Bfe* «mt i«)rUk tal «va a pw£Mfo» vred
t m&mu . pošilja»]«« ¡88 m «elo leto 52 ¿4*., htm i« dim, četrt leta
I	fcven jngoalgvfj«
Narofofaie se poilje — c^nvolitvo .Sle tem-Ompod&rjo" » Ms-Kcro&kc cesta 5. dopoiilja do ftpočnlno se fš»-tej« t naprej.
iateroboB i*'*.
m<

LIST LJUDSTVU V POUK !N ZABAVO

30 it^Tilkft.
MARIBOR, dne julija, 19&4L
Komika cJ* h S.
pM se ne Tračajo. C^ri* BHtTO sprejema norofe$g^ inserate in rekkmM$&
Cene inseretom po »oni. Za večkratne primeren popust, reklameetje so prosi«. Čekovni račun pošlKM «roda Ljubljane H.
Telefon Internrben it Ha
yroiwaur' ms--•■■T*WW	MTiri	I I ■ I ll MtlBWMOMMBatMMMWOWMKMOMOBMaaOMMBIBWBWBI
HaSSffiE^Or
letuiJk*
0 politiki laži in nasilja.
Politične lumparije žerjavovih demokratov so dosegle svoj vrhunec. Žerjav hoče biti po vsej sili politični gospodar v Sloveniji in ker dobro ve, da slovensko ljudstvo njega in njegovo družbo najodločnejše odklanja, zato pa z vso močjo to njemu nepokorno in nasprotno slovensko ljudstvo črni in ovaja kot zarotniško in protidržavno. Ljudje Žerjavove družbe nočejo veljati za Slovence, ampak se nazivajo Jugoslovane, češ, da so Srbi Hrvati in Slovenci »eno« — jugoslovensko ali en jugoslovanski narod in ne trije narodi: Srbi, Hrvati in Slovenci. Jugoslovanstva so se Žerjavovci oklenili po sledečem računu in načrtu: Ker v Sloveniji in v slovenskem narodu ničesar ne pomenimo in nas nihče ne posluša, bodimo rajši Jugoslovani ter prepričajmo Srbe, da se pod tem imenom da najboljše prikriti centralizem. V centralizmu se bodo pa že našla xa nas mesta, kjer bomo lahko gospodarili in zapovedovali. — Ker je Slovenija odločno izrekla svojo zaupnico avtonomistični SLS, zato se dr. Žerjav neprestano ponuja centralistom ter jih še vara, kako lahko bi se dal izvesti centralizem, če bi centrala njemu in njegovi družbi poverila popolno moč in oblast nad Slovenijo in slovenskim narodom.
V Beogradu pravi dr. Žerjav: Dajte mi moč, dajte mi sredstva, pa vam ukrotim klerikalce! (Žerjavovo glasilo »Jutro« piše celo o »klerikalnih cuckih.«) Med politiki v BeogTadu se pa poleg nepremišljenih centralistov najde tudi mnogo takih, ki Žerjavu odgovarjajo: Pa zakaj bi krotili Slovence, klerikalce, ali kakor jih že imenujete, mi se hočemo vendar z njimi sporazumeti. — Ko Žerjav kaj takega sliši, je ves iz sebe in tedaj kar bruha psovk in naj-grših obdolžitev na slovensko ljudstvo. Tadaj on laže in zavija, kaki zarotniki, prekucuhi, uporneži in še drugačni nevarni elementi so razven njegove družbe Slovenci sploh in posebej še odločni pristaši SLS. V Beogradu na Žerjavovo pripovedovanje eni prikimavajo, drugi pa odkima-vajo in da bi te dvomljivce prepričal o resničnosti svojih slik in pripovedovanj o Sloveniji in o Slovencih, je začel s svojo orjuno dan za dnevom uprizarjati divjaške izgrede. Kakor hitro so orjunci napravili sami kako lopovščino ali so se pa stepli z ljudmi, ki se ne dajo pretepati, že teče Žerjav v Beograd: Ali vidite, kaj sem pravil! Zarota, revolucija je v Sloveniji!
Žerjav je napravil iz nacionalistične organizacije navadno pretepaško društvo, ki naj pobije vse, kar se noče ukloniti blesku njegovega imena. V svoji zlobi si žerja-vovci ne delajo nobenih skrbi, če se pripravljeni izgredi pokažejo v svoji pravi luči. Ko so se po krvavi trbovejski nedelji orjunci razkrinkali kot pravi in glavni krivci, se je
pa poleg drugih manjših izgredov napravil nov poskus po noči pred ljubljansko pošto. »Jutro« in »Narod« sta začela pisati o celi »zarotniški verigi«, ki bi jo naj bili komunisti raztegnili po Ljubljani, da bi lahko člani »tajne komunistič ne organizacije UDR poklali vso inteligenco, ki še čuti državno in nacionalistično.« Tako je stalo v žerjavovskih listih črno na belem, drugi dan se je pa že na istem mestu poročalo, ker se ni moglo zatajiti, da je UDR čisto navadna mladinska organizacija socialdemokratov in da se imenuje po odobrenih pravilih: Udruženje delavskih rediteljev« in ne »Udruženje delavskih revolucionarjev.« Tudi po nesrečnem slučaju ubita žrtev — mladi brezposelni delavec Zadravec — se ni dal več predstavljati kot zarotniški komunist, ampak edino le kot čisto navadni član prejimenovanega mladinskega društva. Vse to so morali tudi žerjavovci priznati, a to jih ni oviralo v nadaljnih nesramnih lažeh o »klerikalno-komunistični zaroti.«
S takimi sredstvi mislijo žerjavovci v Sloveniji spraviti vse navskriž, da bi na vseh koncih in krajih nastali krvavi pretepi in zmeda in da bi tako v Beogradu končno le začeli verjeti, da je cela Slovenija, če že ne pravo zarotniško ognjišče, pa vsaj torišče dnevnih spopadov in pobojev, ki se ne da več obvladati z redno upravo, ampak j bi moralo biti zasedeno od vojaštva ali pa od kake druge site, ki bi delala red in mir. Za službo strahovalca Slovenije se poteguje Žerjav in njegova oborožena sila bi bili orjunci in Sokoli. To vse bi bilo, če ne bi bilo nekaj zelo važnega in odločilnega vmes. Žerjav bi mogoče preslepil lepo število današnjih beograjskih politikov, a kaj bi mu to pomagalo, ko pa ne more preslepiti in spraviti iz ravnotežja slovenskega ljudstva. Naše ljudstvo je zavedno in razsodno. Če bi imeli žerjavovci količkaj pameti, bi morali že iz dosedanjih dogodkov sklepati, da ne bodo s svojo orjuno dosegli zaželjenega cilja. Razsodnosti pa žerjavovci nimajo, ker so popolnoma pobesneli in tako tudi ne vidijo, kako izgledajo njihovi orjunci in drugi pristaši med našim ljudstvom povsod, kjer ne morejo v velikem številu vpri-zarjati svojih divjaštev. V mestih, kjer se je ugnezdilo veliko število najrazličnejših ori, jnaških pretepačev, se še da napraviti kaka parada ali pa izzvati kak izgred, okrog na deželi se pa naše ljudstvo redkoštevilnih orjuncev izogiba, kakor se pač pošteni in pametni ljudje izogibljejo pijancev in norcev. Žerjavovcem bi prišlo prav, če bi se naši ljudje znašali nad posameznimi njihovimi hlapci, a tega ne bodo dočakali, ker je naš človek preveč resen in pa preveč čist, da bi si umazal roke s kakim umazancem in zaslepljencem v Žerjavovi službi. Kako rad bi Žerjav precej svojih ljudi posvetil za mučenike, pa to se mu ne posreči, kar so orjunci doslej izkupili, to so sami izzvali. Naš človek dela in starega slovenskega poštenja pa Žer-javove hlapce samo mirno prezira in tako se ne morejo
obnesti Žerjavovi zlonamerjeni računi ne proti Slovencem in ne proti zapeljancem, ki so prešli pod njegovo ko j mando.
Pred kratkem je tudi učiteljska organizacija UJU, to je »Udruženje jugoslovanskih učiteljev« posvetila svoje člane javno Žerjavovi politiki in službi. Učitelji, člani UJU, so imeli po svojih zastopnikih zborovanje v Krškem dne 8. in 9. t. m. in na tem zborovanju so sprejeli resolucijo, s katero nalagajo svojim članom, naj delujejo kot dopisniki za »napredno« časopisje, to je za »Jutro«, »Orjuno«, »Narod«, »Tabor«, »Domovino« itd. ter naj se v tej poročevalski službi še posebej organizirajo. To se je sklenilo 8 posebnim ozirom na to, da Žerjavovi družbi in njegovim listom ravno prav pridejo učitelji v onih krajih, kjer ta politika nima nobenih pristašev. Torej hočejo učitelji UJU svojo službovanje Žerjavu zvezati z zlorabami svojega stanu in svojih stanovskih dolžnosti. Mi smo glede tega takoj po zborovanju opozorili v »Straži« učiteljstvo, »Jutro« pa vpije, da smo hujskali in grozili. O ne, mi ne hujskamo in ne grozimo! Dokaz za prvo je to, da se razni orjunci mirno vračajo v naše kraje po svojih izzivalnih in celo krvavih pohodih, grožnja pa ne more biti to, če mi učitelje UJU in sploh vse javno oglašene činitelje žerjavove proti-ljudske politike vprašamo to-le: Kako si oni predstavljajo med ljudstvom stališče pomočnikov in delavcev one politike, ki je proti ljudstvu, kako si predstavljajo konec Žerjavove borbe za oblast in končno, kako bo potem, ko pride obračun med politiko čistih rok, poštenja in splošnega ljudskega zaupanja napram »politikom«, ki imajo okrog sebe in na sebi laž, goljufijo in nasilje, za seboj pa prav temno preteklost
Občinske volitve v polit, okraju Ljutomer.
Tudi naši Prleki so se častno izkazali pri občinskih volitvah. Slovenska ljudska stranka je odnesla lepo zrna-go. Nad 80% občin je v rokah SLS. Volitve so se vršile v nedeljo, dne 13. julija. V naslednjem podamo podrobni seznam o izidih v posameznih občinah.
Sodni okraj Ljutomer:
Samo liste Slovenske ljudske stranke, oziroma Kmečke zveze, so bile vložene v občinah: G r 1 a v a, leta 1921 je imela SLS tudi sama listo. 11 j a š e v c i, leta 1921 je imela SLS tudi sama listo. Kamenščak, leta 1921 je imela SLS 13 odbornikov,
SKS 3 odbornike. Ključarovci, leta 1921 je imela SLS 9 odbornikov,
Džungla.
Roman iz afriških pragozdov. Anfleiki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
17
Po gozdu raztresena Kršakova družina je cula njen klic in v hipu so zahreščale veje pod težo njenih tovarišev, ki so hiteli na kraj nevarnosti, da ji pomagajo.
Kala je planila v napad.
Z bliskovito naglico je snel Kulonga dolgi lok z ramen in položil puščico na tetivo. Daleč nazaj se je upognil prožni les, tetiva je jeknila, puščica je siknila. Naravnost v srce je zadel izurjeni strelec.
S strašnim krikom je padla Kala mrtva na obraz. Besni so planili gorile z dreves nad Kulongo, kričeč in renčeč.
Pa Kulonga je bežal po slonovi stezi kakor plašna antilopa. Poznal je silno moč in divjost teh gozdnih mož in vedel je da je izgubljen, če ga dobijo v svoje dolge strašne roke.
Daleč so ga zasledovali in hiteli za njim po drevju. Pa končno so drug za drugim pustili brezuspešni lov. Vrnili so se na kraj nesreče.
Nobeden izmed njih še ni kedaj videl človeka razen Trzana, in začudeni so ugibali, kaj bi utegnilo biti neznano bitje, ki se je priklatilo v njihovo džunglo. —
Zunaj na obrežju v Claytonovi koči je sedel Trzan ln čul oddaljeni krik in vik skozi odprto okno.
Koj je zaslutil, da se je kaj posebnega zgodilo v rodu in urno je zapustil svoje knjige ter pohitel proti kraju, odkoder so prihajali glasovi.
Našel je v gozdu ves rod zbran krog svoje ubite varuhinje —.
Claytonov sin se je sicer že precej odtujil Kršak-ovemu rodu, zadnja leta posebno, ko je obiskoval očetovo knjižnico, je očitno zanemarjal svojo živalsko družbo. Pa vkljub temu je bila Kalina smrt zanj bridek udarec.
Kala je bila njegova varuhinja v zgodnji mladosti, kolikokrat mu je rešila življenje —! Pozneje mu je bila zvest tovariš in menda edina v vsem rodu Kršakovem, ki ga ni sovražila.
Odslej ni imel prijatelja več, izvzemši Tantora, slona, ga je vse sovražilo —.
Sam bo sameval v divji, neprijazni džungli —.
Grenka žalost se mu je zagrebla v srce, ko je gledal zvesto žival mrtvo pred seboj na tleh, daleč po gozdu je odmeval tožeči klic Kršakovega rodu, ki je z njim Trzan dajal duška svojim bridkim čuvstvom.
Pa kmalu se je umaknila žalost drugemu čuv-stvu —. Trzan je zakoprnel po maščevanju. Klic tuge se je prelil v divji, izzivalni krik, ki je klical na boj ubeg-lega napadalca.
Živalski glasovi in klici tovarišev mu sev° niso mogli popisati, kdo je ubil Kalo. Le to je posnel iz njihovega žlobudranja in kazanja, da je čudno, neznano bitje napadlo Kalo in nato zbežalo po Tantorovi stezi proti kraju, odkoder solnce prihaja.
Trzan sc ni dolgo pomišljal, planil je v vejevje in popihal proti vzhodu.
Poznal je Tantorovo stezo in njene velike ovinke, presekal jih je in si izbral krajšo pot skozi vrhove dreves. Prehiteti je hotel krutega sovražnika, ki mu je ubil zvesto varuhinjo in tovarišico.
Ob boku mu je visel lovski nož nepoznanega očeta v nožnici, sam si jo je naredil po sliki, ki jo je videl v svojih knjigah, črez ramena mu je videla njegova dolga trdno spletena vrv z zanko.
( Od veje do veje, od drevesa do drevesa je hitel vi^ soko gori nad mračno, zapleteno in neprodirno džunglo. Celo uro je potoval in spet je zadel na Tantarovo stezo.
Spustil se je na tla in skrbno iskal sled ubeglega i sovražnika.
Našel jo je ob drobnem potočiču.
V mehkem pesku je zagledal čudne odtiske —. Taki so bili, kakršne je le on sam v vsej džungli puščal za seboj, če je stopal po mehki zemlji, le nekoliko večji so bili.
Srce mu je naglo udarilo. Ali je bilo mogoče, da je neznani, ubegli napadalec — človek? Tak »človek«, kakor jih je videl na slikah v knjigi in kakršen je bil tudi on sam —?
Sledi sta bili dve.
Ena je peljala od potoka proč, druga nazaj k potoku. Koj je uganil Trzan, da je nasprotnik že prišel mimo. Sklonil se je in natančno ogledoval odtiske, ki so prihajali nazaj k potoku.
D«! Robovi so bili še ostri, zemlja čisto sveža, peskova zrna so tu in tam trkljala v jamice, ki jih je noga begunčeva naredila.
Ni bilo nobenega dvoma, sled je bila či to sveža.
Begunec je pravkar prišel mimo —.
Spet je Trzan skočil v veje, z neslišno naglico je hitel po drevju, visoko nad stezo in trdo ob njej.
Ni še prišel miljo daleč, ko hipoma zagleda črnca na ozki travnati planoti in pravkar je polagal smrtonosno puščico na tetivo.
Onstran planote ob robu džungle, pa je stal Horta, merjasec, s sklonjeno glavo in peaečim se rilcem, pripravljen za napad.
Ves iznenaden je obstal Trzan —.

—
SKS 1. odbornika. K r i š t a n c i, leta 1921 je bila samo lista SLS. L u k a v c i, leta 1921 je bila samo lista SLS. Stročja vas, leta 1921 je dobila SLS 9 odbornikov,
SKS 6 odbornikov. Stara nova vas, leta 1921 je dcbila SLS 6 odbornikov, SKS 4 odbornike.
Sporazumne liste, kjer imajo pristaši SLS absolutno večino odbora v naslednjih občinah: C v e n, leta 1921 je dobila SLS 12, SKS 4 odbornike, Radoslavci, leta 1921 je dobila SLS 10, SKS pa 6 odbornikov.
Sporazumne liste, kjer imajo združeni nasprotniki večino:
Ljutomer, je ostalo razmerje isto kot leta 1921. K r i ž e v c i, je ostalo razmerje isto kot leta 1921.
Pri volitvah dne 13. julija 1924: Moravci: SLS 19 glasov (2 odbornika), Kmečka zveza 47 glasov (5 odbornikov), Gospodarska stranka, to je SKS, 28 glasov (2). — Leta 1921: SLS 6, SKS 4 odbornike.
S1 a m n j a k : Gospodarska ljudska stranka 34 glasov (3), SLS 28 (2), Strokovni delavci in viničarji 22 (2), Go-spodarsko-delavska zveza 7 (1), okrajna delavska zveza 13 (1). Vse kandidatne liste pripadajo SLS, cepljenje samo radi lokalnih razmer. — Leta 1921: tudi vsi odborniki SLS. V e r ž e j: Napredna 23 (1), delavci in mali kmetje 45 (4), SLS 14 (1), KZ 39 (3). — Leta 1921; obe stranki ste imeli enako število odbornikov. Stara cesta: Gospodarska stranka 28 (4), to je: 2 SLS in 2 SKS, združena lista 3 7(5), to je 4 SLS in 1 SKS. - Leta 1921: SLS 9, SKS 7. Bolehneci: lista Berkovci (naši) 13 (2), SLS 27 (5).
— Leta 1921: SLS 7, SKS 3. Presika: SLS 77 (6), Kršč. zveza viničarjev 13 (1), vsi
naši, kakor leta 1921. Bučečovci: SLS 32 (5), SKS 13 (2). - Leta 1921:
SLS 4, SKS 6. S1 a p t i n c i: SLS 32 (5), Skupna gospodarska stranka
28 (4). — Leta 1921: SLS 9, SKS 7. Logarovci: SKZ vas Kokoriči 17 (3), SLS 28 (5). — Leta 1921: SLS 10, SKS 6.
Od 29 občin ljutom. okraja je 18 občin popolnoma v rokah SLS. Samo v treh občinah in sicer v Ljutomeru, Križevcih in Veržeju imajo združene nasprotne Stranke (JDS, SKS in SPJ) večino. Imeli so pa te občine tudi poprej v svojih rokah. Na novo smo pridobili znamenito občino Bučečovci, v kateri so imeli dozdaj samostojni vedno veliko večino. V >osmih občinah in sicer v: Uorecih, Bunčanih, Cezanjevcih, Branoslavcih, Godemar-cih, Mali Nedelji, Noršincih in Vučji vesi so prepozno vložili našo listo. Radi tega so volitve v teh občinah na iiovo razpisane za nedeljo, dne 21. septembra. Prosimo naše zaupnike, da takoj sestavijo listo SLS. V. vseh teh osmih občinah je zmaga SLS zagotovljena. Celokupni izid v okraju Ljutomer je torej Naslednji: 26 občin v rokah SLS, samo 3 imajo združeni nasprotniki.
Sodni okraj Gornja Radgona.
Samo liste Slovenske ljudske stranke (Kmečke zveze) so bile vložene v občinah:
Črešnjevci, leta 1921: SLS 11 odbornikov, SKS 5 odbornikov.
Galušak, leta 1921: SLS 6 odbornikov, SKS'4 odb.
24. julija 1924.
Grabonoš: kakor leta 1921. Ivan j c i, leta 1921: SLS 10, SKS 6. K r a 1 j e v c i: kakor leta 1921. Negova: kakor leta 1921. Police, leta 1921: SLS 13, SKS 3. Rihtarovci: kakor leta 1921. Ščavnica, leta 1921: SLS 11, SKS 5.
V občinah: Hrast je-Mota, Sv. Jurij ob Ščavni c i, Murski Vrh-Zasadi, O k o s 1 a v c i, Š r a t o v c i, Terbegovci,
Zb igo v c i. v katerih je bila vložena samo ena lista,
dmajo pristaši SLS absolutno večino. Tako smo v tem okraju pridobili občine Hrastje-Mota, Okoslavci, Šratovci in Zbigovci, ki so pri volitvah 1. 1921 še izkazovale veliko nasprotno večino.
Samo ena lista, kjer imajo SKS in JDS večino, so v občinah: Boračeva in
R a d i n c i, kateri ste bili že poprej v nasprotnem taboru.
Volitve so se vršile dne 13. julija v naslednjih občinah:
Gornja Radgona: SLS 91 (6), domača gospodarska stranka 45 (3), združene napredne JDS, SKS, socialisti in Nemci 115 (8). — Leta 1921: SLS 4, SKS 6, JDS 6. V tej občini smo lepo napredovali, čeravno so socialisti in Nemci šli demokratom na pomoč. O č e s 1 a v c i: SLS 45 (4), Kmečka zveza &2 (5). Vsi naši. — Leta 1921: SLS 4, SKS 12. Tudi ta občina je prešla v naše roke. Stanetinci: SKS 32 (3), SLS 57 (6). - Lata 1921: SLS 9, SKS 7.
Od 24 občin (brez Apačke kotline) gornjeradgonske-ga okraja je 18 občin popolnoma v rokah somišljenikov SLS. Tudi v tem okraju se je združenim nasprotnikom posrečilo obdržati samo tri občine in sicer: Gornjo Radgono, Boračevo in Radince. Iz občin Ivanjšovci, Kralovci in Orehovci pa še nismo dobili poročila. Brezdvomno bodo tudi te občine ostale, oziroma prešle v roke SLS. Ako so bile tudi tu prekasno vložene kandidatne liste, prosimo zaupnike, da se pri ponovnem razpisu podvizajo. V okraju Gornja Radgona smo pridobili zavsem na novo štiri občine, izgubili pa nismo nobene. Na naše Prleke, ki so s« tako dobro držali in so združene nasprotnike potolkli, je
Slovenska ljudska stranka res lahko ponosna. Slava jim! * ________
Biserni jubilej dr. Lavoslava Greaoreca.
Biserni mašniški jubilej je nekaj zelo izrednega, kar je treba smatrati za posebno milost božjo. Šestdeset let duhovniške službe je doba, ki jo dcseže redkokateri duhovnik. Veliki napori, ki so združeni s to službo, borbe in bolezni uničijo navadno tudi najmočnejšo naravo.
Dr. Lavoslav Gregorec je dosegel tako visoko starost, dn je mogel praznovati OOletnico svojega mašništva. Jubilej dr. Gregoreca je vzbudil med našim ljudstvom tem večjo pozornost, ker je to izredno slovesnost obhajal mož, ki je v slovenski javnosti igral veliko ulogo, ter si je v borbi za naše ljudstvo stekel izredne zasluge.
j Kako ve naše ljudstvo ceniti take zasluge, je poka-i zala svečanost v Novicerkvi v četrtek, dne 17. julija t. 1. Kljub delavniku se je ogromna množica ljudstva iz domače in sosednih župnij zbrala, da skaže čast sivolasemu g. biseromašniku. Prišlo je tudi preko 20 duhovnikov iz novocerkovške in sosednih dekanij, da se poklonijo g. bisernemu jubilantu ter z njim obhajajo izredno svečanost.
Pred cerkvenim opravilom se je duhovščina novo-oerkovške dekanije zbrala na dekanijsko konferenco. Po končani konferenci je vpričo domača dekanijske duhovščine in drugih gospodov, ki so prispeli iz sosednih krajev, poslanec dr. Hohnjec bisernemu jubilantu izrekel najsrčnejše čestitke.
Povdaril je, da prihaja v imenu Slovenske ljudske stranke, ki je po svojem postanku iz prvega desetletja sedanjega stoletja, po svojem bistvu pa sega daleč nazaj v drugo polovico preteklega stoletja. Njena načela, teme-Ijujoča na krepki podlagi istinito-krščanskega in istinito-slovenskega programa, so hkrati načela, za katere se j« vse svoje življenje boril dr. Lavoslav Gregorec in njegovi sobojevniki, ki so že pred njim legli v grob. Slov. ljudska stranka se danes g. biseromašniku klanja v globokem spoštovanju ter mu izraža svojo zahvalnost, ker ji je med slovenskim ljudstvom pripravljal pot ter tako odlično in odločno branil njena načela.
Kot podpredsednik Kat. tiskovnega društva v Mariboru je dr. Hohnjec naglasil velike zasluge tega društva ✓ za probudo slovenskega ljudstva in za ohranitev slovenskega življa na štajerskem ter zahvalno omenil' zasluge g. jubilanta kot odbornika tega društva in urednika »Slov. Gospodarja.« Dr. Gregorec je prevzel uredništvo »Slov. Gospodarja« leta 1875 po odhodu bogoslovnega profesorja dr. Ulaga kot nadžupnika v I^onjice ter ga oskrboval do marca 1885. V težkih časih je hrabro stal na braniku slovenstva ter za svoje narodno mišljenje in delovanje trpel preganjanje in kazen v ječi. Nikdar ni omahoval, nikdar ni klonil z glavo, njegova velika ljubezen do slovenskega ljudstva mu je osveževala pogum ier ga prošinjala z duhom požrtvovalnosti. Kar je s pisano besedo branil v »SI. Gospodarju«, je potem kot državni poslanec cd leta 1886 do leta 19CD na Dunaju z odločno* ustmeno besedo zagovarjal v parlamentu.
Dr. Lavoslav Gregorec ima tudi velike zasluge na po-/ lju ljudske izobrazbe na Slovenskem Štajerskem, ki jo ie neumorno širil po »Slov. Gospodarju« in drugih spisih. Dr. Hohnjec se je kot predsednik Prosvetne zveze v Ma-' riboru, nekdanje Slovenske krščanskc-socijalne zveze, naj večje ljudsko^prosvetne organizacije med slovenskim ljud stvom, z zahvalnostjo spominjal teh jubilantovih zaslug. Vsi pravi prijatelji slovenskega ljudstva so bili že od nekdaj prepričani, da je izobrazba, prava, solidna in vsestranska izobrazba, najboljše sredstva in orožje našega maloštevilnega naroda v borbi za obstoj, razvoj in napredek..
Ob 10. uri je ogromna množica spremila v slavnostnem sprevodu g. biseromašnika v cerkev. Pred župniščem So še mu poklonili ter mu izrazili čestitke Marijina družba in predstojniki vseh občin, ki so. v župniji. V cerkvi je g. stolni kanonik Alojzij Arien|A imel svečanostno pridigo, v kateri je s kratkimi in izrazitimi potezami začrtal življenje in delovanje g. biseromašnika kot duhovnika, ljudskega prosvetitelja ir. zagovornika ljudskih pravic. Pri sveti maši so g. biseromašniku asistirali g. konjiški arhidijakon Hrastelj kot arhidijakon, poslanec dr. Hohnjec kot dijakon in g. vitanjski župnik Josip Musi kot subdijakon. Slovensko ljudstvo na Štajerskem se pridružuje čestitkam in željam, .17. julija t. 1. izraženim g. biseromašniku dr. Gre-
Njegove oči so obvisele na neznanem, čudnem bitju. Tako podobno mu je bilo po obliki telesa, — in vendar tako čisto drugačno v lice in po barvi!
Spomnil se je, da je videl v knjigah sliko takega bitja. Knjige so ga imenovale »črnec«. Ampak — kaka xazlika med odurno spako na sliki in temle vitkim, strašnim, življenja kipečim bitjem —!
In še nečesa se je spomnil iznenadeni Trzan.
Človek, ki je stal tamle na trati z globoko napetim lokom — da, to je bil »strelec« —! Videl ga je naslikanega pri črki s v svoji začetnici!
Kako čudno! Kako lepo! Skoraj bi bil Trzan glasno vzkliknil od začudenja in iznenadenja nad svojo novo iznajdbo!
Pa spodaj na planoti so se dogodki naglo razvijali —.
Daleč nazaj je potegnila mišičasta črna roka puščico in tetivo, lok se je globoko upognil,, Ilorta, divji merjasec je grgrajoč planil v napad.	..
Tedaj je izpustil črnec vitko puščico in Trzan je videl kako je zletela naglo ko blisk in se zapičila merjascu v ščetinasti tilnik.
Komaj je zapustila smrtonosna puščica tetivo, že je z neverjetno ročnostjo črnec pripravil drugo. Pa merjasec je planil nadenj teko besno, da ni imel več časa lok napeti. V visokem skoku se je pognal črez žival, se bliskoma obrnil — in že je tičala druga puščica v naer-jascevem vratu.
In nato je Kulonga planil v bližnje drevo.
Horta se je obrnil, da bi iznova napadel sovražnika, par skokov je naredil, pa omahnil ter se zrvnil na tla. Za hip so se mu napele mišice, krčevito se je stresel in mrtev je bilT
Kulonga je zlezel z drevesa.
Z nožem, ki mu je \*sel ob boku, si je odrezal dolge kose z merjascevega trupla in sredi trate si je zanetil ogenj, si spekel meso in jedel. Drugo pa je pustil ležati.
Trzan je gledal vse to z neizmernim zanimanjem. Takih reči še ni videl. Niti v svojih knjigah ne! Živo je sicer koprnel po maščevanju, pa njegovo koprnenje po znanju je bilo še večje.
Opazoval bo, tako je sklenil, neznano, čudno bitje, ki ga je tako iznenada srečal, šel bo za njim in pogledal, kje ima ležišče. Ubije ga lahko še pozneje tudi, ko bo imel čas, — in ko bo tiste morilne drobne vejice — mislil je na puščice — odložil.
Tako je premišljeval Trzan na svoji visoki veji in delal načrte.
Kulonga pa se je najedel, vstal, se obrnil proti vzhodu ter kmalu izginil za ovinkom Tantarove steze.
Trzan je počakal, da je utihnil zadnji šum njegovih korakov. Previdno je zlezel z drevesa, vzel nož in si narezal velike kose z merjascevega trupla.
Pa ni si jih spekel.
Poznal je sicer ogenj. Kolikokrat je že videl goreti drevo, ki ga je užgal blisk!
Pa ta ogenj je prišel izpod neba —! Toda da bi znalo kako bitje v džungli na neznan način priklicati od-nekod liste rumenkaste jezičke, ki požirajo les in nato izginejo ter pustijo za seboj droben sivkast prah, — to ga je zelo iznenadilo. In zakaj da si je črni človek pokvaril sočno meso v žareči vročini jezičkov, — to mu je bilo nerazumljivo.
Tako neumen Trzan ni bil!
Prijel je sočno meso v obe roki, si ga nesel k ustom in trgal obilne grižljaje s svojimi močnimi zobmi ter se
do sitega najedel —. Kar pa je še ostalo od merjasca, je zakopal ob stezi, da bi imel pripravljeno zalogo za poznejši čas.
In obrisal si je mastne roke ob bedra ter se odpravil na sled za Kulongo, sinom Mbonge, poglavarja rodu črncev.
Ob istem času pa je v daljnem Londonu njegov stric, brat Trzanovega očeta in dedič premoženja, ki je bilo pravzaprav Trzanovo, poslal nazaj v kuhinjo pečenko, češ, da je prerahlo pečena, in ko je skončal svoj izbrani obed, si je obrisal nežne prste v snežnobelo brisaljko —.
Ves dan je sledil Trzan Kulongo, kakor zli duh je visel nad njim v vejevju visokih dreves, še parkrat je videl, kako je črnec poslalv daljavo smrt po svojih stre-lovilih puščicah in kako je zadeta žival poginila skoraj hipoma. Strup Kulongovih puščic je bil svež in je naglo deloval.
V varni oddaljenosti mu je sledil Trzan po drevju, ga opazoval ves zamišljen in se čudil temu novemu načinu ubijanja. In najbolj se je čudil, da je navadno žival hipoma poginila, če jo je le samo oprasnila tenka črnčeva vejica. Vedel je, da od same take praske živali džungle še ne poginejo. Saj je sam videl, kako so se opraskale in obklestile z ostrimi kremplji, če so se spoprijele, pa jim" ni nič škodovalo.
Ne, — nekaj skrivnostnega je bilo v tenkih Kulongovih treščicah. Sklenil je, da si bo zadevo natančneje ogledal. —	s	^
Tisto noč je spal Kulonga v vejah mogočnega drevesa. In visoko nad njim je čepel Trzan.

gorecu, ter mu kliče: »Bog naj obilna povrne in poplača Vaša velika in dobra dela za slovansko ljudstvo! Na mnoga letal«
Spored mladinskih dnevov v Maribru
Bekliiki dan.
Sobota, dna 9. avgusta.
Ob 8. uri dopoldne: Sv. maša in »Pridi, sv. Duh« v stolnici.
Ob 9. uri: Zborovanje verskoobnoritvenega odseka v dvorani palače 'Zadružne gospodarske banke. Načelnik prof. Iyan Bogovi č. I. Verskoobnovitveno gibanje ženske mladine. Marko Krajnc. 2. Verskonravna samo-vzgoja. Antonija Š t u p c a. 3. Žena, družina in družba. Fr. S. G o m i 1 š e k. 4. Dobrodelnost in žena. Pavel Z i -v o r t n i k. 5. Delo za versko zedinjenje in slovenska mladina. Jan Š e d i v y.
Od 14. do 18. ure: Zborovanje prosvetnega odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Načelnik dr. Josip Jeraj. 1. O nalogah ženske izobrazbe. Dr. Josip J e r a j. 2. Sredstva ženske prosvete. Jožef K r o š 1. 3. Telesna vzgoja žene. Dr. Malka Š i m e c. 4. Osebnost prosvetne delavke. Minka Ž i r o v n i k. 5. Slovenska ženska prosvetna organizacija. Prof. Ivan B o g o v i č.
Ob 20. uri: Fr. S. Finžgar, »Naša kri«, slavnostna gledališka predstva Ljudskega odra v Mariboru v Narodnem domu.
Nedelja, dna 10. avgusta.
Ob 6. uri: Sv. maša in skupno sv. obhajilo v cerkvi Matere Milosti pri oo. frančiškanih.
Ob pol 10. uri: Zbiranje udeleženk na vrtu škofijskega dijaškega semenišča, Gosposka ulice.
Ob 10. uri: Istotam pridiga in sv. maša. Pridigar in celebrant prevzvišeni škof g. dr. Andrej K a r 1 i n.
Ob 10.45: Istotam manifestacijsko zborovanje. Govori: 1. žena nositeljica narodnega preroda. Dr. Josip H o h -n j e c. 2. Naloga ženske organizacije. Minka Ž i r o v n i k. 5. Verska obnova družine. Dr. Anton Medved.
Ob 14. uri: Slovesne večernice v cerkvi Matere Mil. in v stolnici.
Ob 15. uri: Svečana orliška telovadna akademija v ve-' iilci Gotzovi dvorani.
Fantovski dan.
Petek, dne 22. avgusta.
Ob 8. uri: Sv. maša v stolnici.
Od 9. do 12. ure: Zborovanje učiteljstva, akademikov in dijaštva v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. 1. Dijaštvo nositelj verskega preroda slovenskegr naroda. Dr. Anton Korošec. 2. Izobrazba inteligenčnega nara-SCajn. Dr. M. Slavič. 3. Ljudska šola. Iv. Prijatelj.
Od 14. do 18. ure: 4. Program slovenske mladine. Dr. Karol Capuder. 5. Humanističen in realističen prosvetni ideal. Dr. Fr. Ks. L u k m a n. 6. Romantična ideja •rlovstva Dr. Josip Jeraj.
Sobota, dne 23. a v g u c t a.
Ob 8. uri: Sv. maša t stolnici.
Od 9. do 12. ure: Zborovanje verskoobnovitvenega odseka o dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Načelnik prof. Ivan Bogovič. 1. Verskoobnovitveno gibanja mladine. Dr. Josip Leskova r. 2. Verskonravna «bnova posameznika. Evald V r a č k o. 3. Verski prerod Aružbe. Jožef Mirt. 4. Dobrodelnost in misijonstvo. P. Rsvel Potočnik.
Od 14. do pol 18. ure: Zborovanje prosvetnega odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Načelnik dr. Josip Jeraj. 1. Smoter moške izobrazbe. Ivan Veeenjak. 2. Prosvetna sredstva. Jože S t a b e j. 3. Telesna vzgoja moške mladine. Dr. Matej Justin. 4. Osebnost prosvetnega delavca. Alojzij R e z m a n. 5. Prosvetna kultura slovenskega naroda. Dr. Andrej V e b 1 e.
Ob 18. uri: Odkritje spomenika dr. K. Verstovšku na njegovem grobu, Pobrežje. Spregovorita dr. Anton J«-r o v š e k in dr. Karol Capuder.
Ob 20. uri: Baldjada po mestnih ulicah.
Ob pol 21. uri: Pozdravni večer v veliki Goticvi dvorani. Svira godba »Mladinski dom« iz Ljubljane.
N e d e 1 j a, d ne 24. a v g u s t a.
Ob pol 6. uri: Sv. maša ¡r skupno sv. obhajilo v cerkvi Matere Milosti (Frančiškova kapelica).
Ob pol 9. uri: Zbiranje udeležencev sa «lavnoatnt sprevod v Kersnikovi ulici in Tomšičevem drevoredu.
Ob 9. uri: Slavnostni sprevod po mestu.
Ob 9.45: Pridiga in sv. maša na Slomškovem trgu. Pridigar in celebrant prevzvišeni škof gospod dr. Andrej K a r 1 i n.
Od 10.45 do 12. ure: Istotam manifestacijsko zborovanje. Govori: 1. Vzoren mladenič, vzoren mož. Dr. Ant. Korošec. 2. Orel, ideal slovenskega fanta. Dr. Joža B a s a j. 3. Izobraženec in ljudstvo. Jožef M e š k o. 4. Ljubezen do rodne grude. Matija N a p o t n i k.
Ob 14. uri: Slovesne večernice in »Te Deum« v cerkvi Matere Milosti in v stolnici.
Ob 15. uri: Javen orlovski telovadni nastop v Ljudskem vrtu.
NAVODILA ZA MLADINSKA DNEVA V MARIBORU.
Cerkvenim in društvenim pevskim zborom. Pripravljalni odbor za mladinska dneva s* obrača na vs< «e*kv«n« in dfnštven» pavske zbor« i Iskreno prošnjo, da «odelujejo pri sv. maši prevaviienega nadpastirja
gospoda dr. A. Karlina ob dekliškem dnevu 10. avgusta. Pele se bodo sledeče pesmi: Jos. Fabian, Oče večni v visokosti (Cecilija I. del, štev. 25); Ti, o Marija, naša Kraljica (Cecilija II. del, štev. 175); Hladnik, Usmiljeni Jezus (Stanko Premrl, Cerkvena pesmarica za mladino št. 8); Posvetitev domovine (Premrl št. 75). Cerkvene in društvene pevske zbore prosimo, da te pesmi za enoglasno petje dobro naštudirajo ter mu do 5. avgusta javijo število pevk. Sekirice prinesite seboj! Skupna pevska vaja bo v soboto, 9. avgusta zvečer ob 6. uri v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Prijave pošljite na naslov: Pripravljalni odbor za mladinska dneva v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1.
Izkaznice za udeležence dekliškega dne smo razposlali vsem župnijskim uradom, kjer jih dobe posamezniki kakor tudi vse naše organizacije. Zadeva polovične vožnje bo povoljno rešena. Pri odhodu doma kupite celo karto v Maribor, kjer pa je ne smete oddati. Držite .se točno navodil na izkaznici!
Ob vsakem vremenu se vrše mladinski dnevi, nobeno deževje jih ne bo oviralo, ker je poskrbljeno za prostore.
Agitirajte za številno udeležbo pri mladinskih dneh, premagajte vse premisleke in ovire. Stroški niso veliki, nekaj malega žrtvuj vsak. Umevno je, da je dekliški dan le za dekleta in žene, fantovski dan le za fante in može.
Orli, Orlice, vse organizacije, kakor posamezniki dobijo izkaznice za dekliški in fantovski dan samo pri župnem uradu. Prosimo, povejte to drug drugemu, da ne bo kdo pričakoval izkaznic naravnost od pripravljalnega odbora. Orle in Orlice opozarjamo še posebej na to, da ne bodo mislili, da dobe izkaznice od pod-aveze ali ekspoziture. Vsak naj si priskrbi izkaznico takoj, župni uradi so jih že dobili.
Župni uradi, ki so dobili morda premalo število izkaznic, bodisi za dekliški ali fantovski dan, naj takoj pišejo po druge Pripravljalnemu odboru za mladinska dneva v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1.

) S1";
Država SHS.
Kriza se razpleta in'bo najbrž te dni rešena tako, da bo predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič sestavil tako vlado, ki bo lahko računala na podporo opozicije. Kaj opozicija zahteva in kaj zamore ona podpirati, je znano in če se te dni sestavi vlada zakonitosti in poštenja, lahko rečemo, da smo utekli veliki nevarnosti, pripravljeni od dela radikalov in policajdemokratov, ter da smo krenili na pot sporazuma, pri-čemur ima posebne zasluge Jugoslovanski klub.
Letos že tretja ostavka Pašičeve vlade se je izvršila ravno danes pred enim tednom. Prvič je Pašič demisijo-niral dne 24. marca, ko je prispelo v Beograd prvih 20 hrvatskih poslancev. Takrat je bila kriza kratka, ker je Pašič že dne 27. marca sestavil s pomočjo samostojnih demokratskih izdajalcev vlado, ki bi morala biti poslovna. Ker pa nista Pašič in Pribičevič z nobenim sredstvom za-mogla preprečiti večine, je morala vlada dne 12. aprila fopet podati ostavko, ker ni sklicala narodne skupščine in je pogazila navodila. To je bila druga demisija, ki ji je sledila dolga kriza s čudnim in zavitim razvojem, nakar je dne 21. maja sledila sestava nove Pašič-Pribičevičeve vlade. Obe prvi demisiji je vlada utemeljevala z nevzdrž-ljivostjo položaja in je zahtevala volilni mandat. Tudi tretja demisija se je izvršila v tem znamenju, ker je Pašič danes zahteval od kralja volilni mandat, češ, da je položaj nevzdržen in so volitve edino zdravilo proti temu. Do sedaj ta zahteva ni imela uspeha, ker je jasno, da bi nev-zdržnost postala še hujša, če bi imel Pribičevič svobodne roke za volitve. Kako si to predstavlja, je dokazal tekom zadnjih dveh mesecev, ki bosta ostala vsem državljanom, ki so okusili to »čvrsto politiko«, v živem spominu. In ni čudno, če ne bodo predstavniki take politike prišli ▼ Belgrad niti v malem številu, ampak bodo popolnoma vrženi k javnega življenja.
Hude boje proti vladi, ki bi uvajala red in pobijala korupcijo, vodijo danes vsi oni, ki od korupcije živijo ter se s protiljudsko politiko odtegujejo sodišču in že davno rasluženi kazni. Če bi bili varni, da se jih ne bo klicalo na odgovor, bi seveda tudi prav radi popustili ter se u-maknili. Za pošteno vlado so vsi radikalni^poslanci, ki izhajajo zares iz ljudstva ter se ravnajo po razpoloženju evojih volilcev, proti je pa samopašna gospoda, ki se srbskemu ljudstvu vriva na vodilna mesta. Te dni je Pašič dobil od radikalnega prvaka in vladarjevega prijatelja, u-glednega politika Ace Stanojeviča pisino, kjer ta Pašiču priporoča, naj zapusti svoje mesto. Vodstvo naj prepusti Jovanoviču, ki je mlajši in bo lahko nadziral delo svojih ministrov.	•
Albanija
ne pride do miru in stoji po raenih poročilih pred novim preobratom. Ahmed Zogu, vodja usta š »v, pripravlja na-
pade v peibočju Ohrid« in proti Skadru je kaj« na pohodu 1500 usta»«v.
Italija.
Boji proti faši«nu se bijejo i vso ostrostjo. €»k> nekdanji zavezniki fašistov pišejo danes: »Današnji položaj je dokaj drugačen nego je bil v oktobru 1922. Dežela noč« nobenih udarov kakoršnekoli vrste, nikakega valovja, ni-kakih prevratov, nikakih puntov, marveč zahteva «d Muj-solinija, da krepko kroti vse obsedene« in da ž« enkrat uvede pot zakonitosti in normalnosti.«
Londonska konferenca dobro napreduje po sporazumu med angiešk» in ira»cosko vlado. Za Ameriko je že urejeno sodelovanje v reparaoif-ski komisiji Predlogi strokovnjakov se brezpogojno izvedejo.
Hala zborovanja.
Poslane« Pušenjak ima shode v nedelje, dne 27.
t. m. po maši v Št. Janau pri Velenju, po voeernicah pa v Št. Ilju pri Velenju.
Na Poreijunkolo v soboto, dne 2. avgusta po «erkv. opravilu se vrši shod pri Sv. Križu pri Spod. Drav®-gradu. Govorita poslanec Kugovnik in Pušenjak.
Shod naše stranke v Velenju. V nedeljo popoldne se je zbralo nad 40 zaupnikov iz cele občine v Društvenem domu, kjer je poročal poslanec Pušenjak o političnem položaju in se je vršil razgovor o obč. volitvah. K zborovanju je junaško primahal iz Škal soeijalni demokrat Pevec, kateremu se je komaj dopovedalo, da imajo na shodu zaupnikov SLS pristop samo pristaši SLS. Radovedni smo, kaj bi napravili socialni demokrati, ako bi na njihov zaupni shod prišel kak naš pristaš, gotovo bi ga tako lepo in mirno ne odpravili, kol smo mi Peveca. Pevcu pa damo dober nauk, da se naj, ako hoče postati voditelj socialistov in izpodriniti Red-naka, š«---malo uči, da se ne bo povsod osmešil.
Prireditve.
Javna prireditev koroš. orlovskega ©krešja dne 3.
avgusta v Starem trgu pri Slovenjgradcu. Spored: 1. ob 8. uri sprejem na koldvoru Slovenjgradec, 2. ob pol 9. uri skušnja na telovadišču v Starem trgu, S. eb pol 11. uri pohod k maši v slovenjgraško župnijsko cerkev. 4. pridiga in sv. maša. 5. popoldne ob'2. uri zborovanje na telovadišču v Starem trgu, 6. ob 3. uri javna telovadba. Ugodna zveza vlakov iz Savinjske doline, kakor tudi i« Koroške. Prijatelji orlovstva iskreno vabljeni. Bog živi. Odbor.
Sv. Anton v Slov. gor. Orlovska srenja Sv. Lenart v
Slov. goricah priredi dne 27. julija srenjski zlet k Sv. Antonu v Slov. gor. združen s slovesno ustanovitvijo tukajšnjega orlovskega odseka. Predpoldne pridiga ia sv. maša, popoldne javna telovadba. Vstopnina prosta. Igra godba na pihala. Prijatelji lepe orlovske ideje, pridite. Bog živi!
Prireditev in slovesnost pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Kakor je bilo že objavljeno, igra v nedeljo, dne 27. julija. Bralno društvo v drugič tridejansko igro »V razvalinah življenja«, vzporedno s pevskimi in tamburaškimi točkami. Pridite, sosedje in domačinil — Blagoslovitev orlovske zastave se vrši na Marijin praznik dne 8. septembra, ne pa dne 14., kakor je bilo objavljeno.
Konjiško orlovsko okrožje priredi letošnjo celodnevno okrožno prireditev dne 3. avgusta v Ločah pri Poljčanah. Ob pol 9. uri bo sprejem organizacij in gostov iz zgornjega dela okraja pri križu na cesti proti Žičam; ob 9. uri sprejem organizacij in gostov na kolodvoru; ob pol 10. uri sv. maša na prostem s pridigo, ki jo bo imel domačin g. Rezman iz Maribora. Po sv. maši bo zborovanje, na katerem govorita g. dr. Hodiat iz Celja in g. Napotnik iz Konjic. Popoldne ob 3. uri bo javna telovadba. Na vsporedu so: rajalni pohod, redovne, vaje, članske vaje za Orle in Orlice, naraščaj in go-jenke, skupinske vaje, lahka atletika in vaje na orodja. Najuljudneje vabimo na to prireditev prebivalstvo celega okraja, posebno pa še sosede iz Dramelj, Ponikve ia Sladkegore. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Katoliške organizacije v konjiškem okraju pa prosimo, da naj na ta dan svojih prireditev ne nastavljajo. Torej, t dne 3. avgusta na veselo svidenje v Ločah! Bog živi!
Savinjsko orlovsko okrožje priredi orlovski dan dne 3. avgusta v Šmartnem ob Paki. Spored: Predpoldne ob 8.45: Sprejem došlih bratov, sester in drugih gostov na kolodvoru. Ob 9.15: Pohod k sv. maši na trg. Ob ^10: V kapeli pred cerkvijo slovesna pridiga in sv. maša. Ob V' 11: Slavnostno orlovsko zborovanje. Govori tudi zastopnik Orlovske podzveze iz Ljubljane. Popoldne: Ob H3: Javna telovadba na telovadišču graščine. Nastop članov, članic in obojega naraščaja. Po telovadbi nastop pevskih eborov. Prijatelji orlevske mladine, pridite v obilnem številu! Bog živi!
aa xam.'^a¿T^s-snw wjaiFXíi-rcr.

Pravo
ScMcM-ovo¡milo z znamtó „Jelen"
wmbnkba	^ ■■w*ar
je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „S c h i c h t" in na znamko „J e 1 e n"!
Orlovska prireditev v Rogatcu. Dne 17. avgusta t. 1. se vrši v Rogatcu tabor orlovskega odsek« v Rogatcu h kateremu se vsa orlovska društva in somišljeniki najvljudneje vabijo. Železniške zveze so zelo ugodne. Prihod udeležnikov z jutranjim vlakom ob pol 10. uri, odhod z večernim vlakom ob 18. uri. Prosimo, da sosednja društva naznanjeno prireditev upoštevajo. Odbor.
Nastop šoštanjskega Orla v škalah. Res izredno lep užitek nam je nudil šoštanjski Orel v nedeljo, dne 20. t. m. V nad dveurnem sporedu so pred mnogoštevilnim občinstvom izvajali samo člani šošlanjske orlovske družine 21 zanimivih točk. Ves spored: 9 telovadnih, 6 pevskih in 6 govorniških točk se je zlil v lepo zaokroženo enotno sliko in pokazal, kaj hoče in za čim stremi Orel tako, da je moral vsakega gledalca blage volje navdušiti za to lepo mladinsko organizacijo. Temelj orlovskega dela pa je živa vera, zato je pa začel šoštanjski Orel svojo prireditev v cerkvi, kjer je zelo prisrčno pel naraščajski zbor litanije Matere božje. Točno ob 3. uri se je na lepo ozaljšanem telovadišču poleg cerkve začel telovadni nastop. Od telovadnih točk, ki jih je izvajalo 120 članov, članic in obojega naraščaja, so poleg lepih prostih vaj zlasti ugajale skupine in pa orodna vrsta na drogu, ki je s svojim prvim nastopom žela veliko priznanje. Krasne pevske točke moškega, mešanega in na-raščajskega zbora »mladih« so še dvignile navdušenje gledalcev enako kakor prepričevalni govori in deklama-cije. Vse telovadne točke je zelo spretno spremljala rudniška godba iz Velenja, katero bratskim odsekom priporočamo. Tako je prvič nastopil šoštanjski Orel samostojno na prostem in sicer z velikim uspehom in pač najlepše proslavil dveletnico svojega delovanja in obletnico lanskega veličastnega orlovskega dneva v Šoštanju. Le naprej po začrtani poti do še lepših zmag. Vsem prijaznim Škalčanom in zlasti č. g. dekanu pa iskrena hvala za naklonjenost. Naša srčna želja je samo ta, da bi se kmalu tudi v Škalah dvignil ponosen mlad Orel, ki bo združen z bratskimi odseki v Šoštanju in Velenju škalsko mladino peljal k lepim orlovskim ciljem. Bog živi bodočega škalskega Orla!
Tpftefisks novice,
Nemci — orjuna in mi. (Poročilo iz Guštanja). — Tudi naš trg ima svojo orjuno, ki pa do zadnjega časa ni bila znana ne trgu ne okolici. — Ustreženo bo junaški orjuni pa tudi -tržanom, če predstavimo poglavarje te dične družbe, kar po vrsti. Imena so: Tolstovrški nad-učitelj Močnik, priseljenec iz Avstrije, guštanjska učitelja Gačnik in Zega, slednji priseljenec iz Goriške, jek-larniška uradnika Verdikon in Jelenko, oba goriška priseljenca in neizogibni Bajko Kotnik, ki svoj plašč vedno po vetru obrača. O slednjem se še ne ve, ali je že »kaplar« ali samo »redov« v guštanjski orjuni; vsi pa so Sokoli in priganjači Sokoličev. Koliko manj pomembnih bratov Sokolov in sester Sokolic pripada poleg njih orjuni, se bo pokazalo, ko bo imela svojo prireditev socijalistična »Svoboda« v Guštanju. Doslej se je kot rečeno, guštanjska orjuna držala bolj v ozadju, še-le trboveljski zločin jo je izvabil na junaški mejdan. Šli so, ter »dali« v orjuno Nemce in — klerikalce. Da bo učinek tem silovitejši so pribili dva izvoda »Orjune« na zid ter z revolverji stražili papir na zidu. In res, radovedneži so prihajali in brali ter razpravljali tako in tako. Prvi: »Kaj je to orjuna in orjunci?« Drugir »To so Sokoli in Sokolice, ki so si prisvojili to nečedno ime in kdor ni Jugoslovan, ga pa nabodejo.« Prvi: »Ni hudir, tak so Sokoli streljali v Trbovljah na — Taljane — ali kali!« Tretji: »Nič Taljane, na slovenske delavce.« Prvi: »Tiho, kaj se bere iž Guštanja na papirju?« Drugi: »Vsi nemški uradniki iz jeklarne z ravnateljem vred morajo vstran »odmah«; tudi forštnerji in gospod Osijander na Javorniku naj »odmah« izginejo.« Prvi: »To se bere? Nak, pa se vendar Sokoli ž njimi ciganijo, popivajo, plešejo in . . . .« Tretji: »Saj. to ni res — to je samo napisano. Boš videl, kako se bodo še bratili.« Prvi: »Pa mora biti še več na papirju — beri naprej!« Drugi: »Poslušajte, škof ne sme več molit v grajski kapeli na Ravnah, dekan pa ne tam maševati — to je nemška kapela!« Prvi: »Ne čenčaj, hudirja, ko pa Sokoli prirejajo v parku istega grofa Turnskega svoje izlete.« Tretji: »Vidite, da je vse le špas — to se samo tako piše.« Tedaj je prvi zaklel, debelo pljunil in se obrnil, rekoč: »Pojte se solit — orjunci! Pometajte pred lastnim pragom, potem pa pridite učit druge kaj je narodno in slovensko in kaj ni! Tretji: »Boš tiho, sicer še gospodin Pribičevič to sliši in ne bo nagrade!« »Orjuna« še vedno visi na zidu! Drugega incidenta ni bilo. Živi se pa v trgu kol poprej, ko še »Orjuna« ni visela. Zdravo!
Mariborske novice. V Stolni ulici imajo Laške pivovarne svoje skladišče. V skladišču je bil zaposlen delavec Amon. Po neprevidnosti se je Amon dne 21. t. m. dotaknil električne žice in električni tok ga je pri priči ubil. Železničarja Pukljavca, ki je pred dnevi utonil v Mariboru, je Drava izplavila pri Ormožu. — Življenja se je naveličal na Pobrežju že 56 let stari železniški delavec Jože Partlič in. se je po noči od 22. na 23. t. m. obesil. Samomorilec je oženjen in oče štirih otrok.
Vprašanje na dr. Žerjava. Ubogi invalid, ki je* iz^ gubil obe nogi na italijanski fronti, dobiva komaj en beraški dinar na dan in s tem naj živi! Gospod dr. Žerjav, ki tako očetovsko skrbite za razbojniško orjuno, ki pobija in požiga in vznemirja mirne ljudi, vprašam vas kot nekdanjega ministra za socialno skrbstvo: koliko ste že storili za uboge invalide? Kam gre denar, ki ga ljudje plačujejo kot invalidni davek? Ali morda s tem denarjem podpirajo razbojnike, ki se skrivajo v orjuni? Vi, ki sle tako debel; prijatelj korupcije, porabite ven-
dar enkrat svoje prijateljstvo na višjih mestih tudi za kaj dobrega, kajti vaših hudobij smo že siti!
Prosvetna zveza v Mariboru naznanja: Pregledniš-ke pole nam naj včlanjena društva vrnejo čimpreje. — Prosimo, da jih točno izpolnite, ker rabimo podatke za statistiko. Nekateri menijo, da vseh vprašanj ni mogoče izpolniti. Pripominjamo, naj ravna vsako društvo po svoji najboljši uvidevnosti in če kaj ni jasno, napravite opombo na poli. članarina znaša samo 25 D letno in ne 1 D od člana, kar velja za Prosvetno zvezo v Ljubljani, ki je založila pregledniške pole in jih je za to leto privzela tudi Prosvetna zveza*, v Mariboru, četudi niso vsa vprašanja posrečeno stavljena. Včlanjena društva naj prav posebno zabeležijo na poli svoje želje do Prosvetne zveze. — Knjigo »V. katoliški shod v Ljubljani« dobe včlanjena društva pri Prosvetni zvezi za 5 odstot. znižano ceno. Naročite!
Kmet. gospodinjski tečaj v Mariboru. Dne 15. septembra t. 1. se otvori v zavodu šol. sester v Mariboru desetmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj. Bazen teoretičnih predmetov se gojenke uče kuhanja, šivanja, pran ja, likanja navadnega in škrobljenega perila itd. sploh vsega, kar potrebuje današnja kmetijska gospodinja. V šolo se sprejmejo dekleta, ki so dopolnila 16. leto. One, ki žele biti sprejele, naj predlože krstni list, odpustni-co ozir. zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo od zdravnika in izjavo staršev ozir. varuha, da prevzame stroške šolanja. Mesečna oskrba 600 D. Glede programa naj se obrnejo na vodstvo kmetijsko-gospodinjske šole v zavodu šol. sester v Mariboru, Strossmaverjeva ul. 15.
Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra 1924 (pon-deljek). Šola je dvoletna. Ž njo je v zvezi internat za gojence. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). Oskrbnina za redne (privatne) učence v zavodu znaša do preklica mesečno samo 75 dinarjev, kakor sedaj v srbskih kmetijskih šolah, dokler ministrstvo za kmetijstvo ne ukrene drugače; sinovi ubožnih kmetovalcev so pa tudi te oskrbnine oproščeni, v celoti ali do polovice ter se imenujejo potem državni učenci (stipendisti). Prošnje za sprejem je pošiljati direkciji državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. avgusta 1924. Kako se prošnja napravi, odnosno opremi in vsi drugi splošni ter pedrobni pogoji za sprejem učencev so točno razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), koja tiskovina se pošlje vsakemu zanimancu proti plačilu 5 dinarjev v gotovini; nje takojšnja nabava se nujno priporoča. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. — Direktor Andrej Žmavc.
O čem govorijo pri Sv. Petru pri Mariboru? V naši fari je zmiraj kaj novega; včasih imamo lepo vreme, včasih grdo. Grdega vremena in blatnih stez je seve kriv naš župan, tako si mislijo naši samostojneži in demokrati, ki pa so si za volitve oblekli čisto novo kožo, ker jih je stare sram. Sedaj bodo nastopili pod naslovom Zadružna zveza. Ni šent, da ne bi naši demokratarji na tak način vragu repa izdrli. In pomislite, šentpeterčani, kakšna nebesa se vam obetajo! Če boste šli k novemu preblagorodneinu g. županu, boste morali že dva kilometra pred županskim stolom vzeti klobuk z glave ter se ponižno prikloniti. Pri sejah bodo lahko pili in jedli »ajmohls«. Beveži bodo smeli samo pri oknu noter gledati in sline cediti, ali pa naj poginejo, kakor so rekli trčovski ata. Če kdo ne bo ubogal, ga bo kovač po kečki s kladivom tresnil. V tej Zadružni zvezi bo Verlič blato štesal in krave prodajal. Po vsej občini ne bo niti za en fingret blata. Furman bo ljudi zastonj prevažal. Beve-žev po malem ne bo več, ker bodo morali poginiti. Samo za volitve jih še potrebujejo, drugače pa bo v občini komandiralo samo par »gospodskih kmetov«. Klerikalce bodo v žlici vode potopili; cerkve bodo zaprli, ker jih za liberalce itak ni treba. Kdor si bo pri plesanju — godel bo na šumele Miha — strgal čevlje, mu bo Zadružna zveza priskrbela nove packorje. Beči moramo, da se Šentpeterčanom obetajo zlati časi. Vsak bo lahko zajce streljal in kozle tudi, seveda, če bo volil »zadru-garje«. Samo trčovski ata manjkajo pri Zadružni zvezi. Jih je res škoda, ker oni nam še naredijo kak špas. No, pa so se hočeš, nočeš, morali umakniti, ker so ga le preveč lomili s svojo politiko. — Mislimo pa, da bodo pametni, pošteni in krščanski Šentpetrani pri volitvah vseeno Zadružni zvezi pokazali veliko figo.
Iz Brezna ob Dravi. V noči med 9. in 10. julijem je minilo leto, ko je nesrečno utonil č. g. Miroslav Volčič s tremi stanovskimi brati. Dne 10. julija so se opravljale mrtvaške molitve z daritvijo pete sv. maše, pri katerih so bili prisotni Brezničani v obilnem številu. Akoravno je že minilo leto dni, odkar je utonil č. g. Volčič, vendar njegov duh živi globoko v srcih brezniških faranov. — Flo-sarska nedelja dne 20. t. m. se je praznovala nad vse slovesno. Č. g. župnik Pavlič iz Remšnika je v jedrnatih besedah razložil pomen flosarske nedelje, nato je opravil daritev sv. maše. Po maši se je razvila prekrasna procesija.
Novice od Sv. Jurja v Slov. gori. Naši ljudje vedo cenili delo našega bralnega društva. Ob raznih priložnostih se ga spominjajo tudi z darovi. Na gostiji Gungl-Dolajš so darovali veseli svatje 630 K, na gostiji Val-ner—Massauer 150 K, ob blagoslovljenju lepe Dami-ševe kapele so zbrali povabljeni gostje 640 K. Vsem naj-iskrenejša hvala in Bog povrni! — V Sred. Gasteraju je umrl eden izmed najstarejših mož naše župnije, 84 letni kmet Janez Bohi. Udeležil se je tudi vojske leta 1864 ter je rad pripovedoval, kako se mu je takrat godilo. Počivaj v miru, blagi mož!
Tritisoč kron je obljuim nadučitelj Krajnc pri Sv. Barbari v Slov. goricah uglednemu kmetu K., ako podpiše kot glavni kandidat njegovo listo za občinske volitve v Koreni. Mož, ki mu je poštenje ljubše kot trije
tisočaki izdajalca slovenske avtonomije, tega ni hotaL Ali je Krajnc delal v družbi sedanjega župana takšjw »dobičke« pri občini, da se mu splača dati, ozir. obljubiti tisoče samo za podpis osebe, ki bi njegovi skrabi-rani listi pridobila malo reklame, ali je postal zadnje čase tak kapitalist?!? Ta in enaka vprašanja zanimajo občane, ki še bodo ob priliki kaj več povedali.
Pred občinskimi volitvami v župniji Sv. Martin pri Vurbergu. V naši sicer mirni in politično ne razburkani župniji se pričenja živahna volilna borba. V občini Sv. Martin bi rad postal župan ober-orjunaš, policaj demokrat in privandranec, trgovec Kostajnšek, ki bi rad po svojem orjunskem prepričanju ustrahoval celo župnijo. Mož lovi kaline pod imenom »Gospodarska lista«. Ljudi pa farba, da je »nadslrankar«. Gospod Janko, vašemu nadstrankarstvu se smeje vsa poštena javnost in tudi vrabci po strehah čivkajo o vaši nepristranostL Vi napadate povsod našo stranko ter naše ljudi, predvsem še gospoda Žebota, da podpira in se veže z Nemci. Gospod Kostajnšek, povemo Vam, da je gospod Že-bot storil več za slovensko ljudstvo že tedaj, ko ste bili vi pokorni sluga nemškega šimelna, saj vam je znana kupčija s konji. Gospod atek pravi, da žebot vsikda* popravlja ceste in zida duplečki most, kadar se bližajo volitve, a s tem ravno vi naprednjaki agitirate pri vaših ljudeh za vašo listo. Žerjavov apostol Kostajnšek je povsod prigovarjal našim možem, naj sestavijo listo pod' kakim nedolžnim imenom, pozneje pa se pridružijo demokratski stranki. Njegova zvesta pomočnika sta g. Amer in kovač Toplak. Ta triperesna deteljica ima zmiraj veliko opravka na sodišču. Po Sp. Dupleku zopet rogovilijo stari samostojneži: Gorčic in Muršec. In vi, možje volilci, vrzite krogljice V prvo škrinjico, ne dajte se zapeljati za par vrčkov piva^katere vam ponuja g. Janko.
Občinske volitve v Stanetincih.. Tudi pri nas je bil hud boj med samostojnimi in SLS. Toda mi smo šli z zaupanjem na zmago v volitve ter smo tudi častno izšli iz boja. Izmed 139 volilcev se je udeležilo volitev 89. Samostojneži in bivši socialdemokrati so dobili bore majh no število (36^ glasov ter imajo samo tri odbornike. Kljub vsemu pritisku od zdivjanih nasprotnikov, ki so leteli od hiše do hiše in se trudili za njh zmago, so pogoreli; mi smo dobili 59 glasov in šest odbornikov. Breznik (Burger) je od hiše do hiše agitiral za svojo stranko, a mu vse ni nič pomagalo. Propadel je. Še na dan volitev je imel obilo posla, ker je moral volilce skupaj spravljati, vender je sam komaj zlezel na odborniški stolec. Pili so na koraj-žo, toda zmaga je šla rakom žvižgat. Gospodje! Ljudstvo Vas že pozna; še za čas vojne ste si pridobili velike zasluge, posebno pri krompirju, kakor tudi iz Ahrenberških gozdov, oziroma delitve istih. Ali veste, kdo je sirotam jemal že odkazane dele zemlji? Slava zavednim volilcem SLS, ki so vaše hudobne načrte z volilnimi krogljicami prečrtali!
Tatovi so pokradli in razpis nagrade. Pri trgovcu J. Belina v Macelu, pošta Podlehnik pri Ptuju so vdrli doslej še neodkriti uzmoviči v i trgovino in odnesli raznega blaga v vrednosti 2004isoč kron. Onemu, ki bi izpovedal, kje je blago skrilo, plača trgovec nagrade osem tisoč kron.
Kaj nam poročajo iz Zavrč pred občinskimi volitvami? V naši občini so vložene tri _ kandidatne liste: prva SLS, drugi dve pa sta Trohovi. Da bi Troha ujel na svoje goljufive limanice tem več nerazsodnih ljudi, je postavil obe svoji listi pod zapeljivi firmi, ki se glasita: agrarna zveza in kmečko-viničarska zveza. Županski stolec je Troha že ponujal predsedniku agrarne reforme, a ta nesrečni kandidat je bil pred kratkim kaznovan radi tatvine in ta pečat sramote mu je odpihnil od Trohe mu ponujani županski stolec. Ker je imel Tro ha smolo s prvim županskim kandidatom, ponuja drugega in sicer Nemca, g. graščaka Ulma. Ulm je poštenjak in kot tak daleč na okrog spoštovan, a osramotil bi se pred javnostjo ,ako bi nasedel od Trohe mu nastavljenim limanicam. Tako stoji s Trohovimi županksimi kandidati in volilci v Zavrču morajo pri bodočih volitvah presneto paziti, da si ne bodo glede novega župana v celem ptujskem okraju pritisnili pečat sramote, kakor so si pred leti z izvolitvijo Trohe. Troha je prifural občino Zavrč na rob propada. Občinski računi že niso bili potrjeni celi dve leti ne. Primanjkljaj znaša 5 tisoč kron. Za gradnjo mostov je zaračunal Troha več tisoč kron, a bi bil lahko delo izvršil v enem dnevu. Naroče-val je za občino take stvari, ki so nepotrebne. Samo za peresa je porabil do 50 D na leto. Poštene ljudi: kakor orožništvo, duhovščino, organista in učiteljstvo je de-nunciral pri oblasteh in vlačil pred sodnijo.-Ljudi, ki so v državni službi, če so naročeni na »Slov. Gospodarja« in »Stražo« naznanja kot protidržavne elemente, a pri tem je sam najbolj prolidržaven. Naša država že obstoji več let, a nismo ga videli ob državnih praznikih v cerkvi, pač pa v kaki zakotni oštariji. Zemljo, ki je padla pod agrarno reformo, je tako razdelil, da je pobasal sam najbolj mastni dobiček. Sedaj pred volitvami pa je glede agrarne reforme čisto drugega mnenja in dela ljudem tozadevne lažnjive obljube. Za Za-vrčane bi bil že čas, da enkrat z volilnimi krogljicami dokažejo, da niso pokorni hlapci skoz in skoz pokvarjenega človeka, kakor je iz službe pognani in od vseh poštenjakov zaničevani šolnik Troha.
Odkrit nov premogovnik. V Makolah pri Poijčanah so odkrili pred 44 dnevi nov premogovnik, ki bo odslej nudil našim kovačem premog. Zasluga, da se je izsledil ta prepotrebni premog, gre lastniku Antonu Žnidar. Odkritje tega premoga bo velike važnosti ne samo za Ma-kole in okolico, ampak za Slovenijo in osobito še za sosedno Hrvatsko.
Dekaniji Braslovče in Šaleška dolina bosta imeli za Marijine družbe dekanijski shod dne 28. julija. Na-
znanja se, d* je prihod k Sv. Križu določen za nedeljo, popoldne dne 27. julija, kjer bodo zvečer večernice in se bo r nedeljo zvečer in v pondeljek zjutraj spovedovalo. Ob 7. uri zjutraj dne 28. bo slovesno sv. opravilo, po istem zborovanje in po zborovanju odhod.
Andraška lepa nedelja na Gori Oljki. Dne 27. julija je na Gori Oljki andraška lepa nedelja, bo sv. opravilo ob 10. uri. Izletnikom se nudi lepa prilika, si ogledati ta prekrasni razgled, saj se vidi 72 cerkev. Tu vidiš mogočne Solčavske planine, visoko Peco, zeleno Pohorje, oelo celjsko gorovje; sploh je celi razgled poln čara in krasa. Popoldne ob 2. uri bo pa v cerkvi koncert, ki bo nudil vsem izvanredni užitek.
Tatovi so se razpasli po Lučah v Savinjski dolini. Pred kratkem so na večer ukradli županu 8 metrov domačega platna, ki se je namakalo v čebru, par večerov na to so pa okradli dva najemnika in dninarja med tem ko sta bila pri gospodarju na večerji.
Iz gornjegrajskega okraja. V občini Rečica ob Savinji, ki je ena največjih gornjegrajskega okraja in v Lučah je vložena za občinske volitve samo lista SLS.
Preklarije radi občinskih odbornikov. Od Sv. Lenarta nad Laškem pišejo: V »Domovini« je bil iz Št. Lenarta dopis, da so izvoljeni demokrati, v »Kmetijskem listu« pa stoji, da so izvoljeni samostojneži. Večina to je 5 odbornikov, je izvoljenih od SLS, a za ostale štiri pa se preklajte samostojneži in demokrati.
Za župana v občini Sv. Lenart nad Laškim je izvoljen vnet pristaš SLS g. Karl Weber.
lzvanredna starost. Od Sv. Miklavža nad Laškem poročajo: V soboto, 5. julija je umrla tukaj Jera Po-tušek, rojena na Brstovnici. Bila je rojena dne 13. marca 1832, stara torej 92 let in najstarejša oseba v naši župniji in v občini Marija Gradec. Vkljub visoki starosti je rajna še do zadnjega leta hodila ob nedeljah in praznikih k službi božji v pol ure oddaljeno cerkev sv. Marjete. Imela je tudi izredno dober spomin, dobro se je še spominjala časa, ko še ni bilo železnice in potem, ko so jo gradili. Svetila ji večna luč!
Iz Šmarja pri Jelšah. Dne 17. julija smo spremili ob veliki udeležbi k večnemu počitku vzgledno, vzcrno in marljivo mater Marijo Lorger iz znane hiše Senoviškega Toneta. Blagi in dobri materi revežev svetila večna luč!
Po občinskih volitvah pri Sv. Štefanu pri Šmarju. Pri nas je bil ponovno izvoljen za župana naš vrli pristaš g. Karel Pungeršek. Dopisunček lažnjive »Domovine« se je to pot zopet pokazal, kako zna on lagati. Pa hvala Bogu, da mu noben šentštefančan ne verjame. — Laže, da je naprednih odbornikov 10 in samo 7 klerikalnih. Kako pa je bil vendar izvoljen klerikalni župan in ne nekdo drugi? Ali si bil tisto jutro še tako zaspan, da si napačno slišal številke. Slišal si pač prepir med napreduj aki, kaj ne in zatorej ste po neslogi propadli, iuikor sam priznavaš. Kje pa so bili naprednjaki še med seboj v slogi. Nikjer! Dalje piše in se hvali, da so vsi svetovalci naprednjaki. Poglejmo, če je na tem kaj resnice. Podžupan g. Martin Johan ni naprednjak, to vemo čisto gotovo, kajti tako nizko še ni padel, da bi se bra-til s polomano samostojno demokracijo. Drugi svetovalec je naročnik »Domoljuba« in tretji pa je bil nekdaj samostojnež. In ti nesramni dopisunček se jih upaš imenovati naprednjake. Kaj misliš, če si ti demokratski osel — da bodo drugi tebi sledili. Le nikar preveč se ne laži, saj vemo, kdo da si. Ob priliki te bomo pošteno razkrinkali, da bo javnost vedela, kdo je tisti lažnjivi kljukec, kateremu je vse zoperno, ki ne trobi v njegov rog. Sedaj mu je že na poti gospod župan in pa tajnik g. N. Ali, ¿maš pred njima strah? Povemo ti, da niti prvi, niti drugi ne storita nikomur nič žalega, najmanj pa iebi, grdi hinavec, ki se vsakemu v obraz dobrikaš, a od zadaj ga pa praskaš. Pa še to si zapomni, pusti občinske zastopnike pri miru, ne vtikaj se v njih zadeve, ko te prav nič ne skrbi. Dokler bo g. Pungeršek župan in tajnik g. Kotnik, ne bo nikake strahovlade na občini, kakor si to upa predrzno napisati nesramni napred-njaški lopov in dopisunček »Domovine«. Našemu županu pa kličemo: Živel, živeli pa tudi naši složni odborniki!
Smrt blage žene p tri Sv. Štefanu pri Šmarju. Tukaj je dne 18. t. m. umrla, previdena s tolažbo sv. vere po kratki mučni bolezni stara komaj 41 let Uršula Žaberl, soproga našega pristaša in posestnika Mihaela Žaberl. Pokojna je bila pridna gospodinja in skrbna mati. Zapušča žalujočega soproga in šest nepreskrbljenih otro-čičev. N. v m. p.!
Toplo priporočilo. Iz Dob ja poročajo: Dne 28. junija ponoči je strela vžgala dve viničariji v Vindolu pri Pil-štanju. Zgorela je tudi viničarija župne cerkve v Dobju. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani nam je zavarovalnino točno in popolno izplačala, za kar se ji toplo zahvaljujemo in jo vsestransko priporočamo.
Smrt vojaškega živinozdravnika v Somborn v Vojvodini. Tu je umrl dne 17. t. m. vojaški veterinar Jakob Lončarič, naš rojak iz Grab pri Središču, 38 let star. — Vojska mu je skrajšala življenje.
Vedno več pritožb prihaja, da potniki pripovedujejo ljudem, da je vseeno pri kateri zavarovalnici se zavaruje, ker itak vse skupaj delujejo. Prosimo, da resnici na ljubo daste v Vaš cenjeni list, da imajo zavarovalnice enake premijske stavke in pristojbine, da pa sprejema vsak zavod zase zavarovance v zavarovanje. — Vsaki uslužbenec se mora po zakonu izkazati s pooblastilom, kalero zavarovalnico da zastopa.
Sv. Peter v Sav. dolini. Na primiciji veleč, gospoda Ocvirka se je nabralo 2000 K v dobre namene. Od tega dobi društvo bogoslovcev v Mariboru »Slomš^« 1000 K, Dijaška večerja 1000 K. Požrtvovalnim šentpeterčanom, ki so že znani vsled svoje darežljivosti, zlasti, kjer gre za našo mladino, stotero Bog plačaj!
Hotel Halbvvidl. Vsak četrtek, soboto in v nedeljo koncert. Godba R. Richter s prvovrstnim sporedom.
Na potu čez Planinko na Pohorju je izgubil neki hribo-lazeč srebrno žepno uro. Pošten najditelj je naprošen, da jo proti nagradi odda v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Livarna »Zvonoglas« je med drugimi prejela tole pohvalno pismo: Zvonarna »Zvonoglas« v Mariboru je vlila za župnijsko cerkev v Št. Janžu na Dravskem polju dva bronasta zvonova po 1543 in 650 kg. Prvi ima glas es, drugi as. Dobili smo jih v kratkem času. Odlikujejo se po lepi zdelavi, čistem in močnem glasu ter tvorijo krasno in mogočno zvonenje, ki bo ponos naše župnije. Prejšnji veliki »Lurški zvon« je imel lep in močen glas, ki se je slišal daleč naokrog, novi »Lurški zvon« še ga prekaša. Častitam tvrdki za mojstrsko posrečene zvonove ter želim tudi v bodoče tako lepih uspehov. Z odličnim spoštovanjem u-dani A. Sagaj, župnik, št. Janž na Dravskem polju, dne 14. 4. 1924.	937
in stanovanja n*
200
Guspoiiarstifa.
PRIZIVI PROTI DOHODNINI.
(Piše strokovnjak v davčno-dohodninskih zadevah.)
Dohodnina za davčno lelo 1923 je v Sloveniji sedaj najbrž že v vseh okrajih odmerjena. Letošnje leto se ' obdačencev o predpisu dohodnine ne obvešča več s ; skupnimi predpisnimi izkazi, marveč vsak obdačenec dobi potom pristojnega županstva osebno obvestilo o | višini predpisa. Ker so ta obvestila zopet nekaj novega, smatrajo ista nekateri za plačilni poziv in se hudujejo nad zopetnim predpisom, češ, da so dohodnino za leto j 1923 itak že plačali. Temu pa ni tako, marveč ta obve-1 stila nadomeščajo le nekdanje plačilne naloge, odnosno i poznejše predpisne izkaze, ki so bili doslej pri župan-I stvih razgrnjeni na vpogled. Odmerni izkazi so letos le i še pri davčnem okr. oblastvu in pri davčnem uradu na | vpogled in sicer za davčne okraje Maribor, Slov. Bistri-: ca, Sv. Lenart in Konjice do 31. t. m. Prizive ali pritož-1 be proti predpisu dohodnine za davčno leto 1923 je vlo-| žiti za te davčne okraje najkasneje do 15. avgusta 1924. ; Kdor do tega roka ne vloži priziva, istega predpis posta-1 ne pravomočen.
Predno vloži kdo priziv,
] naj zahteva od davčnega oblastva ustmeno ali pa pismeno podrobno navedbo odmerne podlage. Pismene takšne vloge je kolkovati s 5 D, prizive pa potem z 20 D.
Ker prihaja sedaj k davčnim oblastvom vse polno ljudi, je v izogib zamude časa pismeno vprašanje primernejše.
Kako izpodbiti davčno ocenitev?
Če se izprevidi iz odmerne podlage, da je ista nepravilno ugotovljena, je treba nepravilno ocenitev v pri-zivu točno in z natančnimi podatki izpodbiti, kajte na le splošno izvajanje o slabi letini, da so dohodki pretirani, se ne ozira. Kako se to stori, je razvidno iz nastopnega primera:
Odmera podlage, ki jo je sestavilo davčno oblastvo, se glasi:
3u hI vina a 1600 K, to da . . . 48.000 K odbivši stroške za obdelovanje in škropljenje po....... 18.000 «
in ostane čistih le.........3.600
Sadjevca se je pridelalo 20 hI, ali od tega se porabi za delavce vsaj dve tretjini, ker sadje le vsako drugo leto obrodi, ter ostane za lastno gospodarstvo le 7 hI a 500 K, to da 3.500 Vole se je moralo prodati vsled pomanjkanja krme; ker se pa brez islih posestva ne more obdelovati, so se kupili spomladi 1923 drugi in znaša prirastek v letu 1922 le . . . 4.000 Skupilo za rezani les znaša 8000 K, a odbiti • je stroške za podiranje, spravljanje, žaganje in od- ter dovoz v znesku 3000 K, ostane
torej čistih............5.000
Vrednost doma porabljenih drv ne znaša 3000 K, ker je gozd posekan in drva deloma
kupujem, marveč največ.......1.500
Vsled slabe letine (suša in toča v letu 1922) in prevžitka, ki ga dajem staršem (popolna prehrana) cenim vrednost vseh v lastnem gospodarstvu porabljenih pridelkov na naj več..............8.000
K
K
tako, da znašajo skupni dohodki le ... . 24.800 K Od teh je pa še odbiti obresti od dolga pri Posojilnici v Slov. Bistrici po
10.000 K, to je....... 800 K
in pri N. N. v Novi vasi po 6000 K
to je .......... 800 «
ter prevžitek (obleka, obutev) staršem po .........2.000 «
skupno.............S.16Ö
ostane čistih......................30.000 K
Sadjevca 20 hI a 500 K, da..............10.000 « i
živinoreja (prodal vole za 60.000 K V« čisto)	20.000 «
Skupiček za les........... 8.000 « i
Vrednost doma porabljenih drv..... 3.000 « j
in vseh v lastnem gospodarstvu porabljenih
pridelkov..........................12.000 « |
ter vrednost stanovanja........ 200 «
Skupni davku podvrženi dohodki znašajo . 83.000 K Ker je ta odmerna podlaga nepravilna, se vloži z 20 D kolkovani priziv s sledečim izvajanjem:
Davčno okrajno oblastvo v Mariboru!
Proti predpisu dohodnine za davčno leto 1923 vložim \ iz sledečih razlogov priziv.
Vina se je pridelalo sicer 30 hI, ali na vsušenje in drože odpade 10 odstot., to je 3 hI in za delavce pa pri 2 oralih vinograda vsaj 6 hI tako, da ostane le 21 hI
a 1600 K, kar da....... 33.600 K
Stroški za obdelovanje in škropljenje znašajo pri oralu 15.000 K torej skupno ....... 30.000 «
Davku podvrženi dohodki znašajo tedaj le . 22.700 K in prosim, da se dohodnino temu primerno zniža ia razliko odpiše.
Datum.
Podpis.
Če znašajo tako izračunani dohodki pod 20.000 K, se zadnji odstavek naj glasi: »Ker imam dohodnini podrvženih dohodkov pod 20.000 K in sem mali posestnik brez vsake obrti, prosim, da se me oprosti dohodninskega davka.« Tako utemeljeni priziv mora imeti uspeh, seveda, če podatki niso vedoma neresnični.
Prizive proti dohodnini se lahko da tudi na zapisnik pri davčni oblasti. V tem primeru je treba seboj prinesti kolek za 20 D, ter natančne podatke o vsebini priziva, kakor je približno razvidno iz zgoraj navedene oblike priziva, ter kolikor mogoče dokaze o svojih podatkih, posebno potrdila o plačanih obrestih itd.
Važno za ocenitev dohocuiov.
Pri ocenitvi dohodkov v zgorajšnjem zmislu se ne smejo davki, zavarovalnina proti požaru in različni stroški za obdelovanje itd. še enkrat odbiti, kajti isti so že vnaprej vpoštevani vsled tega, da so se izdatki pri vinogradu že odbili, ostali dohodki posestva so pa nizko ozir. v čistem iznosu ocenjeni. Stroški za prehrano, obleko, obutev, zdravnika in zdravila za se ter za svojce ne morejo odbiti; istotako ne za povečanje premoženja, za nakup posestva ali novih strojev, za gradbo novih poslopij in za izboljšavanje istih, ter odplačilo dolgov. Pri novem nasadu vinogradov se stroški upoštevajo le takrat, če vinograd ob času pridobitve še po trtni uši ni bil poškodovan. Nesreče pri živini in svinjah pomenijo po zakonu izgubo na premoženju in se od dohodkov tudi ne odbijejo. Nasprotno se pa izdatki za popravila na poslopjih, orodju in posodi, kakor nadomestila na istih morajo v vsem obsegu pripoznati.
Upanje na ugodno rešitev priziva.
Ker so dobila davčna oblastva od gospoda finančnega delegata stroga navodila, da pri odmeri dohodnine naj ne postopajo prestrogo in da naj posebno malim posestnikom, ki nimajo nobene obrti, ne predpisujejo dohodninskega davka, lahko vsak upa, ki je neopravičeno obdačen in bo vložil dobro utemeljen priziv, da bo dosegel pravično in ugodno rešitev priziva.
Če bi kdo prizivni rok, to je 15. avgusta iz kakšnih tehtnih vzrokov zamudil, naj na koncu priziva ta vzrok navede, ker bi se sicer priziv kot prepozno vloženi že od prve inštance zavrnil.
Obvestila o predpisani dohodnini za leto 1923 dobivajo sedaj ljudje kar na debelo. Predpisane svote so neznosno visoke. Ali demokratski in radikalni gg. uradniki pri davčnih oblastih res ne vedo, da kmet in obrtnik ne zmoreta več teh strašnih bremen? Zakaj pa v Srbiji in na Hrvatskem srbski in hrvatski uradniki tako ne vlečejo kožo s hrbta davkoplačevalcev? Ali hočete ,biti bolj papeški, nego je papež sam? Svetujemo našim ljudem, da pojdejo na davčno oblast in tam zahtevajo vpogled v predpis dohodkov in izdatkov. Nato napravite dobro utemeljen priziv na davčno oblast. Priziv se mora kolekovati z 25 din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejem dne 22. jul. se je prignalo: O konj, 19 bikov, 246 volov, 433 krav in 16 telet, skupaj 720 komadov. Povprečne cene za razne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 13.25 do 14 din., poldebeli voli 11.50 do 12.50 din., plemenski voli 10 do 11.50 din., biki za klanje 10 do 12.25 din., klavne krave debele 11.50 do 12.25 din., plemenske krave 10 do 11 din., krave za klobasarje 7.50 do 8.50 din., molzne krave 9 do 11 din., breje krave 9 do 11 din., mlada živina 10 do 12 din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 18. t. m. se je pripeljalo 130 svinj, 2 ovci in 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 200—225 din., 7—9 tednov 250—500 din., 3—4 mesce 400—700 din., 5—7 mesecev 750—900 din., 8—10 mesecev 1000—1150 din., 1 leto 1500—1850 din., 1 kg žive teže 15—17.5 din., 1 kg mrtve teže 20—24 din., 1 koza 225—250 din., 1 ovca 250 din.
XII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. — Žatec, ČSR., dne 17. julija 1924. Ko je kupčija več tednov počivala, je oživela ista zadnji teden zopet nekoliko in se je približno prodajalo 30 stotov a 50 kg lanskega hmelja po 3950—4000 čK za 50 kg. Nizke cene je povzročilo upanje na dobro letino. Naši hmeljski nasadi so prav lepi; 90 odstot. je lepih in prav lepili, 10 odstot. pa slabejših. Zadnji teden smo imeli nestanovitno vreme: vroče in hladno, noči so bile brez izjeme hladne — temperatura do plus 5 stop. C. Ker ima hmelj vseskozi redek cvet, se je upanje na prav dobro letino nekoliko zmanjšalo. Nujno bi rabili tople dneve, nekaj padavin in mlačne noči. Od vremena prihodnjih 10—14 dni je odvisna množina letošnje letine. Lansko množino hodemo na vsak način precej prekosili. — Sa-azer Hopfen- und Brauer-Zeitung.
Žoltenica ali zlatenica na hmelju. Iz vseh hmelj pridelujočih okolišev Srednje Evrope se javlja, da po-
stajajo letos spodnji listi hmeljske rastline rumenkasti, jiotein rjavkasti in naposled odpadejo. To prikazen opazujemo lahko tudi na drugih rastlinah — posebno oči-vidno na vinski trti (žlahtnina) — in se ne sme zamenjati z orunsenelostjo listov v jesenskem času ali takrat, kadar rastlina usahnuje. Orumenelost listov v vegetacijski dobi na hmelju in na drugih rastlinah je bolezen, katero imenujemo žoltenico ali zlatenico. Bolezen pod istim imanom opazujemo tudi na človeku, posebno pri ženskem spolu, kadar prehaja iz otroške v deviško dobo. Vzrok žoltenice pri človeku in pri rastlini je pomanjkanje žek«natih soli v preživljanje. Vsled tega se deklicam, ki so zbolele za žoltenico, priporoča vživanje železnatega vina in sploh krepke hrane. Zanimivo bi bilo izvedati, ali bi proti žoltenici na hmelju pomagal kakšen želaznati preparat in kateri; tozadevno se še niso dekli poskusi. Morda bi učinkovala v prav razredčenem stanju železnata sol, vitrijol; te poskuse bi se moralo ¿akti a *so previdnostjo, ker je vitrijol škodljiv rastlinskemu organizmu. Izkušeni hmeljarji trde, da povzroauje dolgotrajna mokrota žoltenico in tudi izredno dolga kobule, kar se tudi za letos prorokuje.
Stanje sadja v laškem okraju. Sadje, katero je lansko leto v našem okraju izborno obrodilo, je letos do malega vsa prazno. Cene za sadjevec so se precej vzdignile.
Konjice. Za tukajšnji okraj se je ustanovila v mesecu juniju 1924 prepotrebna podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Priglasilo se je precejšnje število novik nltnov, osrednje društvo pa je odstopilo direktne člane, naročnike »Sadjarja in vrtnarja« iz celega okraja novi podružnici. Prvi odbor, predsednik Časi Janko, Žiae, podpredsednik Obrul Franc, Čadram, tajnik in blagajnik Brglez Franc, Čadram, odborniki: Winter Jožef, Zreče, Golež Franc, Vitanje, Zdovc Jože, Žiče, Berca Alojzij, Špitalič, Friedl Franc, Št. Jernej, vabi tam potom k pristopu vse, katerim leži pro-«vit sadjarstva in vrtnarstva na srcu. Članarina znala letno 5 D, s katero je plačan obenem mesečnik »Sadjar in vrtnar«. Nove prijave s članarino sprejema podružnični tajnik, ki vabi istočasno vse cenjene člane, ki so na dolgu s članarino, da jo poravnajo v najkrajšem času. Gospodarji in prijatelji sadjarstva in vrtnarstva, oklenite sa ta nove podružnice. — Odbor.
ŽITNI TRG.
Po vesteh, ki prihajajo iz vseh delov naše države, letošnja žatev ne zadovoljava naših kmetovalcev. Na žitnem trgu se trgovina radi slabe kakovosti letošnjega žita nič kaj ugodno ne razvija. Mlini se še niso oskrbeli s pšenico, ker še ni mlatev v večini gotova. Izvoz bo letos zelo slab ter b® jedva uspel radi pomanjkanja denarnih sredstev ter previsoke cene žita. Narodna banka letos daje izredno majhne kredite izvozničarjem ter s tem znatno o-vira žitno trgovino. Ameriška pšenica zopet prihaja v Evropo ter je nekaj cenejša od naše. V Primorje in Dalmacijo uvažajo Italijani svojo moko ter konkurirajo našim trgovcem. V Rusiji bo letos žetev precej slaba in Rusija ne bo dosti izvažala, ker bo komaj krila lastno potrebo. Zato se nam za letos še ne bo treba bati ruske konkurence na evropskih žitnih trgih. Tako bomo naše žito še lahko prodali, če se bo uredil promet, ki je letos zlasti v Vojvodini vsled večnih poplav v žalostnem stanju. Od žita še edino koruza kaže prvovrsten pridelek. Radi tega se že sedaj sklepajo pogodbe za dobavo nove koruze, zaradi česar ji cena narašča. Novi ječmen nakupujejo pivovarne, oves od letošnjega pridelka pa se še ne prodaja.
Izvrsten bo pridelek letošnjega krompirja, ki zlasti pri nas v Sloveniji lepo kaže. Računajo, da bo naša država izvozila nad 1200 vagonov krompirja. Samo iz Slovenije sg bo izvozilo nad 800 vagonov. Tudi fižola bode leto« obilo.
Cene so v trgovini na debelo sedaj približno sledeče: stara pšenica 330—340 din., nova pšenica 300—320 din. koruza 245—255 din., stari oves 290—300 din., novi ječmen ¡325—275 din. — Moka nularica se prodava po 500 —540 din. za 100 kg.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 83—84 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 12 para, za 100 čeho-sloveških kron 250 din., za 100 francoskih frankov 435— 440 din., za 100 laških lir 362—364 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.50 centimov.
Saloidin za pokončavanje trne plesnobe oidija id najboljša umetna gnojila za jaro žito, ajdo, repo itd. oddaja po najnižji ceni Z. Tonejc, Maribor, Aleksandrova easta 35.	876 8—1
Slavno J», n. občinstvo se opozarja, da Hpravmžtvo odgovarja v oglasnih zadevah samo takrat, ako je priložena poštnina za odgovor. Vsa pisma brez poitnine §pretlo v koš brez odgovora.
MALA OZNANILA.
Sodarski učenec, močan, se sprejme pri Jožefu Šketa, so-. darski mojster, Sv. Lovrenc na' Pohorju.	942 3—1
Trgovski učenec z dobrimi spričevali se sprejme v trgovino mešanega blaga pri g. Vinkotu Zorko, pošta Sv. Andr&ž v Slov. goricah.	928
Dva dijaka ali dijakinji se sprejmeta na dobro hrano in lepo i stanovanje. Rošker Jože, Voš-' njakova ulica 22,1, nadstr. 922 ^
Mlinarskega učenca, pridnega t
in močnega išče za tak»j Ivan? Bezjak, tvornica olja v Framu. j Mesečna pkča 250'— D, hrana j in stanovanje v hiši. 934 2—1
Mlinarski vajenec, priden in močen, se takoj sptejme. Hran« in stanovanje pri mojstru J BOhm, umetni mlin, Fram. Za hteva se predstavitev proti po vrnitvi stroškov. 892 2—1
Kovaški pomočnik, prvovrstna j moč, za takojšnji nastop proti j primerni plači se sprejme pri j Ivanu Burklc, Skorno, Šoštanj. >
_r 903 3-1_!
Kovaški vajenec, zdrav, močen,' 16 17 let star, se išče. Učna doba 2 in pol leta. Benedikt' Brunčko, kovaški mojster, Sv. Lovrenc na Pohorju.	914
Krojaški vajenec priden in zdrav si takoj sprejme. Ako je ubogih starišev, se vzame v celo oskr bo. Naslov v upravništvu. 89 j
Vajenec se sprejme takoj v tr govino z mešanim blagom. Sta novanje ia hrana v hiši. Ponud bt. na tvrdko: V. Krisper, Rogatec.	920
Lepo malo posestvo, primerno za letovišče, penzijoniste i. t. d se proda. Naslov: Sp. Hoče 46 _939_
Lepa zidana hiša s sadnim in zelenjadnim vrtoin, vse v do brem stanju, se po zeio ugodni ceni proda na Ormoški cesti v bližini mesta Ptuj. Hiša se za -menja tudi za majhno posestvo na deželi. Kdor želi kupiti, ne j se zglasi pri Alojzu Horvat. Budina št. 64 pri Ptuju. 940
Proda se pritlična hiša z vrtom. Maribor, Koroška c. 1O8. 919
Nova hiša, 8 sobe, kuhinja, shramba, klet, hlev, lep vrt. sadonomik, njiva, travnik, trte, četrt ure od mesta (postaje) se po zelo ugodni ceni preda s pridelkom vred, Schneider, De-vina, Slov. Bistrica. 923
Posestva, tričetrt orala, hiša z ' opeko krita, svinjski hlevi, blizu ! trga Konjice, pet minut »d glavne ceste, primerno za rokodelce, se po nizki ceni proda. Plačati je polovico. Julija Jošenak, Prevrat 14 pri Konjicah.	925
Posestvo v neposredni bližini cerkve sv. Barbare pri Mariboru v itmeri 2 orala, obstoječe is njive, sadonosnika in vinograda, j (nov tretjeletni amerikanski na ; sad) ter lesena hiša z hlevom j za kravo in svinje, pod hišo lepa obokana klet, se pod ugod-Inimi pogoji proda, Primerno j za obrtnika itd Več pove Franc i Prekoršek sv. Barbara pri Ma-i riboru,	921 2-1
?3««gradn<k! pes»*! Na saSe ctpljeae trte ss na prodaj le »icer najr»d»vitnej*e vr»ts 1 «slogi le rkoreninienl divjak Ripana portalla in ftfitke it 9. Kdor ti ieli naročiti lepe In msčne tre sa tvoj vinograd? sa] ne taksi »glasi ustmeas ali pismene pri Francis Slod-sjak. trtnitar, pošta JoršiacS pri Ptuju. Trte ■« «r.bijo ps aajfcell nizki ceni. Za odgovor sa naj priloži anamka. 111»
, Trgovino s skladiščem, primer nim stanovanjem, tudi z gostil-; bo, v prometnem trgu ali vasi, i vzamem v najem za več let takoj. Reflektira se na že vpelja-■ no trgovino v prav prometnem •kraju Slovenije. Resne ponudbe i poslati na upravništvo Slov. Gosp. pod »Trgovina«. 929
¡Hiša, 4 sobe, kuhinja z gospo-j darskim poslopjem, pol orala i zemlje, ob državni cesti se ta-ikoj proda za 34.OOO din. Grošl, ; Slivnica pri Mariboru. 91O
• Posestvo, 24 oralov v lepem kraju, 10 minut od kolodvora s Ponikva ob juž. žel. se ugodno proda ali pa odda v najem za , več let. Poizve se pri lastnici Amaliji Šmigovc, Vodnikova ulica št. 1 v Celju. 909 2—1
Učenec, 16 do 18 let star, se Naprodaj je lahki enovprežr i takoj sprejme pri usnjarju An- stari paruč ali kočija in 10ietn > tonu Marčič, Slov. Bistrica. Za lepa črna kabla za jsk.) nizki hrano in obleko se bode skrbe> ceno. Ivan Kranjc, Žalec 100, lo,	8663—1 Savinjska dolina. 926 3-!
Pmzml	Potmi
Zasipanja proti požaru.
Najkulantnejše in najbolj solidno poviačilo škode, nastale po požaru, se izvrši pri zavarovalni družbi
SMB~ „JUGOSLAVIJA" "»e
Vsa potrebna pojasnila dobite pri glavnem zastopniku zgornje Savinjske doline, g. Ivanu Brezovniku, Mozirje.
V najem se da kovačnica. Dve sobi, dve kleti, trije svinja«i. Vpraša se pri Jakobu Čerič, Zg. Duplek pri Mariboru. 888
Lepo malo posestvo blizu Frama se proda ali acjienja sa les. M. Obran, Maribor, Loška ulica 15, 9O6 4—1
e
n VII. dunajski mednarodni sejm
7. do 14 sfpiemlsrs 1914.
Posebni oddelek za
poljedelske
stroje in eradji
kakor
za vse poljedelska patreba
v Messehaus—Rotundi. Pojasnila daje:
WIENER MESSE, WIEN, VII,
avstrijska zastopstva v inozemstvu ter častni zastopniki Dunajskega sejma v vseh
Posestvo, 3 orale zemlje, z vsemi poljskimi pridelki, zidano z opeko krito poslopje prodam. Lešnik Martin, Sp. Voličioa, p. Sv. Lenart v SI. gor. 9OO 2—1
Proda se gozd, 5 oralov, z lepim drevjem za sekanje (hoja) v ravni legi ob cesti v bližini Mozirja. Natančneje pri: Heleni Matjaž, Mozirje. 899 3—1
Vinograd, 2 orala, v dobri l<-gi,! s prvovrstnimi trtami, se ca ■ 50 000 dinarjev proda. Radič,' žaga, Zg, Polskava. 896 2 -1 •
Posestva na prodaj. Zaradi smiti se proda lepo posestvo v 1 Novicerkvi pri Celju, 3 minutej od okrajne ceste, ki je v lepem ] stanju, obstoječa iz zidanega poslopja, gozdi z lepim lesom, travniki in njive v ravni legi ter lepi ssdonosnik. Natančreje se izve pri gosp. Juriju Kovač, Novacerkev pri Celju 895 2-i
Z a nagrobne spomenike izde . luje najlepše sliee po fotogra-1 fijah v originalni izpeljavi ne-porcelanu izvanredae trpežnosti i znani umetniški zavod A nt o» Hofmsnn, Karlovivari (Karls-bad), ustanovljeno leta i88t Naročila pri Informacijskem biro »Marstan«, Maribor, kjor so tudi ceniki na ratpolago. 8i9
Gotove moške obleke, perilo z* moške in ženske, moške hlače: in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke z& birmance kupite v trgovini F.. Starčič, Maribor, Vetrinjska u-lica št. 15. v»«	.¿¿9 715
Vabilo na XVII, redni občni i zbor Hranilnice in posojilnice | v Selnici ob Dravi, r. z. z n. *.v ki se vrši dne 3. avgusta t. !. ob 8. uri dopoldne v uradnik prostorih v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3 O-dobritev računskega zaključka za 1. 1923. 4. Volitev nadzor stva. 5. Slučajnosti. — Ako ki ob določenem času vslsd nezadostnega števila ulov ne b8© sklepčnosti, se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsakem Številu udov z istim dnevnim re dom.	93C
Občni zbor Hranilaice in poso jilnice v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta 1924 cb 3. uri pop. v posojilniškem prostori:. Dnevni red: 1. Pero čilo načelstva ki nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1923. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. — Načelstvo.	987
a a
ia^H
8MUh
Ne zamudite
o «
po «kž«v*o Sùdiï doHo aauiufs&ora«'
Zelo lepi travnik, okoli 3*/, erala, nepokošen. v Pesniški dolini, se proda. Več v upravi. 869 3-1
Mala kisa z velikim vrtom pri Mariboru se proda. Vpraša se Ruška cesta 4, Maribor. 924
Posor! Radi izpraznitve skladišča prodaja železnine po lastni ceni, dokler traja zaloga, pri SergejVabič, Maribor, Aleksandrova cesta 23. 918 3-1
Šivalni stroj, damski Singer, proda Jakob Erbus, Podlož« 99, Ptujska gora.	935
se prodaja pri tvrdki Andr. Majer-ja naslednik
Franc Vidovič,
Maribor, Glavni
Berdo za tamburaške zbore, popolnoma nov in nerabljen, se poceni proda. Kje pove uprava ista.	911 3—1
Suhe gobe, brinjevo olje in fižol kupuje po naj višjih dnevnih cenah ter prosi z» povzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj 870 26-1
kakor: tratone, dm> 50, tiskovino, volneno bteft m moško in teiu&e obioSc svileno ruto ter vsa draga-pstrofaičiaa pgi
Martin Šumtr
SSevss^T
ffasjleo,
Rudečico, soinčm pest
in vse
nelistastl v obrazu
prežene pri dnevni uporabi pras temeljito edinole
Roini snit^l
Cena lo1— Din. Lekarna ,.pri Zamoran"
Karo! Woif, Maribor,
Gosposka ulica 12.
iSomišljeniki, širite naše liste!
V novi obleki
camroi ▼ r«avo-Ew>dre-beH etficoff jk oodaf « pro»ot* daiTM prefakafed h prfiJsbtM »ft» * i FXANCXOV i kavni prida tok« r s&bojčkft: V varstvo proti poaorodbam n nt tej mm*
oQkati poeobao tetfäofo glavna obdaja, nammčt feto »Franck« bi »fcaval aänSolM. — »Pratš 1 FRANCK i n toi$0 k»ri tak» rrfrct«^


Pazite na razliko
med kožnimi potplati in Palma Kaučuk potpiati in petami. Prednosti proti kožnimi porplati so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična «.> in ugodna hoja, ter nizka cena.
Zabtevaite edino (» »Palma«;,
no, lepo in poceni
in kaingam, hlačevino, cefir, tiskanino (druk) platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj.
l/se poljedilske sirojs in pluie
dobavlja po zmernih cenah
Toisrcišfia zaloga poljedelskih strelev
F. Smela,
S¥. Jurij cb juž. žel.
(Mlatilnice^za ročni in viteljni pogon 10.500 K.)
S
se sprejme s 1. avgustom pri Prostovoljni požarni hrambi In njenem rešilnem oddelku. Pogoji: Zanesljiv izučen avto-mehanik, oženjen, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Prošnje z zahtevo plače se naj pošljejo do 25. julija 1924 na komando brambe, Maribor, Koroška c. 12. 907
Okrogel les
smreka hojka od 2 m dolgosti in 20 cm srednje debelosti naprej se kupi. F. Toplak, Polzela. 399 3-1


Kdor hoče kupiti zelo pooeßj
naj gre ? prodajalne
TISKARNE SY. CIRILA Y MARIBORU i
Somišljeniki inserirajte!
Prana sredstva lepote, katera drl©, kar obeiaiol
že 28 let v vseh deželah preiskušena, hvaljena in priljubljena sa prava E si-lepoto pospešujoča sredstva lekarnarji Feller.
I'sasbr3zna pomada ^mp^am!SSmropeSi
1 sam, hiapavi koži, odstrani zajedavce, ogrce, mbvre in vsako-kovistne nečistosti kože. a velika pciceianasta lončka 25 din.
najmifejše~in naj milo lepota! Ideal neškodljivo, se i dobro peni in je milega finega duka. 4 velike kose s pakovanjem in pošt' nino 40 dinarjev,
iisa-lllilno mlečno milo mn» iepotei idea
mil! Popolnoma neškodljivo, se jako
vseh
Eisa-psmada ze rasi las
krepi kožo na glavi, zabranjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las, prhut in prerano osirelost i. t. d. 2 velike porcelanasta lončka s pakcyanjem in poštnino s5 dinarjev. En poskiis zadostuje, da tudi vi rečete:
,TO JE ONO PRAVO t"
Iščite v %seh poslovnicah samo prave Elsa-preparate od le bitnsrja Feller.
Različno: Lilijno mleko 10 dinarjev; brkomaz 4 dinarje; najfinejši Hega-puder dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 25 dinarjev; najfinejši zobni prašek Hega v patent-dozah 15 dinarjev; puder za dame v vrečicah 4 dinarje; zobni prašek v škatljah 4 dinarje, v vrečicah po 3 dinarje; sachet (dišava) za perilo 4 dinarje; šampon za lase 2.50 dinarje; rumenilo za obraz 12 pismov 20 din.; najfinejše parfeme od 20 dinarjev dalje; cvet za lase 25 dinarjev; Elza-katranovo milo 6 dinarjev. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa še 10% doplatka. Naročilna pisma adresirati: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA Donja, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
IHHlilMiNMHH
Kaznovano obrekovanje.
»Opeke iz Račja nikarl Ta dela ti škodo in kvar.« Tako Jernej Vidu je čenčal. — A Vid — kakor volk je zarenčal, lažnjivcu klofuto je prismolil, z besedo tako je zasolil: »Opeke jaz kupil sem mnogo, preskusil je celo zalogo. Opeka iz Račja edina
po ceni je, dobra in fina.«	7.04
mumnuHumnununumnu ZLATA JAMA!
Dalmatinska kS#t
v večjem mestu Slovenije se proda radi bolezni. Zelo dobičkanosno podjetje, kajti mesečno se iztoči 120—150 hI vinal Potreben kapital okrog 250.000 din. Pojasnila daje: Oglasni in reklamni zavod Fr. Vorsič naslednik, Maribor, Slomškov trg 16.
nnnnnn uuuunnunmmnuu*
]¥ov žepni vozni red, veljaven od i. funlfa M924, fe ravnolear Izdala tiskarna sv. Cirila v Mariboru in stane Uomad s poštnino vred 9 din., &rex poštnine 1 so din.
atilnice za 12.500 kron


lepe, močne, na kuglasta ležišča s težkim zamahalnim kolesom (Schwungrad). Velika zaloga vseh vrst plugov, osipalnikov, okopalnikov in bran, kakor tudi vse vrst« poljedelskih strojev, dobite pri meni 10 odstot. ceneje, kakor pri vseh drugih tovarnah. Za vsaki stroj se jamči. Sprejme se v to stroko zastopnik proti mesečni plaži in proviziji.	Se priporoči
TaJsob UPu-člcc
trgovina s poljedelskimi stroji, Orap.oika cesta.	PTUJ.	Ormoška stils
(Tik sejmišča.)
E 246/24-8
. _.Draibenl oklic.
Dne 6. septembra 1924, predpoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. dražba nepremičnin zemljiščna knjiga Cerkvenjak, vi, št. 118S cenilna vrednost: 4.910 D 50 p, vrednost pritikline: 30 D 35 p, najmanjši ponudek 3.290-— D.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
GKrtJno sodiilc St. Lenari v Slov. g«r„
dne 15. julija 1924.	938 3—1
OEŽHIKflBNA JOS. VRANJE!
Kralja Petra c. 25 is-
CELJE
(Bivia graškt mitnice
priporoča svojo bogato talogo	dc
stačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in If vršuje vsa popravila točno in «olidno.
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavei j
(poprej pri Belem volu)
S se ie preselila 1. iunila 1924
v svojo hiio na Cankarjevi ulici it. 4
pritlična -96
poleg davkarije. Pri Ljudski posojilnici je najvarnejše na-
ložen denar in se obrestuje najugodneje.
748 13 4
!
liilfiglliglfiilfiil Dobro in poceni
se kupi v pošteni domači trgovini vsakovrstno blago, špecerija in prodaš najdražje svoje domače pridelke kakor: jajca, lepe bele suhe gobe, kumno in janež, katere pridelke se zamenja tudi za raznovrstno blago edinole najbolje v trgovini
IVAN SEVE
VELENJE.
799
				
Zdravilni zavod Vila dr. Pežnik,	J
»dravniška penzija, Rogaška Slatina. Vodilni zdravnik dr.	j j H H » hr H . jC I .1 |
Pečnik sprejema celo leto, tudi po zimi, bolj lahko bolne	j ™	Snf
ju zdravljenje v zavod, sprejema v Rogaški Slatini bol- Gradišče 100. LJUBLJANA Gradišče 100,
nike in daje informacije.	820	j
JRepček in Tinček.
Pepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Drofeniku v Celje" je.
Po kaj? ga topraša Tine vljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve obleki nositi!
Telefon it 868 int. — Ustanovljen
Specijalna trg-ovina
prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razms©* ževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniški! jfc^ trebr,čin.
Pisalni stroji na obroke!
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah; Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,
kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:
Flil T"
d. d. za cement Portland, Ljubljana,
Zastopniki se sprejmejo.	750
Denar naložit« '
naibelli«	n«|¥srRa|i6
pri
Spodnještaierski INsici sosoiiinici r.z.zn. z,
Tiskal
WWSMBKaMBESMJMSMMKHMBMfraili M MMiBMBaP
Gestetner - Ro.iary fiskaisM stroj! za vsakega! Brei zlagani*. Bnz vošfcncga pipila.
Zahtevajte, da se Vam brezplačno pokaže!
D. Gestetner Ltd»
Zagreb* Trg na Salmiitu brni 1, Beograd, Zgradba Akademije Nauka.
t lariboro» Stalna ulica št. i,
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10%
oziroma po dogovoru.
817 10—i
Fran Sirupi, Celje
jM"v'-,IP^M'i
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
cene laa točna, pos»tr^ži"bsšst.
Povodom smrti moje drage nepozabne soproge, mamice, tete
«Juiaje Knuplež roj. Supanič
izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo zlasti čč. duhovščini, kakor jareninskemu g. dekanu za poslovilni govor ob grobu, g. župniku licu iz Ruš za vodstvo pogreba od hiše ter do cerkve, nadalje g. stolnemu vikariju Šparlu, domačemu g. kaplanu Bohaku za zadnje tolažilo ter spremstvo in g. kaplanu Brezniku iz Ruš za spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujem se tudi vsem gg. zdravnikom, kakor g. dr. Šmirmaulu iz Jarenine, g. dr. Skaza iz Ruš, g. dr. Ma-riniču iz Maribora, g. dr. Morocuttiju iz Št. Ilja v SL g., zlasti pa g. dr. Justinu, štabnemu zdravniku iz Maribora, za lajšanje bolezni v zadnjem času. Posebna zahvala jareninskemu pevskemu zboru za ginljive žalostinke na domu, v cerkvi in ob odprtem grob uter g. pevovodju in nad-učitelju Čonču za v srce segajoči govor ob odprtem grobu. Zahvala vsem darovalcem vencev ter šopkov in sploh vsem, ki so se od blizu in daleč udeležili sprevoda. Blago-pokojno prijateljico petja priporočam v blagi spomin!
Ruše, 20. 7. 1924.
Ivan Knuplež organist in krojač.
	
	V • %-v Î •£..:
družna gospodarska bank
Podružnica v Mariboru.
IzvrSali na tubi pasla aajkalaatnala. — lijvlšli abrastavanla ilog bi knližlca la a lakataa ralaaa.
Izplačal vsako vlogo na sahtavo takol * gotovini.
Pooblailanl prediialM sroik driavnt rtiridn« lotorll«.
Tls7 «tïtrne st. T'-4'» ▼ M*r!harn.
Odgovora! urecfnflh T!aiio PuSenjak'.
Izdaja konzorcij «S'ot. 6îrrpp^rf» w
J