Glas zaveznikov Leto II. Št. 210 OBISK MOSKVI Moskva, 22. februarja Moskovska radijska postaja poroča, da je prispel v sovjet-'1 Prestolnico maršal C'oj baisan, ministrski predsednik mongolske ljudske republike. a Postaji ga je sprejel zur ™n)i komisar Molotov. Mar-m Balsan je bil poveljnik mongolskih čet, ki so se, boje-mue s sovjetskimi četami proti Japoncem v dolgotrajni vojni v Mandžuriji. POSLOVILNIoilSK , Washington, 22. februarja JUOosiovanski veleposlanik Sta-°le Smii ie pred odhodom na no-mesto jugoslovanskega zunanjega ministra v Beogradu obiskal za slovo Jamesa Bj/rnesa. Njegovega naslednika le niso imenovali. Sl-se bo vrnil v Združene države 1 v septembru kot jugoslovanski zastopnik na skupščini ZN. Po obisku le izjavil, da se je razgovarjal o Prisotnosti poljskih čet v severni ni pa govoril o vprašanju rs a. Izrazil je željo o najtesnejšem sodelovanju med Združenimi državami in Jugoslavijo. SOVJETSKE ZAHTEVE Vrhnvr, DunaJ- 22. februarja Je zahtevalo !?vjetsko poveljstvo časno o u avstriJske vlade za-Sl POrab° Približn° 20 tisoč k0r!ojr ZemlJ^ Avstrijske stro-^rolejsklh poljh pri vSMfu bodo nadomestili s Uio v* ' kl bodo zvečali proizvod. brert.f ,tevana količina. zemlle vse „K„V!Ja 8k°raj deset odstotkov ^^bdebvalne zemlja v sovjetskem ormacijsk« dmeomik A. S. S. USTANOVA ZA PREHRANO INDIIi ^benem pndr^ IvTtHjT sko za25^ra3ih' kl 50 pod »v--katf n ’ 80 za^ell delavci stav- iivll. nezadostnih obrokov London, 22. februarja Britanski zunanji minister Ernest Bevin je sinoči v spodnji zbornici sporočil, da so pričeli predstavniki Indije »boj proti bedi» z ustanovitvijo središča v Singapuru. Vodja nove ustanove je lord Killeam, novo imenovani visoki komisar za jugovzhodno Azijo. Pri njem bodo vsi guvernerji in predstavniki Indije, medtem ko bodo druge države in pokrajine pozvali na posvet, da bi sodelovale pri organizaciji kot svetovalke. »Menim, da bo mogoče premagati pomanjkanje. Premagali ga bomo, če bomo zaloge, s katerimi razpolagamo, zbrali ln razdelili vsak mesec na vsa ozemlja, razpolagali s pridelki drugih držav ln ved 111 propagando, ki bo poučila javno mnenje. Velika Britanija bo morala narediti, največji napor, da pomaga prebivalcem premostiti težave. Velika Britanija nima namera ovirati gibanj za neodvisnost v jugovzhodni Az ji. Indonezijo, Indijo, Malajsko, Ceylon in tudi Novo Kitajsko moramo podpreti, da dosežejo neodvisnost. Prihodnja naloga bo voditi jih ln jim pomagati, da se bodo bavile s svojimi zadevami ln skrbele za svojo upravo*. Britanski zunanji minister Ernest Bevin je ob zaključku včerajšnje zunanje-politične razprave v spodnji zbornici objavil, da je pred dvema mesece- Bevin govori v spodnji zbornici Predlog o podaljšanju dvajsetletne pogodbe o prijateljstvu Velika Britanija - ZSSR na petdeset let ma britanska vlada ponudila sovjetski vladi podaljšanje dvajsetletnega dogovora o prijateljstvu na dobo petdeset let. Bevin je rekel, da je preteklega decembra rekel sovjetskim zastopnikom: »Imamo dogovor o prijateljstvu in moja namera jo, da to prijateljstvo gojim v smislu določb tega dogovora*. «Mene ne more nihče obtoževati, da ne bi nikdar želel prijateljstva s Sovjetsko zvezo — je nadaljeval Bevin. Prepričan sem, da bi ne mogel nikdar storiti več, kot sem storil. C.e bi bilo treba dogovor spremeniti, da bi postal bolj učinkovit, izvedljiv ali zaupanje vzbujajoč, sem pripravljen tudi to vzeti v poštev*. Zveza zahodnih držav SELITEV NEMCEV Ameriška poroč^vahka^Tba v 1Ta' 50 an°lpJk* ^ stden>le sporazum HeZcv ČZ ,P°WrUSe?a milijona sedbeno poTmlf£ * britansko za' smel vzeH^H t Vsak Nem*c 1,0 kolikor ie bn Z°j Sam0 ‘prtlja9°’ Petsto Jiark v dTl S“m neSti' iU v Nem Mn d€mr^- Ko pridejo obte"' ' *° M«« od nemških POLJSKI dar Vanda Glinška križa Rdečega Sr? ^zčteZTZ v Itam- 0n° riza k0t dar PoIiakov eksploziji U Wi nedaKni POUSIIt STRANKE IN VOLITVE stranke se je Izvršni kmetske sestal pod predsed- 0 stališču stranke pri llVn, 6 S*C s^rcnlce so izdelali vo-PredVseh treh strank. Pod-bi tZ Szmalbo je Rjavil, da *rdhljanteSiediCa volivneQa b°ia s‘ to PriborinZaZ * $° Sestal se ie l aa tako drago ceno. tavske (komun,L?.dbor P°l1ske de-zahteva fimVrptl'ne) stranke, ki skupni listi vseh volitve Po strank brez volivn iestitl vladnih zlcije. e tekme in opo- TfiANSJORDANSKt^EMnt NA POTI V LONDON ^Xh0V.al tran8j0rdanskl ®mlr Ab-o»!sk ] >vPOtl v ^>ndon- Njegov vlarvootin? zvezl z nadrtl 0 neod-',aP°veL, 1Hj0rdanlJe|' katero je canji Mn! 8P°dnjl zbornici zu-ni,r‘1«ter Bevin. n^MlKmJMAN 0 momski tajnosti Predsethnil11!^11’ 22- februarja 50 ameriški Je izJav11- da mernl> da zalaT^1111 Ukrepl prl' ske sHe, RekPt f ° taJnost alom-asodiio nt$ k tudl, da se ni ^PMčanju, S o, 8a °maJal° v 11811 8°vJetske Zvne1i!eVZroka- da »1 se O zahodni zvezi Je Bevin dejal: »O ničemer niso razpravljali z večjo nepoštenostjo kot o zahodni zvezi. Jaz sem to vprašanje nmenoma postavil v Moskvi in sem dejal: »VI želite, da bi bili Vaši sosedje Vasi prijatelji. Dobro, tudi jaz želim Imeti sosede za prl-Jt tel je. Želim jih imeti, četudi ne nameravam storiti ničesar, kar bi bilo vam v škodo. Moja vlada ne bo storila ničesar, ne da bi vaa obvestila. Ml vam bomo vse povedali*. Bevin je nato rekel, da je dejal Andreju Višinskemu, vodji sovjetske delegacije na glavni skupščini ZN, v razgovoru pred nekaj dnevi: »Jaz ne mislim, da bi mogli vsa naša vprašanja napisati na košček papirja in jih vse namah rešiti. Prepričan pa sem, če bomo Imeli zaupanje drug v drugega, bomo lahko skupno napredovali. To je namen moje politike*. «Voj'na se je končala pred devetimi meseci in ni vzroka, da bi bili nezadovoljni z doseženimi uspehi. Stvari so vzele drugo pot, kot smo mi predvidevali. Rad bi poudaril, da ne bo nobene mirovne konference kot je .bila. tista v Versailleu. Versaille je dal življenje preveč okorni 'Pogodbi, njena okornost je preprečila potrebne spremembe. Nevem sicer, ali bo sedanji ohlapni način dogovarjanja pripeljal k boljšim uspehom*. Položaj Turčije «Moram biti odkritosrčen In reči, da nočem, da bi Turčijo spremenili v satelitsko državo. Želim, da je svobodna In neodvisna. Veselilo bi me, če bi se obnovila prijateljska pogodba med Sovjetsko zvezo ln Turčijo. Ce mora kaj prispevati k obojestranskemu zaupanju, so to dobra duševna razpoloženja. Z mo- je strani bom naredil, kar ml bo mogoče. To sem ponovil Vtšinsklju v Londonu. Odgovoril ml je, da nima nobenih napadalnih namenov. Jaz mu verjamem ln ne vem, zakaj bi moral dvomiti.* Ko je govoril o svojih brezuspešnih naporih, da uredi izven organizacije Združenih narodov perzijski spotrstvo * °*>Ja-f;anjšanja uradno**™1™- 0bse6 pa zmanjša!? jaVlU’ 1>rl' vlc°. Ker znasT 3o na Pol°-£‘‘. bo novi cbi-iu an31 °brok 240 v Evropi. natop njsi obrok Glede mirovne pogodbe z Italijo je Bevin izjavil, da ne želi, da bi ta pogodba privedla do nasprotij in novega konflikta med Italijo in njenimi sosedi. Po Bevinovem mnenju so šli preveč daleč z nacionalizmi, ki jih gojijo z ozirom na Italijo. Vprašanja meja so dvignila velik odpor med tistimi, ki zagovarjajo etniško mejo in onimi, ki zagovarjajo gospodarske potrebe. Bevin je navedel primer hidroelektričnih industrij severne Italije — na področju, ki so ga pridobili nazaj od Avstrije — in premogovnikov ter rudnikov boksita v okolici Trsta, na področju, ki ga, zahteva Jugoslavija, ter se vprašal, zakaj bi se ne mogle ustanoviti mešane družbe ali pa doseči sporazum, na podlagi katerega bi zainteresirane države lahko izkoriščale gori omenjene industrije in rudnike. Kaj želi narod, je vprašal Kovin. Narod želi imeti dom, hrano, razsvetljavo, prosto trgovino, želi živeti v blaginji. Zato bi ne smelo začrtanjc etniške meje pomeniti narodove revščine in surovine bi morale pritekati brez motenj političnega značaja. Britanska vlada bo skušala ukreniti vse, kar bo v njeni moči, da bo privedla Italijo spet na njeno staro mesto v družbi narodov. Storila bo to, ne da bi s tem škodovala sosedom Italije, ki so soudeleženi pri razgovorih. Velika Britanija bo sodelovala z vsemi državami, ki bodo lahko pomagale Italiji pri vzpostavitvi njenega gospo, darstva. Glede Grčije Je Bevin Izjavil, da kot je on poučen nimata niti Sovjetska zveza niti kaka druga država ugovorov, če bi dobila Grčija dodekaneške grške otoke. Za časa svojega bivanja v Moskvi je Bevin preučil možnost, da bi izročili u-pravo grški vladi in umaknil! britanske čete, ki so tam razmeščene. To odločitev so raje preložili do mirovne pogodbe, ki bo v mesecu maju. Nikdar ni slišal o zahtevah po grškem ozemlju ln ne more verjeti, da bi take zahteve bUe. GrSke volitve Bevin je dejal, da ni njegova zadeva, da odloži grške volitve. Njegov namen, v čemer se skladajo vsi, je, da morajo biti grške volitve 31. marca. Ce ima napak ali prav, je mnenja, da je najvažnejša stvar za Grčijo, da se enkrat za vselej izkaže enotna ln uresniči svoje sklepe. Želel bi, da bodo volitve in »e ustanovi trdna vlada. O vprašanju Turčije je Bevin nato dejal, da ta država tvori enega Izmed najvažnejših virov spora na Srednjem vzhodu. Dejal, je, da je o tem vprašanju ie govoril v Moskvi ln mora priznati, da je britanska vlada vznemirjena zaradi tega stanja, ki je videti kot živčna vojna. Ena najvažnejših nevarnosti za mednarodni mir, je dejal Bevin, je ta, da bo narodi v stalni napetosti, često zaradi nerazumevanj. Razmerje s Sovjetsko zvezo Bevin je neto dejal, da so ga obtožili, da goji sovražna čustva do Sovjetske zveze. Njegova politika pa Je preučiti predloge in ne obtožbe. Govorili so, da se Velika Britanija nagiba k vojni z Rusijo, ne morem si predstavljati nobenega vzroka, zaradi katerega naj bi se Velika Britanija in Sovjetska zveza nagibali k vojni. Bevin je dodal, da je Sovjetska zveza velika kopna sila in ne vidi nobene sporne točke med Sovjetsko zvezo In Veliko Britanijo. Bevin je dejal, Bevin jo nato zaključil z Izjavo, da &a v tem trenutku ne bi nlc bolj veselilo, kakor to, da bi Imel na razpolago namesto načrta za vsako različno državo skupen načrt, v katerem bi viri ln napori vseh narodov prispevali k obnovi sveta. »Jav nisem pripravljen, da žrtvujem britansko kraljestvo _ ker vem, če bi kraljestvo moralo podleči, bi bila največja skupnost svobodnih narodov spet pregnana v pekel preteklosti in bi znova nastal kaos. Vem, da bi to pomenilo veliko znižanje življenjske ravni narodov britanskega imperija. Zato pravim: »Dajte nam možnost,, da še dalje razvijamo ta razvoj svobodnih narodov in napredek neodvisnosti ter istočasno obdržimo našo življenjsko raven in ustvarimo skupaj z našimi zavezniki in majhnimi narodi ugodnejši teren za razvoj te velike rasti demokracije, v kateri bo lahko uspevala za dobrobit člaveštva*. Eden o Sovjetski zvezi V imenu opozicije je pričel govoriti Ede&, ki je rekel, da je bil minister Noel Baker pretirano optimističen o uspehih organizacije Združenih narodov. Boljša sodba, ki jo je mogoče izreči, je, da je organizacija Združenih narodov, ki je bila nekaj časa podvržena močnemu pritisku, mogla premagati ta pritisk. To dejstvo vzbuja upanje. Po Edenovem mnenju so razprave povzročile v javnosti čut negotovosti. Govornik je dodal, da hoče razčleniti vzroke te negotovosti in podati navodila za njih odpravo. Svoj govor je začel z Izvajanjem, kako bi bilo težko zaceliti brazde, ki jih je v Sovjetski zvezi zapustila nemška Invazija, Uničenja in trpljenja. Eden je nadaljeval, da ne bo lahko narodu z otoško miselnostjo, kot je britanski, poplačati teh dejanj. »Prepričan sem, da so uničenja, ki jih je pustila nemška invazija, gibalo, ki določa sovjetsko zunanjo politiko.* Govornik je dejal, da veruje v iskrenost Sovjetske zveze v njeni želji po sodelovanju z Ameriko ln Veliko Britanijo, v njenem gledanju na 'organizacijo Združenih narodov kot trajno ustaljeno in v njenem prispevanju k skladnosti treh velesil. »Toda — je nadaljeval Eden — Sovjetska zveza ustvarja videz, da hijče sodelovati pod pogodi, ki jih bo postavila ona sama. To Je mogoče, čeprav bo prej ali slej to ustvarilo za nas vse nepomembne razlike. Zavezniki Sovjetske zveze ne morejo sprejeti načela, ki ga Sovjetska zveza ponavlja tako, da smo ga že siti. Formulo, da je enotnost potrebna, pri svojih, političnih akcijah pa ne upošteva čustev zaveznikov. Mislim, da je krivda predvsem na strani Sovjetov.* »Sovjetska prizadevanja v Perziji so nasprotna pogodbi, ki jo je podpisala Sovjetska zveza*. Ko je govoril o britanski politiki v Nemčiji, je govornik Izjavil, da bi mogla prinesti Internacionalizacija Porurja Evropi korist, v kolikor se to tiče varnosti zahoda. Istočasno pa bi mogla nuditi gospodarske dobrote ne samo državam, ki mejijo na Nemčijo, temveč tudi Nemčiji sami. «N!hče bolj kot jaz — je dejal Eden — noče boljših odnoeajev Sovjetsko zvezo, vendar ne more zatrditi, da ima ona pravico protestirati proti sporazumom, ki smo jih ml določili z našimi sosedi v zahodni Evropi. Tudi če bi Sovjetska zveza morala protestirati, je jasno, da imamo pravico uvesti te ukrejie, ker so v korist miru v Evropi.* O zunanji politiki na splošno, je dejal, da imajo vsi na-jorl ministra Bevina za reševanje vjmašanj popolno podporo spodnjo zbornice. Cena 3 lire NURNBERG Niimberg. 22. februarja Sovjetski državni tožilec Leo Ro-manovič Sejni je predložil sodišču poročilo o roparski politiki, ki so jo izvajali Nemci v zasedenih- deželah. Ropanje je bilo pripravljeno in premišljeno do podrobnosti. Tako Je sam Hitler vodil vrsto ropov. Ponoči Je prišel v praški grad Hradčani ter drugi dan odpotoval z okraski velike vrednosti. Hitlerjevi gospodarski strokovnjaki so pošiljali iz zasedenih pokrajin velike količine surovin, živil in umetnin. Predložil Je tudi izvlečke iz dnevnika Hansa Franka, nacističnega guvernerja na Poljskem. Ko Je dobil nalog, da izropa deželo, pri čemer Je moral iz same Varšave odpeljati živila za pol milijona ljudi, Je hladnokrvno Izjavil: «Ce bomo zmagali, tedaj bodo vsaj Poljaki, Ukrajinci in dru^l narodi iz bližnjih krajev v zadnjih vzdihljajih*. / Na razpravi so čitali tudi poročilo o sestanku Hermana Goringa z drugimi nacističnimi voditelji v avgustu 1942. Iz tega poročila, Je razvidno, da je Goring naredil načrt za namerno inflacijo in izstradanje zasedenih dežel. Goring Je zahteval od upraviteljev zasedenih dežel, naj povedo, kolikšne količine živil — od žita do kaviarja — morejo normalno dobaviti iz zasedenih dežel. Ko je dobil podatke, je ukazal, da morajo količine podvojiti ter grozil s kaznimi, ako bi ne dobavili vsega. Prisotni so bili upravitelji Alfred Rosenberg, Fritz Saukel, Arthur Seiss Inquart in Hans Frank. Goring Je ob tej priliki rekel: «Jaz sem v resnici sit; stalno poročamo o zmagi za zmago, ljudstvo pa nas zasmehuje. Kje Je plen teh zmag? «Rekel Je tudi, da je že sit tega, da predmeti, ki so Jih izdelali za naciste, izginjajo v stanovanjih belgijskih delavcev, čeprav «priznam, da velik del belgijskega prebivalstva dela v korist Nemčije*. Novinarska poročila pravijo, da «Je redko videti pred sodiščem človeka, ki bi se sam tako popolnoma obsojaj s svojimi besedami. Nobena listina ni tako rezko opisala Hitlerjeve tolpe v dneh njihove slave*. Goring Je določil tudi obširen načrt za izropanje Francije. Po tem načrtu bi morali pokupiti po vsej Franciji blago z okupacijskimi markami ter ga poslati na nemške trge. Priporočil Je tudi inflacijo, ki naj bi povzročila polom v Franciji: orda bomo samo tako Francijo eli v takšni meri, kot si želimo*. Takšna listina najboljše- dokazuje opravičenost višine škode, katero je sovjetska obtožnica ocenila na TRST, petek 22. februarja 1946 UREDNIŠTVO : Via S. PeiUoo 12 • Telefon št 93854 In 94443 OGLASI: Cena za milimeter višne (širina ena kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni in pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. I, SocietA per la Pubbllcltš in Italla, Trst, vla Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L 4). Rokopisov ne vračamo. 01LETMIE& HOJSTVfi Jurij IHington ustvaritelj Združenih držav TERORISTI V TIRANI Tirana, 22. februarja Albanska brzojavna agencija je javila, da je pred sodiščem 36 oseb, ki so pripadali teroristični organizaciji Albanla-Italla. Državni to illeo zahteva petnajst smrtnih obsodb. Med obtoženci so razni italijanski ln albanski duhovniki. Jurij Washlngton je bil glavni izmed ustanoviteljev Združenih držav ter prvi predsednik. Rojen je bil 22. februarja 1732, umrl pa je leta 1799. Ko so se ameriške ko lonije uprle angleški nadvladi, je IVashington postal poveljnik ameriške osvobodilne vojske. Po šestih letih bojev Js zmagal. Združene države ga slavijo kot svojega največjega sina. Nekaj lepih vrstic o Juriju Wa-shingtonu je napisal ameriški pisatelj Stephen Vincent Benčt v kratki zgodovini Združenih držav, ki Je pod naslovom «Amerlka» prevedena tudi v slovenščino. Iz Be-netovega opisa povzemamo naslednjo Washingtonovo podobo: V začetku revolucije je bil Jurij Washington bogat posestnik, ker so farmarji tedaj uspevali in se razvijali ter izboljševali svoja posestim. Služil je. ie kot vojak in nadzornik meje, toda bil je mirnega značaja in v glavnem Obnova francoske Indoklne Kitajsko-francoski sporazum Odgoditev mirovne pogodbe Napoved francosko angleške zveze LONDON, 22. februarja. — Francoski zunanji minister BidauZt je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da bodo mirovno konferenco, ki so jo določili za prvi maj v Parizu, verjetno odgodili zaradi počasnega napredovanja pogajanj za mirovno pogodbo z Italijo. Minister je tudi izjavil, da francoska vlada upa, da bo sklenila pogodbo in morda zavezništvo z Veliko Britanijo, kakor hitro bodo rešil; tekoča vprašanja. RAZSODBA V HELSINKIH Stockholm, 22. februarja Po večmesečni razpravi so obsodili kot krivce vojne vodilne finske politike: bivšega mini- strskega predsednika Risto Rgti-ia na lo let prisilnega dela; bivšega ministrskega predsednika Jukno Rangella na šest let zapora; Edioina Linkomlsa in bivšega finančnega ministra Valno A. Tannerja na pet in pol leta; Henrika Ramsaya, bivšega zuna- njega ministra na dve in pol leti; bivšega finančnega ministra Tgko Re.nikka in notranjega ministra Kukkesensija na dve leti. GRŠKI MINISTER Grški ministrski predsednik So-phoulis je sprejel odstop ministra za notranjo varnost Stamatija Mer-courisa ki je odstopil, da bi omogočil predsedniku izvesti ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev neobhodno potrebnega miru pri izvedbi svobodnih volitev v Grčiji. Pariz, 22. februarja Po poročilu Reuterjevega dopisnika je Francija podpisala s kitajsko vlado sporazum, na podlagi katerega bo kitajska vlada umaknila svoje čete iz severne Indokine, ki Jo imajo kitdjske čete zasedeno od konca vojne. Umik bodo izvedli postopoma, tako da bodo francoske čete prevzele deželo od kitajskih čet. Izvedelo se je, da so glavne 'točke kitajsko-francoskega sporazuma sledeče: 1) Francija se odpove vsem eksteritorialnlm pravicam na Kitajskem, pri čemer bo sledila britanskemu vzgledu; 2) Francija bo dala Kitajski prosto luko v pristanišču Halphongu; 3) Francija bo prodala Kitajski potek železnice v Junnanu; 4) znatno Izboljšanje pravnega položaja kitajskih državljanov v Indokini in 5) Kitajska ne bo zahtevala povrnitve stroškov za zasedbo severne Indoklne Ker se za sedaj razgovori s kitajskimi oblastmi že nadaljujejo, bo francoski kolonij alnl minister Marius Moutet podal o tej zadevi izjavo šele prihodnji teden. Običajno dobro poučeni krogi pravijo, da bo sporazum, ki je uspeh večmesečnih razgovorov, pomenil novo dobo odnošajev med francosko vlado in indokitajskim nacionalističnim gibanjem. Medtem ko so francoske čete pod poveljstvom generala Leclerca vzpostavljale red v Južnem delu Indokine, so kitajske čete držale zasedeno ozemlje severno od 17. vzporednika. Tam Je nacionalistično gibanje uspelo prevzeti dejansko oblast. / Francoska vlada namerava sicer vzpostaviti oblast po vsej Indokini, kar bo mogla v kratkem storiti na podlagi gornjega sporazuma, vendar pa želi priti do sporazuma tudi z nacionalističnimi vodji, ali pa vsaj s tistimi, ki so pripravljeni z njo sodelovati. Francoski generalni guverner za Indokino, admiral Thierrjr Dargen-lieu, je predložil francoski vladi načrte, ki Jamčijo Indokini ir.nogo večjo avtonomijo, kakor jo je imela pred vojno. Podrobnosti o teh predlogih še niso znane, menijo pa, da je njihovo stališče zelo uvidevno. Zato Je zelo verjetno, da bo vlada pooblastila Dargenlieua, naj prične zadevne razgovore, ko se vrne v Saigon. Kot poročajo, je francoska komunistična stranka napadla uradno politiko francoske vlade v Indokini, zdaj pa Je svoje stališče spremenila, ker bi morala Indokina, če bi pretrgala svoje vez' s Francijo, postati ozemlje, ki bi bilo podrejeno zaupni upravi Združenih narodov, namesto da bi postala neod. visna država. Četudi Je ta razlog zelo neresen, bo vendar komuni, stična stranka podprla francosko vlado, da bi mogel Dargenlteu po vrnitvi v Saigon nadaljevati s pogajanji. OBVEZNI NABOR V ANGLIJI London, 22. februarja Poročajo, da bodo nadaljevali vpoklici mladeničev v vojaško službo toliko časa, dokler ne bodo odločili vprašanja uvedbe obvezne vojaške službe tudi v mirni dobi. NEMŠKI UJETNIKI Jeruzalem, 22. februarja Britanske oblasti v Palestini se poslužujejo nemških vojnih ujetnikov pri gradnji vojaških naprav na področju Gaze. dober človek, H je ostajal pri starem. Rad je živel kot gospod, toda gospod, ki je navajen imeti dobre obleke, lepo vedenje, veselo družbo, rad je vrgel kvarte s prijatelji in veliko prehodil, kadar je šel na lov. Vodji je natančne spiske o pridelkih, ki jih je sadil ali sejal, o psih. ki jih je imel in o denarju, ki ga je s pridelki dobil — ali pa tudi ni dobil. Sedem let je služil brez plače kot poveljnik Celinske vojske. Bil je podpora in glasnik naroda v boju. Trpel je zaradi bolečin v zobeh, porazov in zavistnih sovražnikov sramotili so ga, obrekovali in brili norce iz njega. Preganjali so ga kot lisico' na lovu. S svojimi razcapanimi četami je delil mraz in glad. Vendar ni nikoli popustil. N:$o ga mogli kupiti in ne zastrašiti ali izčrpati — niso ga odvrnili od boja za svobodo.- Ako motrite Washingtona z e-nega gledišča, se vam. zdi točen, hladen, dostojanstven in skoraj nedostopen. Ni lil človek, ki bi mu bila všeč duh in znoj množio — ni bil človek, ki bi se z lahkoto družil z ljudmi, ki mu po družbenem položaju niso bili enaki. Bil je močan mož, močan na duhu in telesu, toda z' duhom, ki ni bil preveč iznajdljiv in se ni zanimal za modroslovna vprašanja. Bil je vročekrven, vendar se je običajno znal zadržati ter je le poredkoma zdivjal Ni znal govoriti velikih besedi, ki bi pridobivale množice. Vendar... Nikoli se ni zrušil pod katerim koli bremenom, ki so mu ga naložili. Lahko bi dobil vsako plačilo od države, ki jo je ustanovil — toda ko mu je voditelj zmešane klape pisal ter mu predložil, naj postane kralj novega naroda, ni ponudbe niti odbil, temveč z odločnimi in ostrimi besedami odgovoril: sAko imate le malo obzira do sebe, do potomstva ali spoštovanja do mene, preženite te misli iz svoje glave in nikoli kaj takega na govorite v svojem ali tujem imenu*. Washington je ljubil svoj dom. ki ga med revolucijo šest let ni videl. Navzlic temu. da je bil bogat človek in previden podjetnik, je sebe in svoje imetje brez obotavljanja zapisal stvari svobode; brez besede je gledal, kako se mu tali premoženje. Vse njegovo stremljenje je bilo v korist domovine in rojakov. Bil je človekoljuben in pogostoma obupan zaradi njihovega ravnanja, njihovega domoljubja in vsega, kar je bilo z njegovimi rojaki j zvezi — toda nikoli ni prenehal delovati zanje, do svoje smrti. Tako so mu, tudi kadar so ga zlorabljali — in to se je tudi zgodilo — njegovi rojaki vedno zaupali. Bil je velik in ustaljen človek — bil je značaj. Brez ozira na ceno je vedno storil to, kar je mislil, da je pravilno. Niso mu dajali prisrčnih pridevkov — ni bil take vrste človek. Toda ko so ga ljudje klicali »a eočeta domovine», to m bilo gostabesedičenje, temveč gola in preprosta resnica. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV Kdo je iznašel radar Delo češkega fizika 22. februarja 1946 Na vprašanje, kdo je Izumil radar, ni mogoča odgovoriti z enim samim Imenom. Radar ni izumil cn človek, prav tako kot ni mogel posameznik Iznajti avtomobila, letala, filma, mikroskopa ali atomske bombe. Kajti nove naprave so zaradi svoje kompliciranosti le del teh Iznajdb ln selo sestava raznih iznajdb in njihova Izpopolnitev daje končni izum. V našem primeru je najvažnejše j vprašanje, kdo je izumil dušo radarja, to Je naprave, ki omogoča, da najdejo Iskani cilj v mraku ali nad o-laki. Ta duša radarja je tako Imenovani magnttronskl generator ccntlmetricnlh eiektromagne-tičnih valov. Zanimivo je, da Je magnotronski gonerator iznašel Ceh, proftsor praske Karlove univerza in ravnatelj instituta fizike dr. Avgust ZAc:k, ki je svoj izum dal patentirati te 1924 In to tako na Češkoslovaškem kot tudi v tujini. Ta Izum je v svoji osnovi zelo enostaven, kot Jfe to pojav pri ve- anodo v homogenem magnstlčnem polju, paralelnem s katodo. Elektroni, ki izhajajo lz katode, so na ta način primorani, da vršijo med obema katodama periodične obrate Izredno visoke frikvence, ki v pripojenem oscllacijsksm sektorju izzivajo elektromagnetična valovanja. Pri prvih poskusih je profesorju Zščku uspelo, da izzov; valovanje v dolžini 20 cm, pozneje se mu je posrečilo, da Je to mejo znižal na 7 cm. Izum prof. Začka so v strokovni literaturi večkrat obravnavali ln Je tudi postal izhoditi*! j za intenzivno delo mnogih Izumiteljev, katerim Je končno uspelo, da prvotni generator spo-polnljo, v kolikor se tiče količine energije kakor tudi najkrajši meje dolžine valov. Letalcem, ki so v času vojne delali z radarjem, Je ime profesorja 7.r.Čka dobro znano. Profesor Zščrk Je v teh dneh proslavil 60 letnico rojstva. Pripomba: Radar Je kratica an- E KULTURA čini velikih iznajdb. Magnetronaki Iglešklh besed: radio detectlon and generator je valec-anoda, v katerem ' ranging, kar pomeni radijsko lska- osUču je katoda. Elektronka je « j nje in določitev. OeSkl književnik Vachek o svetovni vojni Čeprav Je od končane vojne preteklo šele pol leta, se opaža le sedaj, da • bo to največje prelivanje krvi in uničevanje civilizacije v zgodovini človeštva imelo velik odziv v književnosti vseh jezikov sveta. C.e časovni razmah vojaških dogodkov že ne daje prave slike in čistega pregleda, kljub temu z vso močjč privlačuje pisatelje, da se lotijo tega težavnega posla. Med r-rvlml plsateiji, ki so sklenili, da bodo ofilsall šestletno vojno v vsaj njeni strahoti in peklenski hitrosti m zvijanja vojnih dogodkov, je češki književnik Emil Vachek. Založniško podjetje Neubert v Pragi je izdalo prvo knjigo Vachkovega ciklusa pod naslovom »Nemška vojna*. Knjiga bo izšla v 7 zvezkih. Prva knjiga popisuje češkoslovaško traged!jo. Ostale bodo popisovale vse dogodke velike vojne do brezpogojne kapitulacije Nemčije. — Kakor zatrjuje Vachek, njegovo delo ni zamišljeno kot zbirka , dokumentov ali reportaž o sami vojni, temveč bo to reman o vojni, | k1 jo je Evropa preživela. TRST RAVNANJE POLICIJE pri pristaniškem dogodku pravilno Pismo podpolkovnika Smutsa Enotnim sindikatom Gledališče Fenlce Danes zvečer ob 20. uri varietejska predstava cGolden Arrovv* v priredbi 7a Welfare Entartaln-ments. GORICA Podpolkovnik J. O. Smuts, komisar tržaškega področja, je, ko se je prepričal o izjavah Enotnih sindikatov glede brutalnega ravnanja po- PREHRANA Udje e tatovi v tržaškem pristanišču, prišel do zaključka, da je svojo do.žnoet, ko je IZ KOROŠKE Domači Igralci v Šmihelu marljivo prirejajo igre. Nedavno so priredili dve igr!: »Nevesta iz Amerike* in »Begunka*, Koroški Slo-v enoi ao zelo navdušeni zaradi pre-® bujajočega ee kulturnega življenja. Na Koroškem sd v treh mesecih vložili okoli 1.000 tožb za ločitev zakona, «1:1 so se v nacistični dobi oklepali kot pri kakšni gledališki predstavi*, pravi »Koroška kronika*. V Vogrčeh oživljajo kulturno življenje. Nedavno so priredili slovensko Igro »Begunka*. Prt Sv. Tomažu Je umri Jurij Waldhauser, ki Je navzllo nemškemu imenu bil slovenski narodni delavec. 2* 1. 1910 je ustanovil Slovensko katoliško kulturno društvo. Dve leti prej je že ustanovil slovensko župnijsko blagajno. Pri Slovencih Je bil zelo priljubljen, posebno pri čebelarjih. Leta 1942 so ga naetstoi odpeljali z domačije, kakor vse zavedne slovenske kmetske lodblne. Spomin na očeta Kanadsko orožje za francoske rodoljube Dan na dan prihajajo v Javnost neštete skrivnosti končane vojne. Objavili so že množico tajnih naprav, ki so zaveznikom omogočile zmago, odkrili neštete junaške in nevarne podvige, ki so včasi bistveno pripomogli k nadaljevanju vojaških operacij ln odločilno vplivali na uspeh. Poznane so nam podrobnosti o akcijah komandosov, o spuščanjih s padali v sovražnikovo zaledje, o tajnih radijskih zvezah in dobavah. Nedavno Je eno izmed takšnih zanimivih podrobnosti objavil tudi kanadski minister za obnovo. Gre za tajnost, ki so Jo ves čas vojne skrbno prikrivali, kako so Kanadčani poslali francoskim «macquijev-cem» nemške revolverje znamke «Luga», ki so Jih kanadski vojaki po vojni prinesli domov iz Evrope. V začetku poletja 1942 Je zavezniška obveščevalna služba Izvedela, da francoskim rodoljubom primanjkuje primernega orožja za streli- vo kalibra 9 mm, ki bi ga lahko po tajnih zvezah dobivali od Nemcev. Po daljšem premišljevanju so se častniki obveščevalne službe spomnili, da bi bili primerno orožje re. volverji «Luga», ki so Jih Imeli kanadski veterani širom vse države. Ti revolverji so bili tembolj primerni zaradi tega, ker bi se vsak francoski rodoljub, ki bi ga ujeli, izgovoril, da Je revolver spomin na oče-ta, ki se Je udeležil prve svetovne vojne. Posebni pooblaščenci so se lotili zbiranja omenjenih revolverjev po vsej KAnadi. Nekateri lastniki so bili obveščeni, zakaj gre, ostalim manj zanesljivim pa so priporočili, da Je zadeva tajnost in življenjskega pomena, zaradi česar naj o stvari nikjer ne govore. Na ta način to zbrali v Kanadi okoli 3.000 revolverjev, ki so Jih nato z letali odvrgli francoskim rodoljubom, ki so Jih v veliki večini tudi dobili In nato s pridom uporabili. IZ SLOVENIJE Vsi lastniki koi divjačine, ki spačijo pod načrtno gospodarstvo, morajo le-te takoj prijaviti in .ponuditi v odkup Državnemu podjetju za promet s kožami. V Kočevju so pionirčki priredili množično zborovanje. Organizirali sc »e v tri skupine: deška osnovna Sola, dekliška cenovna šole. in nižja gimnazija. Predstavili so se s primernim programom ter so izvolili svojo funkcionarje. V Prosvetnem domu pa so odrasli priredili uspelo Prešernovo akademijo pod vodstvom sindikata prosvetnih delavcev. 1 kompromitirali v domovinski vojni. Tem so odvzeli vsako pravico do Javnega nastopa ter bodo kaznovali tudi tiste, ki bodo dopustili tekmovanje taksnih športnikov. Senat Okrožnega ljudskega sodi- šča v Škofji Loki je razpravljal proti narodni izdajalki Vidic Antoniji. Po poročilih ljubljanskih 11* stav se je obtoženka takoj po okupaciji prodala hitlerjevskim okupatorjem, nato stopila med partizane, odkoder je pobegnila ter pričela izdajati borce in aktiviste OF iz okolice Skočje Loke. Obtoženka se Je zagovarjala, da je sicer zakrivila vec aretacij, odločno pa J« tajila, da bi zakrivila kake umore: V imenu ljudstva so jo obsodili na smrt z ustrelitvijo, trajno Izgubo dri. pravic ln na plačilo sodnih Stroškov, Lažno prijavo proti sedmim prebivalcem Iz Kostar.Jevlce Je podal organom OZNE neki Slavko Kržišnik Jz Kostanjevice, ki je pred Irtom dni sodeloval med domobranci. Po amnestiji Je prijavil nekaj ljudi, češ da podtalno rovarijo proti državi. Ker so ugotovili, da je njegova ovadba neresnična, so ga obsodili na 11 let omejitve svobode s prls. delom in na izgubo 10 let drž. pravic. Okrožno sodišče v Ljubljani je, kakor se glasi obtožnica, zaradi političnega oz. gospodarskega sodelovanja z okupatorjem, pobudml-stva ter organiziranja terorističnih organizacij, smrtnih obsodb, zapiranja, mučenja ter idejnega organiziranja vojaških formacij razpravljalo proti naslednjim obtožencem: Kovač Karel iz Starega trga, dr. Kalan Ernest, ing. Bogdan Ferlinc, dr. Pučnik Jože, Le-derfras Rajko, Bežek Etbln, Pirc Stane, Borštnik Pavle, ing. Kham Lado, Benlč Karel, Deleja Zdravko, Frolih Oton, Zorc Rudolf, Borštnik Božo, Kosec Filip val lz Ljubljane, Ing. Ruetja Josip, !* Gorice, Cek Gktavij iz Trsta; zaradi gospodarskega Sodelovanja z okupatorjem: Kavka Karel; Karpni-kar Alojz, Kregar Josip, Majerič Alojz, Martinc Franc, Mihor Robert, Nemec Franc, Ravnikar France, Zakotnik Ivan, vsi iz Ljubljane; zaradi kaznivih dejanj zoper narodno oblast, javni promet in ovajanje: Dimnik Adolf, Potokar Emilija, Antončič Leopold, Dovč Anton, Vabiš Jelko vsi iz Ljubljane; Bačnlk Lovro iz Pirnič. GOSPODARSTVO »Ljudska pravica* javlja, da bodo znani teniški mojstri Punčec, Palada in Mitič odšli na gostovanje v Sovjetsko zvezo, kjer ss bodo pomerili z najboljšimi sovjetskimi teniškimi mojstri kot n. pr. Nikolajem Ozerovom, Bellc-Gajmanom, Korbutom in Novikovim. Sovjetske igralce Je izveiral francoski mojster Cochet, ki je dejal, da so sovjetski Igrata! zelo močni in tehnično Izvrstno podkovani. Novinarji lz Slovenije so nedavno Imeli v Ljubljani Ul. redni občni zl:or, ki sesega udeležili zastopniki Primorske In Koroške ter ostalih federalnih edlnlc. Pozdrave protifašističnih novinarjev Trsta Je prinesel in izrekel novinar JakBetieh Iz Trsta. Poročilo o delovanju društva je po-dal novinar Potrč. G'avni urednik »Slov. poročevalca* Lev Modic je prikazal naloge novinarskega društva. Po poročilu Cvetka Zagorskega ln Brozoviča, ki je orisal delo nadzornega odbora, so izvolili nov odbor s predsednikom Levom Modicem. V »Slov. poročevalcu* beremo, da so po enem mesecu delitve agrarne zemlje v Sloveniji »pravili o-gromno delo. V Sloveniji so osnovali 4 okrožja z okrožnimi komisijami v Ljubljani, Mariboru, Celju In novem Mestu. V vseh okrožjih znaša skupna površina zemljiškega sklada 209.217 ha zemlje. Agrar-nlh interesentov je v vsej Sloveniji približno 45.000. V Mariborskem okrožju so razdelili približno 3000 ha zemlje mod 500 do 600 interesentov; v celjskem okrožju 1500 ha med 900 interesentov; v ljubjan-skeom 1200 ha med 700 interesentov in v novomeškem 400 ha mod 400 Interesentov. Vae živinorejce pozivajo, naj poredijo v odkup vso živino, ki je ne morejo prekrmltl. To živino bedo ponudili v odkup tletim krajem, v katerih močno primanjkuje goveje živine in ki jo bodo odplačevali v več letnih obrokih. Flzkuituma zveza Slovenije se pritožuje, da ss nekatera društva nl»6 zmenila za zvez'n poziv, ki govori o uvedbi disciplinskega postopka proti tistim športnikom, ki so se Umrli sc: Janezek Zoren, Tončka Stamcar, Evgen Glavan, Edvard M lili er, žel. upokojenec, in Matja-žflk Čarman, vsi Iz Ljubljane; Marinko Bertoncelj iz Kranja, Lucija Ralner-Mencinger, učiteljica lz Zapuž, Alojzij Pavlin lz Podibre-zij, Terezija Bolka iz St oži c, Gorazd Zorko iz Brežic, Franc Draksler, upokojenec lz Maribora. Franc Konavec Iz Starega Sela pri Kobaridu, Vera Dovjak, uradnica Iz Litije, Valentin Mlkuč, Častni kano-rlk ln župnik v sv. Juriju ob Južni Železnici, Majda Hodnik iz Logatca in Marko Vučko iz Celja." Gujltev sviloprejk je ona Izmed zelo večnih panog bolgarskega go--spodarstva, ki je zelo velikega pomena za njeno zunanjo trgovino. V zamenjavo za svkoprejka lahko dobi Bolgarija blago, ki ga potrebuje ln ki ga v državi ne pridobivajo. Ker je v Bolgariji veliko pomanjkanje tekstilnih Izdelkov, uporabljajo gojitelji sviloprejk doma pri-delano svilo tudi za lastno uporabo. To svilo izdelujejo na zelo primitiven način, s č-sner pa povzročajo narodnemu gospodarstvu veliko škodo. Da bi to preprečil. Je izdal ministrski svet odredbo, da je treba predelati 200 tisoč kg. bombaža, ki ga bodo razdelili med gojitelje sviloprejk, in sicer v sorazmerju s številom kilogramov oddanih sviloprcjkinih bub. V Ankari so podpisali turčko-ame-rlškl sporazum o dobavi letalskih proizvodov Turčiji. Sporazumeli so se tudi o vzpostavitvi nove letalske proge, ki bo šla iz Združenih držav preko Srednje Evrope v Tur-č.jo, od tam pa v Indijo. Letala bodo pristajala v Carigradu ln Ankari. Novi spors.zum Je začetek uresničevanja takozvane »pete svo-boščlne*, t. j. svobode prometa. V Severni Italiji j« trenotno vskladižčsnlh okoli 75 do 100 tisoč ton tekstilnega blaga, kar zadostuje v rednih razmerah za kritje enoletno potrošnje v Italiji, Ker prebivalstvu zelo primanjkuje tekstilij, gredo vse zaloge kljub vleo-' kim cenam v denar. Ker bodo omenjene velike zaloge v kratkem prišle na trg, poleg tega pa pričakujejo £e noviji pošiljk, »e bodo cene tekstilij v kratkem najbrže zelo znižale. fclcija, kot Je razvidno iz dokazov, vršila skušala rešiti tički položaj. Zastopstvo Enotnih sindikatov se je pritožilo, da so bile nedolžne osebe žrtve brutalnih metod policije. Podpolkovnik Smuts je Izje* vil, da so priče, k! sp jih predlagali ES, izjavile, da so v omenjeni noči nekateri pristaniški delavci kradli in da je tiden izmed aretirancev skušal udariti policiste preden so mu t: sploh kaj storili. Podpolkovnik Smuts je poslal včeraj Enotnim sindikatom sledeče pismo; «25. januarja Je prišlo med stavko pristaniških delavcev Vače odposlanstvo k meni ter protestiralo zaradi obnašanja policije v pristanišču v prejšnji noči. Odposlanstvo je izjavilo, da je policija zlorabila svojo oblast pri aretaciji ter nasilno ravnala z raznimi pristaniškimi dealvoi. Obljubi sem Vam, da bom v tem pogledu izvrš‘1 preiskovo ter da Vam bom sporedi če je policija kriva. Upravnik policije Jš pojasnil to vprašanje ter je zbral izjave vseh prič katerih Imena sem prejel od vas. Po preiskavi je prišel do zaključka da ni policija prav nič kriva Jn da se je po njegovem mnenju pri dogodku obnašala korektno. Prečrtal sem izjave policije in izjav* prič, ki ste jih vj predložili in »a popolnome strinjam z mnenjem, ki ga je izrazil upravnik policije. «Iz pričevanja ni razvidno, da bi bila policija izrabljala svojo oblast, amoak je napravila samo svojo doižnost, ko ja skušala rešiti težki položaj... Hotel bi poudariti dejstvo, da so ve če lastne priče priznale, da so omenjeni pristaniški delavci kradli iz tovora, ki jim j» bil izročen ta da je skušal eden zmed aretirancev udariti polidote preden so mu tl sploh kaj storili*. po- od- Radijske oddaje v čast Washingtom Danes bo tržaška radijska staja z dvema posebnima clu-ama proslavila obletnico rojstva velika rodoljuba Jurija Wa*h.Vig;ona, vojaka ln državnika Združenih držav v 18 stoletju. Bil je prvi predsednik Združenih držav leta 1789. Od 21.30 do 22. ure bo poseben prenos programa ameriške vojaške glasbe. Od 23.30 do 24. ure pa fco radijska postaja prenašala lz hotela 88. divizij« «A'bergo della Clt-tA* plesno glasbo, ki jo bo igral orkester «Hlt Faraders*. Pooblastilo possbnemu komisarju Posebne nakazn.ee za mleko za osebe nad 65 let. Občina opozarja interesente, deljevaiije Podpolkovnik J, C. Smuts, o-kroža; komisar, je z okrožnim ukazom st, 41 dal pooblastilo posebnemu komisarju, ki je bil imenovam z okrožnim ukazom čt. 3, da poskrbi za volitve ta da se znova 1 vodo, dokler nlBO prišli na pomoč da ae je končalo raz-poeebnih nakaznic na dom. Tisti, ki lz kakršnih koli vzrokov nakaznic niso (prejeli, naj se zglasijo na prehranjevalnem uradu v ulici Malcanton 3, kjer naj predložijo novo Živilsko nakaznico za marec-junij. Zločinec Kolarič aretiran Včeraj s0 brzojavili civilni policiji Julijske krajine, da so v Padovi aretirali znanega zločinca — istrskega gangsterja — Ivana Kolariča, ki je že 19 let presedeva! kazen v kaznilnici v Voltori; 2. julija 1944 m*u je uspelo ob osvoboditvi tega mesta pobegniti. Po 19 mesecih svobode s0 ga zdaj spet aretirali in bo moral *p*t v zapor, Razburili? dogodek Včeraj popoldne proti pol tretji url so doživeli sprehajalci ob morju v bllžnl akvarija razburljiv dogodek. Na obrežju se Je Igral neki dveletni otrok; nenadoma mu je spodrsnilo in je padel v morje. Njegova spremljevalka se Je takoj pognala za otrokom v morj1* ga k sreči prijela in držala nad Odstranitev napisov Mestno županstvo v Gorici ponovno naznanja, po naročilu Zavezniške vojaške uprave, da morajo vsi oskrbniki In lastniki stavb ta zidov, ki so obrnjeni proti javnim ulicam In trgom, poskrbeti, da se takoj izbrišejo vsi napisi, ki kvarijo estetiko mesta. Zavezniška vojaška uprava je dala organom policije stroga navodila, naj poostrijo, podnevi In ponoči, pažnjo proti vsem, ki bi šo nadalje in v katerem koli smislu skušali mazati po zidovih. Za kršilce so določene stroge kazni. Smrt bivšega župana v Šempetru pri Gorici Povrnitev prevička za steklo ustanovi čedna vodstvena uprava s čolnom ta rešili oba Iz mrzle Zavezniška vojaška uprava je določila stalno ceno za steklo, ln »cer 370 lir za kv. m. navadnega stekla ln 590 lir za močnejše steklo. Ker je radi pomote tvrdka Anton Koren nasl. v Gorici prodajala do pred nekaj dnevi navadno steklo pr, 450 lir in tudi po 500 lir porivajo vse tiste, kt so kupili steklo na nakaznice — izdane od Trgovske zbornice — po višji ceni kakor omenjeno, da zahtevajo od tvrdke Koren povrnitev zneska, ki so ga preveč plačali. Prejšnji teden so spremili k zadnjemu počitku znanega bivšega si mpeterskega župana Franca Černiča. roltojnl je bil velik narodnjak; že kot mladenič Je pomngai ustanoviti Hranilnico In posojilnico, ki jo je tudi dolga leta vestno vodil. V Šempetru pri Gorci je bil 22 let Supan. Zaradi svojega prepričanja jo moral v fašistični dobi n-nogo pretrpeti. Zaradi nedovoljenega sestanka ZANIMIVOSTI Skrivnostno je izginilo na poti med Leccstrom in vasico Malbour-ne v Yorkshtr&u letalo angleškega vojnega letalstva. V letalu, je bilo pet častnikov. Proga je dolgu 430 km. Vreme je bilo lepo. Prostor je gosto naseljen. Letalo Mejo. židovskega občestva. I vode. ZNIŽANJE KAZNI SLABOUMNI OVADUHINJI SS Na podlagi razprave, ki Je bila JO. avgusta 1945 pred porotnim sodiščem, so spoznali Luiso Amman za krivo, da jo- ogajala SS oddcl- Ammanovl kazen znižalo na 10 let zapora. Sodišče je zaradi potrebnega zaslišanja prič preložilo razpravo kom žene Vdovskega pokolenja, ki | proti Giuseppe Rovelliju, ki bi most, jih potem aretirali ln transpor. i rala biti včeraj. tirali v Nemčijo, kjer so pomrle. Ammanovo so zaradi tega obsodili na 15 let zapora z vsemi zakonitimi posledicami. Sedemnajstega januarja je kasacijsko »cdčče preučevalo njen priziv; delno Ranil je ženo ln ubil Ijnblmca Včeraj zjutraj ss je pred porotnim sodiščem začela razprava ■o i proti Karlu Culiinu, obtoženemu, da kazen znižali, ta eioer zaradi nje- 1 Jo 9. junija 1945 v Trstu premlšlje- Včeraj popoldne se je moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem, kt mu je predsedoval stotnik Robertson, delavec Fulvio Bergamas, stanujoč v Medeji št. 97, zaradi tega ker je 12. februarja t. 1. imel v Ljudskem domu v Kr.-minu sestanek brez odobritve Zavezniške vojačke uprave. Sodišče Je Bor gamaša obsodilo na 10 dni zapora pogojno in 1000 lir globe. Zaradi istega prestopka je stal pred sodiščem Gullero Simonettl Iz Romansa, stanujoč v ulici Garibaldi 30, obtožen, da Je imel 8. februarja v Ljudskem domu v Ro-mansu nedovoljeni setsanck, ki ga je prekinila policija. Tudi ta je bil obsojen na deset dni zapora pogojno ta 1000 lir globe. Na cesti ga Je zadela kap V sredo okrog 20. ure so v ulici BarzeUlni ljudjo opazili na hodniku ležečega neznanca. Domnevali so, da je pijanec, ki preganja mačka. Dvema mladeničema sc Je zasmilil in sta mu hotela pomagati. Ko sta se mu pa približala, sta videla, da ne kaže več znakov življenja Zanesla ste ga v bližnjo gostilno, kjer so v njem* spoznali 42 letnega Vincema Martorana. Kmalu so prisil na kraj dogodka policijski agenti m zdravnik dr. Umibartoi vsaka pomoč pa je bila prepozna, ker Je Martorana zadela kap. Ponesrečen nauad V sredo zvečer okrog 23. ur***8" hotela dva neznanca oropat! gostik nlžarja Glovamibattleto Gulilo*' lastnika gostilne »Al p3ssaggi° * llvello* na Tržaški cesti 104. Gulilo je zvečer zaprl gostilno in še odpravil proti stanovanju, ki leži v prvem nadstropju iste hiše. S aeboj' Je v torbici nosil ves dnevni izkupiček - nekaj tisoč lir. Ko Je stopal preko dvorišča, s katerega vodijo stopnice v stanovanje, sta s* pred njim pojavili dve osebi z naperjenima revolverjema v rokah in zahtevali denar. Gulita pa se n1 dal prestrašiti. Vrgel je torbico 6 denarjem daleč od' sobe ln začel klicati na pomoč. Tedaj sta »o roparja vrgla nanj in ga pričel* biti z držajema pištol. Vse to j6 kmalu opazila Gullinova žena V začela kričati. Neznanca sta zb* žala, ne da bi pugtlla za seboj sleč-Zadevo preiskuje policija. / . nega duševnega stanja. Zadeva Jo 1 no z nožem umoril Natala Zooha. prišla včrraj ponovno pred Izredno Zadal mu Jo več ran, eno Izmed porotno sodišče, Predsednik je prebral obsežno poročilo prof. Constantinidesa o psihični preiskavi Ammanove. Končno *o spoznali Ammanovo za duševno bolno ln nevarno okolici. Javni tožilec je zaradi obtoženkl-ne bolezni predlagal, naj bi JI znižali kazen na 10 let Ječe. Odvetnik Kezich je zahteval naj zaradi popolne slaboumnost'! obtoženke, ki se je že trikrat zdravila, sprejmejo njegovo stališče. Pojasnil je, da bi morali obt-.ženko zaradi V ZenSvo je pred dnevi prispelo njenega stanja na podlag! zakont- Zaradi nevihte »e jo ponesrečilo angleško letalo prt krajši L« Mans. Osem met posadke so našli mrtvih. Letalo je bilo na poti Is severne Afrike v Anglijo. IZ PULJA 1 letalo prekocelinske proge Yorh R'.m-Kairo-Indija. Letalo imelo 89 potnikov in JO moi posadke. Noro je ka «Zanardelli» izpustiti na svobodo. Predlagal je tudi, naj bi dali Ammanovo za 5 let v norišnico. Na podlagi priziva je sodišče Izboljšanje televizije teh v srce. Obtožen je tudi, da jo v istih okoliščinah zadal z nožem ca n o svoji ženi Egldijl Baldas, za-eadi česar se je morala trideset dni zdraviti. Dogodek se Je odigral v ulici Istria, kjer j* Cullin naletel na oba ljubimca, ko sta sedela na nekem vozičku. Najprej je napadel j ženo, potem pa Zochn, ki j« bil na mestu mrtev. Obtožcnoc Je Izjavil, da je slučajno srečal oba ljubimca, da ga je Zoch napadel ta da ga je ranil z nožem v samoobrambi. Po zasl'-čanju obttžitaih in razbremenilnih prič je predsednik preložil razpravo na soboto, ko bo govoril državni pravdnlk in zagovorniki. Na zahtevo odvotnlka Zennara, ki je branil obtoženca, bodo v soboto zaslišali pričo Alojzija Ivančiča, bivšega ljudskega komisarja, PREDBELEZBA DODATNIH KRUŠNIH KART ZA DELAVCE IN BOLNIKE Opozarjamo, da je treba v predpisanem roku predbšležiti dodatne krušno karte za delavce in bolnike. Ker na teh kartah ni odrezka zn predbeležbo, bodo peki morali odrezati rob levega zgornjega kota, kjer Je napisano »puljska pokrajl- HAznEUEVANJK ZlVIUSICm NAKAZNIC Umor 83 letnega starca V mrtvaško kajpelo splošne bolnišnice so prepeljali truplo 83-let-tvega starca Josipa Kobala, stanujočega v Sesljanu. Starca je iz neznanih razlogov ustrelil predvčerajšnjim zvečer na stanovanju neki neznanec. JUL. KRAJINA V Britaniji so na televizijskem področju zelo napredovali-Britanska firma Pye Ltd. je izdelala novo televizijsko aparaturo, ki bistveno poenostavlja oddajanja ter sprejemanje slik in zvoka. Doslej sta bili za dober televizijski prenos potrebni dve oddajni in dve sprejemni aparaturi. Nova iznajdba oddaja sliko in zvok z enim aparatom na eni valovni dollini. Enako je tudi sprejemanje. Na sliki vidimo prenos slike in zvoka. POJASNILO Trst, 22. februarja G. župnik Zavadlav iz Gorenjega polja ob Soči nam je pcslaj z ozirom na vest z dne 13. t. m., s katero smo jporočali, da Je »umaknil prijavo proti »Primorskemu dnevniku*, pismo, v katerem pravi, da je omenjeni Hat s »Pojasnilom* dne 8, t m. popravil krivico, ki mu jo Je naredil, nakar je g. župnik ustavil tožbo. Ta razjasnitev je potrebna, da ne bi bUo napačnega tolmačenja ravnanja g. župnika Zavadlava. Vsi družinski glavarji, ki imajo pravico dvigniti živilske nakaznice, ki jim pripadajo, naj se javijo pri prchrahjavalnem uradu v ulici Carrara št. 1 (uradne ure od 8.15 do 13) v naslodnjlh dneh: 22, februarja: D.A,N.V. od 1 do 210; 23 februarja: do D.A.N.V. 240; 24 februarja ta naslednji dnevi so za vse ostalo številke D.A.N.V. Opozeriajo, da D.A.N.V. predstavlja č.evilko ulice vsakega prejemnika ln da Je omenjena številka na prejšnji živilski nakaznici, ki jo Imajo Interesenti. Živilske nakaznice bodo razdeljene v slede« čih krajih: Scattarl, Vlntian, Vln-curali, Čase Romane, Monte Rosso, Valdlbcoco in Stlgnano. Prejemniki, ki bivajo v ostalih krajih znotraj demarkacijske črte, morajo dvigniti živilske nakaznice osebno pri prehranjevalnem uradu. ANKETA PULJSKEGA RADIA Kakor so številni odgovori, ki so prišli na vodstvo puljskega radia, jih se vedno ni dovolj) da bi mogli ustvariti jasno idejo o okusu in željah poslušalcev te postaje. Zaradi tega so podaljšali rok za vložitev odgovorov na vprašanja do 5, marca ln P0zivamo ponovno vse, da izrazijo svoje mnenje. Pcnav-1 ljamo besedilo petih vprašanj: 1) I Kaj vam ugaja' pri naSih progra- J jalo, da bi dodali k našemu Pc0' gramu? 5) Kaj bi želeli izključiti ** naših programov? Odgovore je treba poslati e* vodstvo radia Pulj, »referendum*' ulica Bcnedetto Marcello št. Pulj. NAKAZILO BOMBAŽA 'Pred časom je prispela iz Amer*' ke v Italijo pošiljka surovega bombaža. Del tega — 800 bal —• 80 pčotali v OOrtao ra. prebival«®? Julijske krajine. Ta tembaž »o obdelali in P1^0 količino so v Gorici prodali na . belo. Tudi Pulj Je dobil zadostno količino. Ta dobava vsebuje lo, platro, blago za delovne °hle' ke itd. To blago bo prHpelo v teku 15 dni. Cene bodo zmerne. Upaj°> ( da bodo dobili so drugo nakes'10 surovega bombaža. RADIO Sobota, 23. februarja T Staaba za dobro jutro; 7.15 it3'; y 7'5® Pestra jutranja glasb3; 11.30 prenos iz Vidma; 12 orkestet pod vodstvom dirigenta Zemc; 12-o® predavanje v slovenščini; 12.45 slov' Vfc3ti; 13 ital. vesti; 13.15 športi)? Pero čila; 13,30 koncertno melodij®.' 14 artistično obzorje; 14.15 progi®3 vesti ln plošče; 17 oddaja mlačm umetnikov; 17.30 plesna glasb*! ' 18 komorna glasba; 18.30 Eriot®1 sindikati; 19 proslava obl. Rd. **' 19.30 oddaja za konec tedna (slovri 20 slov. vesti; 20.15 Ital. vesti; opera; 23 Ital. vesti; 23.15 & V03ti; 23.25 nočno zabavišče. Glavni urednik; PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. T mih? 2) Kaj vam ne ugaja pri naših programih? 3) Kaj bi svetovali gledo vrstnega reda pri različnih oddajah? 4) Kaj bi vam uga- PL08CK - HARMONIKE Ulica Genova št. 21 - Tel. 35-48 E. VVALLACE POTEPUH Pustolovska zgodba Govoril je z zanosom in občudovanjem o metalcu nožev. Otilljl se je zdelo, kakor da bi sedela v gle-dal.čču v pričakovanju napete varietejske točke. «Vi niste pravi potepuh, kajneda?*, ga Je vpražala. »Kako da ne! Fcavi, pravcati potepuh sem, toda država New T6rk ni pravi kraj zame. Ni prav nič tenkega hoditi skozi razstavo slik. Prehoditi puščavo Gobi alt pa kraje onstran Urzre, temu pravimo pešačenje!* Otiliji se je dozdevalo, da Je pu-Jžava Gobi na Kitajskem, ni pa vedela kje bi mogla biti Urzra. »V Mongoliji j« ta čudni kraj. Poln Je budističnih duhovnikov ta psov, ki Človeka poderejo ta ne puste na njem drugega kakor uro!* \ »Torej pohajkujete za zabavo, So to nekak&ne počitnice za vas? Torej ne pohajkujete zaradi tega, ker nimate denarja... ker no morete najti' dela?* »V žepu imam 50 centov, TVenot-to pohajkujem, da sl rešim glavo.* »Cernu?* Zmajal je z glavo: »Boljče je, da vam tega ne povem. Ce bi vam pd-vedal, bi dejali kakor Jaz: «Saj Je nemogoče!* »Kaj vendar?* Pito je vstal, pospravil skodelice ta zamažtl termo*. »Srednjeveške zgodbe, kakrčne slišite v dolini reke Rhftne ali Rena. Francoska ta anglečka zgodovina sta jih polni. Ali ste že kaj čull o ruski carici Katarini Veliki? To Je bila žena! In kaj najdem v vaš! deželi: nore ln nemogoče stvari, ki na morejo biti resnične. Tudi vi »padata med ta nemogoče stvari. O Bog!* Večkrat Je zmejal z glavo in dejal: «Zslo pijan sem moral biti!* »Ali se zavedate, kako nesramni ste?* »Ali res?* Pitov grdi obraz se Je podaljšal. »Morda imate prav, toda vem, da sem z vami lahko nesramen», Razumela j«, kaj je s tem hotel povedati ln Je fcila zadovoljna. Izbrala sta si zelo slabo pot. Kilometre ln kilometre daleč sta hodila navzdol po naporni strmini, kjer se Je človek le s 1 težavo držal na nogah. OtMlja je bila zelo izmučena, četudi ni bila natovorjena kakor Pito, ki je nosil vso hrano, odejo in Že druge drobnarije. Med potjo sta le malo govorila. Pito je priznal, da pokrajine prav nič ne pozna, tudi za dekle je bila država New York nekaj popolnoma novega; drugače bi ,bilo v Virginiji ali v Ohlju. Tukaj ni vedela niti Imen različnih mest In njih lege. Poznala je Ogdenbourg, ker »e je tam ustavila, ko je delala Izlete po reki Sv. Lovrenca. Dokaj dobro Je poznala tudi Littlebourg in okolico, toda zdaj sta bila že precej oddaljena; gotovo sta prehodila 60 kilometrov. Kaj, za vraga, je Imela Katarina Velika skupnega • potepuhom, ki Je pešačil a 50 centi v žepu? To je bUa tajna, ki je dražila njeno radovednost. NI mogla odtrgati oči od Pitovih zakrpanih hlač. Pred časom Je Imela posebno zabavo s študijem čkotskih noš. »Campbell!* Je amagoelavno zaklicala. Pito se J« presenečen obrnil. »Krpa na varih hlačah Je lz blaga noše rodu Campbell.* »Ali res?* obrnil se je, da bi jo lahko videl. »Nisem poseben prijatelj Campbellcv. Čestitam, imate prav! Škotske gorske čete Iz Ar-gylla ta Southerlanda imajo krila s takšnim vzorcem. Reči moram, da so to dobre čete*. Privzdignil je jopič, da bi boljše videl krpo ta pri tem je odkril cev samokresa. Otlllja je 'ze prej nrislila, da J« oborožen, toda v tem trenotku je bila presenečena. »Ali ni nevarno hoditi v New York s samokresom?* je vprašala. »Zlasti za ljudi vašega kova*. »Mnogo bolj nevarno bi bilo hoditi brez, posebno še sedaj*. Hodil je nekaj korakov pred njo in nekoliko cbrnil glavo, ko Ji Je dejal nenadoma; «MisIlm, da ne boste Imeli nobenih težav z ločitvijo?*' «Saj ne želim ločitve... vsaj do zdaj ne*, je odgovbrlla mirno. Pito je vzdihnil. «Nlste ravno kavalirski*, je dejala Otilija. «Res Je, oprostite ml. Kakšen Je najboljši lek zoper pik strupene kače?* «Vag boli?* Je zaskrbljeno vprašala. »Nekoliko, toda ni nič hudega. Nekoliko me srbi koža. Pozori* Ustavil se je. Iz daljave je bilo slišati udarce drvarjeve sekire. Hodila sta po vlažni globeli iti med gostim b’čevjem. kjer bi v sili lahko našla zavetišče. Vendar je Pito b!l zaskrbljen, ko je na strmem vrhu hriba, ki j» zapiral dolino, opazil kolibo. NI bilo opaziti v bližini živega bitja; niti psa ni bilo. »Pojdiva na drugi konec*, je svetoval. »Bojim se, do se za tem skrivajo drvarji posebne vrste*. S težavo se Je premaknil. Pol ure pozneje se Jo povzpel z velikim naporom na skalo. Pred očmi se mu je odprl prelep razgled na gozd smrek, borovcev in bičevja ,0 kakršnih govore pravljice. Ko je p«zlj'vo premotril okolico, Je dal dekletu znamenje, naj mu sledi. Hodila sta v hladni sonci dreV*®' okoli njiju so ptički pobirali hra®° po tleh in fazanova samica Je lek®' la mirnejšega prostora. Tudi cev Je bilo polno in Pltu se zdelo, da je videl Jazbeca. Čudovit® domačo so bile vso živali. Odkrila sta zaklonišče v nev podzemski votlini, ki Je bilo ot vseh strani dobro skrito. Obdaja'1 ga je nizko grmovje ln debela dr* vesa. Pito je razgrnil ogrinjalo In Pfl' pravil sedež za Otilljo. »Ne ani*'* Prižgati ognja, saj ga k sreči 3 treba. Sedite na pregrinjalo, kcr so tla vlažna. Se pred nočjo se W va napofla daljo*. »Kam bova sla?* «V Prescott. Ne v mesto šari®’ nekaj kilometrov naprej ob r®"' Ste lačni?* V termosu je bilo še nek® mlačne kavo. «Kako boste našli pravo pot?* ^ Iskal j^ po žepu, kjer je n0*. samokroe in privlekel lz majhen kompas. Ker jo skrival*61' •bilo skoraj nevidno, je odsekal v®' ln jo zapičil v tla. »Ali vas ne bo strah, ce v*s kaj časa pustim samo? Hotel b* nekoliko ogledati okolico*. (Nadaljevanje prihodnji^ m sc pi Oz kt tr. m za za an Pr