Ptvi slovenski dnevnik v Zjedinjenlh državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. s Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki s. t&fint Slovene Dafly In the United States. Issued every dajr except Sundays and Hobday*. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at Few York, N. Y., under the Act of Congress of Marob 3,1879. STEV. 189. NEW YORK, V PETEK, 12. AVGUSTA 1904. LETNIK XL Štrajk mesarjev. Ponarejene listine. —•— —♦— ZA PRVI ČAS SO ZALOGE MESA VELIKA TRGOVINA Z DRŽAV DOVOLJ VELIKE. NEWYOR- LJ AN SEJMI LISTINAMI V ŠKI VSLUŽBENCI CHICA- NEWYORSKEJ DRŽAVI IN ŠKIH MESARJEV j NEW JERSEYU. ŠTRAJKAJO. —o— \ Pred vsem skuša državni volilni su- Tudi vozniki počivajo. V klavnicah in perintendent preprečiti na-refrigatorjih poslujejo z neunijci. j daljno kupčijo. GOMPERS POSREDOVALEC? Strajkn klavcev in rezalcev mesa v New Yorku, pridružili so se sedaj tudi vsi letali vslužrbenci tvrdk St-liuarzschild & Sulzberger ter United Dressed Reef Co. štrajkarjem. Ko so vozniki prišli domov z svojimi vozmi. so tudi oni pričeli s Štraj-kom. Tajnik organizacije mesarskih uslužbencev je izjavil, da štrajkarji ne bodo branili neučenim delavcem i>kati dela pri mesarjih, kajti te vrste delavci itak malo koristijo. United Dressed Reef Co. ne pusti več klati tvrdki Meier, Meyer & Son v svojej klavnici. Toda slednja tvrdka bode dobila drngod svoje mesto za klanje. Neodvisna tvrdka Joseph Stem & Co., ktera pokolje isto toliko kakor United Dressed Beef Co., sedaj dobro |H»sluje. Sfi.i jkarji so v juniju zaslužili pov-prečno ]m> $16 na teden in ne po $6. kakor sedaj oni trdijo. Na pomanjkanji1 mesa še ni misliti. V ostalem pa pride iz zapada dovolj mesa, tako, da ga se preostaja za izvoz v Evropo. V New Yorka se je oglasilo za delo toliko neunijskih delavcev, da štraj-karje lahko dvakrat nadomestijo. Chicago, 111., 11. avgusta. Štrajku-joči v službene i tukajšnjih mesarjev naprosili so sedaj predsednika organizacije American Federation of Labor, Samuel Gompersa, da izposluje zopet prieetek dela. Gompers pride semkaj v nedeljo dopoludne. Štrajkarji še vedno zatrjujejo, da so edino le mesarji provzročili štrajk. Sedaj bodo z pomočjo Gompersa skušali zopet iz-poslov&ti obravnave v svrho poravnanja strajka. Italijani med seboj. VKRADLI IN ODPELJALI SO SINA BOGATEGA STAVBENIKA MANNINO V BROOK-LYN-U, N. Y. Angelo Pucozzo je priznal, da je dečka odpeljal in trdi, da so mu ga drugi odvzeli. GROZILNA PISMA -o- PRVI VSPEHI. -o- Mr. George W. Morgan, državni volilni superintendent newyorske države j naznaja, da se je v minolem letu pro-| dalo najmanj za $600,000 ponarejenih j državnih listin. Zvezine oblasti ce-I uijo, da so ponarejalei izdali naj-j manj 100,000 taeili listin ljudem, ka-j teri niso bili opravičeni postati ame-! t iski državljani. Najmanj 33,000 ta-! i?ill li>tin se je spečalo v mestu New j York. Prvej ponarejeni listini prišel je na sled komisar Williams na Ellis [slandu. Cest ok rat se dogaja, da pokažejo naseljenci, ko pridejo v Ameriko s roje državljanske listine in izjavijo, da so se vrnili iz obiska v | Harej domovini. Potom preiskave so j dognali, da je večina tacih državljan-i -ikih ponarejena. Ponarejalei so pri tem rabili listine, kakoršne so v na-! vadi v južnem delu New Yorka, ktere so izvrstno ponaredili in omislili potreben sodnijski pečat. Ponarejaleem -o sledili v Newark, N. J., kjer so imeli trije Italijani tiskarno, v kterej so tiskali omenjene certifikate, ko je so prodajali po vseh večjih mestih Amerike, kakor tudi v Italiji. Vsi oddelki zvezine vlade, oblasti na Ellis Islandu, detektivi in drugi, delujejo sporazumno, da store konec imenovanemu švindlu. Ponarejene državljanske listine za-moremo razdeliti v pet vrst: 1. Ponarejeni tisk, pečat in podpis; 2. schemata so prava,čeravno ukradena, toda podpisi ponarejeni; 3. listine pravilne, toda potom prevare dobljene; 4. listine prave, toda dobljene od drugih osob, nego od sedanjih lastnikov; 5. listine prave, toda prvotno ime je zbrisano in nadomeščeo z novim. S pomočjo teh listin so naseljenci dalj časa neovirano prihajali v Ameriko; zločinci so bili varni, in oni, kateri niso hoteli služiti v vojaštvu v Evropi, so si tudi pomagali z takimi listinami. Kakor znano, morajo biti mestni in državni uradniki državljani, in mnogo taeili, zlasti pa pometači ulic, so svoje državljanske listine jednostavno kupili. Državljanske listine newyorskili pometačev sedaj pregleduje državno pravdništvo. Mnogo pometačev je že delo ostavilo, da se jim tako ni treba zagovarjati pri sodišču. Samo v minolem tednu ostavilo je 16 pometačev službo. Trideset odstotkov ponarejenih državljanskih listin odpade na Italijane, toda med goljufi je tudi mnogo Nemcev, Grkov in Armencev. M: li j; de ga po e dni je neanano kam izginil oseui-i sin italijanskega stavbenika mino Broklvnu. Včeraj je Rail Angelo Pucozzo priznal, da je ta vodil v New York, radi česar so eaprli in obtožili. Pucozzo je pri-edoval, da sta ga v New Yorku na 39. ulici med 1. in 2. Ave. pozvala dva mo/ka naj gre ž njima v njuno stanovanja, kjer sta mu dala $2 in ga zapodila. Razni detektivi iščejo sedaj dečka po New Yorku, toda vse iskanje je zaman. Policija je nverjena, da hočejo roparji dobiti odškodnino od dečkovega očeta. Man ni no je ponudil Pucozzu $100 vozni listek za v Evropo, ako mu ve, kje je njegov sin, toda Pucozzo ni hotel storiti. • er je dobil Man ni no pismo, s tn mu nekdo poroča, da je njegov obro preskrbljen, da pa policija ie roparjev zasledovati, ako hoč^, ^e dečku kaj žalega ne zgodi. Temu pismn sta sledila še dva druga, V prvem zahtevajo lopovi od dečkovega očeta $">00 in v drugem že $5000 odkupnine. Policija in detektivi iščejo povsodi, kjer bivajo Italijani, ubozega dečka. V Braddock, Pa^ In okolici je a*i zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Hacket Ave. .Bctičmik j« peaklaščes u tokiraaj« iuu»£»im« is »»daj« kzjig. Ur g& vsem rajata* t»pl* pri- Male novice, — V Pittsburgu, Pa., bodo zaprli ravnatelje tamošnje State Banke, katera je v februarju bankrotirala. — V South Limi pri Rochestra, N. Y., so zgorela poslopja Frank Rverja. Skoda znaša kacili $50,000. — Na električnej železnici Mauch Chunk, Lehigbton & Statington, skočil je voz raz tir. Tri osobe so smrtno ranjene. Nepremagljiva trdnjava. Angleži imajo svoj Gibraltar in Rusi avaj Port Arthur, o kterih trdnjavah trdijo, da s* nepremagljive. Toda naša dežela ima najboljšo moč ktera tvari naše zdravo in krepko ljudstvo, ktero je delavno, neumorno ter srčne in nepremagljivo. Dokler b«de naše ljudstva imel* tak« valine, boda tudi zamagla prenašati napade vsega sveta. Vsak posameznik pa za more postati zdrav in krepak, ako uživa Trinerjevo ameriško grenko zdravilna vino. - Bolno in izmučeno trupla postane trdnjava proti vsem boleznim. Imenovano čisto trtino vi aa deluje direktno na želodec,, in ga ozdravi. ,Jejte kar hočete,> kajti vsaka j«* s« spremeni v čisto, zdravo in bogata kri. Trinerjeva ameriško grenko rina ja najboljše zdravilo za vse bolezni, ktere so v zvezi z izgubo teka in moči. Dabiti ja v lekarnah ali pri ixdelavalon: Jo«. Trinerju, 799 South Aaklaad Ave., Ckicago, Hl.# Pil sen •tataaa. BLAMIRANI TOGO. Rusko vojno brodovje je kljub zasledovanju japonske eskadre odplulo proti Viadivostoku. KRIŽARKI "NOVIK" IN "ASKOLD" TER NEKA TORPEDOLOVKA DOSPELE V NEMŠKO LUKO KIAO CHIAO. OSTALO BRODOVJE PLUJE MEMO JAPONSKE V VLADIVOSTOK PARNIŠKI PROMET NA JAPONSKEM MORJU VSTAVLJEN IZ STRAHU PRED RUSI. JAPONSKE IZGUBE. London, 12. avgusta. 5. ura zjutraj. Iz Chefoo se brzojavlja tukajšnjemu "Daily Telegraf": "Ruski oklopni križarki "Askold" in "Novik" ter dve torpedolovki sta dospeli v luko Tsindao." Shanghai, 12. avgusta. Rusko port-arth.ursko brodovje plulo je danes memo japonskega otoka Tsushima. (Lutka Tsingtao je v zalivu Kiao Chao, ktero ima Nemčija v najemu. Nahaja se na iztočnem obrežju polotoka Shantung in je oddaljena 250 milj od Port Arthur.) Otok Tsushima se nahaja med južno Korejo in Japonsko. Portarthursko brodovje, ktero je plulo memo imenovanega otoka, pluje brezdvomno proti Viadivostoku. Chefoo, 12. avgusta. 9. ura dopoludne. Ruski oklopni križarki 'Askold* in "Novik", kakor tudi jedna tor-pedolovka priplule so v zaliv Kiao Chao , kjer so jih tamkaj zbrane nemške vojne ladije pozdravile z običajnimi streli. Ruske vojne ladije bodo tekom 24 ur ostavile luko. Pri Round Islandu so Rusi potopili v bitki, ktera se je vršila v sredo, japonsko križarko "Kasagi", Ruske ladije so nakrcane z raznimi stroji in materijal i jami za popravljanje. Vojni lad i ji "Pobjeda" in "Retvi-zan" sta se vrnili v Port Arthur, ker sta bili v bitki lahko poškodovani. Rusi so sklenili v sredo ostaviti Port Arthur, kajti japonsko brodovje je bilo vtrajeno, ker je dve noči po-preje neprestano bombardiralo goro Takti, ktero so Japonci v ponedeljek po noči zasedli ih od kjer so jih Rusi v torek zjutraj pregnali. Vladivostoško brodovje se je zdatno pomnožilo z novimi jadijami. Petrograd, 12. avgusta. Vesti, ktere prihajajo iz Tokio in Chefoo, potr-jujejo, da so Rusi prodrli in razgnali .japonsko vojno brodovje, ktero je "stražilo" pred Port Arthur j em. Admiraliteti se brzojavlja, da je portarthursko brodovje plulo memo polotoka Shantunga in krenilo v Rumeno morje. Rodbina poročnika Smimova, kteri je vkrcan na vojne j ladiji "Carevič" dobila je v četrtek zvečer njegov br-zojav \7. T>ing-Ohaw. Smirnov brzojavlja: "Živim, zdravstvujte!" Tsing-Chaw je 160 milj jugoiztočno od Chefoo. Torpedolovko "Rješiteljnij " so v Cliefoo na Kitajskem razorožili. Tokio, 12. avgusta. Trgovski par-niški promet v Japonskem vodovju in drugod je popolnoma »"stavljen, ker se ne ve, kje je sedaj rusko portarthursko brodovje,^".tero bode gotovo sedaj lovilo trgovske ladije. Liao Yang, 12. avgusta. Semkaj je dospelo par ljudi iz Port Arthura, kateri pripovedujejo, da se Rusi kljub vročini bojujejo i zborno. Ženske jim nosijo v bojne vrste vodo, ne meneč se za krogle in granate. Pri Volčjem brdn so zgubili Japonci 10,000 mož. V mestu je vse pri starem. Vsaki teden svira dvakrat vojaška godba. Gostilne so odprte. Kronstadt, 12. avgusta. Podadmiral Birilev ukazal je podadmiralu Rože-stvenskemu, poveljniku baltiškega brodovja, da se ukrca s svojim štabom na oklopnico*'Snvarov" in da odpluje z brodovjem dne 14. avgusta na Iztok. • • • London 11. avgusta. Med tem, ko se je na morju pred Port Arthurjem vršila včeraj ves dan bitka med rusko in japonsko eskadro, je rusko brodovje srečno prodrlo japonsko blokado in odplulo na prosto morje. Pomorska bitka pričela se je včeraj in danes je vse rusko brodovje odplulo najbrže proti vladivostoškem brodov-ju, da se z njim združi. Pričakovati je druge bitke, ktera se je že najbrže vnela. Izid prve bitke že ni znan, toda zaključila se je za Ruse vsekako ugod- no, ker inače ne bi mogli prodreti japonske blokade. Rusi so admirala | Togo najbrže iznenadili in ga napadli . ter tako odpluli na ^rosto morje. Iz Tokio se poroča, da so japonske torpedovke po noči napadle rusko brodovje. Takoj po tem napadu je pa ruska eskadra odplula na prosto morje. Ruski oklopnici "Retvizan" in "Pobjeda" sta se pojavili zopet pred Port Arthurjem, dasiravno so .zajedno z ostalo eskadro ostavili luko in prodrli vrsto japonskega brodovja. Japonsko brodovje sedaj zasleduje Ruse. Tokio, 11. avgusta. Rusi so se najbrže že več dni pripravljali, da osta-vijo z svojim brodovjem portarthursko luko. Japonci sedaj sami priznavajo, da so v vsakem svojih podvzetij prepočasni. Petrograd, 11. avgusta. Admirali-teta je ravnokar sprejela uradno poročilo podkralja Aleksejeva, kteri javlja, da je rusko vojno brodovje srečno ostavilo portarthursko luko. Podkralj poroča podrobnosti. Brzojavko je poslal Aleksejevu kapitan torpedolovke " Rješitelnij'ktera je dospela v Chefoo. London, 11. avgusta. Tukajšnje japonsko poslaništvo je dobilo uradno poroči-lo, da je rusko brodovje srečno všlo iz portarthurske luke. Nadalje potrjujejo v japonskem poslaništvu včerajšnje vesti, da je prišlo do velike bitke med ruskim in japonskim brodovjem. Bitka je trajala do solnčne-ga zahoda. Vojni izvedenci v tukajšnjem mestu nestrpno pričakujejo podrobnosti o boju med obema sovražnima si bro-dovjema, kajti bitka je bila brezdvomno jedna največjih pomorskih bitk modernega časa. Splošno tudi pričakujejo tukajšnji izvedenci, da so v tej bitki Rusi porazili Japonce, kterih vojne ladije so že tako obrabljene, da so 7.a boj skoraj nesposobne. Tukajšnjemu japonskemu poslaniku se poroča iz Talienwatina, da je ruska eskadra ostavila portarthursko luko zjutraj dne 10. avgusta. Po noči so japonske torpedovke napadle rusko vojno brodovje, na kar sta se ruski vojni ladiji "Retvizan" in "Pobjeda" vrnili pred Port Arthur. Tokio, 11. avgusta. Vspehi napada japonskih torpedolovk na rusko brodovje še niso znani, pač »e pa poroča, da so ruske torpedovke, ktere so manjše nego japonske, prve napadle Japonce in 2^2- ure neprestano streljale. Chefoo, 11. avgusta- Semkaj se poroča, da sta se ruski vojni ladiji 'Retvizan* in "Pobjeda* vrnili pred Port Arthur. Rusko brodovje je ostavilo Port Arthur vsled izrečuega povelja pod admirala Skridlowa. Pred tukajšnjo luko so sedaj tri japonske torpedolovke, ktere stražijo tukaj vsidrano rusko torpedolovko "Rešiteljni". Vladivostok, 11. avgusta. Tukaj so že končali vse priprave za sprejem in podporo portarthurskega brodovja. Dejstvo, da je rus/ka eskadra ostavila Port Arthur, znaČi, da je obleganje Port Arthurja dospelo do zadnjega stadija. Rusi so namreč sklenili, da ostavi njihovo brodovje Port Arthur, kakor hitro uvidijo, da je mesto v nevarnosti. Sedaj ko je eskadra ostavila portarthursko luko, Port Arthur za Ruse nima več taeega strategiČne-ga pomena. Male ladije so Rusi najbrže ostavili v Port Arthurju, ker ne morejo hitro pluti, ki pa zamorejo vendar le nadlegovati japonsko brodovje pred luko. Tukaj pričakujejo vsako uro podrobnosti o pomorskej bitki. Vsekako je pa še dvomljivo, bode-li portarthursko brodovje prišlo srečno v Vladivostok, kajti japonsko brodovje je izdatno ve 5je, nego rusko. Portarthui ka eskadra naravno ne bode plula po korejskej ožini, temveč najbrže okrog Japonske. Torpedolovko "Rešiteljni" so poslali Husi v Chefoo radi tega, da naznani podkra- lju Aleksejevu, da je portarthursko brodovje ostavilo lufeo, tako da Ale-ksejev brzojavi v Vladivostok, naj ta-mošnje brodovje pričakuje tovariše iz Port Arthurja. Portarthursko brodovje vodi podadmiral Vicojev in ne Bezobrazov, kakor se je preje poročalo. Washington. ^.1. avg. Tukajšnjemu japonskemu poslaništvu se brzojavlja iz Tokio: "Iz Daljnega se poroča, da je rusko brodovje ostavilo portarthursko luko zjutraj dne 10. avgusta. Sledila je velikanska bitka, ktera je trajala do večera. Dve ruski vojni ladiji sta se vrnili nazaj proti Port Arthurju." Državni urad dobil je od ameriškega poslaništva v Tokio nasledno brzojavko : "Ruska v Port Arthurju rsidrana eskadra ostvila je luko. Sledila je velika bitka, ktera je trajala ves dan. Rusi so se bojevali z vso japonsko eskadro. Izid bitke še ni znan." Cefoo, 11. avg. Kapitan Šestakov-skij, poveljnik semkaj došle ruske torpedolovke " Rešiteljnij "r naznanja da na svojem potu ni videl japonskih vojnih ladij.. On potrji je, da so vse večje ruske vojne ladije ostavile Port Arthur, toda neče direktno naznaniti, kam je brodovje odplulo. Iz njegovega govora je pa razvidno, da se bode portarthursko brodovje združilo z vladivostoškim, ktero so Rusi sedaj pomnožili z v Argentini nakupljenimi vojnimi ladij ami. Šestakovskij naznanja nadalje, da so ruske torpedovke, topničarke in druge manje ladije ostale v Port Arthurju. Kapitan tudi naznanja, da Japonci pred Port Arthurjem neumno žrtvujejo na tisoče in tisoče vojakov. V minolem tednu so Rusi potopili jedilo japonsko križarko in jedno top-ničarko. Chefoo, 11. avg. Kapitan semkaj došlega parnika "Tung Chow" poroča, da je v soseščini tukajšnjega mesta srečal šest ruskih vojnih ladij. Isti kapitan tudi poroča, da so Rusi v včerajšnjej pomorskej bitVi potopili japonsko oklopno križarko "Kasagi" Tukaj krožijo vesti, da so se ruske in japonske vojne ladije bojevale ob ju-gozapadnem korejskem obrežju. Iz Evrope. SLABA LETINA V AVSTRIJI. POMANJKANJE KRME. STOLETNI JUBILEJ OBSTANKA AVST. CARSTVA. Pokojnega Waldeck Rousseau pokop-ljeja jutri. — V čolnu preko oceana potuje Voss. KRALJ EDWARD NA ČEŠKEM. Dunaj, 12. avgusta. Kakor smo včeraj poročali, je avstrijska vlada, vsled skrajno slabe letine in pomanjkanja, prepovedala izvoz sena, ječmena, koruze itd. Sedaj je pa tudi ogrska vlada izdala istotako naredbo kajti tudi na Ogrskem bodo letos poljski pridelki neznatni. Avstrija in Ogrska bodeta letos popolnoma odvisni od ruskega žita. Na Češkem, v Šleziji, kakor tudi po vseh druži h deželah Avstrije, letos ne bodo imeli dovolj krme za domačo potrebo. Dunaj, 12. avgusta. Včeraj je obhajala Avstrija stoletnico odkar je postala cesarstvo. Fran II. se je namreč dne 11. avgusta 1804 proglasil dednim cesarjem Avstrije. Na izrecno željo cesarja Fran Josipa se je vršil jubilej brez slavnosti. Pač so pa v cerkvah opravili slavnostne maše. aPris, 12. avgusta. Vdova pokojnega ministerakega predsednika Waldeck Rousseaua je odredila, da pokojnika pokopljejo kolikor mogoče jednostavno, ker je tako sam želel. Na nje-gov®j krsti ne sme biti vencev in pogreb ne sme biti vojaški. Pogreb se vrši jutri na pokopališču Montmarfrre. Posta Delgada, Azori, 12. avgusta. Mali čoln "Tillikum" iz Brit. Colum-bije, kteri nosi le dve toni tovora, in kterega je leta 1S43 nek Indijanec v Alaski iz jednega debla izrezal, od-plul je danes od tukaj v London. L. 1901 odplul je čoln iz Vancouvera po Pacifiku krog Cape Horna v južnej Ameriki in od tu na Azore. S čolnom potuje kapitan Voss in neka Harrison. Manj>e Vari, Češka, 12. avgusta. Kralj Edward dospel je včeraj semkaj z svojim spremstvj se je y hotelu POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cena in da-bro potovati z najbrzimi parniki v staro domovino. Cena finim poštnim parnika m praka vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemakega jloyda: KAISER WILHELM H., SRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, ja preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parni-kom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVOIE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri žali potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopoiljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor sa sleherni dan prigodi rojakom, kteri na poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se Jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupo-/anju vosnjih. listov. Vožnji listki bo dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, .778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA. V LHASI. V svetem mestu je vse polno prešičev. Gyang Tse, Tibet, 11. avgusta. Iz Lkase se semkaj poroča, da so indijski vojaki prvič v zgodovini, hodili po ulicah svetega mesta Lhase. To se je zgodilo povodom obiska polkovnika Tounghusbanda pri kitajskemu zastopniku ali Ambanu. Indijske čete so šle memo velike palače papeža, katera stiiji na gori Potala zapadno od Lhase. Na to so prišli v predmestje ali kitajske okraje, v ktereih je na stotine prešičev. Se le potem prišle so čete v mesto. Ambanova častna straža sprejela je polkovnika Yonnghusbanda, kteri se je jedno uro pogovarjal z kitajskim zastopnikom. Amban se je pritoževal vsled slabe vzgojeTibetčanov. Ko so se vojaki vračali, korakali so memo velike cevkve. Vse uliee so grozno umazane. Poročila o sedanjem bivanju papeža Dalai Lame in njegovega ruskega svetovalca Doržejeva, so zelo protislovna. Ko so prišli Indijci v Lhaso, bili so domačini zelo radovedni. Vse velike ulice so bile polne ljudi. Indijsko taborišče obiskujejo Tibetčani, kteri prodajajo raane slaščice. Indijci so se hoteli nastaniti v po-letnej palači, v kar pa domačini niso hoteli privoliti, češ, da je palača istotako sveta, kakor cerkev. Novi protest. San Domingo, 11. avgusta. Francoska in belgijska vlada sta pri itali-janskej vladi uradoma protestirali proti italijansko-doniiniškem zapisni-kH, kteri žali pravice francoskih in belgijskih državljanov. Washington, 11. avgusta. Mornari-čni urad sprejel je danes brzojavno poročilo, da je ameriška topničarka "Bancroft" dospela v Monte Christi, San Domingo, da čuva ameriške koristi. Amerika in Turčija. Carigrad, 10. avgusta. Ameriškemu poslaniku Leislimanu priposlala je porta obvestilo, da dobi tekom dveh dni ugoden odgovor na ameriške zahteve. Messina, Sieilija, 11. avgusta. Ameriško brodovje, ktero je na potu v Smirno, plulo je včeraj popoludne po ožini Messine. Panama in Colombia. Panama, Panama, 11. avgusta. Vest da je general Rafael Reyes postal predsednik republike Colombije, kaj obudila splošno zadj, namski predsedj ja^ "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher. FRANK SAKSEH, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko • . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, ta vse leto .......4-50 " " pol leta.......2.50 " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-Vzcmši nedelj in praznikov. »GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Olns Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Twlolon i 3791 Cortland. Naselniške reforme. Da odpravi saj jeden nedostatek pri inkvizicijskem postoj nnju proti naseljeneem v naših lukah in da tako pomanjša deportaeijo naseljencev, bode generalni naselniški komisar Sargent v svojem letnem poročilu med drugim priporočil, da pošlje vlada zdravnike naše vojne mornarice v razne evropske luke. Tam bodo izseljence zdravniški preiskovali, pred no se slednji vkrcajo na parnike. V slinksju, da pronajdejo na tem ali onem izseljencu kako nalezljivo bolezen, ga gotovo ne bodo pustili na ladijo, temveč poslali domov. Pri tem na^laša generalni naselniški komisar Sargent, da so morali te-koir niinoleira poslovnega leta kaeih 300 naseljencev, kteri so imeli razne nevarne nalezljive bolezni in kteri so tako na pami'kih prouzroeili nevarnost razširjanja epidemičnih bolezni, na stroške parobrodnih družb poslati nazaj v domovino. Poleg tega so morale tudi parobrodne drurbe radi krčenja zakonskih doloob plačati kaeih $30,000 denarne kazni, od ktere svote se je samo v New Yorku nabralo 2G dolarjev. Sargentov predlog sicer ni nov, vendar pa mora vsakogar razveseliti, kajti na predlagani način bode odstranjena velika nevarnost, ktera ret i vsltsl bolnih sopotnikov, nase-ueem že na morju, doČim nam o arnosti, ktera preti i ameriškemu ljudstvu, ni potreba še posebej na-glušati. Vsako leto se je naglašalo. da je treba naseljevanje v tem oz>ru reformirati, toda do tega važnega ko raka ni prišlo. Sedaj pa, ko predlaga navedeno reformacijo sam naselniški generalni komisar, se bode brezdvom no uvedla. Med raznimi reformami, ktere je treba uvesti pri naseljevanju na naših tleh, je imenovana najpotrebnejši., ker koristi splošnosti in ne le sa mo naseljencem. Edino važno vprašanje pri vsem tem je pa, kedaj bodo naseljevanje v zgoraj navedenem smisdu preinačili. Toda, ako zmaga pri prihodnjih predsedniških volitvah republikanska stranka, potem ne bo demo dolgo čakali na uresničenje Scr-gentovega predloga. AVSTRIJA IN ITALIJA. Iz Riina prihajajo vesti, da raste po vsej Italiji protiavstrijsko gibanje. Dunajski list "Information" poroča, da je greneral Oarihaldi že določil oddelke svoje armade. V izkazih dobro-v se nahaja približno 80,000 i so razdeljeni v 16 legij po i. Oddelki za sedem legij so že popolni, ostali se popolnijo v najkrajšem času. Od 7 legij so sestavljeni nekteri izključno iz mladih ita-ih Albancev. General Garibaldi skriva svojih projektov, on deluje "4noma odkrito in na popolnoma zakoniti podlagi. Ponovno se je izrazil, da neče nobenega provocirati, vendar sprevidja, da je evropski mir iz-lasti sedaj, radi vojne na skrajnem 1 / toku, v nevarnosti. Zato smatra Ča-hu primerno, da ima Italija močno armado dobrovoljcev, ki bi v slučaju potrebe nadomestili tudi redno vojsko. Garibaldmska voj^ca ima že danes na razpolago nad 50,000 pušek in 2 in ]>ol milijonov patron, ki se pa nahajajo v inozemstvu. Kje, to ve le Garibaldi. Ob gardskera jezeru so se nedyno pričele vaje vojaških bieiklistov. To so neka nova v*"sta manevrov, ki jih vodi polkovnik italijanskega general-štaba Ohiarla. ah ppmaga vojaškim Stvo biciklistov Te bieik liste bi se v slučaju vojne rabilo za zaščito državne meje. General Saletta, načelnik generalnega Štaba, je odšel pa z več častniki na severo-benečansko-avstrijsko mejo. da nadaljuje svoje študije arlede rtr-jenja meje. Potem so ondi prišli 3 generali in 8 polkovnikov, ki so bili pozvani od generala Saletti. RUSKO-JAPONSKA VOJNA. S]x>daj priobčujfmo daljši spis o položaju Port Arturja in o razpoloženju posadke in prebivalstva v trdnjavi, oziroma mestu. Iz tega spisa je razvidno, da so Rusi najboljih nad glede osod trdnjave. Japonofilski viri pravijo, da je ta ruski optimizem popolnoma neopravičen in da je padec trdnjave le vprašanje času. Nu, sedaj prihaja vest, ki jo donaša list "New York Herald" in ki pripoveduje, da sam japonski maršal Oyama malce drugače sodi, nego pa Japono-fili. Ta vir pripo%-eduje, da je maršal Oyama dobil najnatanenejih poročil in podatkov o utrdbah potarturskih, in da je na podlagi teh podatkov pri šel do spoznanja, da Port Artur ni možno vzeti z naskokom. Pač pa da se nadejajo Japonci, da vzamejo trdnjavo potom obleganja, sosebno zato, ker so razmere v trdnjavi neugodne No, no, dobri maršal Oyama toraj ne misli delati tistih čudežev, ki jih je pričakoval od njega v svoji japonofilski omami ves Rusom sovražni svet Tudi slavni maršal Oyama s svojimi velikimi očali bode moral kuhati 3 tisto vodo, ki mu bode na razpolago in ki mu jo bodo kalili Rusi s svojo mirnostjo in treznostjo. Japonofili pa so že res v stadiju de-lirija. Kaj druzega, nego delirij je. ako piše "Neue Freie Presse", da Japonska hiti od zmage do zmage, Rusija pa omahuje od poraza do po raza na kopnem in na vodi! Prosimo vas, kje je tista cela vrsta japonskih zmag na vodi? Ako izvzamemo tista prva zavratna tolovajska napada na portartursko brodovje in na "Korejca" in "Varjaga" v neutralnem pristanišču Čemulpo pred napovedjo vojne, kje in ktere so tiste japonske zmage na morju? Povejte nam jih, ker mi jih ne poznamo! Konstatujemo dejstva: Japonska se je pripravljala že leta na to vojno in je nenadno napadla povsem nepripravljeno Rusijo Pripravljena Japonska je imela bojišča takorekoč pred nosom, nepripravljena Rusija pa je morala še le voziti materijal in ljudij prek neizmer ne daljave v najgroznejem miazu. Če tem dejstvom postavimo nasproti dejstvo, da vojna traja že šest mese cev, ne da bi bili mogli Japonci, vzlie tolikim ugodnostim, ki so bile na njihovi strani, dovesti niti do jedne zares odiločihie afere, da sta Port Artur in Vladivostok še vedno v ruskih ro kah, da je Japoncem jela celo gine-vati nada, da bi mogli vzeti Port Artur, da se Vladivostoka niti še lotili niso, da je glavna ruska vojska še vedno na mestu, ki jej je bilo določeno že ob začetku, da morajo Japonci bojevati krvave boje po raznih prela zih v gorovju (z uspehom in neuspehom), da bi sploh prišli v stik z glavno vojsko Kuropatkinovo pri Liao jangu: če vsporejamo vsa ta dejstva z jedne in druge strani, potem pa že smemo reči, da so tisti slavospevi o samih fenomenalnih uspehih Japoncev najnesramneja bajka. Nu, saj tudi "Neue Freie Preske sama prihaja po onem izbruhu japo-nofilstva sviten trenotek, da pravi Ali ne varajmo se, s temi zmagami Japonci niso še dosegH svojega name na. Tu moramo biti jako previdni v sodbi. Pomožni viri Rusije še dolgo niso izerpljeni. Japonei so hiteli od zmage do zmage, ali oni imajo mogočnega sovražnika in vojna še ni dovršena s zmago Japonske. Hvala Bogu! Potem takem vendar ni še tako hudo za Ruse. Še bode trajalo, Še. A Japonci so že sedaj začeli plačevati prebivalstvu živila — kakor javlja vest iz Dačičava — z boni, za ktere se bode dobival denar — po vojni. Viri Rusije so neizčrpni — Japonei pa že sedaj plačujejo z boni. V teh dveh dejstvih se drastično zrcali obojestranski gospodarski položaj. In ta igra menda tudi neko ulogo v vsaki vojni. Še se smemo toraj nadejati dobrega. Dopisnik "Ruskega Invalida" Aga-janov, ki je ležal v bolnišnici v Liao-jangu, pripoveduje, da ga je bil obiskal stotnik generalnega štaba Odin-cov. Agajanov je bil zelo presenečen no tem obisku, ker je yedel, da je bil Odincov v Port Arturju. Po lednji mu je pojasnil, da je prebil blokado in da je došel z jako važnimi vestmi iz Port Arturja, o kterih pa ne sme (k lahko umevnih razlogov) nič povedati. Pač pa je na vprašanje: "Kako stoje stvari? Ali obupava jo v Port Arturju?" — dal to-le pojasnilo: Nikdar niso obupavali. Mi živimo kakor navadno. Godba koncert ;ra na boulevardu. Le restavranti se zapirajo zvečer nekoliko prej. Od Po^i-arturcev ne misli nikdo na možnost, da bi mogla trdnjava pasti in če Japonci porušijo z naskokom, morali bodo to drago plačati. S kratka: v Port Arturju vlada krasen duh. Jaz se le čudim tisti vznemirljivi skrbi za Port Arthur. In če je bil že tam pekel ognja in smrti, če so Japonci že pri Kinčovu imeli grozovite izgube, kaj jih pričakuje še le preti Port Ar-turjem? Groza je le misliti na to. Na vprašanje, da-li bodo Japonci napadali tudi od morske strani, je odgovoril stotnik Odincov, da ne. Vse je bilo mirno. Japonci so uverjeni, da so dne 3. maja zaprli vhod. Zdi se, da je mikado poslal že radi te operacije milosten reskript admiralu Togo. Vhodv pristanišče pa je v resnici svoboden kakor prej. Agajanov zaključuje svoje pripovedovanje: Okoli moje postelje se je nabralo polagoma ranjencev in bolnikov in vsi smo napeto poslušali živahno pripovedovanje energičnega Odincova. Razveselil nas je vseh, a mene je sililo, da te dobre besede hitro sporočim čitateljem, ker vem, da mnogi njih imajo znancev in prijateljev v Port Arturju. Poročevalec ruske brzojavne agen-ture pa poroča: Tukaj imamo zaupanje v generala Stoessela. Njegova trdna vera v zmago prehaja tudi na čete in prebivalstvo. General Fok odbija sedaj na sprednjih pozicijah ja ponske navale in potiska oblegovalce daleč ven. General Kondratenko utr-ja Port Artur vsaki dan bolj. Na hri bih, o kterih se je menilo, da jih ni možno utrditi, so sedaj prirejene baterije in okopi ter postavljeni topovi velikega in malega kalibra. Vsled sodelovanja generalov je Port Artur trdnjava, ktere ni možno vzeti. *' Hoskovsk i ja Vjedomosti'' priob-čujejo znamenit članek pod naslovom "Moč slabosti". Vzlic vsemu računanju — je rečeno tu — na nepripravljenost Rusije in na podporo Japonski od strani Anglije in Zjedi-njenih držav, vzlie premoči lastnih, v bližini glavnega bojišča zbranih r»-oči, doeim so bile ruske čete silno oddaljene: se je Japonska, ko je izzvala vojno, sama zavedala svoje sla bosti nasproti Rusiji. Zato si je skušala pomagati z raznimi stranskimi sredstvi, nasprotnimi mednarodnemu pravu. Tu navaja ruski list dolgo vrsto tacih grdih nedopustnih sredstev, ki se jih je poslužila Japons/ka. (Tudi mi hočemo posneti, kar navaja tu ruski list. Op. ured.) Vsa ta sredstva kažejo mero in stopinjo sovražtva, ki divja v Japoncih, in njihovo zlob-nost. Ali ona sredstva izdavajo tudi slabost Japoncev. Jaki sovražniki so vsikdar velikodušni in ne posezajo po nedovoljenih sredstvih. Kako so na pr. postopali med seboj Francozi in Rusi v krimskej vojni! Je že res, da se vojne med narodi ne vodijo v gla^e rokavicah. Narava vojne prinaša uničevanje, grozote, izgube. Ali tudi vojna ima neko etiko, ktere ni smeti kr šiti. Ravnati se morajo po njej posamični vojščaki in eele vojske. Armada, ki se je odmaknila od te etike, ni več armada, ampaik je tolpa, ki se more pogubiti na ostrini lastnega orožja. Slabost Japoneev, ki se kaže v ne-spoštovanju etike, je pripravila istej videz neke jakosti, ktere pa v resnici nima. Kakor v življenju mnogokrat nimata uspehov dobrotnosi. in skromnost, ampaik triumfirata brezobraznost in zavratnost, tako je možno tudi v vojni dosezati marsrkteri uspeli z brezvestnostjo v izbiranju sredstev. Zato ima članek naslov "Moč slabosti." Sovražtvo, ta gonilna moč Japon ske, kaže — pravijo Moskovskija Vjedomosti" — neizogibno potrebo, da se z Japonsko končno-vel javno obra čnita. Rusija ne more trpeti v soseščini njenih mej in njenih tržišč na daljnem Iztoku take zlobnosti, ki je lastna Japoncem. Ako bi dopuščali tako sovražtvo kakor soseda, bi bilo to tako, kakor da si zidamo hišo poleg dinaanita. Japonska ne sme več spravljati v nevarnost interesov Rusije. Ta cilj se mora doseči tudi če bi trebalo v to še druge vojne ob predgorju Himalaja ali pa ob motnem vodovju svetega Gangesa. Marš v Tokijo se mora izvršiti. Sedaj treba neizogibno zadati udarec, ki pojasni vsem narodom iztrrne Azije, kako silen je car. Japonska se mora zdrobiti pod kolesi ruskega voza. O IZIDU VOJNE ZA JAPONSKO piše "Vjestnik Mandžurskoj armiji" tako-le: Pred očmi vsega sveta izvršuje sedaj Japonska že pet mesecev z vztrajno trdovratnostjo javni in slavni svoj samomor — v starih trdnih navedah utrjeni "harakiri". Pri popolni zavesti rpravlja Japonska divizijo za d 'izijo, ladijo za ladijo v klavnico in hoče raje izkrvaveti in doma umreti gladu, kakor se spametovati in se vprašati, kam pUj«s moja p<-t? Kaj je dosegla Jap^ iskri v teh 5 mesecih? Kaj si je pridobila?___ Absolutno ničesar! Niti za jeden k.i-rak se ni približala zmagi, marveč je izgubila skoro polovico svojega bro-dovja in je od srečnega izida vojne oddaljena dalje, kakor kdaj preje. Pred vsem hoče Japonska t vso točnostjo izvesti oni vojni načrt, kterega smo od nje pričakovali in klerega bo-demo tudi umeli prepreči4;',. Japonska armada prodira trdovratno v Mandžurijo in se bUžt svojemu poginu, ki jo taka v glob.'in in soteskah" mandžurF.ke pokmjine. Japou-ska vojskovodje Kuroki in •)!,:< posnemata napake Karola XII. in Napoleona in ju bode tudi d »hitela ista csoda, kakor ta dva slavnu moža. Slovenske novice. — Naznanjam rojakom po širnej Ameriki, da sem odpotoval v staro domovino. Težkega srca sem nastopil dolgo pot, ker sem dobil par dni prej od doma sporočilo, da je zgorela cela vas in seveda tudi vsa moja poslopja. Pri g. Sakserju pa sem zvedel natančneje o nesreči. Zgorelo je sicer nekaj tudi meni, a ne vse, kar mi bode v veliko tolažilo med celim potom. Pri g. Sakserju je človek res postrežen in obveščen o vsem, zato ga pa vsem rojakom toplo priporočam in kličem vsem skupaj: Srečno! Martin Samec. Nepriljubljeni inozemci na Hayti. Washington, 10. avg. Haytski poslanik Legar prišel je danes v državni urad in uradoma dementiral v ameriškem časopisju razširjene vesti, da postaja v republiki Hayti sovražtvo do inozemeev vedno večje. On je sicer priznal, da so tamošnji domačini proti ptujcem zelo ogorčeni, toda le proti onim, kteri so v zvezi s škandalom havtske nacijcnalne banke. Kranjsko slovensko katoliško Za 166 krta avstr. valjar* trato je dati $26.55 ia k trni U lf centov sa poštamimo, ker mera biti domarsa ljatov registrira**. KJE STA JOSIP in ANTON MAI. NAR, doma iz Čabra na Hrvatskem. Pred 9 meseci sta bila v Mississip-piju, kjer se b a vita z izdelovanjem dog. Za nju bi rad zvedel nju brat: FRAN MALNAR, Cliff Mine, Pa. .. (8-12 8) NA PRODAJ. ^ Naznanjam rojakom, da prodam vsled bolezni soproge po nizkej ceni svoj lepo urejen SALOON, ali pripraven prostor za prodajalno vsake vrste na lepem prostoru blizo mdotopilnice. Rudotopilnica je še nova in vedno na prednje, v ktere j dela dosti rojakov Slovencev. Prostora je za 25 boarder-jev. Natančneja pojasnila daje: JOHN DROBNIČ, P. O. Box 355, Salida, Colo. (11—15 8) NAZNANILO. Vže večkrat se je govorilo, da našim društvenikom ni po volji dosedanja dvorana. .Da se ta neprilika odstrani, se je odbor potrudil ter si pre-skrbel drugo, bolj primerne, v kterej se bode vršila seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bode dne 11. sep tembra t. 1. v novej dverani g. John Uhrina, 1131 Washington Ave., Brad dock, Pa. Kdor ne more iste najti, naj pride k društvenemu predsedniku Mr. John Germ-u. Za društvo Sv. Alojzija št. 31, J. S K. J., za Braddock in okolico (1-13 8) ODBOR. NAZNANILA. V imenu podpisanega družtva na znanjamo, da se je pri zadnji seji dne 10. julija sprejel in potrdil predlog, da se družtvena pristopnina zniža in plačuje od slej po starosti od 18. do 25. leta za vsacega novega priperoče-nega uda le $1.50, dalje za vsacih 5 let 25c. več. Odbor je te odredil radi tega, ker je bila prejšnja vstopnina za nove ude $3 previsoka. Rojaki! Sedaj se vam nudi lepa prilika pristopiti k našemu podpornemu družtva; na kar opozarjam« vse slovenske delavce in njih zaveznike iz našega mesta in okraja. Redna mesečna seja se vrši vsake drugo nedelje. Za podporno društva sv. Mihaela Arhangelja št. 40 (K. J. S. K. J.) v Claridge, Pa. Odbor. iMP POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sen, otvoril novo urejeni saloon pri „TrigIavu" 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležan* ,, ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, §0 pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igralny miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklon je nost rojakov, gledal bodem v prve? vrsti za točno in solidno postrežbe. Vsak potujoči Slovenec dobrodoies Končno priporočam ožjim rojakont da me blagovolijo večkrat počasti. 8 svojim obiskom! Mohor Mladič. «17 So. Center At., blizo 19. ni- CHICAGO, ILLINOIS* » 10 t di uštvo - syei te Beri) are v Forest City, Penna. Inkorporir»no dne 31, januarja 1902 v Feniif*yIvanki. ODBORNIKI: Predpednfk: Josip Z al ar, P. o. Box 547, Forest City, Pa. Podpxed&ednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, P* I tajnik: Ivan Telean, P. O. Box 607, Forest City, Pz. IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Munič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSFi;i*ABSKl Dr RAČUNSKI ODBOR: Josip Bctcineli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Ovkn, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O, Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobsnc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: JOSIP Bttcineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Ffe \ Kaeol Žalah- P. O. Box 28, Forest City, Pa. ' Ivan Opeka, P O. Box 62G, Forest City, Pa. PRIMOŽ Mat->,, P. O. Box G52, Forest City, Pa. Dopisi naj se ^oS^Ijajo I. tajniku: City, P% John Telban, P. O. Box 60% Društveno glasilo jo "Glas Naroda^. VABILO. Slovensko, podporno društvo sv. Alojzija št. 36, J. S. K. J., v Cone-maugh, Pa., omislilo si je lepo društveno zastavo ter naznanja vsem rojakom in sobratom, da se bode vršilo slovesno blagoslovljen je iste t nedeljo, dne 14. avgusta ti. 1. v hrvatskej cerkvi v Cambria City, ob pol 10. uri dopoludne z slovesno sv. mašo ob 10. uri. Društva naj se zberejo točno ob 9. uri v dvorani pod hrvatsko cerkvijo. Po končani službi božji odkorakajo društva skupno v hrvatsko dvorano, kjer se bode vršila domača zabava in veselica. K tej slavnosti vabimo vsa društva v Cambria City, namreč: društvo sv. Cirila in Metoda, društvo sv. Barbare, društvo Narodne Jednote in hrvatsko društvo. — Objednem vabimo vse rojake kakor tudi rojakinje in imenovana društva na PLESNO VESELICO, ktera se bode vršila dne 20. avgusta t. 1. v SlovaSkej dvorani v Co-nemaugh, Pa. Vstopnina $1 (pivo prosto) za oso bo. .Začetek ob 6. uri zvečer. Čisti dobiček mam en jen je v pokritje stroškov za novo zastavo. K mnogobrojni udeležbi vabi aaj-uljudneje (3-12 v2š 8.) ODBOR. V svarilo. Poslednji čas so razni newyorški dnevniki opozarjali ljudstvo, policijo in postavodajalstvo na vedno rastoče "banke", ktere so v istini tako zrastle, kakor gobe po poletnem dežju. Ti "bankarji" razpošiljajo po zapadu, kjerkoli le kak naslov vlove, tiskovine in hvalne spise, denarje in parobrodne listke ponujajo "skoraj tastonj", parobrodne listke od $8.00 naprej, ceneje, kakor vsak pravi agent. Ti možakarji nemajo nikjer založene varščine, niso nikomur odgovorni za njih delovanje in to le oni trpe, kteri se jim na li-manice vsedejo. Časniški poročevalci so v glavnem stanu policije navajali take "banke", a reklo se jim je: "Mi nemarno postave, ktera b? zabranje-vala ustanovljati banke, vsak človek, d asi je znan lopov, lahko banko otvo-ri„ v to mu ne brani noben zakon." To so bile besede poglavarja newyor-ških detektivov. Tiskane okrožnice v raznih jezikih ti imeli radi pr»»s.topka vojaškega zakona. Ivan Božič je odpotoval ]>r«nl naborom v Ameriko Ker pa sam ni v to svrho imel denarja, pomagali so mu oče, brat in sestri Pri obravnavi pa se jo dokazalo, da Marija Lenarčič, rojena Božič, ni dal i Šla je sicer z njim v Ameriko, a le svojega moža obiskat. Ivan Boži'* obsojen je bil na S dni strogepa zaigra z 1 postom in na 30 kron denarne dobe; Matija in Marija Božič pa kot sokrivca na 5 dni strogega za pora, poostrenega z 1 postom in 10 kr>n denarne kazni. Doma so iz Brus-nie. — Posestnik Martin Judež i« Nove Gore pri Krškem je tožen, da je v .noči 10. novembra 1897 vdrl v zaklenjeni hram Josipa Gričarja, da jo Josipa Hribčka udaril po glavi in gi> težko poškodoval. Toženi odločno taji. da bi bil kradel pri Griearju, Josipa Hribčka pa je res udaril, kor je Hribček govoril, da je on kradel v hramu. Prebere se ,najprvo zapisnik umrlega. radi tatvin«1 kaznovanega Mai-tina Zabna. nT je videl, da je Judež prišel nad Hribčka z vejnlkom, začel nad njim vpiti: "Sffkranionska duša, ti bom že pokazal!" Naio je Judež skočil za njim. ga udaril in vrgel na tla. Hribček je jel nato pripovedovati, kje povsod i je toženi že kradel. Hribček je bil žež v kaznenskem zaporu v GradiŠki; bilo mu je baje od tovariša naročeno, da mora za tega imeti večjo svoto denarja pripravljenega, r tra izda, kje je dovršil še sodišču • tatvine. O poboju pa pravi, el takrat s Katarino Cerovšek čevljarju. Srečal se je 7. Judežem začel nad irjim vpiti: "Ti si tat, eertevi sv. Valentina si v družbi lel. Priče Josipa Bučarja tudi ne morejo zap."rseči. Izpove, da sta Judež in Cerovšek kradla vino. Priča je bil obsojen, ker je na Rebri vino kradel. Predsednik opominja in opozarja to pričo na posledke krivega pričevanja. Ta -p izgovarja s tem, da pri prvi preiskavi zato ni govoril resnice, ■ker je- Judež boter njegovih otrok. Pred tednom mu je pa boter obljubil 50 kron, da pri glavni obravnavi molči. Priča tudi na vprašanje predsednikovo: "Ve-li kdo za tot" odgovori: " Janez Bučar iz Nove gore.'' Z vso odločnostjo trdi ta priča, da sta Bučar m Cerovšek navadno hodila po hramih. Fran Cerovšek, čevljar iz Malega Pudloga, mu oporeka. On z Judežem ni nikdar kradel. Taji tudi, da bi bil kdaj izgovoril besede: "Jaz sem tat, ta pa ni." Govori tako zmedeno, da se na prvi hip vidi, da so njegove izjave jako sumljive. Fran Ponikvar, bivši konjač v Višnji gori, potrdi, da je Bučar v zaporu v Gradi-ški pripovedoval o nekterih tatvinah. Cerovšek mu je sam pripoznal, da je !"<•< kradel in neki Judež 7. njim. Pristavil pa je tudi: "Če bi me Bučar noter tlačil, bom pa še jaz njega. Po zaslišanju te priče predlaga državno pravništvo: 1. preložitev obravnave radi Josipu Bučarju obljubljenih .r>0 kron radi zapeljevanja h krivi izpo-vedbi; 2. Fran Cerovšek naj se d ene takoj v zapov; 3. po orožnikih naj se poizve, kdaj sta bila Judež in Cerovšek zadnjič skupaj. Zagovornik dr. Segula je predlagal, naj se obravnavu nadaljuje in ostale priče zaslišijo. Sodni dvor je ugodil temu predlogu. Kadaljna priča Josip Gričar pove, koliko mu je bilo storjeno škode. Apolo-nije Cerovšek iz Malega Pudloga tudi ne ~"orejo zapriseči. Pove, da je Ju- dež prihajal k njenemu možu, a o kaki tatvini ni bilo govora; Bučar je tudi hodil, a ne velikokrat. Kaj je v Ivrškeni govorila, se ne ve spominjati. Sodni dvor da sestaviti zapisnik izjave priče Franja Cemvška in sklene, da se obravnava preloži, Cerovšek pa takoj v zaporu obdrži. Nevarni vinski tatovi iz leta 1897 se bodo toraj dobili! — Martin Dimic iz Št. Lovrenea je Franu Campu 15. maja v cerkvi v Krškem dal zaušnico, ker se je dremajoč na njega naslanjal. Camp.i sam pripozna, da je dremal, a ni delal nobene nadlege. Potrdijo pa vse priče, da je bila zaušnica prav "fajn" in da so se vsi ljudje v cerkvi ozrli. Ob-sojen je bil na 14 dni. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Že večkrat zaradi tatvine, goljufije in nezvestobe kaznovana Antonija Brun, šivilja iz Bočne, je dne 15. rožnika t. 1. izmaknila v Stopanji vasi pericam Marjeti Črne in Frančiški Babšek raznim strankam lastnega perila, kar sama priznava. Obsojena je bila na 8 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe; po prestani kazni pa pride pod policijsko nadzorstvo. — Apolonija Kokalj, gostja v Smledniku, je pregovorila Alojzija Bučarja, delavca v Zapužah, da je prenarcdil v delavski knjižici svoj*, še na 14 let stare hčere rojstno leto 18SS v 1880 in ravno tako še pri treh drugih otrokili, da bi bili kot delavci sprejeti v ljubljansko predilnico. Obdolženca to dejanje odkrito priznavata. Sodišče je obsodilo Bučarja na 4 tedne, Apolonijo Kokalj pa na S dni ječe. — Antonija Biziij, kuharica iz Goric ve, fara Moravče, je vzela iz spalne sobe Henrika Korna v Ljubljani, pri kterem je služila, prstan z bri-ljanti ter si ga nataknila na prst. Namena ni imela si ga prilastiti, tudi vrednost prstana ni poznala, temveč vzela si ga je le zaradi tega, da bi se na sprehodu, kakor sama pravi, z njim nekoliko pobahala. Rada bi ga bila zopet nazaj položila, a ker je bila gospa vedno v sobi, ni imela prilike. Gospodar je pa tisti dan prstan pogrešil in jo kot sumljivo ovadil mestni policiji. Sodišče jo je hudodelstva tatvine oprostilo. — Alojzij Slole je imel trgovino z moko in s špecerijskim blagom v Spodnji Šiški. Ko so že dolgovi presegali njegovo premoženje, ni napovedal konkurza, marveč je delal nove dolgove, ob jeilnem pa tudi dajal plačila. Primanjkljaja je 18,010 kron 40 vin. Obsojen je td na 3 tedne strogega zapora. Požari. V Zg. Domžalah je strela užgala kozolec Ivana Ogrinea. Škode je 1100 kron. — V Porečah pri Postojni je gorelo pri posestniku Josipu Božiču in je škode 2000 kron. Samomor v tujini. Klobučarski pomočnik Martin Kovačič iz iz Prečne pri Novem mestu se je v Schitterai clietu v okraju Sv. Florijan na Gor. Avstrijskem ustrelil. Mož je bil 57 let star; pri njem so našli 11 K 15 v., srebrno uro z verižico in revolver. Nezgode pri bohinjski železnici. — Dne 28. jHlija so pripeljali iz Bohinjske Bistrice delavca Petra Nardisa, kteremu je padel voziček, s kterim je vozil materijal, na nogo ter mu jo zmečkal. Pod mlatilnim strojem. V Savi se je krilo Ane Kopač zaplelo v mlatilni stroj, ki je potegni! Ano Kopač podse in ji jedno roko popolnoma odtrgalo. Ogenj v Dolenjem Logatcu. Od tamkaj pišejo: Dne 27. julija .mo imeli pri nas poažr. Ogenj se je vnel okolo 10. ure predpoldne. Zanetila pa ga je nefca ženska, ker je preveč kurila na cgnjišču. Dotični posestnik je bil zavarovan. Skoda je okolu 1S00 K. Pogorelo je vse razun zidu. Na Bledu je bilo od 16. do 23. julija 1553 tujcev, med njimi vseučiliški profesor iz Peterburga Baudonin de Courtensv. Pogorel je hlev posestnika Jožefa Božiča iz Poreč, okraj Postojina. — Škode je 2000 K, pogorelec je zavarovan za 1200 K. V Ameriko se je odpeljalo dne 2S. julija z južnega kolodvora v Ljubljani 11 Slovencev in 4 Hrvatje. Mrtvega so našli. Dne 20. julija po-poludne je našel posestnik Ivan Mo-kronogič iz Ušivea pri sekanju drv v hosti vlastelstva Ruprč vrh med Ušiv-cem in Velikem Podljubnem v jarku nago mrtvo truplo. Žandarmerija je dognala, da je truplo ženske, stare 50 do 55 let. Rarjedeno je bilo že od mravljincev in drugega mrčesa. Poznati ni bilo, da bi se bilo zgodilo kako zločinstvo. Dne 1. julija je pač videla posestnica Terezija Gazvoda iz Birčne vasi v tamošnji hosti staro, skoro na pol nago ženo stati v dračji. Na vprašanje: "Kaj delaš tukaj?" je odgovorila: "Gospoda čakam, bodo prišli gozd kupit." Našel pa se je ži-daai, črnobeli, pisani robee. eno krilo iz bele tkanine podolgem na črno tkano. To žensko pa je videl 21. julija posestnik Franc Bukovec iz Nobel-podlubnega Vinivrha pri Toplicah čisto nago čepeti v grmičevju. Ženska je govorila slovenski in kočevski. ŠTAJERSKE NOVICE. Nesreča. Dne 27. julija je Franc Trafenik po domače Kosobir, nagor-njak na Kogu, kopal pesek v Vodran eih, župnije Sv. Bolfenka pri Središču. Ker je kopal pesek tako, da je breg jKidkapal, se je breg zrušil nanj in ga zadušil. KOROŠKE NOVICE. Neurje s točo in bliskom je letos -koro vsakdanja šiba za našo ubogo deželo. Kakor smo lansko letozabele-ževali po spomenicah povodenj za po-vodnjo in požar za požarom, tako zabeležil jemo letos točo za točo in tresk za treskom. Vsak dan nas strašijo grozni oblaki. Po 17 občinah je toča zapustila občutljive posledice. V 11 občinah je pobila vse na polju in po vrt ill. V trškem in šetnviškem okraju so jo imeli po dva- in trikrat v istih krajih. Nenavadno pogosto tudi strela udarja. Po trgih in sejmih, kjer se shajajo kmetje, govori se le o hudem vremenu, in skoro je ni fare po deželi, v kteri bi strela ne udarila že po večkrat v zvonike, v drevesa pa tudi v kmetijske pristave. Mnogo govore tudi o takozvanih "suhih strelah", ktere gredo skozi streho in slamo in ne vžgo vhlevu pa pobijejo kako živinče. PRIMORSKE NOVICE. Kmetski punt bi bil kmalo te dni nastal v Medolinu pri Pulju. Vsled griže je politična oblast odredila, da sez apreta dva vodnjaka, a kmetje so to s silo preprečili. Ko je potem prišla druga komisija z orožniško asistenco, se je zbralo kakih 800 ljudi, moških, ženskih in otrok, ki so napadli komisijo in metali na orožnike kamenje. Orožniiki so bili toli razboriti in pametni, da so se umaknili, sicer bi bilo nastalo strašno klanje. Ko je potem politična oblast kmetom razložila in dokazala, da je zatvoritev vodnjakov neizogibno potrebna, se tudi kmetje niso več ustavljali. Samomor. V Pulju si je enoletni prostovoljec Fr. Mesaroš zabodel bajonet v srce, da je takoj umrl. Storil je to, ker mu je bila radj prekršenja subordinaeije vzett pravica, služiti eno leti. in bi bil moral služiti štiri leta. Demonstracija v Trstu. Dne 2S. jul. je bila v Trstu zopet demonstracija. To pa so priredili avstrijski patrijotje Prepevali so cesarsflco pesem in klicali: "Eviva P Austria!" "Viva Trieste!" Demonstracija je trajala do 2V2. ure. Lastnik tiskarne in izdajatelj lista "II Gazzettino", slovenski renegat J. Werk, je bil precej težko ranjen. Udaril ga je s palico neki Peter Orlando, ki je bil s tremi drugimi demonstranti aretiran. Janez Werk je karakterističen tip na gnojišču tržaške komore. Ubegla hudodelca. Iz zapora v vojaški bolniei v Trstu sta na skrajno predrzen način pobegnila dva vojaka, ki sta bila tam na opazovalnem oddelku. Narednik 87. pešpolka Henrik Roman iz Maribora je lani vlomil v vojaško blagajno, ukradel 12,000 K in [Kibegnil v Švico, kjer je ta denar v dveh mesecih zapravil. Ko so ga aretirali, ustrelil se je v glavo, a reš ii so mu življenje ter ga poslali v Trst, kjer je bilo zdaj odvisno od zdravaikov, če pride pred sodnike aH v blaznieo. Drugi begun je korporal 47. pešpolka Martin Bernhard, ki je v Gorici napadel delavko Ido Miotto in ker mu se je branila, jo umoril. Tudi glede Bern-harda so zdravniki mislili, da menda ni zdrave pameti. Beguna že iščejo tri dni, pa jima ne morejo priti na sled. HRVATSKE NOVIOE. Časniške vesti. G. M. Marjanovi? je izstopil iz vredništva "Crvenj Hrvatske" ter odšel na Reko. Z novim letom preneha izhajati 'Srpski Glas' ter postane "Dubrovnik" skupno glasilo, ki bode izhajal dvakrat v tednu. Ropar pod posteljo. V hotela pri "avstrijskem earn" v Zagrebu je do bil neki potnik pod svojo posteljo skritega Črnogorca Saviča M. Spaiča. Prihiteli služabniki so nevarnega gosta zvezali. Pozneje so našli pod po steljo odprt ostro brušen nož. Svinje napadle starko. V Vuko\a ru je spala v sobi 701etna bolehna starka M. Čirič, ko so prišle štir svinje ter začele starki gristi noge Preden je prihitela pomoč, so ji svlpjt. požrle meso in prste z leve noge. Kretanje parnikOT. Dospeti imajo: Phoenicia iz Hamburga. Cedric iz Liverpoola. Rtruria iz Liverpoola, La Touraine iz Havre. Germanic iz Liverpoola. Hamburg iz Hamburga. Columbna iz Glasgowa. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Statendam iz Rotterdama. Armenian iz Liverpoola. Odpluli bodo: Alice 13. avgusta v Bremen. Campania 13. avgusta v Liverpool. Patricia 13. avgusta v Hamburg. Philadelphia 13. avgusta v Southampton. Zeeland 13. avgusta v Antwerpen. Noordam 16. avgusta v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Grosse 16. avgusta v Bremen. Prinz Adalbert 16. avgusta v Genovo. Majestic 17. avgusta v Liverpool. La Touratne 18. avgusta v Havre. Hamburg 18. avgusta v Hamburg. Cedric 19. avgusta v Liverpool. Phoenicia 20. avgusta v Hamburg. Germanic 20. avgusta v Southampton. Finland 20. avgusta v Antwerpen. Etrurii* 20. avgusta v Glasgow. AYSTRIJSKO-AMERISKA ČETA ^ velja le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, iz New Torka t Zagreb . " " " Belorar . " " " " Osek . . " " " " Karlorec . " " " " Zemun . »t » e nekdaj duri, ki jo peljejo iz ne srečnega zidovja njenemu ženinu v naročje. A med takim upom in strahom mi-nolo je leto za letom. Gotovo bi se bilo Že davno pozabilo Knafljevo ime na Slovenskem, ko bi se ne bili ogla šali njegovi prijatelji pri raznih priložnostih tu in tam ter pridigovali in ščuvali ljudi proti duhovnikom in cerkvi. Izmed najbolj glasovitih in najbolj predrznih luterank bila je naša znanka Katarina Stobe. Hudobni ljudje so pač trdili, da deluje bolj iz so-vražtva proti nezvestemu Knaflju, kot iz prepričanja. Njena jedina želja je bila, da izpodkoplje vso veljavo njegovo. Drugi so hoteli celo vedeti, da ni njena duševnost sem ter tja popol-* no normalna. Tudi naš znanec kovač Gogala iz Kranja je zopet zoper svojo obljubo popustil za vselej kovačijo ter postal potujoč Lutrov apostol. Pridiiroval je vsakemu in povsod, kjer se mu ni bilo bati nasprotne oblasti. 'a? potov bi ee mu bilo slabo godilo, ko bi ga ne bila rešila njegova silovita telesna moč iz sovražnikovih rok. Premagal in razkropil jih je toliko potov, da je postal mythična osoba, o kterej so govorili po vsej deželi in s ktero so matere strašile svoje neubogljive otroke in se križale pred njim pobožne ženice. Gogalova zvesta pribočnika ostala sta tudi pisar Na-glič in črevljarček Kriškar. akoravno sta za-nj delovala navadno le na svojo roko m v raznih krajih. Umevno je toraj. da ni mogla gosposka v takih okoliščinah opustit: preganjanje proti krivovercem. Slab uspeh in nepopisljiva predrznost lu-terancev stiskaia jej je le še ostrejši bič v roke. Polnile so se ječe zatože-č est okra t po nedolžnem izdanih kajti od ostrosti do kri- dil svojega soseda, sorodnika ali prijatelja. Sodbe in preiskavanja ni bilo ne konca ne kraja. Najbolj vplivna za našo povest o tem času sta pa dva važna dogodka. Kamniški sodnik Kramar, ki si je za pravo cerkev v svojem okraji največje zasluge pridobil, je neko noč nenadoma umrl. Trdili so mnogi, da so mu zastrupili luteranci vino, s kte-rimi je nevede v krčmi pil. Drug jako imeniten dogodek je, da je postala mlada nuna Lavra opatica mekinjskega samostana zaradi svoje — velike pobožnosti in strogega iz-polnovanja samostanskih dolžnostij! Kaj pa je bil v tedanjem veku opat ali opatica mogočnega in bogatega samostana, ve le oni, ki pozna natanko svetovno zgodovino onih časov, v kterih so igrali posamezni verski zastopniki večje uloge, kakor prvi državniki. Verjetno je, da se je ob tej priliki zopet gmotno zboljšal položaj krivo-vercev kamniškega okraja, in tudi so se jeli tedaj izpolnovati marsikteri skrivni upi. Sedemindvajseto poglavje. "Ich wnsste diesen TJn-ordnungen auf keine andere Art vorzubeugen, als da-dureh, dass ieh die Aebtissin in ein anderes Kloster ver-setzte, wo ich fiir dieselbe ein eigenes Gemach 'stanza' als ihren immerwahrenden Kerker erbauen liess." Škof Hren ljubljanskim stanovom. — ^ ■ Kakor se jamejo zopet zbirati mravlje, ko se je oddaljila hudobna človeška noga, ki jim je poteptala mirno domovje, in znašajo na vse svetovne strani razmetane dele svojega pohištva, tako so se jeli gibati in zbirati krivoverei v kamniškem okraji po ugodnih zadnjih dogodbah. Podgorje njihovo staro mravljišče, oživelo se je kakor črez noč, in samotna Bobkova hiša je dobila prejšnjo čast. Nadaljevali so se ondi nekdanji imenitni zbori, kterim je predsedovala vdova Stobe, Gogala in pisar Naglič. In v jednem takem zboru prikazal se je tudi nenadoma kakor skozi zapeta vrata — Knafelj. Nepopisljivo veselje je zagromelo tedaj ondi. Dvignoli so ga na rame, nosili ga kakor svojega odrešitelja okrog ter pozdravili v njem oznano-valea nove moči svojih idej. Mož dejanja in železne energije Knafelj pa je skrbel s čudovitim svojim talentom, da niso ostali ti zbori tajni; temveč pogumnejši od nekdaj, potoval je od sela do sela, pridigujoč po cerkvah in na prostem, kjer je le našel ugodna tla za svoje mišljenje. In ta Knafljeva potovanja so bila podobna neprestanim siavnostim. Njegova osoba je takorekoč elektrovala rojake in mu pridobivala na stotine prijateljev in somišljenikov. Poslednje je bilo toliko lažje, ker je bil tedanji poveljnik slovenskih dežel nadvojvoda Ernest, precej toleranten v verskih zadevah, in novoizvoljeni kamniški sodnik osoben Knafijev prijatelj. Naravno je tedaj, da je v takih okoliščinah zopet oživela komaj ngasnena iskra luteranstva na Slovenskem in vzplamtela v zelo mogočen ogenj. (Dalj« prikednjU.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV bvktovni, prenovljeni GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IS POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg: 15, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vlog© ter jih obrestnjc po i o 3/ o to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja rložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoienja. Ti Člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta: Glavna slovenska hranilnica in Dosoiilnica v LJubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. _ Denarne po&ljatve iz Zjed. držav in Canade posre-^ duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Nižje podpisana priporočam potuj odlu Slovencem in Ilrvatom avoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . - NEW YORK . . T katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dob£.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba Bolidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. SIDRO f» Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATI2EM, F0K0STHIC0, P0DAGR0 itd. In razne reumatične neprilike. SA.TIO « Met. tn 5Oct. t vseh lekarnah ali pri F. AS Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. VABILO k VESELICI, ktero priredi SLOVENSKO PODP. DRUŽTVO SV. BARBARE štev. 4 J. S. K Jed note dne 13. avgusta v prostorih g. Ivana Kržišnika v Federalu, Pa. Vapored: 1. Srečkanje za dobitke; 2. žaljiva loterija; 3. prosta zabava in ples. NOVO! Godba na lok. Proizvajajo g. N. Koniček in sinovi. Začetek točno ob 6. uri zvečer. ODBOR. Naznanilo. ® Naznanjava rojakom vse po vso-di, da sva kupila veliki, splošne znani Wt SALOON pod imenom "Narodna dvorana", sedaj "SLOVENSKI DOM". Družtvam priporočava veliko plesno dvorano za razne zabave in druge manjše dvorane za druftvene seje. V saloonu imava Igralno mizo (pool table) in glaso-vlr; točiva PRISTNO PLZENSKO PIVO in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vinarno. Točiva izborna kalifornijska, Trinerjevo in druga bela in rudeča vina. Beli Burgundec, beli Tokajec, RisUng in druga fina vina se dobe pri nas na debelo in drobno. Potniki dobe pri nas prenočišče in vso postre> žbo. Vsi dobrodošli! Brata Mladič, 585—587 South Centre Avenne, ftt na vogalu 18. ulice, Chicago, III. ? ill Telefon: Loomii 498. JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, O. Priporoča rojakom svejs ixvrrtaa VINA, ktera v k&kevesti madkrilju-jeje tu druca ameriška vima. Kadeč« via« (Concord) predajam *e Ste faiene; bel« via« (Catawba) pe 7 te galea«. ___ NAJMANJŠE NAROČIL* XA TIN« JI M GALON. BUNJETE0, m ktersga sets Imps rtir al brinje lz Kranjskega, velja 13 steklenie $15.0«. Brinjevec je najbelj« vrirte, ker j« žgan« na Jati način, ka-k«r doma aa Kranjskem. *JJL*ČBAMJBPKII*SITI 1HAI Za »bila naročila m Mu >sposki ROJAKOM V JOLTETU, TT.17.., in ekolici priporočamo naiegaustep aika Mr. Joka Saatariiča 1106 N. Centre St. Iaseneveai r* Ifraaft Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro ercje&e GOSTILNO, T kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prode-jam DOBRE SMODKE In LIKERJE. Pri «eai se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, pa., naj na poetaji vpraša aa mene In gotovo boda prišel do mene in do uancev. Ako kede potrebuje kak Svet, na) se name obrne. Mala geslo toraj bodii »voji k svojim! Martin Mukič, JOHN KRACKER 1199 St Clair S t, Cleveland, ft. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do 60 galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 galon a posodo vred. Izvrstna tropavioa od $2£0 de M galon a posodo vred. Manj nego 10 galon aal aikfte ae naroča, ker m an je kofictee mm morem razpošiljati. Zajedno a naročilom naj gg. naročniki dopofijeje ienar, oziroma Money Ordat. Spoštovanjem Nik« Radoviohy 594 Vermont SL, m WAN FHANCTRCO. C A L. Oompagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSSfiUK LJUBLJANA. POŠTNI FARNIKI SO I „La Lorraine", aa in vi}aka------------------------is.000 tea, «5.00» konjakih maH, ^LaSaToie« (l „ .......................la.ccc „ *5«» „ ,, fcLa Tonraine* j ,, ,, ......................................10.000 ,, is.coo „ „ |,L'Aquitaine", „ „ „ ..................................la.oou „ 16.000 „ „La Breta^ne"..................................................................8.000 9.000 „ „ „La Champagne",............................................................8.000 , 9.000 „La Gaacogne",..............................................................B.000 ,, 9.00« ,, „ " Parniki odpljnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo. ari dopoludne. Parniki odpljaj«)o is priitaniUa itv 42 Norih Rlv«r, ob Morton Btr««tt •La Touraine *La Lorraine La Bretagne •La Savsie •La Touraine 18. aug. 1904. 25. aug. 1904 1. sept. 1904. 8. sept. 1904. 15. sept. 1904. •La Lorraine La Bretagne •La Savoie •La Touraine #La Lorraine 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. G. oktobra 1904. 13. okt. 1904. 20. okt. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. 61tvia agetcija. SI B&OiDWAV, NEW V0R&. Holland-America Line (HOLLAND-AMERIŠKA ČRTA) »ozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenm držav filed NEW YORKGM in ROITERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNBAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. 8TATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojni* vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrqe,, Radi ceno glej na posebej objavljenih listinah Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestthž) DUNAJ, I. Kolowratring lo.ilNOMOST, 3 Rudolfstraaae, TRST, Št 7 Prosta luka. i BRNO 21 Krona Parniki odpljujpjo; la ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako ared« =e ob 10. uri zjutraj . __■■ HOLLAND-AMERICA LINE. 39 Broadway, NEW YORK. »0-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N. Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. POZORj, SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci b a n d e » rov, društvenih zastav, znakov in regallj po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander-Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. fSr- Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g Lupša previden ako pošiljaš' novcev staro domovino. Zato se vedno obrni na Fr. Sakkkja, 109 Greenwich Str., New York, ker ta It aajbrik in najceneje postrcie. BODI BojakoHi, kteri potujejo skoči Du-ranjre na Silverton, Jnrej Rico in Teluride, nasnanjsra, da sva odprl« novo gostilno avstrijska domovina pole« želemilk postaje, vsakdo vidi hiio, ako pogleda na Main St., nai napis je dovolj velik. Vsakogar bode va peetregla s dobre pijače, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkami. Za ebilea ekisk se pripereSata BLATNIK in BRUCE, Ehvance. Colo "GLAS NAR©DA" prodaja pe 1 eeat itevuke: Anton Bebek, poelevodia ee-družni ee Frank Sakser. 1?74 St. Clair Su Cleveland, Ohie. John Snstariii, JN. Oeatre Su Joliot, HL Frank Qabrenja. Sli Teweia St.. Jshastows. Pa. Frank A. nandftk. Kilwankoe. Wia. T-Il.. zaslužene denarje je naj- I HZ KO bol'e siSurno domu I UC-81U poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York