanski in 44 v lavantinski škofiji.
Če pa vzamemo cele dekan ije skupaj, pa gre letos prvo mesto dekaniji Braslovčam, ki izkazuje 7.691% Mohorjanov. Čudno! Lansko leto je izkazovala natančno isti odstotek: 7.691. Na prvem mestu je bila lansko leto dekanija Radovljica z 8.152%. Letos je Radovljica padla za en odstotek (na 7.160%). Tako sta torej tudi prvi mesti v Sloveniji bratski razdeljeni: ljubljanska škofija je dosegla rekord v posameznih župnijah, iavantinska pa v deka-nijah.
Opozorimo naj pri tej statistiki še na neko tiskovno napako: na str. 116 se bere, da zavzema 4. mesto med dekanijami ljubljanske škofije — Bočna z 12.307 %! Pravilno se mora brati, da zavzema 4. mesto dekanija Kamnik s 6142%, kakor je razvidno s str. 121. Morebiti lx> kak skrben poverjenik opozoril "Kamničane na to pomoto, da ne bodo po nepotrebnem žalostni, ker so izostali iz seznama dekanij na tem mestu, dasi so dosegli tako časten odstotek: Sicer je pa, kakor rečeno, njih odstotek ra7,viden iz izkaza po deka-nijah za vso škofijo (na str. 121), kjer je Kamnik na 5. mestu med 46 dekanijami. Čast mu!
Proslava narodnega osvobojena in osvojitve MNnbora
bo 1. decembra v Mariboru. Sodeč po predpripravah in dosedanjih prijavah bo udeležba ob tej proslavi naravnost ogromna. Zbrali se bodo ob naši obdravski metropoli vsi, ki so skozi desetletja bili na naši severni meji boj na življenje in smrt. Junaki! Prišli bodo vsi, ki so pred desetimi leti reševali Maribor iz tujih krempljev. Junaki! Prihiteli bodo častitljivi župniki-borci za pravice naroda od nekdaj; naši hrabri slovenski župani, predstavniki slovenske svobode in samostojnosti. Vsi, ki jim je na pekočih nevarnih tleh ob naši severni meji viselo življenje na niti.
NAVODILA!
Izkaznice za ietrtinsko vožnjo se bodo poslale vsem županstvom in društvom v zahtevanem številu. Društva, ki bi izkaznic morebiti ne dobila, naj jih takoj zahtevajo od pripravljalnega odbora v Mariboru, Maistrova ulica 17-1. Izkaznice veljajo od vštetega 28. nov. do vštetega 3. dec. t. 1. Na vsaki izkaznici mora biti zapisano ime in priimek udeleženca, ravno tako odhod na železniška postaja. Brez teh podatkov izkaznica ni veljavna.
Znaki. V spomin na desetletnico osvobojenja Maribora se bodo prodajali spominski znaki po 1 Din in 5 Din.
Vožnja z avtobusi in po železnicah. Ako želi kako društvo ali večja družba avtobus iz Maribora, naj se ne obrača na pripravljalni odbor, ampak pravočasno in naravnost na meslno avtobusno podjetje v Mariboru. Do 25. novembra morajo biti vse prijave s približnim številom udeležencev in z navedbo najbližje žel. postaje pri pripravljalnem odboru v Maistrovi ulici 17-1., da bo mogoče pri železniški upravi oskrbeti pravočasno zadostno število železniških vozov.
Reditelji. V Mariboru bodo vsako skupino pri sprevodu vodili glavni reditelji z vidnimi znaki na rokavih. Rediteljem se mo-ra vsakdo brezpogojno
pokoriti. ' * * *
k Huda nesreča. V tovarni Jugočežka v Kranju, kjer gradijo parno električno centralo, se je v ponedeljek okoli 6 zvečer pripetila huda nesreča. Delavec Franc Vreček
Vepaft pafoto
l ^nvtvTprn^, ^rtrJ ufi/jt * rfi 1
iz Šenčurja, ki je tudi zaposlen pri teh delih, je po nesreči padel raz 4 m visok oder in obležal nezavesten na tleh. Pri padcu je dobil nevarne poškodbe na glavi in si močno pretresel možgane. Zdravnik g. dr. B. Fajdiga je nudil ponesrečencu prvo pomoč, rešilni avto kranjskega gasilnega društva pa ga je nemudoma prepeljal v ljubljansko splošno bolnico.
k ZagrebSki zoološki vrt se v veliko veselje Zagrebčanov prav ugodno razvija. Sedaj namerava(jo v Mak s i mirju, kjer je zoološki vrt nameščen, izsušiti zemljišče s tem, da bodo na vozili tja peska in gramoza. Kupili bodo najbrže tudi dva severna jelena in dve kameli. Nekaj mladeničev pa bodo poslali v inozemstvo, da se tam izšolajo za paznike v zoološkem vrtu.
k Na konju iz Bukarešta v Pariz. Na svojem potovanju iz Bukarešta v Pariz je prišel predvčerajšnjim na Sušak na svojem be-cem konju romunski konjeniški častnik Ahil Balate«cu. Romun je preljezdil žs pot iz Bukarešta v Bdlgrad in od tam na Sušak, odkoder namerava v Rim in v Pariz. Iz Belgrada je odijahal dne 2. t. m. ter je potreboval torej 18 dni do Sušaka. Potoval je skozi Zemun, Mitrovico, Vinkovce, Si.sek, Zagreb in Ogulin na Sušak. Včeraj je Balatescu prekoračil državno mejo in odijahal preko susaškega mostu na Reko.
■k Vodovod v Delnicah, Občina mesta Delnice v Gorskem Katarju namerava zgraditi prihodnje leto vodovod, ki bo veljal 1 milijon 200.000 Din. Od te vsote ima občina že polovico, za ostalo pa bo prosila pomoč države in oblasti.
k Italijanska jadrnica se potopila. Pred tremi dnevi se je ob 7 zjutraij med otokom Arhardjelom in svetilnikom Biofantom v vodah Rogoznice pri Šibeniku razbila in potopila z vsem tovorom železa italijanska jadrnica »Ernesta«. Moštvo je rešeno.
*k Iz Šibenika pobegli ropar aretiran. Kakor smo že poročali, sta pred kratkim pobegnila iz šdbeniških zaporov roparja ter morilca Medič in Vujerič. Sedaj poročajo iz Šibenika, da so na obali šibeniškega zaliva, nedaleč od mesta samega, Vujeviča aretirali orožniki.
k Dva senzacionalna samoumora v Belgradu. V ponedeljek opolnoči je v Belgradu izvršla samoumor žena gardnega podpolkovnika Jovana Leke, 25letna Draga. Revolver-ski strel je prebudil sosede, ki so ji prihiteli na pomoč, toda bilo je prepozno, kajti mlada žena je bila že mrtva. Istega dne ob 3 zjutraj je izvršila samoumor 281etna ruska plesalka Antonija Bogoijeva.
ir llletna deklica se zastrupila radi bede. V Zagrebu se je predvčerajšnjim pripetil nenavaden in grozen poskus samoumora. llletna dcklica Štefica Kirin je živela s svojo materjo v veliki bedi. Glad in trpljenje sta deklioo dovedla, da je zavžila v samo-umorilnem namenu nekaj strupa. Otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer upajo, da mu bodo še rešili življenje.
k Romantično ugrabljenje deklice v Bosni. V Ljubuškem v Bosni se je te dni izvršilo zelo romantično ugrabljenje deklice. Neki Dinko Vukšič se je zagledal v neko Ma-ro Zlograšo, ki pa mu ni vračala ljubezni, ker je ljubila fanta Avrama Mišetiča. Dinko se je radi tega dogovoril s prijatelji in odšel v Marino vas, kjer je dekle ugrabil. Vest o tem se je hitro razširila in zvedel jo je tudi Miše-tič, ki Ije takoj zbral prijatelje in preko bližnjic udaril za Dinkom. Res jih je dohitel in fantje so se pričeli streljati. Mišeiiču se je posrečilo rešiti dekle iz Vukšičevih rok, pri tem pa je bil ranjen v roko, ravno tako tudi dekle. Oba sta bila prepeljana v bolnišnico, proti Vukšiču in tovarišem pa je uvedeno kazensko postopanje
k Tatovi vlomili v sodišče. V Krnjaku pri Karlovcu so tatovi vlomili te dni v podstrešje okrajnega sodišča ter odnesli večjo množino pušk, revolverjev in drugega orožja v skupni vrednosti 50.000 Din. Orožje je bilo spravljeno kot oorpora delieti.
R5.V./NDER4
Človek bi znorel
Ce ga muči nezdržljivi glavobol. Kdor mnogo na tem trpi, naj ne pozam, da so
nedosežno sredstvo. Vprašajte hišnega zdravnika, ki Vam bo to potrdil
Pristne samo v originalnem zavoju
ciji 1S0 Din. Na zahtevo pošljemo položnice Leonove družbe, ki je založnica knjige. Piše naj se na upravo družbe, Kopitarjeva ulica 6, kolporlažni oddelek.
•k ZIMSKI VEČERI bodo dolgi. Najboljši prijatelj je lepa knjiga. Naročite sf krasno povest »Odpoved nesrečne žene«, ki jo je či~ talo že do 8000 ljudi! Ne boste je mogli odložiti, dokler je ne prefilate. Stane samo 12 dinarjev. Dobi se v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in Novi zr^ožbi, v Mariboru v obeh Cirilo vih knjigarnah in v Celju v Slomškovi tisk. zadrugi.
kr KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljub-Ijana.
k PRI IŠIASU sledi na kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »FRANZ-JO-SEF<-voda ludi proli pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri haemoroidah in prostatalnih boleznih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
•k PLAŠČKE otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krištofič-Bučar, Stari trg 9.
k NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj.
DSUBLE IKAGO		| DOUBiE j S5SKNJE		
SCHWAB, Liu			h!	lana
so najlažji pot, no katerem prihajajo bolezenske klice v naše telo V kavarni Vas najlažje obvaruje 10 pogubnega vpliva klic, ki pov/.ročajo razne nalezljive bolezn , kot nahod, influeneo in drugo nevarne infekcijske bolezni,
o us^e
★	MIKLA V2 PRIHAJA, čas, katerega se naša mladina najbolj veseli, je pred durmi. Temu bo prinesel krasno slikanico, onemu lepo knjigo. Vse to ima v veliki izberi v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Tako: Domače in tuje živali v podobi 30 Din, dalje slikanice: Robinzon starši, Obisk na pristavi, Mali palček in Martin Krpan, vsaka po 20 Din.
★	LEPE UMETNIŠKE FUERICHOVE JASLICE v 12 polah za sestavili, 22 cm visoke, se dobe v »Prodajalni KTD« (H. Nič-man) v Ljubljani. — Cena 30 Din, po pošli 2 Din vel.
★	»SLOVENCI V DESETLETJU 1918-1928.« To delo (nad 800 strani velike osmer-
! Ice) se bo dobilo prihodnji teden vezano za j subskripcijsko ceno 200 Din. Vezava bo v ce,o 1 platno. Nevezana bo stala knjiga v subskrip-
Ljubljana
Sočna služba lekarn
Drevi opravljata nočno službo Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
© Milijonske poneverbe. Ugotovilo se je, da naše ljudstvo naseda dobro maskiranemu zločincu in goljufu, ki cuslepari slovenski narod vsak dan najmanj za 3,000.000 Din. Strašne številke posebno v naših kritičnih časih! Zal se doslej še ni posrečilo, da bi ga priljelL -Prosimo vse, prav vse, ki jim je na srcu blagor našega ljudstva, da sodelujejo pri akciji, ki gre za tem, da tega zločinca razkrinka in ga napravi neškodljivega. Tudi Vi morete sodelovati. — V nedeljo dopoldne ob četrt 11 se bo vršil po ljubljanskih ulicah manifesta-cijski sprevod, nakar bo ob 11 v veliki dvorani Uniona zborovanje.
O 401etnica znanstvenega delovanja proL M. Jasinskega. V nedeljo, 18. t. m., so proslavili kolegi in rojaki prof. Mihajla Jasinskega v »Zvezdi« 401etnico njegovega znanstvenega delovanja. Razen številnih (več kakor 500) brzojavnih in pisemskih pozdravov iz vseh središč ruske akademske emigracije od Rige in Pariza do Sofije in Belgrada so čestitale uglednemu zastopniku slovanske pravne zgodovine tudi prof. H. F. Schmidt (Graz), starejši vodilni zastopniki te znanosti profesor Bobčev (Sofija), K. Kostler (Praga), praška in sofijska univerza, sofijska ljudska univerza, ruska juridična fakulteta v Pragi in imenom pariške Ecole de droit prof. Collinet, ter njegovi slovenski in ruski dijaki. Prodekan prof. A. Bilimovič je slavljencu izročil voščila juriddčne fakultete ljubljanske univerze in njenega dekana prof. R. Kušeja, prof. dr. Metod Dolenc pa je govoril v imenu društva »Pravnik« ter uredništva »Slov. Pravnika«. Ganjeni
Restaracija ..Ljubljanski dvor"
JflF" je odprta.	- Izborna dunajska in pri-
morska kuhinja. - Izvrstna vina, ahonenti se sprejemajo. - Cene jako zmerne
slavljenec je zaključil svoj sklepni govor z vzklikom na čast svoje druge domovine Jugoslavije ter slovanske Ljubljane in želel nadaljnje procvitanje ter nadaljevanje sedanjega uspešnega delovanja ljubljanski univerzi.
© Rusko predavanje. V četrtek, dne 22. t. m. priredi Ruska Matica v prostorih Oficirskega doma (vojašnica vojvode Mišiča na Taboru) predavanje profesorja na ruski juridični fakulteti v Pragi in člana centralnega odbora Zveze ruskih književnikov in novinarjev Sergeja V. Zavadskega o predmetu »Roman in Drama — Dostojevski in Čehov«. Prof. S. Zavadski je znan kot globok poznavalec ruske književnosti in sijajen govornik. Pravnik po svojem poklicu se udejstvuje hkrati kot literarni kritik in uživa tudi na tem polju velik sloves. O. Zavadski pride v Ljubljano iz Belgrada, kjer je z velikim uspehom predaval o L. N. Tolstem in o gori navedenem predmetu. V Ljubljano prihaja prvič, da se seznani s slovensko piesiolieo. Začetek predavanja ob 20. uri. Vabljeni so vsi prijatelji ruske literature. Vstop prost.
O Ponovitev predstave sPodobar«. Ljudski oder v Ljubljani ponovi v nedeljo 25. t. m. ob 3 popoldne Ganghoferjevega »Podobarja«, ljudsko igro v 5 dejanjih^ Prva uprizoriiev, ki se je vršila zadnjo nedeljo fvečer, je dosegla sijajen uspeh. Opozarjamo, da je nedeljska popoldanska predstava predvsem namenjena podeželskemu občinstvu. Pri predstavi sodeluje priznani orkester glasbenega društva »Sloga«.
0 Sv. maša zadušnica ob oblelnici smrti priljubljenega kapetana 1. razreda g. Maksa Koblerja iz obče spoštovane rodbine Kobler-Logarjeve bo v četrtek ob pol 7 v cerkvi sv. Peira. V kratkem se bo izpolnila iskrena želja pokojnikova, da počiva v domači zemlji. Njegovo truplo prepeljejo iz Kunia-novega v Ljubljano.
0 Kišne posestnike v Ljubljani opozarjamo, da bo davčna administracija v času od 22. novembra do 15. decembra t. 1. ses(a\Ija!a novi kataster zgradb, katerega predvideva člen 38. novega zakona o neposrednih davkih. Dne 22., 23. in 24. t. in. se bodo po-
Eisovale hiše v sledečih ulicah, odnosno cestah mesta jubljane: Aleksandrova cesta, Ambrožev trg, Api-hova ulica, Aškerčeva cesta, Ažbetova ulica, Barvarska steza, Beethovnova ulica. Bežigrad, Bičevje, Blei-vveisova cesta, Bogišičeva ulica, Bohoričeva u'ica, za Bolnišnico, Borštnikov trg, Breg, na Brvi, Cankarjevo nabrežje, Cegnarjeva ulica. Cerkvena ulica, Cesta dveh cesarjev, Cesta 75, 104, 105, 107 in 108 za artilerijsko vojašnico, Cigaletova ulica, Ciril Metodova ulica, Coizova cesta, Čevljarska ulica, Mala in Velika Čolnarska ulica, Čopova ulica, Črna vas, Dalmatinova ulica, Dobrilova ulica, Dolenjska cesta, Domobranska cesta, Dunajska cesta in hiše brez številke ob tej cesti, Dvorakova ulica, Dvorni trg, Einspielerjeva ulica, Emonska cesta, Erjavčeva cesta, Frančiškanska ulica, Friškovc, Gajeva ulica, Galje-vica in Oalusovo nabrežje .Hišni posestniki, iz pravkar navedenih ulic in cest naj se torej dne 22., 23. ali 24. t. m. med 8 in 13 osebno zglase pn davčni administraciji v Ljubljani (Breg št. 6). V primeru, da je hišni lastnik zadržan ali odsoten, naj pooblasti kakega namestnika, ki ga bo zastopal. Pooblaščenemu mora biti zgradba dobro znana. Zelo priporočljivo je, da prineso hišni posestniki stavbne načrte dotičnega poslopja, ali pa kake druge skice s seboj, v katerih so označeni vsi hišni deli. Kdaj se vrši popis v ostalih ulicah in cestah mesta Ljubljane, objavimo prihodnje dni.
MariMor
□	Mozartov Requiem izvaja drevi ob 20 ▼ frančiškanski cerkvi slov. pevsko društvo »Maribor« v spomin Mariborčanom, padlim v svetovni vojni. Sodelujejo ga. Skvarčeva, gg. 2ivko in Neralič. Dirigira Janez Ev. Gašparič. Mariborčani! Pridite in počastite spomin padlih naših rojakov!
□	Drugi prosvetni večer, ki se vrši jutri zvečer ob 20, je posvečen lepoti slovenske narodne noše, osobito noši na Slov. Štajerskem. Predaval bo g. prosvetni inšpektor dr. Franc Kotnik. Predavanje ponazorujejo lepe skioptične slike. Predavatelj se že delj časa posveča slov. narodopisju ter je objavil že več poučnih narodopisnih člankov v »Našem Domiu«. Prosvetni večer nam bo pokazal našo visoko razvito staro slov. kulturo, obenem pa nam bo vzbujal dolžnostni zmisel, da čuvamo narodno s vojaštvo naših prednikov. Občinstvo ee vabi, da izkaže prosvetnemu večeru obilo zanimanja.
□	Ljudska univerza. V petek predava pisatelj Franc Burri iz Basela o Švici — pokrajini, narodu in »običajih s 100 novimi skioptičnimi slikami.
□	Slavo praznuje 45. pešpolk dne 23. novembra v spomin, ko je bila pred 10. leti usoda Maribora stvarno odločena v našo korist. Ob pol 11 se vrši na dvorišču vojašnice Kralja Aleksandra služba božja in rezanje kolača. Ob 15. pa je istotam vojaška veselica.
□	Poročili so se v zadnjem času: Ferdo Fe-renc, monter z gdč. Matildo Potiskovo, zasebnico; Marijan Godnik, bančni uradnik, z gdč. Končeto Ma-rijonovo, zasebnico; Josip Tomšič, železničar, z Ljudmilo Rožetovo, zasebnico; Leopold Malek, tkalec, z gdč. Gabrielo Lešnikovo, tkalko; Vinko Lenče, kovač drž. žel., z Jero Korenovo, tkalko; Avgust Malek sodar, z Ano Arnejevo, kuharico; Ivan Kodela, mizar, z gdč. Otilijo Maherjevo, posestnikovo hčerko; Franc Pišek, ključavničar drž. žel., s Cecilijo Tugovo, tkalko; Josip Volcač, strojevodja drž. žel., s Hedviko Bradačevo, zasebnico; Franc Baronik, delavec, s Terezijo Skergetovo, viničarjevo hčerko; Andrej Cafuta, vmičar, z Jožefo Ulčnikovo, viničarko; Peter Keischler, vlakovodja drž. žel. z Matildo 2a-gerjevo, gospodinjo; Ivan Standeker, delavec, s Fran-čiško Kovačevo, zasebnico; Anton Cvilak, delavec, z gdč. Amalijo Oktobrovo, natakarico; Ivan Polanec, mesarski mojster, s Kristino Lampretovo, zasebnico in Ivan Mouh, slaščičar, z gdč. Filomeno Ješovni-*ovo, zasebnico.
n Nadaljnja priznanja 231etnega klativiteza Jakoba Zvera. Naše nedeljsko izčrpno poročilo o Zve-rovih tatvinah in vlomih po Slovenskih goricah in Prlekiji moramo na podlagi naknadnih poizvedb in zasliševanj, ki jih vrši mariborska policija, še nekoliko izpopolniti. Zver taji sicer vsako krivdo g^ede roparskega umora nad Ivanom Pcdplatnikom pri Sv. Tomažu; priznava pa nekaj drugih zadev, ki jih inia na vesti. 2. novembra t. 1. je vlomil na podstrešje posestnika Jakoba Kovačiča iz Očeslavskega vrha in ukradel 2500 Din gotovine poleg drugih manjših Btvari. — Skoraj istočasno je izvršil tri druge tatvine v Senčaku pri treh poseslnicah in odnesel poleg
© Komunisti pred sodiščem. Včeraj se je pred deželnim sodiščem zopet vršil proces, ki je docela napolnil vso dvorano. Državno pravdnistvo je bilo namreč obtožilo Fr. Wankmtlllerja in Pavlo Kastrin, da sta v zadnjem času v Ljubljani podpirala v naši državi obstoječo tajno združenje, ki ima za namen propagando komunizma. Prvoobto-ženi je bil urednilc lista »Enotnost«, Kaatrinova pa njega upravnica. Tam so ob preisknvi našli razne brzojave iz inozemstva, jx>s]ane od raznih komunističnih združenj ter precej drugega materijala. K razpravi je prišlo mnogo znanih komunistov, obtoženca je branil dr. Lemež. Oba obtoženca sta bila radi pomanjkanja dokazov oproščena.
© Tridnevna pustolovščina dveh dečkov. Iz Ljubljane sla dne 17. t. m. ]x>begnila od svojih sta-rišev 15-letni Rajko P. in 14-letni Marijan L. Stariši so se obrnili na policijo, naj jim preskrbi begunca nazaj. Toda morali so čakati tri dni, da so dobili prvo vest o njima. V Ljubljano je namreč prišel včeraj opoldne brzojav od okrajnega glavarstva v Brinju na Hrvatskem, da so oba begunca prijeli tam. Dečka sta jo mahnila peš iz Ljubljane čez Hrvatsko proti Dalmaciji, da se tam vkrcata na ladjo in prepeljeta v Ameriko. Res veliki, toda žal neizvedljivi otroški načrti.
0 Vlomi se množe. Serija vlomov se zadnje dni v Ljubljani živahno nadaljuje. V stanovanje tesarskega mojstra Franca Ravnikarja v Linhartovi ulici št. 25 je bil izvršen prav drzen vlom. Iz iniz-nega predala so vlomilci odnesli nekaj orodja in orožja. Škoda, ki jo mojster Ravnikar trpi radi vloma, presega 1500 Din.
O Sama se jc vjela. Danica T., bivša služkinja, je bila radi tatvine že večkrat kaznovana, izvršila pa je zadnje čase mnogo novih in jo je policija dolgo iskala. Nihče ni misli!, da bo prišla Danica sama na stražnico. In vendar je bilo tako. Danica ima poleg mnogo slabih strani svojega značaja tudi eno dobro: je skrbna mati in ima veliko usmiljenje z otroci. Včeraj je našla pred magistratom majhnega, 2 letnega otročiča, ki je iskal mamo. Danica jc otroka pobrala in ga odnesla na stražnico. Tu so otroka sprejeli, obenem pa pridržali še Danico: »Ravno prav, da ste prišli. Že dolgo vas pogrešamo!« Odvedli so jo na policijo in tu jo je »vzel v roke« g. Podreberšek. Mirno in ravnodušno je priznala večino vseh očitanih ji tatvin. Kradla je po Dolenjskem, v Ljubljani, največ pa v ljubljanski okolici in sicer brez izbere: poljske pridelke, sladkor, moko, najraje pa perilo. Perice v ljubljanski okolici si jo bodo dobro zapomnile, kajti prav hudo jih je oškodovala. Ko so Danici povedrli, da bo za dalj časa morala biti njihov gost/se ni nič puntala. Prosila je le, da bi vzeti v zapor še njenega otroka, ki ga še doji. Ko so Danico T. popoldne odvedli v zapor, se je tam obesila. Stražniki so jo še pravočasno rešili. Ko so ji hoteli prinesti njenega otroka, so ga detektivi zaman iskali po mestu in tudi Danica sama noče povedati, kje ima otroka, boječ se najbrže, da bodo pri tem našli še njeno zalogo ukradenega blaga.

pri JOSIPU ŠLIBAR — LJUBLJANA
Stari trg St. 21, poleg Zalaznika.
denarja v gotovini še perila, dežnikov, mesa, cekar-jev itd. — Koncem septembra pa je ukradel nekemu posestniku v Kraljevcih pri Sv. Juriju ob Ščavnici nekaj denarja, žepno moško uro in še drugih stvari, ki so mu slučajno prišle jxxl roko. Včeraj je bil predan Jakob Zver tukajšnjemu sodišču.
□	Samomor je izvršil včeraj okrog 5. popoldne 28-letni magistralni uradnik Kari Šoper. Uporabil je priliko, ko je mati za nekaj trenutkov bila odsotna, da se je v kuhinji obesil, šojier je dalje časa bolehal na živčni bolezni in je to najbrž vzrok samoumora.
□	Avtomobilisti, motorna kolesa, kolesa itd... Fluher Leopiold, ključavničar drž. železnice, je z brzino 30 km vozil na motornem kolesu po Tržaški cesti proti Teznu. Pred Delavsko pekarno pa se je naenkrat znašel v sila kočljivem jx>ložaiu; na desni strani ceste počez se je nahajal voz, sredino ceste je bil ravnokar zavzel osebni avto št. 11.509, ki je pri-brzel iz dvorišča Delavske pekarne. Ustaviti se ni bilo več mogoče, izogniti se, tudi ne. Posledica je bila, da je Fluher zavozil v kup gramoza ob cesti; pri padcu je dobil jx>škodbe na glavi in na levi roki, škoda na motornem kolesu pa znaša 3000 Din. Cim se je zgodila nesreča, je avto št. 11.509 prav po bliskovito odbrzel proti mestu ter izginil. Fluherju so na rešilnem oddelku dobljene ranitve izprali, razkužili in obvezali. — Na križišču Kralja Petra trg— Državni most pa sta treščila skupaj dva kolesarja, neki delavec in mehanik. Eden od obeh je imel smolo in zgrmel s kolesom vred na tla. K sreči ni bilo večje smole.
Celje
Orssnfracljja proc?a?e vina
v Siubl^riski cb&sti
t ga delavstva. O počivanju delavstvu pa pričajo podatki o produkciji na 1 delavca, ki je znašala v januarju 2015 kg, v septembru pa samo 15S3 kg.
& Izvajanje Mozartove skladbe »Rcquiem« bo brez dvoma v letošnji celjski glasbeni sezoni najpomembnejših glasbenih dogodkov. Ker je Marijina cerkev razmeroma majhna ,bo mogel koncertu prisostvovati le oni, ki si bo pravočasno nabavil vstopnice, katere prodaja Slomškova tiskovna zadruga.
& Rekordni obisk prosvetnega večera. Z doslej skoro neznanim in gotovo za prireditelje nepričakovanim navdušenjem je celjska javnost sprejela misel prosvetnih večerov, kakor je dva doslej priredilo v telovadni dvorani Orlovskega doma. Ce je bil prvi — Cankarjev — večer obiskan tako, da je prekosil vse nade, potem je bil planinski večer prošh ponedeljek naravnost senzacija tako glede udeležbe kot tudi glede razpoloženja. — Prihodnji prosvetni večer pod naslovom »Slovenski večer« se vrši v ponedeljek, dne 3. decembra t. 1. Tudi spored tega večera je vestno izbran. Predaval pa bo pisatelj Fr. Sal. Finžgar o socialni funkciji literature. Vstopnice se dobe že sedaj v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti št. 4.
& Zlata ura z verižico ukradena. Zadnjo soboto 17. novembra je prišel sin lastnice znane delikatesne trgovine Stegu na Dečkovem trgu Stanko Ste-gu okoli 4 v omenjeno delikatesno trgovino, kjer pomaga materi. Svojo suknjo je obesil v tretjo soco, kjer se je preje nahajala kuhinja. V suknji je pustil svojo 3000 Din vredno zlato uro z verižico ter 12 Vardar-cigaret. Ko je ob 8 zvečer zopet nameraval obleči suknjo, je opazil, da ni v njej niti ure niti verižice niti cigaret. Neznani dolgoprstnež jo je vzel s seboj. Skozi tisti prostor, kjer je visela suknja, vodi namreč pot k stranišču in je tisti dan šlo skozi njega več oseb. Ura je dragocen spomin. Ima na pokrovu vgraviran monogram S. S. Verižica sestoji iz 11 po-dolgastih kolobarčkov zvezanih z drobnimi verižicami. — Oospa Stegu prosi vsakogar, ki bi mu morda bila ura ponujena v nakup, da nakup odkloni in prodajalca izroči oblasti, če pa že uro kupi, da se oglasi pri njej, ki mu bo povrnila polno kupnina
Od splošne gospodarske krize, ki teži že več let nad našim gospodarstvom, ni izvzeto nage vinogradništvo; nasprotno, teži ga hujša kriza kakor ! vsako drugo panogo. Ta kriza je latentna in trnja 1 od 1. 1923., ko se je sploh začela pojavljati ekonomska kri/,a v vsem gospodarstvu, ta kriza so ' v vinarstvu izraža v tem, da so prodajne cene zelo nizke in da niso v nikakom razmerju s stroški pridelovanja vina, kar posebno čutijo oni vinogradniki, ki nimajo lastnih delovnih moči in morajo plačevati vinogradniške delavce, ki so najdražji. Cene vin v ljubljanski oblasti komaj krijejo stroške pridelovanja, ki znašajo za 1 liter vina 5 60 do 0.40 Din, a vino se prodaja po 5—7 Din, le malo je večjih vinogradnikov z boljšimi vinogradi, ki dosežejo ceno 8—9 Din za liter. Poleg !e stalne krize se pojavlja še hujša periodična kriza, namreč v letih, ko trte dobro obrodijo; ledaj vinogradniki ne morejo dobro vnovčiti svojega pridelka bodisi vsled tega, da ga niso hoteli prodati v jeseni, ker jim ni cena konvenirala, bodisi, da ga sploh niso mogli prodati.
VZROKI VINSKE KRIZE.
Vzroki vinske krize so naslednji:
1.	Slabo gospodarsko stanje vseh slojev, posebno srednjega in nižjega sloja kakor malih obrtnikov, uradnikov, kmetovalcev in delavcev, ki je prisiljen štediti na vseh straneh. Vsled splošnega pomanjkanja denarnih sredstev je tudi konzum vina manjši. Vsak bo moral priznati, da se je v prvih letih po vojni, ko je bilo dovolj denarja na razpolago, razprodala vsaka količina in vsaka vrsta vina po dobri ceni. Vzjok te krize se bo zmanjšal le tedaj, ko bodo nastopili boljši časi.
2.	Prevelik konzum žganja, posebno v gotovih okrajih, industrijskih in rudarskih centrih. Zelo bi bil zmanjšan slab vpliv preveč z žganjem zavžitega alkohola, ako bi se moglo zavži vanje žganja omejiti na minimum in doseči, da bi se namesto žganja zmerno pilo vino. Le z visokim obdavčenjem žganja in morda tudi s propagando se bo moglo zajeziti prekomerno uživanje žganja.
3.	Konkurenca južnih vin. Ko se je začela splošna ekonomska kriza in ker je ta povzročila zastoj v vinski kupčiji, so bili trgovci prisiljeni nabaviti si cenejša vina. Začelo se je kupovati vino v Hrvatski, Banatu in največ v Dalmaciji. Boljši gostilničarji na deželi in v mestih so sicer precej časa ostali zvesti domačim vinom in nabavljali le te večinoma pri domačih producentih. Ker se ie pa dotok posebno dalmatinskega vina vedno večal in tudi konzum tega vina, so bili li gostilničarji prisiljeni, da ne zgubijo precejšen del svojih gostov, vpeljati tudi točenje dalmatinskih vin. Razumljivo je, da če se uvaža cenejše vino iz drugih krajev v vinorodne kraje, mora to slabo vplivati na kon-sum domačih vin. Vendar ta vpliv ne bi bil morda tako močan, ako bi se po dalmatinskih vinotočih vina točila taka kakor so. Kajti dalmatinska vina so zelo močna in naš narod ni navajen na premočna vina, vsled če3ar se ne bi prodalo toliko tega vina. Hujša konkurenca leži namreč v tem, da so ta vina pripravljena za naše razmere, namreč lažja, kar je razvidno iz sledečega: Po mnenju dalmatinskih kletarskih strokovnjakov in po povprečnih podatkih analiz dalmatinskih vin, bi morala imeti večina dalmatinskih vin najmanj 13% alkohola, na primer vino iz Bola 13.2% iz Kašte-lov 13.3%, z Visa 13.4, Splitsko močnejše 13.3, Dingač 14% alkohola. Čudno je, da ta vina pri nas in pod istimi imeni pri dalmatinskih vinotočih vsebujejo le 9.5—10.5% alkohola.
Zalibog nimamo protisredslev za tako nere-etao konkurenco, ker je dosedanji avstrijski zakon, ki je pri nas še v veljavi, prikrojen za severne vinske kraje, ne za južne in ker tudi kemijska analiza ne more ugotoviti, dali je bila v takih slučajih vinu dodana voda. Čakati moramo na novi vinski zakon, po katerem bo merodajno mnenje vinske analize in strokovne komisije, ki bo preizkusila vino. Boriti bi se mogli lahko proti taki konkurenci, ako bi imeli več lokalnega patriotizma, katerega bi se mogli naučiti od svojih sosebnih bratov Hrvatov. V Hrvatski ne bo domačin narečil in zahleval drugega vina kakor le hrvatsko in bo vsako drugo vino odklonil. Tako bi morali storiti tudi mi in povsod zahtevati le slovenska vina.
(Dalje.)
Zastof v &rodykc"?i ^rrmoga
Posledice pomanjkanja vagonov.
Dočim v septembru beležimo vsako leto dvig produkcije iz sezijskih razlogov (dvig se pozna deloma že v avgustu), je letos vladalo občutno po- i manjkanje vagonov in zato produkcija napram av-gustu ni narastla, pr.č pa celo padla. Znašala je 136.757 ton (v avgustu 140,662, v septembru lani I 165 387 ton). Napram avgustu je nazadovala za 7.23%, napram septembru lani pa celo za 29.3,».
Skupno je znašala v prvih 9 mesecih t. 1. produkcija premoga v Sloveniji: 1.317.059 ton v prvih 9 mes. lani 1,868.228 ton, 1926 pa 1,1;>7.0,8 ton. V splošnem je letošnja konjunktura na premogovnem tržišču ugodnejša, pa ne pride do izraza v večji produkciji, ker je v aprilu znani spor premogovnikov z železniškim ministrstvom povzročil redukcijo v obratovanju kakor tudi pomanjkanje vagonov. Da je konjunktura ugodnega, se vidi iz večjega izvoza in večjega odjema industrije: tako so lani v septembru oddali premogovniki industriji 50.633 ton premoga, lelos v septembru pa 63.117 ton. Tudi zaloge so znatno mzje letos.
V	mesecu septembru L l. so premogovniki oddali (v oklennjih podatki za avgust): železnicam 66 486 (76.005) ton, brodnrstvu 278 (517) ton. industriji 03.117 (62.447) ton, raznim strankam 13983 (12 069) ton, izvozili so v inozemstvo 6., o
5.092) ton, sami pa so porabili 8162 (850 ) ton; skupno je inašala oddaja 158.686 (16-1.661) ton.
Naravno je povzročila večja oddaja (kakor produkcija) zmanjšanje zalog od 71.201 Ione na 49.272 ton/kar je izredno nizko stanje (maksimum koncem marca 1928 120.478 ton) ki ga ni ze zabeležiti od konca decembra 1926 sem.
V	nasprotju z zmanjšanjem produkcije se je število zaposlenega delavstva povečalo: nimamo pa podatkov o časovni brezposelnosti Število zaposlenih uradnikov je znašalo 255 (2o8), paznikov 043 (2«) in delavcev 8637 (8052). S tem se je po daljšem času znatneje povečalo število zaposlene-
Boj proti poljskim prašičem t Av9triji. Kakor nam jioročajo iz Celovca, je 18. t. m. Land-bund priredil kmetske shode v devetih koroških mestih in trgih, na katerih se je zahtevalo, da se zagotovijo cene in odprodaja jioljedelskih produktov, da so zavre uvoz jx>ljskih prašičev, da se organizira prodaja proizvodov in pribavijo ceneni krediti. Koroški Lnndbund izjavlja, da bo sodeloval na vladi samo tedaj, če se njegove zahteve izpolnijo.
K likvidaciji Tcrmotehniških zavodov v Ranjeni. Knkor smo v nedeljo jx)ročali, sklicujejo Termotehnični zavodi za 5. dec. občni zbor, kjer bo sklenjena likvidacija tvrdke. — Naknadno smo doznali, da prklo do likvidacije tvrdke radi tega, ker je eden največjih delničarjev in glavni upnik tvrdka : Gebriider Brttnner«, katero smo že omenjali, prišla v konkurz.
Tekstilia, trgovska in industrijska d. d. sklicuje za 3. dec. ob 16 v Slovenski banki občni zbor. Poročilo o družbinem stanju in zniž-.nju kapitala (ki znaša sedaj 3 milj. Din: 30.000 deinic po 100 dinarjev).
20. novembra 1928. DUN AR
Devizni promet ljubljanske borze je znašal 3.46 milj. Din, od tega največ v devizi Praga (605.000 Kč, nad 1 milj. Din)! V privatnem blagu je prišlo do zaključkov v devizah Newyork 111 Trst, vse ostale devize pa je dala Narodna banka: jioleg tega pa je bil deloma tudi London privatno blago. V tečajih je omenili oslabljenje Berlina, Londona in Trsta.
Devlzn ;e£a!i na '(ubjtanski borzi
/»'. novembra 2\
SLOM
	povpraš	non.	srednji	sr. 19 XI.
Amsterdam	—	2285.Mi	_	_
Berlin	1354.50	1157.50	13-36.-	1356.25
Bruselj	—	791.12	—	—
Budimpešto	—	992.71	—	—
Curih	1094*10	I097.1i	1095.61 i	1095.60
Duuaj	798.50	801.50	sto.—	800.-
London	275.70	270.50	276.10	276.14
New,vorb	Č6.825	57.02-")	56.92:	56.925
Pariz	—	22 47	—	—
Praga	168.37	169.17	168.77	168.77
Trst	297.25	299.25	298,2b	—
Zagreb. Amsterdam 2282.50—2286 20, Berlin 1354.50—1357.50, Budimpešta 99-.20-994.20, Curih 1094.10—1007.10, Dunaj 798.50—801.50, London 275.70—276.r.0, Newyork 50.815-57 015, Pariz 221.47—223.47, Praga 108.37—109.17, Trst 297.27 —299.27.
Belgrad. Bruselj 789.62- 792.62, Budimpešta 991.20—904.20, Berlin 1351—1357, Curih 1091.10 -1007.10, Dunaj 798.50—801.5, London 275.70— 276.50, Ne\vyork 56.825—57.025, Pariz 221.50— 223.50. Praga 168.37—109.17, Trst 297.092 -299.092.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.74, Budim: peštr. E0.13, Bukarešt 3.1275, Dunaj 73.01, London 25.19, Ne\vyork 519.40, Pariz 20.2975, Praga 15.39, Trst 27.2125, Sofija 3.75, Varšava 58.25.
Trst. Zagreb 33.50—33.55, London 92.56— 92.59, Pariz 74.05—74.75, Ne\vyork 19.04-19.05, Curih 367.50—367.60.
Dunaj. Belgrad 12.4980, dinar 12.44.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., 1'ra.šlediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevčo 110 den., Kranj. ind. 308 den., Nihag Ruše 200—280, Stavbna 56 den, šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 435.50— 436, kasa 485—435.75, termini: 12. 440.50-442, 2. 448-450, 7% inv. pos. 85.625— S6, agrari 53.50—54. Bančni pap.: Union 56.50—58.50, Poljo 17.50, Hrv. 60, Kred. 85, Jugo 88.75— 90, 12. 90— 92, Nar. 6950 —7060, Prašted. 920- 925, Srpska 152-153, Etno 160. Ind. pap.: Gutmann 200—210, Slavonia 6.50— 7,_ 12. 6.50—7.50, Slavex 100—105, Split cement 675—750, Danica 152—155, Drava 480—525, Šeče-rana Osjek 4(-0 470, Osj. Ijev. 175—200, Brod. v. 300—310, Union 305—320, Isis 20—22, Ragusea 4SN)—500, Trbovlje 470—482.50, Vevče 114-118. Nar. šum. 10, Piv. Sar. 300, Nar. Mlin. 19.50.
Belgrad. Vojna škoda 435 —436, 7% invest. posoj. 85.50—86, agrari 53.50 - 54.2,5.
Dunaj. Podon.-savska-jr dran. 83.95, Živno 129.66, Hipo 6.90, Alpine 43.80, Greinitz 2.35, Trbovlje 58.75, Kranj. ind. 40, Gutmann 24.75, Slavonia 0.77.
Novi Sad. Pšenica bač. in srem. 212.50—24-5, ban. 237.50—240, oves 245—250, koruza 12.—1. 245—250, bač. 3—4. 280— 285, 4.-5. 285-2S0, bač. suš. 266—270, fižol beli 870—880, ječmen 255— 260, pol. 285—290, pol. bar. 295—300, moka Og 350 360, št. 2 330—840. št. 5 310-320. št. 6 270— 280, št. 7 250—260, št. 8 205—215, otrobi neizpr. Promet: 57 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 17 vag. koruze, 3 vag. moke, 2Vi vag. otrobov, skupaj 80% vagonov.
Žito
Zanimanje za pšenico je pri nas nekoliko popustilo, vendar je še vedno nekaj povpraševanja po pšenici; ker se pa vojvodinski produeenti in trgovci drže zelo rezervirano, .je znalo zaključkov. Na jionudbo je le terminsko biago in sicer za december jx> 252.50 nakl. post. Za koruzo je položaj povsem neizpremenjen; pri nas v tem predmetu kupčija stalno počiva. Dokaj je omejena tudi ponudbi pšenične moke, ker so nekateri mlini razprodani. Vsi ostali proizvodi so neizpremenjeni.
V Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., plač. 30 dni, dobava prompt.): pšenica 80 kg 1% 297.50—300, november 300—302.50, december 302.50 305, januar 305-307.50; koruza nova pop. suha 865.50-370, laplatska 315.50—330, ječmen baSkl 315 50- 317, oves baški 295—300. rž 73/74 kg uzančna 295—297 50. moka Og vag. bi. fko Ljubljana 4S0—435.
Zaključkov ni bilo. Tendenca Je mlačna.
Les
Nn ljubljanski borzi je bil zaključen 1 vagon hrastovih stebričev. Tendenca je čvrsta.
Sigrid Undset
Največja norveška pisatelji"* gosp i Sigrid Svarstadt, roj. Undset, ki je pravkar dobila Noblovo nagrado, je katoličanka. Njen oče, znani norveški arheolog Ingwald Undset, je bil protestant kakor cela družina. Sigrid je po mnogih izkušnjah 1. 1924. prestopila v katoliško cerkev, v kateri edini je našla njena globoka duša svoj pravi dom. Pisateljica se ni ustrašila napadov, ki jih ji je moral prinesti ta korak v njeni protestantski domovini. Mirno jih je prenesla, kakor mirno sprejemu tudi slavo in čast. — Časnikarji pri g*spe> Svar-
pot nima političnega namena in jim je spustil govoranco o valuti.
»Pur troppo lo Stato jugoslavo non e an-cora riconosciuto!« (Zal jugoslovanska država še ni priznana) je pripomnil eden izmed višjih in nam povedal, da gremo v Regino, vas, ki je kake štiri kilometre oddaljena od Castel-franca.
Vprašali smo ga, koliko časa ostanemo tam, a odgovor ni bil jasen, češ, da bo o tem odločilo najvišje poveljstvo.
Pred hišo je pridrdral voz. Pred nas sta stopila dva mastna karabinijerja in nam namignila, naj gremo z njimi, rekoč, da nas bosta onadva spremila do Regine, kjer se nahaja Campo di concentramento — prigioneri di guerra (koncentracijski tabor za vojne ujetnike).
Videli smo pred seboj svojo usodo. Zmetali smo na voz svojo robo in nato smo zlezli sami na nerodno vozilo, pred katerim sta stala Jva jetična konja. Eden izmed karabinijerjev ie sedel zadaj, drugi pa spredaj pri vozniku.
»Torej tako potuje naša, že po vseh jugoslovanskih časopisih opevana misija. Niti na enega dobretfa voditelja nismo naleteli od za- i
Radio na vlakih. 'Io novost je uvedla uprava o^n-tkili državnih .o;e/.im. i um p« cukaJmcaii n- zelezniških postajah si .morejo potniki zu majhen
denar krajšati čakanje s poslušanjem radijskih koncertov.
Peter Klemen:
Siovenslti (iurir in njeiooa smola
(Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje )
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Zgoditi se je moralo, a Lahi nas ne marajo.
Ob dveh popoldne pride na dvorišče oficir ter zahteva jugoslovanske delegate, poljskega Juda in romunsko barabo. Pobere nam
Ičetka svojega potovanja. Imel nas je na vajetih ravnatelj Ivanovič, peljal nas je na Dunaj dr. Ivan Lorkovič, vozili so nas Angleži, pitali so nas Francozi, a karabinijerji, ti nas bodo gotovo pripeljali do smotra, ki nas bo viHen, j mi pa njega.« Take so bile moje misli, le mi-j mogrede sem poslušal, kaj se menijo drugi
Rude je bil že v živahnem pogovoru s ka-rabinijerjem in z voznikom. Posebno znanji, navaden italijanski infanterist, je bil zelo "govoren. Pripovedoval je, da se ujetnikom v taborišču godi naravnost sijajno. Imajo dobro hrano, ne trpe mraza, sploh jim ne manjka ničesar.
Rude ga je vpraša, če kaj zelo umirajo.
»A, kaj še,« jc bil odgovor, :>vsak dan jili umrje kvečjemu šest ali sedem.<
Rude je utihnil, voznik pa jc pognal suhe konje po ravni ccsti v smeri proti Padovi.
Prišli smo do Regine in krenili z vozom po blatni cesti na desno takoj pri vhodu v vas.
Zagledali smo nedaleč večje število slabo skrpucanih barak, na levi pa velikansko število navadnih vojaških šotorov.
Voznik je bil tako prijazen in nam jc namignil, da mi kot »signori« pridemo v barake. Pripomnil sem, da mora mnogo vojaštva posebno ponoči zebsti v navadnem letnem taborišču, a or. jc odgovoril, da kurijo »e si trovano molto bene (in se počutijo zelo dobro)«.
Ni bilo več časa ne za razgovor ne za sentimentalno razglabljanje, kajti stali smo že pred pisarniško barako. Karabinerja sta izročila naše listine stotniku, sc postavila
Paul Bonccurt, mnogoletni zastopnik Francije pri Društvu narodov, je te dni odložil svoje mesto.
Enako zanimanje je vzbudilo tudi njeno najnovejše delo :>01af Andunsson«. Poleg materinščine obvladuje pisateljica še nemščino, angleščino in francoščino. Gospodinjstva jo je naučila šele sila. Ko je umrl oče, je ostala družina v največji revščini. Sigrid si je morala dolga leta služiti kruh kot knjigovodkinja in vzgojiteljica. Njeni prvi romeni n>so ugajali; potem pa sta s trilogijo naenkrnt prišla slava in bogastvo. — Tudi njen mož je umetnik — pokrajinski slikar.
V	^ jfre^ vrstaf)
Častni doktorji salzburšlcc univerze so
postali zvezni predsednik dr. Hainisch, bavarski ministrski predsednik dr. Held in nemški gen. konzul v Innsbrucku dr. Saller.
Na cesti oslepel V Budimpešti je mlad mož na ulici nenadoma zavpil: »Slep senik in začel besneti. Odpeljali so ga v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je mož, ki so ga že dalj časa bolele oči, dejansko popolnoma oslepel.
Nesreča pri slavnosti. Pri polaganju temeljnega kamna za filantropski institut v Atenah se je podrl oder za dostojanstvenike, ki so vsi padli v globino. Metropolit, nadšl$qf in tri druge osebe so bili ranjeni.
Karneval 1929 na Dunaju. Klub Starih Dunajeanov je sklenil, da organizira za 3. februarja 1929 velik karneval po dunajskih cestah v italijanskem slogu, kakor ga Dunaj doslej še ni poznal. Prireditev poverijo odboru najbolj znanih dunajskih umetnikov.
Pohištvo je zažgal na dvorišču, kamor so mu ga znesli pri deložaciji, 25 letni brezposelni natakar Franc Koren v Beljaiku. Hišno gospodinjo jc udaril z vrtno lopato in jo težko ranil.
Človek, ki grize. Pri nekem pretepu v Gmundnu je delavec Holzleitner enemu go-! stilniškemu gostu odgriznil veko drugemu pa konec nosu.
Z letalom na jaxlra je v viharju smrtno ponesrečil pri Dresdenu letalec Wolfgang Pommitz.
Žensko delo in žensko zdravje. Na nedavnem zborovanju Nemške družbe za obrtno higijeno so ugotovili, da so sedanje delovne razmere za ženski telesni ustroj mnogo pretežke. L. 1885 je bilo v bolniških blagajnah med 100 bolniki samo 22.2 ženski, 1. 1925 pa že 61.6.
16 kaznjencev ušlo pod zemljo. Kaznjenci v Graudenzu so si v teku več mesecev z roko izkopali 18 metrov dolg podzemeljski rov do vodnjaka v sosednjem vrtu in po nje ušli na prosto. Na begu so izvršili dva roparska I napada, da so dobili obleko in denar. Od 16 pobeglih kaznjencev so jih doslej zopet ujeli tri.
dokumente ter nam veli, naj gremo z njim in nesemo s seboj tudi svojo kramo.
Pobrali smo svoje stvari in odšli. Po ozki ulici nas je peljal, dokler nismo prišli do precej prostornega trga.
Zavili smo v nizko vežo. Pogledal sem nad vrata in zagledal italijanski grb, krog katerega se je bralo: Regio Comando carabinicri (kraljevo poveljstvo karabinijerjev).
»Siamo fritti,« je vzdihnil Rude, zdaj smo pa v župi,« sem pristavil jaz.
Francoski častnik je razumel najine vzdihe in se nama pomilovalno nasmehnil Izročil je vse naše potne liste žandarjem, nam voščil dober dan in odšel.
Karabinijeri so bili zelo prijazni. Doktor Gobovič jih je poizkušal prepričati, da naša
Naplavljeni čoln, s katerim je ponesrečilo 17 ribičev z britanske pomorske reševalne postaje v Rye. ko so v najhujšem viharju hiteli na pomoč potapljajočemu se parn.ku -Alicet. Vseh 17 junaških mež je utonilo in njih trupla je morje še tisto dopoldne naplavilo na obal, kasneje pa tudi goln. — Posadko parnika >Alice« je rešil nemški parnik »Smyrna«.
Nemški zunanji minister dr. Stresemann, ki je
po polletnem bolezenskem dopustu zopet nastopil svoje mesto.
nam za hrbet, da kdo nc uide, in čakala na ! povelje.
Stotnik jima je dal znamenje, naj odideta, i Zaslišal nas je drugega za drugim in znova j smo začeli pripovedovati o svoji jeremijadni I komisiji in politični brezbrižnosti. Tako nedolžni in naivni smo bili postali, da bi se vislice zlomile iz usmiljenja do nas, če bi nas hoteli tako kaznovati.
Stotnik je naše listine pogledal in je omenil, da sam glede nas ne more ničesar ukreniti in mora naše papirje poslati »al comando supremo« (h najvišjemu poveljstvu ujetniškega tabora, to se pravi: h gospodu majorju).
Po njegovem odhodu nas je počastil s svojim obiskom neki podporočnik. Zelo pri- | jazen jc bil in govoril je tako po domače, da bi bil kak otrok dobil zaupanje vanj. In govorili smo o naših krajih, o Trstu in Ljubljani, j o Reki in Dalmaciji.
stadt nimajo lahkega posla. Skromna je sicer in ljubezniva, toda radovednežem ne mara veliko pripovedovali o sebi. Odpravi jih najraje z izjavo, da nima časa. >Ali pišete nov roman?« — jo hlastno vpraša časnikar. »Ne mislim tega,« smehljaje odvrne visokorasla gospa. »Kot gospodinja in mati treh otrok imam vedno dovolj opraviti. Božič je blizu in za 100 otrok iz okolice je treba šivati in peči.« — Gospa Svarstadt sama vodi gospodinjstvo na svojem velikem posestvu na južnem Norveškem; za otroke kuha vedno sama. Sploh je izvrstna kuharica in se s tem odkrito ponaša. Šele potem, čim je opravljeno gospodinjstvo in je vse leglo k počitku, pride za gospodinjo čas, da piše romane. Da ni slabša pisateljica kot gospodinja, pričajo ogromni uspehi njenih knjig. Trilogija Kristjana Lavrana hči« je izšla samo na Norveškem v 200.000 izvodih, a je prevedena že v vse velike kulturne jezike.
ditfia

Glasba
Cerkveni koncerti, ki so se od 1. 1912 dalje pogostokrat vršili v ljubljanski stolnici, so nudili občinstvu vselej izbrano bodisi domačo slovensko, bodisi tujo, svetovno glasbo v solidno umetniškem prednašanju. Na vseh dosedanjih stolnih cerkvenih koncertih je prišla vsakikrat do veljave in izraza predvsem odlična orgelska literatura. Na letošnjem koncertu v četrtek 2(2. novembra se bo kot prva skladba izvajal izredno učinkovit, melodijo?.en in barven Rheinbergerjev koncert v G-molu. Ta skladba se je izvajala do sedaj v Ljubljani samo dvakrat. Enkrat jo je igral prof. Dugan iz Zagreba, drugič pred osmimi leti Premrl. Obakrat so bili vsi, ki so to glasbo poslušali, očarani in prevzeti od njene nenavadne lepote in toplote. Orgelski koncerti, namreč skladbe, zloženo v obliki koncerta za orgle, so sploh redke. Med starejšimi so najbolj znani Iliindebiovi, med novejšimi pa zavzema Rheinber-ger, skladatelj mnogih krasnih latinskih maš in premnogih orgelskih skladb, zlasti sonat, 8 svojima dvema orgelskima koncertoma v F in G eno prvih mest. Poleg Rheinbergerjevega koncerta v treh 6tavkih so na sporedu še "Vittndinijeva eksotično doneča Pa štora l" Sjogrenova živahno se preliva- ! ' ioča Fantazija i:, duhovito zasnovana Bachova 'lokata v C-duru. Pevske točite, ki se bodo izvajale na cerkvenem koncertu, so vse slovenskih skladateljev. Zastopani so: Foerster, Sattner, Kimovec, Premrl, Vodopivec in Hochreiter. Vse pevske skladbe bo spremljal orkester z orrdami vred. Cerkven koncert so vrši ob 25 letnici stolnega Ce-cilijinega društva ter ima namen kot vsi naši cerkveni koncerti sp!o'i vtfmditi čim večje in ži-vahuejše zanimanje za plemenito, od mnogih večkrat zapostavljano, a zato nič manj vredno in umetniško visoko stoječo cerkveno glasbo.
Cerkveni koncert ob novih orglah v Domžalah v nedeljo. 18. t. m. je imel v prvi vrsti namen poslušalcem pokazati nove orgle, drugo delo mojstra Jenka, njegovo prvo za Slovenijo. Izkazalo se je, da so orgle izborno, odlično delo, brezhibne. Ze zunanjost sama po svoji izredni obliki gledavca prvi hip osupne, pa ga takoj vsega veselega napravi, ko zagleda ubožčka, pevca sv. Frančiška, kako z razprostrtimi rokami poje hvalo božjo in vse stvarstvo vabi, naj z njegovo >solnčno pesmijo hvali in slavi vsevi^njegn, mogočnega in dobrega Gospoda za brata solnce, za sestro luno in sestrice zvezde, za sestro vodico« itd. — Omara — po načrtu vseuč. prof. arhitekta V urnika namreč vpodablja prav »Solnčno pesem sv. Frančiška«, prvi začetki orgel segajo še v siovesno sedemstoletnico Franeiškove smrti, in so torej izredno primeren umetniški spomenik na to slavnostno obletnico. Iznad zlatega svetnika gleda božje oko, na drsno v zlatu se blišči sc'nce, na levo luna, v polkrogu pod njim zvezde. Nato se vrsti mati zemlja s svojim stvarstvom: zrak z lastovicami, živalstvo z vevericami, orehe ,irob> čimi, rastlinstvo z vinsko trto in giozdl, voda s poigrava jočimi se ribami. Kip sv. Frančiška in vso simbole jo izrezljal prof. Fr. Kralj. Omara je po Bamisli in izvršbi tako samosvoja umetnina, da ji vsa svetovna orgelska arhitektura nima kaj ob stran postaviti.
Seveda je pa pri orglah najvažnejše vprašanje po glasu. Ta je pa tak, da mora najbolj izbirčnega strokovnjaka brezpogojno zadovoljiti. Pa naj že pc>s!uša blišč polnih orgel ali rahli šelest iu i komaj zaznavni trepet najvažnejših izpreraenov, široki polni principal, mračno godrnjajoči burdon, živo žvižgajočo, igrivo fl vio. Ko mleko sladki dolce ali prečudno nežno plavajočo vox coelestis (nebeški glas) ali režočo gambo ali pa ropotajočo trobento. Posebne hvale vredno je to, da so orgle za spremljanje petja tako izredno pripravne. Nikoli ga ne prekriče, potegni register katerega hočeš, nobeden ni surov, nobeden trd, še tisti, ki bi človek po njih naravi skoro nujno pričakoval trdote, se petja kar božajoče mehko ovijajo in dajo pevcem v svdji največji moči celo izredno slikovito, toplo ozadje. In še to naj poudarimo, da so izpremeni zelo značilno intonirani, vendar pa prav nobeden ni gnan v skrajnost, temveč vsakterega je mojster znal obdržati tam in takega, kjer in kako se najlepše glasi.
Orgle je poslušalcem v vsej njih slikovitosti in moči in nežnosti predstavil prof. Premrl, najbolj temperamentni jugoslovanski orgelski umetnik. — Skladbe je zbral samo take, da so
bile po umetniški plati visoko stoječe, hkrati pa tako jasno zamišljene in živahno izvedene, da j i h je najpreprostejši, glasbeno popolnoma neuki poslušalec lahko sledil, da je jasnost posebno povečala znana izredna iznajdljivost mojstra Prerrrla v registriranju, menda ni treba posebej poudarjati.
Pel je domači zbor, ki ima dobro zastopane glasove; posebno je ugajalo to, da glasovi uiso kričavi, ampak za prešibki zbor zelo voljni. Morda je to v marsičem uspoh dr. D o 11 n a r j a, ki je prevzel vodstvo zbora in ga, dasi v naglici, vendar le po svoje izvežbal.
Peli so živahno, v celoti primemo deklami-rall, zmiselno poudarjali, marsikdaj prav lepe viške dosegli, tako da smo prav lahko in radi poslušali. Ce bi bili zlogi še malo bolj vezani in zlasti samoglasnik a ne tako zastrt, temveč svetlejši, bi ne bilo prida pripominjati. Skladbe so bile deloma dokaj težke, že Foerster jeva slovesna Gloria in Čredo, zlasti pa H o c h r e i -ter je vi »Blaženi duhovi« in nežna, ljubka dr. Dolinarjeva »Prošnja«.
S slovesnim blagoslovom se je lepo uspela slfivnofit zaključila. Cerkev je bila poslušavcev nabita; pesebno se je opazilo veliko število Ljub-"jančanov. Domžalcem in mojstru Jenku k prvovrstnemu delu iskreno čestitamo.	K.
S
Učbenik Soškega jezika. Za Ruse spisal prof. F. Zpevdk, za Slovence priredil prof. J. Orožen. V Ljubljani, 1928. Založila Jugoslov. knjigarna. 178 strani. Cena nevez. 40 Din, vez. 50 Din.
Ob tisočletnici smrti češkega narodnega svetnika sv. Vaclava 1. 1929 (tudi v čeliosl. republiki je ostal narodni praznik, 23. dan septembra) po-romamo na njegev grob. Zdaj se vsi ti bodoči romarji žele naučiti češčine. Jugosl. knjigarna nam je naredila veliko uslugo z omenjenim učbenikom. Prof. Orožnu smo tudi hvaležni, da je to lepo delo izvršil. Knjižica je na prvi pogled majhna, kar zgubi se ti skoraj v žepr, pa ima v sebi zelo, zelo dosti odlik. Ne muči nas brez potrebe s slovniški-mi pravili; jih je ravno prav. Vsa razlaga pravilna. In kar je redkost pri takih delih knjiga je vseskozi zanimiva: komaj ti avtor pred oči postavi kak slovniški vzorec (sklanjatev in rpregatev), takoj sledi kako prikladno čiivo. S p'oh io čtiva zelo dosti: srečna misel. Po tej metodi bo učenec prav kmalu samostojno čiial češko knjigo. Izbrano je čtivo iz vseh raznih področij življenja: zdaj smo v Pragi, zdaj v čečki vasi, zd.ij pri raznih obrtni-kih, zdaj na železnici, zdaj v Hotelu. vse zato, da si pridobimo čimvečji zaklad besed. In ta je res velik. Če si bo učenec hotel sam sestaviti slovarček (in iz knjižice si ga bo lahko), bo imel s seboj izvrsten pripomoček pri potovanju. Berila so vsa prvovrstna: zastopani so najboljši češki pesniki in pisatelji. Učence (učenka) bo iz knjižice spoznal precej slovstvene zgodovine češke in čitnl spise, polne domovinske ljubezni. — Naštevali bi lahko še in še prednosti tega res koristnega, praktičnega, zelo skrbno sestavljenega delca. Z ozirom na bog~.to vsebino cena ni previsoka. Oprema (Jugosl. tiskarna) je brezhibna.
Diferenc, slovarček zadaj (210 besed) po: zdravi jamo. Lahko bi dodal še n.pr. chudv (ubogi, restovati, slradati... Cliylry pomeni bolj zvit nego pameten.	D.
kateri jo bil na dnevnem redu proračun za 1. 1929. Tam smo slišali, koliko je sedanji občinski odbor že stonl za jeseniške občane. Vodovod na Hrušiei, vodovod na Plavžu, betonski most ček Ukovo, dolgo škarpo ob potoku Ukova, za vojni spomenik oziroma kapelo na pokopališču je prevzel večino stroškov, uredil je novo pokopališče, kupil cevi za novi vodovod, ki se bo pričel graditi, ko bodo okoliščine to dopuščale. Za regulacijo cest in kanalizacijo Jesenic je izdal velike vsoto za načrte itd. tako, da se lahko reče, da še noben dosedanji občinski zastop Jesenie ni toliko koristnega napravil kot sedanji. Seveda pa ima občina tudi dolg m sicer 420.000 Din, kar pa je v primeri z deli, ki •'"••> jih navedli, jako malo. — Proračunska debata je bila deloma precej burna, vendar pa je bil proračun z vsemi proti dvema glasovoma sprejet. Drugo spremembe v proračunu ni kot da se do-klade na direktne davke zvišajo na 200%, občinska trošarina pa zviša za 10%. — V tajni seji jo bil na to g. Kavčič sprejet kot občinski redar v službo, ki jo nastopi 1. decembra lotos. Dosedanji redar g. Kerštanj je bil sprejet v službo kot dnev-ničar.
Prosvetni večer v proslavo sv. Cecilijo bo drevi ob 8 v katoliškem delavskem prosvetnem domu. Sodeluje godba in pevski odsek.
Spori
Doz»fsf
St. Vid nad Ljubljano
Andrej Krcrar — 50 ktnik. Včeraj, 20 t. m. je obhajal g. Andrej Kreg;>'.\ tovarnar, posestnik in lastnik pogrebnega zavcdn na lihem svojo petdesetletnico. Že v mladosti se je živahno udejstvoval v vseh naših g: spodarskih in prosvetnih organizacija'-!. Kot 20 letni občinski svetovalec in večletni podžupan si je pridobil obilo zaslug za napredek naŽe občine. Zadnja leta deluje tudi v k rajnem šolskem svetu. Z izredno marljivostjo in strokovnim znsniem jo ustanovil moderno urejeno tovarno pohištva. Radi svoje rr.dodarnosti in diužabnosti je splošno priljubljen. Zaslužnemu možu kličemo: Še na mnoga leta!
Jesenic«
Občinski prora?un. V nedeljo 18. t. m. je imel občinski zastop trga Jesenice svojo sejo, na
SK Jadran. Z ozirom na kritiko prvenstvene tekme Ilirija : Jadran izjavljam, da igralec St Rogač ni zapustil igrišča vsled nediscipliniranosti, ampa.c radi poslabšanja bolezni na igrišču (revma v križu) in je v tej tekmi nastopil, dasi še bolan, le radi discipline napram klubu.. — Predsednik.
ŠPORTNI GGoCPKI
Olimpijske igre balkanskih dežel hočejo prirediti. V aprilu bodo i.-rali nogomet, v maju bodo lahkoatletske in teži-'atletske tekme. Priglašene so Romunija, Jugosltv. j.i, Bolgarija, Grška in Turčija.
Za mnogimi drugimi bo odšel v Ameriko tudi dunajski inžener W. Bockl, znani svetovni prvak v umetelnem drsanju. Tvrdka za izdelovanje motorjev, kjer je nastavljen, mu je dala šest leseeev dopusta. Gotovo bo dalj časa lam osital.
Nikomur so ne ljubi domov. Kako j>otuje veliki »amater« Arne Borg po svetu okoli, poročamo v ptosebneni članku. Tudi Rademacher ni šel z Japonskega kar tako naravnost domov, kol so nam rekli; z drugimi vred je šel na Kitajsko in je v prsnem plavanju na 300 in dosegel v Šaug-haju izborni čas 4:35.
Zadnjič omenjena razdalja italijanskega kolesa-ji Oattaneo pa ni svetovni rekord, temveč ga ima e zmeraj Croce, ki je prevozil 1. 1913. v 1 uri 39.728 km.
Svetovni avtomob'lni promet bo uredila Zveza narodov: hitrost, izogibanje, hupanje itd.
Poleg včeraj omenjenih nogometnih tekem zapišemo še: Anglija : \Vales 3:2, Berlinska Ilertha : praški DFC 5:2, Slavija : Kladno 3:2, Ferencz-varos : Nemzeti 1:1 (»der Meister ist tiborspiell«), I graški Sturm : Ostmark 14:01; na Dunaju liapid : i Vienna 3:1, Adniira : Slovan 0:2, Sportklub : Ilertha 4:2, Austria : FAC 2:2, Wacker : Niclio!-;on 2:1; točit imata. WAC in Admira po 14, drugi 9 in manj. BAC pa t.
Iz bokserskih vrs! a slišijo zanimive stvari. Dempsey se vrača v ring; tako kot Carpentier. Te:: Rickard j8 obljubil De?npscyu zaenkrat okoli 440 tisoč dolarjev, če se hoče boriti 15. maja s Paoli-nam; to je pravil na nekem bankelu v Newyorku Paclino, in navzoči Dempaey ni rekel »da-: in ni ui rekel »ne«. — Ris.ko je bil v borbi z Italijanom Robertom Robertijem ves čas v veliki premoči, a je v 6. rundi pregloboko udaril, in so ga takoj diskvalificirali. — Okun, Žid, je z lahkoto potolkel Car-thyja; le-ta je bil svoj čas z k o. podrl močnega Šveda Pcrssona. — Gcdfrey se je igral 7. Germanom, znanim tudi v Evropi, 2 rundi; v tretji rundi ga je z k. o. položil na Ua.
predava prof. Silvo Kranjec. — 20: Prenos cerkvenega koncerta iz stolnice. — 22: Poročila.
:DrugI programi
Sreda, 21. novembra.
Z«- rob: 17.30 Koncert radiokvarteta — 19.80 Predavanje iz astronomije: Orientacija v naravi. — 1'ra^a: 12.30 Opoldanski koncert — 19 Zabavna glasba — 20.10 Vesel večer — 21.40 Slovaške pesmi. — Leijizi?: 19.30 »Letni časi«, (J. Haydn). — Stuttgart: 10.35 Popoldanski koncert — 20.10 Koncert slovitega španskega kitarista. — Bern: 17 Orkestralna glasba — 20 Komorni koncert — 21 Orkestralni koncert. — Ka(owice: 18 Popoldanski koncert — 20.30 Komorna glasba. — Brno: 20.30 Operetna glasba s petjem — 21.30 Godba na pihala. — Rini: 20.45 Vokalni in instrumentlni konccrt. — Berlin: 10.30 Graber: Pesmi bogoiskate-ljev — 19 Predavanje: Vtisi potnika na prekooce-anski vožnji s Zeppelinom — 20 »Mož, ki ga je Bog udaril , slulioigra z godbo. — Dunaj: 11 Koncert godalnega kvarteta — 16 Popoldanski koncert orkestra — 20.50 »Don Carlos«, parodija v 5. dej. — 21.40 Burka; nato lahka glasba. — Miinchen: 18.35 »Kosenkavalier« opera v 3. dej. (R. Strauss). — Budapest; 12.20 Koncert ciganske kapelo — 17.45 Orkestralni koncert — 20.20 Ilumorl-stimi večer — 22 Koncert ciganske kapele — 23 Lahka glasba.
%>rograznž "RotiHa-Cjiilbljiana
Sreda. 21. nov.: 12.30: Reproducirana glasba in borzna jjoročila. 18: Pravljice, jiripoveduje pisatelj Milčinski. 19: Srbolnvaščina, poučuje prof. Mazovec. 19.30: Mesta, žarišča našega življenja, napredka in kulture, predava dr. Valter Bohinjc. 20: Radio-kvartet: gg. Feršnig, Bravničar, Jeraj, Eržen. 22: Poročila.
Četrtek, 22. nov. 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30: Obdelavanje zemlje, predava ing. Rado Lato. — 19: Italijanščina, poučuje prof. Grudeu. — 19.30: Zgodovina Slovencev,
banum«eSektronke
Naznanila
CjubljcinsKo gledališče
Drama: Začetek ob 20. Sreda, 21. novembra: Zaprto. Četrtek. 22 novembra: HERMAN CELJSKI. Red B. Petek, 23. novembra: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 24. novembra: ŽIVI MRTVEC. Premierski abonma.
Opera:
/.ačetek ob pol 20.
Sreda, 21. novembra: BOCCACCIO, opereta. Red C. Četrtek, 22. novembra: »OEDIPUS REX«, »IZ KOMIČNE OPERE«. Red D. Petek, 23. novembra: ^ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE.« Premierski abonma.
Marilbarslco gledališče
Sreda, 21. novembra. Zaprto. Četrtek. 22. novembra ob 20. uri »JESENSKI MANEVER«. Ab. B. Gostovanje gdč. Lubejeve. Petek, 23. novembra. Zapr o Sobota, 24. novembra ob 20. uri »AD1EU MIMI«. Prcniijcra.
CJ^c" ^ "T " ^fulilfani
V nedeljo, 25. novembra popoldne: »PODOBAR«, ljudska igra s petjem, godbo in plesom v 5 dejanjih.
^rfretfffce fn društvene vesti
Rafaelova driiiba. Dne 28. novembra t. 1. ob pol 3. uri po<po!d:ie se vrši v prostrih Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana, občni zbor Rafaelove družbe za varstvo izseljencev za preteklo leto z običajnim dnevnim redom. Poleg članov vabimo k udeležbi vse, ki se zanimajo za izseljeniško vprašanje. V slučaju nesklepčnosti se vrši pel uro pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor ob vsaki udeležbi.
Pevski zbor uiiiteljetva UJU. Prihodnji pev. tečaji se vršijo: za ženski zbor 24. in 25 novembra. Začetek 24. novembra ob 8. na učiteljišču. Moški zbor 8. in 9. decembra istotam in ob isti uri. Mešani zbar 27., 28.. 29. in 30. decembra. Koncert se vrši v januarju. Pozivamo vse članice in člane, da se redno udeleže napovedanih pevskih vaj. — Odbor.
:>Mcrkurjsv jour !ix« se vrši danes v sredo 21. novembra t. 1. v novem salonu restavracije pri ' Mikliču v Kolodvorski ulici po 20. uri. — Vabimo vso člane in prijatelje društva, da se udeleže tejja ' društvenega večera. Med družini je na sporedu ■ kratko predavanje, petje, godba in šaljive točke Odbor.
f/erSe (Hfašžvo
Akadovska kongregadja. Danes ob 8. uri zvečer kot običajno shod. Novinci prisrčno vabljeni. — Odbor.
* y- ----- ■■7:-
Sir Arthur Conan Doyle:
Izsublk...
(The iost world.)
Roman.
To je bila vsebina pisma, ki sem ga na glas prečital Tarpu Henriju, zakaj moj prijatelj je takoj pri-hitel k meni, da izve o uspehu mojega drznega početja. Pripomnil je samo: »Zdaj imajo v prodaji neko novo milo, cuticura se menda imenuje, ki je za rar.e baje vse boljše kakor arnika.« Nekateri ljudje imajo res čudne nazore o duhovitosti.
Bilo je že skoro pol enajstih, ko sem prejet pismo. Toda avtoizvošček me je v kratkem času potegnil na določeni kraj. Uslavili smo se pred ponosno, s stebriščem okrašeno hišo. Težki zastori v oknih so jasno kazali, da je bil grozni profesor premožen človek. Vrata mi je odprl čuden, zagorel, posušen človek nedoločene starosti, oblečen v črn mornarski jopič in rumene usnjene dokolenice. Pozneje sem zvedel, da je šofer, ki je slednjič zavzel nezasedeno službo vratarja, ker so se ostali posli neprenehoma menjavali. S svojimi svetlimi modrimi očmi me je nazno premeril od glave do petA.
»Ali ste naročenih« je vprašal.
»Dogovoril sem se z gospodom profesorjem.«
»Ali ste prejeli pismo?<
Privlekel sem ovitek.
»Dobro.«
Mož se mi je zdel redkobeseden. Ko sem mu sledil skozi vežo, me ie nenadoma ustavila gospa, ki se je prikazala med drugimi vrati: vodila so, kal or sem pozneje zvedel, v jedilnico. Ta razumna, živahna, črnooka gospa je bila po svoji zunanjosti videti prej Francozinja kakor Angležinja.
»En trenutek, prosim,« je rekla. »Vi pa laliko počakate tu, Austin. Izvolite, prosim, noter, gospod!
Ali vas smem vprašati, če ste že kdaj videli mojegi moža?«
»Ne, gespa, nisem še imel te časti.«
»Potem ves moram vnaprej prositi oproščenja Moram vara namreč povedati, da je to sploh nemogoč človek, popolnoma nemogoč. Zdaj, ko sem vas vnaprej p svarila, boste napram njemu gotovo prizaneslji-vejši.
»Izkazujete mi veliko pozornost, gospa.«
»Čim opazite, da hoče pcsiali nasilen, hitro zapustile sobo. Nikar ne mislite, da mu boste lahko ugovarjali. Več ljudi, ki so to poizkušali, je moralo pretrpeli samo žalitve. Naposled vedno izbruhne javno pohujšanje, in potem trpim le jaz in sploh vsi pri nas. Upam, da niste prišli k njemu radi Južne Amerike?«
Dami nisem mogel lagati.
Ali, Bog se usmili! To je pri njem najnevarnejša snov Vem, da ne boste verjeli niti besedice od vsega, kar van- pove, in se ne bom temu prav nič čudila. A tega mu ne smete povedati, sicer takoj zbesni. Kažite, prosim, da mu verjamete, pa boste dobro opravili ž njim, zrgotavliam vam. Saj on je najpošte-nejši človek na svetu. Predolgo pa ne smete ostati pri njem, sicer prične kaj sumiti. Če pa dobite vtis, da vam postaja nevaren, se poslužite zvončka in se mu izmikajte, dokler ne pridem jaz. Navadno se mi posreči pomirili ga, buli če poslane najbolj nevaren.«
R temi vzpodbudnimi besedami me je gospodinja izročila spremstvu molčečega \ustina, ki je tekon najinega kratkega razgovora čakal kaleor brouast kip molčečnost', in peljal me je po nekem hodniku prav ilo konca. Po rahlem trkanju na vrata se je /ačuh) ed ;-nc 'raj pravo živinsko tuljenje in stal sem pred profesorjem.
Sedel ie na vrtljivem pisarniškem stolu ob veli-j.-rtnpi^j mi/', ki je bils vsa pokrita s knjižim!, vidi in načrti. Čim sem vstopil, je svoj stol naglo zasukal in me dobil pred oči. Njegova zunanjost mi je
ustavna sapo. dokaj čudnega človeka, a nikoli nisem mislil na tako »nog'a no osebnost. Ta postava in la oolardnost sla mi kar zmešali. Glavo je imel velikansko, največjo, kar sem jih doslej videl pri človeku. Prepričan sem, da bi mi njegov klobuk, če bi si upal ž njim pokriti, zlezel čez ušesa in se ustavil šele na plečih. Njegov obraz in brada sta me spominjala na asirskega bika. Obraz je bil rclečeličen ;n zdrav, brada pa črna, celo modrikasta in mu je v kodrastih povesmih ležala preko prs kakor 'opata. Tudi lasje so bili dokaj čudni, gladko naprej počesani in so mu v dolgih zavitkih pogumno padali čez v;s'.' o čelo. Izpod kešalih, črnih obrvi so gledale sivkasto modre, jako jasne, jako neizprosne in jako oblastne oči. Od ostalega života je bilo videti vrh mize orjaška, široka ramena, kakor sod mogočna prsa in z debelimi, črnimi kocinami pokrite strašne, močne roke. Vso to skupaj, vštevši rjoveči, močni glas, je tvorilo ve\ino prvega vtisa, ki ga je napravil name znameniti profesor Callenger.
»No?« je izpregovoril in izzivalno izbuljil oči vame, »kaj je?«
Vsaj nekaj časa sem moral ohraniti krinko, sicer bi bil ta pozdrav obenem necl vomno tudi konec mojega raz<r .vora.
:Biii ste teiiko prijazni, da sle mi dovolili vas obiskati,« sem rekel ponižno i,i mu pomolil ovitek pisma.	»
Vzel jc moje pismo z mize in ga položil pred se.
»Aha, vi ste listi mladenič, ki ne razume nobene dobre angleščine, kaj nc? Sicer pa ste toliko prijazni, da v splošnem odobravate moje zaključke, če sem vas pravilno razumel?«
»Popolnoma, gospod profesor, popolnoma!« sem mu jako navdušeno pritrdil.
0, za Porra milega! To pn izredno ojači moje stališče, kaj ni res? Radi vaše starosti in zunanjosti ima la vaša po noč zc.iuo seveda dvojno vrednost.
i-iinSrnuTii IHIBWM I IUM	rva^ J
Pričakoval sem sicer, da bom videl
8
UIEIIIS
5r-me/)-« c
n k-
C >pr
B ^ >rN
K FV. o - n ^ a«
— J-, O* Q
< ^ in —•
NroJ j
cijnI?
• " 'ČL
c|SoS? 5 o S a oi
fO	oO
^ i/. r< «>
O .U tO • - 1 rt N	<
NJ
N B
n.
N N ' £
gos-
JTa
.-, N *
^ ČS-I * ? S N-=:
[Zk)3 < K
m^iN s. C D rt *
-On
r w < =111=111
Vsaka beseda 50par ah prostor drobne vrstice 1 50Din. Najmanjši, znesek 5Din. Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje. Za oglase stro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesekiODirc. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu. Na. pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana -I0.3't9. Telefon štev.232& |
sas
Uradnik
zmožen kavcije 10.000 do 15.000 Din, išče stalne službe kot knjigovodja ali kaj sličnega. Ponudbe z navedbo mesečne plače na upravo lista pod »Kavcija« št. 11.402.
Prodajalka
špecerijske in delikatesne stroke z večletno prakso išče službe v mestu ali izven. Ponudbe pod »Prodajalka« na upravo.
Organist, obč. tajnik
agilna moč, želi službo spremeniti na večjo župnijo, občino na deželi. -Ponudbe se prosi poslati na upravo Slov. pod naslov. Miren značaj 11.399.
Modistinjo
prodajalko, prvovrstno moč, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek pod »Mo-distinja« 11.373.
Vodja za trgovino
s kmetijskimi potrebščinami se išče za večjo gospodarsko korporacijo v Ljubljani. Predpogoj višja trgovska izobrazba in večletna praksa. Istotam se sprejme
trgovski pomočnik
s primerno trgovsko izobrazbo in prakso s kmetijskimi pridelki. Lastnoročno pisane prošnje z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih zahtev je vložiti do 15. decembra t. 1. na: Poštni predal 5t. 135, Ljubljana.
Trgovski pomočnik
mlajši, sc takoj sprejme v trgovini z meš. blagom Franc R e n i e r v Podčetrtku. Prednost imajo z dežele, kateri so zmožni manufakturne stroke kakor tudi vešči nemškega jezika.
Ecljša deklica
poštena in pobožna, nad 20 let stara, ki zna šivati in krpati, se išče na Hrvatsko za fino hišo kot sobarica. Plača 350 Din.
Dva vajenca
za pasarsko-kovinsko delavnico sprejme Leop. Tratnik, Sv. Petra c. 25,
Čevljarskega učenca
sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. L. Špaca-pan, čevljar, Polzela.
Vajence
za vodovodno inštalacijo in za kleparstvo sprejme takoj Jože Mihelčič in drug, Ljubljana, Dunajska cesta 41.
Boljša gospodična
se spTejme na stanovanje in hrano. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.364.
Stanovanje zastonj
za primerno posojilo ali nizka najemnina proti plačilu za daljšo dobo. Tri sobe, kuhinja, veranda, vrt, pralnica, elektrika. Naslov pove uprava ^Slovenca« št. 11.344.
Kuhinjsko deklo
pomivalko, pridno, sprejme Hotel Štrukelj.
Akademik
išče sobo-, gre tudi kot sostanovalec k enemu gospodu ali dijaku. Ponudbe na upravo lista pod »Miren«.
S kapitalom
100—200.000 Din vstopim kot družabnik k solidnemu podjetju cv. dam kot posojilo za primerno službo. Ponudbe pod »Kapital« št. 11.382.
Miren akademik
išče s 1. dec, skromno sobico, gre tudi kot sostanovalec. - Ponudbe z navedbo cene na upravo Slov. pod »Miren fant«.
Zaseb. krojno učilišče
Ljubljana - Stari trg 19,
sporoča cenjcnim pletil-nim industrijam in pletiljam, da je dobil z Dunaja najnovejše modele, po katerih se bo poučevalo v decembra krojenje za pletilne garderobe, jopice, poiuverje, obleke, plašči. - Špeeijalen pouk krojačem o civilnih oblekah, uniformah. Šiviljam, r.ešiviljam najnovejši modeli, tudi za perilo. Revnejšim ugod. plačilni pogoji Brezplačna preskrba služb. Izdelava krojev. -F. Potočnik, vodja tečajev, izprašan in diplomiran v inozemstvu.
'"i.	»v:-
tfanovanja
Lepo suho stanovanje
v ljublj. predmestju, oddam. Naslov f>ove upra-
Naslov v upravi 11.408. va »Slovenca« št. 11.404.
Lokomobilni kotel
ali transportablo loko-mobilo 35—40 m= kurilne ploskve vzamem za pol leta proti primerni odškodnini v najem. Ponudbe na J. Bonač sin, Ljubljana.
Skladišče
veliko, suho, iščemo po možnosti v bližini kolodvora. Ponudbe z navedbo cene na poštni predal 209, Ljubljana.
Bukov žir
in hrastov želod kupujemo vsako množino. — »F r u c t u s« , Ljubljana, Krekov trg 10.
Zaponka (broša)
velika, sc je izgubila na poti Tacen - Šmarna gora do Medvod. Odda naj sc proti nagradi v trgovini R. Miltlavc - »pri Škofu«.
Samo 26 do 28 Din plačate
za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14.
PREKLIC. Podpisana obžalujem vse žalitve napram Ivanu Regentu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Mara Brinovcc, Zel. jama 227.
Jetiko
Koks
suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mcstca plinarna.
Perje
vsako množino, čiščeno, neizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Med-jimurje.
Jedilnico
poccni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.345.
Najboljše kolo
šivalne stroje »Critrner« (nizke cene) pri Jos. Peteline - Ljubljana, poleg Prešernovega spomenika (ob vodi).
Šlezijski premog
odlični, in koks, prompt-no iz skladišča, ter trboveljski premog, dobavlja Čebin, Ljubljana, Wolfo-va ulica 1. — Tel. 2056.
Zastopniki, pozor!
Svetovni patent, senzacionalna novost, kupci so vsi gostilničarji, ka-varnarji in privatniki. -Božič je pred vratmi. -Sposobni prodajalci se za takoj iščejo. »Kegola«, Maribor, Cankarjeva 14.
Opremljena pisarna
pritlična, centrum, se takoj odda. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 11.417.
Mraza pozimi
vas reši najidealnejše gre-vec »Calefactor«. Josip Šiška, Kranj.
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli p-uh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb. Ilica 82.
Parcela
15 minut od središča, z načrti in temeljem, na- ! prodaj. Elektrika, vodo- ( vod. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.372.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročno dela dobite po TB(F- na;nif.(ih cenah pri PRELOGU. LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Družabnik
dobro vpeljani trgovec, na zelo prometni ulici v Ljubljani sprejme družabnika ali družabnico s kapitalom v svrho razširjenja trgovine. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod »Trgovina«.
KLOBUKE
zimsko perilo, dežne plaščo in driiKO modno blago priporoča irgoviuu
»Pr5 AMERIKANCI!'
Ljubljana, Si rl trg štev. 1"
ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheil-anstalt) Se-covo, železn. postaja Rogaška Slatina.
bukove in hrastove odpadke od parUttov dostavlja pc nizki ccni oa dom parna žaga
V. SCAGNETT1
v Ljubljani, ta
gorenjskim kolodvprom
Prodajamo po najnižji dnevni ceni prvovrst. suha
s o 1 j c n a , ravna debela čreva (Scheibendarm) ter ovčje strunarje.
Jugocrijevo Zagreb, Klaonička ul. 9. Telefon 60—91.
Krušno moko
najboljše vrste dobite vedno svežo pri
& M. Zorman
L iubl j ana, Stari trg 32.
Blaso dostavimo tudi na dom. — Pre^zumemo v mlev tudi vsako množino doma e ali banaške pšenice — pri manj-ih množinah jo takoj zame jamo za moko in otruort.
PScniCno moho
n diholišib mlinov nudi naot-j i 010 veletrgovina žita in mlevstein izdelkov
&. VOIH Llutiilaitn
Rcsljcvn ccsta 24.
vanje
štirih sob z vsemi pritiklinami, v centru-mu mesta, iščem za januar. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 11.406,
POZOR/	POZOR!
Razno manufakturno blago za jesen in zim o kupite najceneje v znani solidni trgovini
FRANJO MA/ER
MARIBOR, - OLA V NI TRG 9
Za nakup lesa
mehkega in trdega bi rad poštenega družabnika. -Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.420.
Izjava.
Hlode
bukove in hrsisiovc (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana.
Žaganje drv
7. motorno žago. - Uran Franc, Vilharjcva cesta, telefon št. 2820.
Za pletenje stolov
in popravila sc priporoča Nekovar, Ljublj., Breg 14,
Podpis. Ivan Mrmolja, bivši predsednik in ravnatelj »Panonije« v Mariboru, lojalno preklicu-jem vse obdolžitve, ki sem jih v svoiih letak'1, z dr.e 15. julija in 10. oktobra 1927 očital Zvezi slovenskih zadrug, ozir. članom njenega načclstva ter ravnatelju Franu Trč-ku ter izjavljam, da je Zveza vršila samo svojo revizijsko dolžnost. Obenem se jim zahvaljujem, da so umaknili tožbo. — Ljubljana, 20. nov. 1928.
Ivan Mrmolja.
za orsie obraten dotacija
material d. z o. z.
LinSiliana, Dunajska c. 35.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO OGODNIH CENAH
SC^IIGOVEZNBCA K. T. D.
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Pridobivajte novih naročnikovi __
Za Jugoslovansko tiskarno f Ljubljani; iiaiel Ceč.
Vsemogočni je poklical v boljše življenje našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, gospoda
veletrgovca z vinom, posestnika itd.
danes ob dveh popoldne, ko je dopolnil 66. leto starosti. — Pogreb nenadomestljivega pokojnika se bo vršil 22. novembra ob treh popoldne na župno pokopališče v Domžalah, Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Domžalah. — Vse, ki so blagega pokojnika poznali, prosimo, da ga ohranijo v najlepšem spominu. Domžale, dne 20. novembra 1928.
Uršula Miiller, soproga. -Ana, Fani, hčeri.
Anton, Vinko, Janko, sinovi. — In vsi ostali sorodniki.
m 11 ni m vmmmmmmmmammmm i —asa—
Dvokolesa motorii, šivalni siroji, otro le in igralni vozički, triciklji hob'nderji, ski-mil£y r0) otroški automobili.
Prvovrstno bl.°go po najnižiih cenah
Velika izbira. — Ceniki franko Prodaja na obroke
„TR»BU
tovarna dvokoles in otroških vozičkov
Izdajatelj di. frr. Kulovcc,
Karlovska casta «
Urednik: Miha Krek.