PRIMORSKI DNEVNIK
plačana v gotovini Postale I gruppo
Cena 70 lir
Leto XXVI. St. 260 (7754)
V JUŽNIM PAKISTANU NAJVEČJA KATASTROFA STOLETJA
Že okrog 700.000 mrtvih ?
vesteh iz Dake sam na področju Bok je orkan povzročil 500.000 mrtvih •hočem preživelih grozijo bolezni in lakota - Od 2 do 3 milijone ljudi brez strehe
itj,l ^AČI, 16. — Vesti, ki prihajajo o strahovitem orkanu, ki je v urok . ®ar>gesa v Vzhodnem Pakistanu prejšnji teden, so iz ure Pov. ,.oli dramatične, medtem ko smo v nedeljo napisali, da je orkan d«'j. 100.000 žrtev, so danes pakistanske oblasti v Daki izjavile, n« ®rkan baje povzročil 700.000 mrtvih, od katerih 500.000 samo Hv,« r0Ž|u ®°'e- Poleg tega se oblasti bojijo, da če ne bodo pre-ponir|. Pret>ivalci takoj dobili zdravil in živil, bodo mnogi od njih ki trot, *s°lezn< in gladu, saj so prisiljeni živeti med tisoči trupli, ^ mjo, brez živil, brez pitne vode in brez zavetišča. ty;i '***nski radio je danes spo-
1»lli»l,U?..na Enajstih otokih izven it h |*"I* ni niti sledu življenja Iju,). °lijo, da je najmanj 80 odst. Vil, j ^lo- Oblasti so danes izja-iih 'j * v°iaške in civilne ladje, ki ^Uvil *• ?a razP°,a9o za prevoz tiy,|e ' *lv'l in druge pomoči pre-j«jo. p1’10 Prebivalstvu, ne zadostu-iilroj avnatelj urada za pomoč Med-ist |ne9a rdečega križa Robert Tis-nocoj izjavil, da se lahko Ml,,, eva' da je zaradi orkana in bf,j ' Južnem Pakistanu ostalo ljudi .* re^e od 2 do 3 milijone G ln morda še več.
Cge5ovo delto je podobna ka-^•Priadeta leta 1876, ko je ogromen organ povzročil nJf «W.000 mrtvih. Največja ele-fa j. JJa nesreča v zadnjih sto letih bj^r t na Kitajskem leta 1887, Navil 3 ^vanS-Ho podrla bregove,
■5»'»®"^“'*ln ^
kjjtjZf1. Polmesec* Vzhodnega Pači ^ zaprosil mednarodni Rde-te, takojšnjo pomoč prizade-
. Prebivalstvu.
čil, ^tanski radio v Daki je sporoči *.■ s° do sedaj našli 41.000 trupel te, Uf all; da so samo v Barisal-teij . aW (Gangesova delta) po-1Z Vo^e 'n blata 30.000 žrtev. itevjjJe tudi sporočil, da so bile
^	no oKnrvr 111 rlnnol Q
Razprava o vključitvi LR Kitajske v OZN
NEW YORK, 16. — Na skupščini Združenih narodov se je danes že tretji dan nadaljevala razprava o vključitvi Ljudske republike Kitajske v OZN. GovoroJi so predstavniki Jugoslavije, Romunije, Tanzanije, Iraka, Nigerije in Sar udove Arabije. Prve štiri države, ki so tudi podpisnice resolucije o sprejemu LR Kitajske in izključitvi Formoze, so obrazložile svoje stališče in poudarile potrebo ta nujnost vključitve tako velike države kot je Ljudska republika Kitajska v mednarodno organizacijo, ki mora biti univerzalna. Samo Saud/ova Arabija je bila naklonjena nacionalistični Kitajski (For-mozi), medtem ko je Nigerija, prav tako kot ostale štori, podprla resolucijo v korist Pekinga.
Kot smo že poročali, so ZDA predložile resolucijo o glasovanju z dvotretjinsko večino za sprejem Ljudske republike Kitajske, tako da bosta obe resoluciji prišli na glasovanje baje še ob koncu tega tedna.
•v sa z zemljo. Računajo, da je 50.0ooam° na otoku Bola najmanj hto “*tyih. V Daki so tudi spolov ;haa ie ciklon uničil 2.000 oto-ialjkpl Us4u reke Padma v Ben-h vJ11 zalivu. Ti otoki so ostali Ur pod sedem metrov vode, (»kan3 vala’ ki ga je povzroči šU(!e1li otoki je tudi otok Hatija, •e, ,Je. 102.000 prebivalcev. Bojijo *rtev »? č>ilo tudi tu veliko število A*°rski valovi so zalili tudi fe .;?e* občin v okraju Barijal, te T} JOO.OOO ljudi. Tudi mesto SaL,??0 lei metre pod vodo. k so ,01lska letališča je zalila voda p e neuporabna.
^ bj^^e oblasti so organizira-pomoč, kolikor je v *nočeh. Pri reševanju so-* 1m|V yojaki, letalci in mornarji HliCyni1. letali in s helikopterji. ^ čoi-80 rekvirirale 14.000 motor-*adeterv,°v' ^ njimi bodo vozili pri-T™* Prebivalstvu živila, zdrahe ;	,g0 blago, ki prihaja iz
l(j n iy- Zahodnega Pakistana j, ga ljudje nujno potrebujejo.
^ '^nski predsednik Yahya N jJ? o®nes dve uri in pol letel
HHJSP ki jih je orkan uničil.
radio je po njegovem ^kva	^Poročil, da je predsednik
nN.	astefn Vzhodnega Paki-
bodo storili vse za čim-*Nvu Sotn°č prizadetemu prebi-N>4]' l^°leg tega je predsednik naj vloži vse svoje Nia ’ -?a bodo prizadeta področja ““»prej nujno pomoč.
IS* jN^ročajo, da je »Italia Ca-\ dal51® Papežu Pavlu VI. pet vv1?v’ kot Prv0 pomoč žrt-Jtej^kthodnem Pakistanu. Ista tki 'klil Nanizacija je naslovila Cjanske družine poziv, naj ES Pkorejo, da bo lahko od-"kuči n® uničene kraje čimveč
skoda, ki jo je povzroči? iz n V neprecenljiva. Po ve-J/-0O0	. ak® je poginilo najmanj
b k g av živine, na tisoče čol-drugih plovil pa je ^ Iti Uničene hiše in koli j 1® nemogoče prešteti.
(N s« sporočili, da je po-krtlT^ačj mednarodnega Rde-^ Za Domni5' Palrictanil Ro-
j?} ^a pomoč Pakistanu Ro-Ki/ Izjavil, da zgodovina ne katastrofe in je sporočil 1 Poziv v<wnr\ stodofietim
ČK-l|ktiT'1 Poziv vsem stodesetim L ^1 narodnega Rdečega k*1, 'Tyraj so v raznih držaja *> j^z^rati živila, šotore, ode-
3at
V	prva letala s pomoč-
kM T’®1'' Mnogo zdravnikov ^jT^0' ^ odpotujejo jj Mtir^angesove delte. Že danes
ki je prizadela Južni Ha ^Nioč 16 čako velika, da je vsa-rwy.J^amajhna. Dežela je rev-jj^^eca, id jo ^ prizadeta je ki ^U) organizirano živ-VSjh bj^a je uspela zgraditi 1^. uiie "“n ob Bengalskem zali-(Jšla, ki ° Vajene iz lahkega ma-^ So zato Postale plen moč-'«kr,)0PUvi ln vaiov. Vse ceste so ^k.rvlJene ali uničene. Prav
V k u.,‘iene
tk, le ,Wh mnogo mostov. Or-'tev1 in-u na desettlsoče visokih h J'n razmetal kot bilke po čtajltivi av Inko so bili uničeni U\(y|V<x11 *n telefonske zveze, kj »o Klavnimi središči ob "N, Vsu zvezo še danes pre-
Pogodbo s Poljsko bo podpisal Brandt
BONN, 16. — Glasnik zahodno-nemške vlade Ahlers je danes izjavil, da bo pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Poljsko popisana v Varšavi med 8. in 12. decembrom. Dejal je, da je že skoraj gotovo, da bo kancler Brandt odpotoval v Varšavo, da podpiše pogodbo, ki jo bodo uradno objavili 18. novembra, ko jo bosta, prav tako v Varšavi, parafirata zunanja ministra Sheel in Jedrykowski. Ahlers je dodal, da bo takoj po podpisu pogodbe prišlo tudi do zamenjave veleposlanikov med obema
državama. Za zahodnonemškega ve leposlanika v Varšavi bo baje ime novan sedanji načelnik zahodnonem-ške trgovinske misije na Poljskem Egon Emmel.
Gromiko se je vrnil v Moskvo
MOSKVA, 16. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je danes zapustil Italijo, kjer je bil pretekli teden na uradnem obisku m se je s sovjetskim letalom vrnil v Moskvo.
RIM, 16. — V Rim je danes dospela štiričlanska delegacija Fronte za osvoboditev Južnega Vietnama, ki je gost italijanske sekcije stockholmske konference o Vietnamu. Južnovietnamski predstavniki bodo ostali v Rimu dva dni.
Sestanek predstavnikov KP Italije in ZK Jugoslavije
Danes so se v Trstu v okviru redne izmenjave mnenj sestali predstavniki KP Italije in Zveze komunistov Jugoslavije. Ob tej priložnosti so se pogovarjali o aktualnih mednarodnih problemih, medsebojnih odnosih in sodelovanju. V pogovorih so sodelovali s strani KPI član vsedržavnega vodstva KPI Gerardo Chia-romonte, načelnik oddelka za mednarodne zadeve KPI Sergio Segre, deželni tajnik KPI za Furlanijo Julijsko krajino Silvano Ba-cicchi in tajnik tržaške avtonomne federacije KPI Antonio Cuffaro. S strani ZKJ Mika Tripalo, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ, Franc Popit, predsednik CK ZK Slovenije, Jože Smole, predsednik mednarodne komisije CK ZK Slovenije in Ignac Golob, načelnik oddelka za mednarodne odnose in stike predsedstva ZKJ.
Moro na Japonskem
RIM, 16. — Italijanski zunanji minister Moro je danes odpotoval z letalom na Japonsko na vabilo zunanjega ministra Kiichi Aichija. 0-bisk spada v okvir predvidenih posvetovanj na ravni zunanjih ministrov. Moro bo prispel na Japonsko v sredo in se bo prej ustavil v Moskvi.
TRST, torek, 17. novembra 1970
INTERVJU KAVČIČA REVIJI «PAN0RAMA»
Obisk Tita v Italiji in narodne manjšine
Sodelovanje med Slovenijo in obmejnimi področji v Italiji
r...................II......umili....
Opazovalci razočarani nad govorom predsednice izraelske vlade
Golda Meir potrdila nepopustljivost Izraela glede mirovnih razgovorov
Sicer pa ni izrecno zahtevala umika egiptovskih raket s področja Sueškega prekopa - Ponovni spopadi v Jordaniji
JERUZALEM, 16. — Izrael ni spremenil svojega stališča glede mirovnih razgovorov z Arabci pod pokroviteljstvom odposlanca OZN Jarringa ter vztraja pri obtožbah, da sta Egipt in Sovjetska zveza kršili sporazume o premirju. Ta je v bistvu ključna točka govora, ki ga je izraelska ministrska predsednica gospa Golda Meir imela danes pred parlamentom in za katerega je med opazovalci vladalo velik« zanimanje.
Nekateri so namreč pričakovali, da bo izraelska vlada nekoliko omilila svoje odklonilno stališče do Ji*r-ringove misije ter da bo opustila zahtevo, naj ZAR umakne s področja Sueškega prekopa rakete, ki naj bi jih tja namestila po uvedbi premirja z Izraelom.
Tega spremenjenega stališča ni bilo razbrati iz današnjega govora Golde Meir, ki pa ga je kljub temu mogoče označiti za «zmemega». No-
vost je bila namreč v tem, da Golda Meir, potem ko je ponovila vse stare teze, ni izrecno zahtevata u-mika egiptovskih raket s področja kanala.
Golda Meir je dejala, da eje treba ustvariti pogoje, ki bi lahko privedli do zopetnega začetka mirovnih razgovorov o Bližnjem vzhodu s posredovanjem poslanika Jarrin-ga». Predsednica ni pojasnila, kakšne «pogoje» ima v mislih, dodala pa
iimiMMMiMMuiiiiiMmiiiiiiiiiiimmimiiimiiinmHHHmmmniiiiiiiiiimiiiiiiimiiiitnmmmmiimuimmiNiimMmimiMmumiiiimiimmimimmmm*
ŠELE V SREDO SE SESTANEJO NAČELNIKI SKUPIN POSLANSKE ZBORNICE
Na seji komisije devetih se niso sporazumeli o vladnem dekretu
Železničarji napovedujejo novo stavko - Zasedanje sindikalistov CGIL, CISL in UIL v Milanu
RIM, 16. — Današnja seja »komisije devetih* o vladnem zakonskem dekretu, v kateri so predstavniki vseh skupin poslanske zbornice, se je končata brez kakršnega koli rezultata, ali bolje rečeno brez sporazuma. Komisija je razpravljala o popravkih vladnega zakonskega
merobne popravke in niti ne onih popravkov, ki so bili sprejeti na seji komisije za finance in zaklad.
Pri tem gre za nekatere bistvene popravke in predvsem za ukinitev maksimalnih kvot za družinske doklade, kar je komisija omejila samo na malo in srednjo industrijo, vlad-
dekreta o konjunkturi, istočasno pa | ni tekst pa pomeni v resnici po-
bi se morata tudi vsaj načeloma dogovoriti o postopku razprave v poslanski zbornici.
Komisija je zasedata samo eno uro in že iz tega izhaja, da so bita stališča med vlado in opozicijo bi st veno različna in da sporazum ni bil možen. Psiupovec Libertini je po seji izjavil, da vlada ni bila sposobna povedati svojega mnenja niti o členu 64, ki se nanaša na davčne olajšave za gradbeništvo in da torej niso imeli o čem razpravljati.
Socialist posl. Dinardo pa ni izključil možnosti, da bi se ponovno srečali v okviru komisije devetih, čeprav pa je istočasno zakladni minister Ferrari Aggradi dal razumeti, da ima končno besedo poslanska zbornica.
Očitno gre tudi za različna stališča v vladni večini sami in zato tudi za razne možnosti. Najbrž Je zaradi tega tudi prišlo do odložitve sestanka načelnikov skupin poslanske zbornice, ki bi moral biti jutri in ki se bo sestal šele v sredo, ko bodo obravnavali tudi način razprave o zakonskem predlogu o razpo-roki. Tudi pri tam gre za dve stališ«, saj demokristjani vztrajajo da je treba povezati obravnavo zakonskega dekreta z obravnavo o razporoki, medtem ko bi se lahko o razporoki razpravo hitro zaključilo, kot to Izhaja Iz obveze, ki so jo sprejele vse skupine vključno s KD v senatu.
Opozicija je torej za naglo razpravo o vladnem dekretu seveda pod pogojem, da vlada sprejme nekatere bistvene popravke, vlada pa po drugi strani (ali vsaj del vlade) ni pripravljena popustiti, odnosno je pripravljena sprejeti samo nepo-
družbi«. Organizatorji so izjavil1, da je zasedanje pomenilo nov pomemben korak razvoja procesa e-notnosti ta da pomeni okrepitev sindikalne akcije na delu ta v družbi na splošno.
Na zasedanju je najprej spregovoril tajnik UIL Simone ini, nato
je, da je v zvezi s tem vprašanjem I Zaskrbljujoče vesti prihajajo da-v stalnem kontaktu z vlado ZDA. nes iz Jordanije, kjer so se ponov-Dodala je tudi, da je bilo izrečenih no vneli spopadi med vojsko ta Pa-
membrio darilo veliki industriji. Seveda gre tudi za druga vprašanja, kot Je znižanje poviška cene bencina, za gradnjo ljudskih stanovanj in podobno.
Komisija devetih se bo Jutri ponovno sestala ta bodo preučili predvsem davčne olajšave za gradnjo ljudskih satnovanj, možno pa Je seveda, da se bo razprava razširila tudi na druga vprašanja.
Danes so se v Milanu sestali sindikalni predstavniki železničarjev OGIL, CISL ta UIL, ki so negativno ocenili globalna pogajanja o ureditvi plač ta orgamaikov ta so se pogovorili za skupno sindikalno akcijo. V poročilu se izraža nezadovoljstvo zaradi vladnih predlogov, s katerimi se skuša preprečiti izvajanje zakona 249, kot se tudi negativno ocenjujejo ukrepi o pokojninah. Na tej osnovi so se dogovorili, da je treba pričeti s stavkami ta se bodo v petek, 20. novembra sestali, da določijo datum ta rok trajanja stavke.
Vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev bolnišnic so proglasile 48-urno stavko, ki se bo pričela 24. novembra. Stavko so proglasili zaradi Izvajanja nekaterih normativnih določil ta zaradi plač, ki ne ustrezajo zakonskemu dekretu St. 1991. Način stavke bodo določile pokrajinske sindikalne organizacije.
V Milanu Je bilo skupno zasedanje vseh generalnih svetov ta izvršnih odborov pokrajine CGIL, CISL ta UIL. Zasedanja se Je v gledališču Urico udeležilo okrog 1500 sindikalnih aktivistov, krt so razpravljali o temi #sedanje sindikalne obveznosti v tovarni ta v
več predlogov, da pa ni nobeden zadovoljiv za Izrael, ker «ne popravlja škode, ki je bila povzročena*.
Kot rečeno, je Golda Meir nato ponovila obtožbe o kršitvah premirja ter dejala, da bo Izrael okrepil boj proti tem kršitvam, posebno po «pro-arabski* resoluciji, ki jo je pretekli teden odobrila generalna skupščina OZN. Izraelska predsednica ni bila polemična samo do ZAR in SZ, pač pa se je tudi spotaknila ob stališče, ki ga je zavzela Francija ob glasovanju v OZN, ta nato kritizirala nedavne izjave britanskega zunanjega ministra Douglase Homea o Bližnjem vzhodu. Po drugi strani pa je Golda Meir hvalila »odgovorno stališče* ZDA, posebno zaradi tega, ker so se umaknile iz razgovorov med štirimi velesilami o Bližnjem vzhodu, ker so nasprotovale zadnji resoluciji OZN ta ker so pomagale Izraelu, da je okrepila svoje «o-brambne sile*. Vsekakor pa je ministrska predsednica poudarila, da večina držav sveta ni glasovala za resolucijo OZN, ki po njenem mnenju nikakor ne obvezuje Izraela.
Govor Golde Meir je razočaral opazovalce, ki so pričakovali bolj konkretne izjave, posebno zaradi tega, ker ni pojasnila, kakšni so pogoji, ob katerih bi Izrael spet pristal na pogajanja. O tem vprašanju pa obširno piše danes ameriška revija «Newsweek», ki trdi, da je vlada v Tel Avivu obrazložila wa-shmgtonski vrsto zahtev, s katerimi
generalni tajnik CISL Storti, zad- Izrael pogojuje svoj pristanek na nji pa generalni tajnik CGIL Lama. I pogajanja.
lesttaci. V Irbidu v severni Jordaniji je prišlo do prave bitke, ki je zahtevala 40 mrtvih in ranjenih na o-beh straneh. K ponovni zaostritvi v tej državi je verjetno prispevalo tudi včerajšnje pisanje ugledne ameriške revije «Time», ki trdi, da je imel jordanski kralj Husein več tajnih sestankov z namestnikom ministrskega predsednika Alonom in s samo Goldo Meir, s katerima je razpravljal o možnosti ločenih pogajanj med Izraelom ta Jordanijo. To vest je Alon danes demantiral, nato pa je tudi jordanska vlada objavila uradni demanti.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Revija italijanske etnične skupine na Reki »Panorama* objavlja v jutrišnji številki intervju s predsednikom izvršnega sveta Slovenije Stanetom Kavčičem o sodelovanju med Jugoslavije in Italijo. Kavčič pozitivno ocenjuje sodelovanje Slovenije z obmejnimi področji Italije ter poudarja, da so ti rezultati očividni: milijonski mejni prehodi, intenzivna blagovna izmenjava, medsebojna gostovanja strokovnih in amaterskih skupin ta sodelovanje med ustanovami, kar vse ustvarja pogoje za uspešnejše medsebojno razumevanje.
Na vprašanje, ka.i pričakuje od bodočega obiska predsednika Tita v Italiji, je Kavčič dejal, da so medsebojni obiski državnikov po sebno na tako visoki ravni, kot ie bil lanski obisk predsednika Italije Saragata in bo bodoči obisk Tita v Italiji, že sami po sebi pomemben dogodek v odnosih med državami. Kavčič je opozoril na novo raven v odnosih med obema državama, za kar se pričakuje, da se bosta najvišja zastopnika Jugoslavije in Italije v razgovorih dotaknila tudi še nerešenih vprašanj, ki sta jih obe strani predlagali, v prepričanju, da bo razvoj prijateljskih odnosov pospešil njihovo rešitev. Po mišljenju Kavčiča, rezultati, ki se tičejo manjšin, še vedno zaostajajo za stopnjo splošnih med sebojndh stikov ta sodelovanja. Z zavednim in angažiranim sodelovanjem zastopnikov obeh držav, je poudaril Kavčič, se mora nacionalnim manjšinam tudi formalno in praktično zagotoviti posebna zaščita, zavarovati njihove etnične, jezikovne in kulturne značilnosti in s tem njihova enakopravnost v vsakdanjem javnem in ostalem življenju. »Sodim, da smo na dobri poti uresničenja teh smotrov*, je zaključil Kavčič.
B. B
Umrl je revolucionar in časnikar Vinko Vinterhalter
BEOGRAD, 16. — V Beogradu ie danes po dolgi ta težki bolezni umrl ugledni revolucionar in publicist Vinko Vinterhalter. Vinterhalter, ki se je rodil 1909. leta v Banjaluki, se je po končani pravni fakulteti posvetil novinarstvu. Pred vojno je sodeloval v beograjski »Politiki* in med vojno v partizanskih listih. Svojo revolucionarno in politično dejavnost je nadaljeval v novinarstvu 1 tudi po vojni, ko je bil med dru-
POGAJANJA MED PREDSTAVNIKI VELESIL
Srečanje o Berlinu v ozračju optimizma
ZAHODNI BERLIN, 16. — Pred- predstavniki velesil končno ustvarila
stavniki štirih velesil — ZDA, Francije, Velike Britanije ta Sovjetske zveze — so se danes sestali na deseti seji, na kateri so razpravljali o berlinskem vprašanju. Za sestanek je vladalo veliko pričakovanje zaradi zelo optimističnih izjav, ki sc jih v zadnjih dneh dali predstavniki bonske vlade. Tako je vladni glasnik Ahlers dejal, da se je med
BEJRUT, 16. - Po državnem udaru maršala Hafeza Assada je položaj v Siriji miren. V Damasku poteka življenje povsem normalno, tudi šole so ponovno odprli. Prav tako so se ponovno začela predavanja na univerzi, kjer je prišlo v preteklih dneh do spopadov med pristaši nasprotnih struj Voditelje, ki jih je dal Assad po državnem udaru aretirati, so že osvoboditi, razen namestnika tajni-
ka Baasa Salaha Jedida. Negotova je tudi usoda predsednika republike Nuredina Atasija: po nekaterih vesteh naj bi ga že osvobodili, p? drugih virih pa naj bi bil Atasi v svoji rezidenci, ki jo policija straži.
Radio Damask je danes objavil sporočilo, da so ustanovili novo »regionalno poveljstvo*, ki je začasno prevzelo vodstvo stranke Baas. O starih voditeljih poročalo pravi, da so se posluževati diktatorskih s iste
mov, da so bili neodgovorni, da so se izolirali od arabskega sveta ter da so ovirali sile napredka. O novem režimu poročilo pravi, da bo navezalo tesne stike z Egiptom in z napovedano severnoafriško federacijo med ZAR, Sudanom m Libijo.
Na sliki: Hafez Assad (levo) in Nuredin Atasi (desno). Slika je bila posneta nekaj tednov pred državnim udarom v Siriji.
»trdna volja po stvarnih pogajanjih*. Glasnik je tudi povedal, da so sedaj na dnevnem redu vprašanja politične prisotnosti zvezne republike v zahodnem Berlinu, dostopov v mesto in prometa med dvema predeloma bivše nemške prestolnice.
Po današnji seji so objavili kratko poročilo, ki ne navaja argumentov, o katerih so razpravljali, pač pa napoveduje, da se bodo predstavniki velesil ponovno sestali 23. novembra. Dejstvo, da bo novo srečanje kmalu po današnjem, utrjuje prepričanje, da so pogajanja stekla ter da so se možnosti sporazuma povečale.
Po neuradnih vesteh so danes razpravljali predvsem o dostopih v zahodni Berlin, glede katerih naj bi dosegli določene napredke. V obveščenih krogih poudarjajo, da so pogajanja zapustila teren načelnih izjav ter se spustila na bolj konkretna tla.
Izmenjava dopisnikov med SZ in Španijo
MOSKVA, 16. - Med SZ ta Španijo je bil dosežen sporazum o izmenjavi dopisnikov tiskovnih agencij in je tako dopisnik španske a-gencije EFE že nekaj tednov v Moskvi, predstavnik agencije TASS pa je danes odpotoval v Madrid, kjer bo odprl sovjetski agencijski urad. Sovjetski dopisnik TASS ima 50 let in se imenuje Mihail Artučenko ter je dosedaj delal v latinsko - sovjetskem uradu.
Opazovalci ocenjujejo to izmenja vo, kot tudi podobne pobude med Moskvo in Madridom, kjer so pretrgani diplomatski stiki od 1938. leta, kot poskus medsebojnega približevanja. Španija želi razbiti obroč izolacije, SZ pa po drugi strani pripravlja teren za aktivnejšo politiko, ko bo Franco zapustil oblast in bo prišlo do nujnih notranjih sprememb v Španiji
gim tudi ravnatelj in glavni urednik sarajevskega «Oslobodjenja», prvi glavni urednik «Ekonomske Politike* in urednik »Borbe*. Vsa ta leta je bdi na važnih položajih v zvezni upravi, med drugim zvezni tajnik za informacije. Izvoljen je bil tudi v razne forume družbenopolitičnih organizacij med temi tudi za stalnega člana CK Zveze komunistov Bosne in Hercegovine. Vinterhalter se je izkazal tudi kot publicist, posebno s svojim delom »Po življenjskih stezah Josipa Broza* Za svoje novinarsko - politično delo ie 1965. leta dobil nagrado za življenjsko delo «Mosa Pijade*.
Mirko Tepavac na Poljskem
BEOGRAD, 16. — Državnega tajnika Mirka Tepavca, ki je danes dopoldne prispel na petdnevni uradni obisk na Poljsko, je na letališču v Varšavi pozdravil zunanji minister Stefan Jedrykowski s svojimi sodelavci. Skupno s Tepavcem so prispeli v Varšavo tudi pomočnik državnega tajnika Ante Drndič, svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Djuro Ninšič ta načelnik uprave za vzhedno Evropo Djuro Vuke-vič.
V	izjavi novinarjem neposredno po prihodu je Tepavac dejal, da so se Jugoslovani na Poljskem vedno dobro počutili in da upa, da so se tudi Poljaki tako dobro počutili v Jugoslaviji. Tepavac je dodal, da je do njegovega obiska prišlo v zanimivem in važnem času, ko se na evropski pozornici vrste važni dogodki. Na tej pozornici igra Poljska važno vlogo. Naši odnosi, je dejal Tepavac, temelje na taki osnovi, ki dovoljuje stalno razvijanje. Veseli me, ker se bom o vsem tem razgovarjal s svojim kolegom in prijateljem Jedrykowskim.
Pričakuje se, da bosta jugoslovanskega državnega tajnika med o-biskom sprejela predsednik republike Marjan Spihalski in predsednik vlade Jusef Cyerankijewitz.
V	izjavi na poljski televiziji je Tepavac poudaril, da je sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko tem zna-čilnejše, ker je današnji svet poln težav. Politika sile, pritiska in neenakopravnost z vsemi nevarnostmi za mir nas obvezujejo, je dejal Tepavac, da posvečamo medsebojno vsestransko sodelovanje tudi zato, ker gre za ideale, za katere so se borili in dali svoje življenje milijoni Poljakov in Jugoslovanov. Zato je razumljivo, da želimo v največji možni meri prispevati h krepitvi sodelovanja vseh držav na svetu, posebno sodelovanja med evropskimi državami in da zgradimo zanesljivejše in trajnejše osnove miru ta sodelovanja na naši celini, ki naj vsem omogoči razvoj v miru in napredku v sedanjih vamih in nespremenljivih mejah.
«Teden Rima» v Beogradu «Teden Bcograda» v Birau
BEOGRAD, 16. — Po štiridnevnem bivanju v Jugoslaviji je danes odpotoval iz Beograda župan Rima Clelio Darida. Darida je prispel v Beograd, da bi se udeležil začetka manifestacije v zvezi s «Tednom Rima* v glavnem mestu Jugoslavije. Med njegovim bivanjem je bil podpisan tudi sporazum o prijateljskem sodelovanju med Beogradom in Rimom in dogovorjeno, da se prihodnje leto oktobra organizira »Teden Beograda* v Rimu. V teku včerajšnjega dne je Clelio Darida obiskal Bihač.
Obnovljeni odnosi med Albanijo in Bolgarijo
BEOGRAD, 16. — Po vesteh iz Sofije so obnovili diplomatske stike med Bolgarijo ta Albanijo in to za sedaj z izmenjavo odpravnikov poslov v obeh glavnih mestih. Odnose so prekinili 1968. leta, ko so izgnali iz Sofije albanskega veleposlanika in obdolževali Albance, da zaostrujejo položaj na Balkanu, čemur ie seveda sledil tudi izgon bolgarskega veleposlanika iz Tirane. Do obnovitve diplomatskih odnosov je sedaj prišlo na pobudo Bolgarije po sklepu sveta držav članic varšavskega pakta o sklicanju evropske konference. Prekinitev rednih diplomatskih odnosov med Bolgari ta Albanci pa ni imela praktičnih posledic in se je trgovinska izmenjava redno odvijala ves čas.
WASHINGTON, 16. — Danes se Je po nekaj tednih sestal ameriški kongres, krt ima na dnevnem redu vprašanje zakona o omejitvi uvoza nekaterih proizvodov, zlasti tekstila lz tujtae. Politični opazoval« ugotavljajo, da se bo v senatu razvila bitka med protekaianisti« ta <(prottprotokcdondstd», ki so zaskrb-ljenrt za hude posledioe, ki bi Jih lahko Imela odobritev omenjenega zakona.
Poleg tega so zaskrbljeni predvsem ameriški potrošniki, krt vidijo v omejitvi uvoza nevarnost podražitve blaga
TRŽAŠKI DNEVNIK
KLJUB ZAGOTOVILOM PODTAJNIKA CAVEZZALiJA
«Zaskrbljenost» PSI o preureditvi prog PIN
Tržaška PSI bo posegla g svojimi proti. predlogi pri gospodarski komisiji stranke
Po novih razgovorih s strokovnjaki in predstavniki tržaške pristaniške ustanove je socialistični podtajnik v ministrstvu za trgovinsko mornarico, senator Paolo Cavezzali, odpotoval v Rim. Pred tem je, v soboto zvečer, imel daljši sestanek s predstavniki socialistične stranke. Sestanka so se, poleg strokovnjakov za gospodarska vprašanja udeležili tudi podpredsednik Tržaškega Lloy-da Dino Saraval, vsi člani izvršnega odbora stranke, pokrajinski tajnik prof. Pesante in podpredsednik deželnega sveta Amaldo Pittoni.
Cavezzali je socialističnim predstavnikom orisal razne osnutke za reorganizacijo pomorskih prog vsedržavne koristi (PIN), o katerih je prav te dni razpravljala rimska vlada s sindikalnimi organizacijami. Več časa je Cavezzali posvetil tudi vprašanjem tržaške pristaniške u-stanove in predlogom, ki jih je njegovo ministrstvo predložilo vladi v njen prid.
Iz razgovora, trdi sporočilo tržaške federacije PSI, je izšla potreba, da posredujejo tržaški socialisti pri o-srednjera vodstvu socialistične stranke z »alternativnimi zahtevami v zvezi s preureditvijo pomorskih prog PIN», ker menijo tržaški socialisti, kljub daniim zagotovilm, da »vzbujajo sedanji načrti tudi pomisleke in zaskrbljenost*.
Vsekakor pa so tržaški socialisti pozitivno ocenili namen ministrstva za trgovinsko mornarico, da se posvetuje s sindikalnimi organizacijami o teh tako važnih vprašanjih. Poudarili pa so, da bi bilo prav, če bi se ministrstvo posvetovalo tudi s predstavniki krajevnih upravnih organov.
Prekinitev stavkovnega gibanja uslužbencev avtobusnih podjetij
Usklajevalni odbor sindikatov ore-vozne službe CGIL, CISL in UIL, ki se je sestal v Vidmu, je po »odpisu zapisnika o sporazumu e Jede nove delovne pogodbe za usluzben-c p prevozov sklenil, da prekine stavkovno gibanje, ki se je tikalo na.iemov avtobusov za izlete, pra voza zavojev in postnih pošiljk. 1 a sklep so sindikati sprejeli, potem ko so lastniki avtobusnih podjetij na svoji skupščini sklenili, da bodo uveljavili vsedržavno delovno pogodbo. V zvezi s tem so izdale sindikalne organizacije letak, v katerem poudarjajo, da so uslužbenci po 10 mesecih stavkovnega gibanja in po 400 urah stavkanja končno s svojo enotnostjo in borbenostjo vendarle kljub vztrajnemu odporu delodajalcev dosegli novo delovno pogodbo.
V istem letaku se obračajo tudi na predsednika deželnega odbora Berzantija in na odbor ter mu sporočajo, da se bodo še naprej bojevali za to, da se odvzamejo zasebnikom vse koncesije za prevozno službo na avtobusnih progah in od dajo d prevozi javnim ustanovam ter da se ustanovi deželna ustanova za prevoze. Pri tem obsojajo politiko vlade in dežele, ki sta spre-
jela zahtevo zasebnih prevoznikov po 26 milijardah lir podpore. Sindi kat poudarja, da je pripravljen poklicati za uresničenje teh splošnih zahtev delavce zopet v borbo.
V NEDELJO POPOLDNE V
Uspela revija cerkvenih pevskih zborov s Tržaškega
Kot gostje so nastopili zbori iz Benečije, Kanalske doline in «L. Bratuž* iz Gorice
Opozorilo tačke zveze vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja svoje čla-ne-vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne pri javili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na po sebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 27. novem bra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim izpolni in vloži prijavo.
Tajništvo KZ
•aniiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiimiiiMiiiiiHiiiiiiiiHMuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiniiii
SESTANEK NA 0DB0RNIŠTVU ZA JAVNA DELA
Koristno sodelovanje med deželo in pripadniki prostih poklicev
V	do kraja napolnjeni dvorani Kulturnega doma je bila v nedeljo popoldne revija pevskih zborov, ki jo je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Na reviji je nastopilo sedem odraslih zborov s Tržaškega ter sekstet tržaških skavtinj in otroški zbor »Slomšek* iz Bazovice, kot gostje pa zbor iz Ukev v Kanalski dolini, zbor »Rečanj* iz Ljes v Beneški Sloveniji ter zbor »Lojze Bratuž* iz Gorice. Pred začetkom revije je kratko spregovoril predsednik Zveze dr. Zorko Harej o pomenu zborovskega petja med Slovenci.
Naš glasbeni sodelavec tov. Ivan Silič je nastop posameznih zborov takole ocenil:
Če bi hoteli opredeliti nastop pevskih zborov v nedeljo, dne 15. t.m. v Kulturnem domu v glavnih potezah, potem bi lahko poudarili tele značilnosti:
V	prvi vrsti so pevci izpričali pristno veselje do petja in živo ljubezen da slovenske pesmi Posebno mesto je bilo posvečeno ljudski pesmi, ki je poleg drugih pesmi iz-
Predstavniki zbornic arhitektov, inženirjev, geometrov in industrijskih izvedencev pri odborniku Masuttu
polnjevala največji del celotnega	nega skladja
sporeda. Poleg znanih priljubljenih	u---~
pesmi, ki so najbližje ljudskemu občutju 'in dojemljivosti, je bilo tudi nekaj poizkusov zahtevnejših skladb Jacobusa Gallusa, Johanne-sa Jeepa, Rada Simonitija, Blaža Arniča, Ivana Grbca, Marija Kogoja in Aleksandra Vodopivca. V celoti je bil odpravljen glasen, nekontroliran način petja in bilo je očitno prisotno stremljenje za glasovno ravnovesje ter zlitost zbora, kar govori v prid napredku v pogledu estetske kulture. V glavnem so pevovodje izbrali take pesmi, ki so bile po zahtevnosti primerne zmogljivosti zbora. Nazadnje moramo poudariti še izredno skrb za dobro in pravilno izgovarjavo, kar je posameznim zborom v veliki meri u-spelo.	a *	4- i
Pomanjkljivosti pa smo zaznali pri večini zborov na pevsko-tehničnem področju. Ni namreč naključje, da
|NalcoltJco več uvež-banosti je med zbori pokazal zbor z Opčin, ki je najlepše izoblikoval koroško ljudsko ežamer* v priredbi Staneta Maliča. V nadaljnjem delu bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti vprašanju intonacije v sopranih in izstopanju tenorske skupine pri dinamičnem naraščanju in Ivan Silič
(Nadaljevanje na 6. strani)
SINOČI V POLITEAMA
Duo Gulli-Cavallo v Koncertnem društvu
so nekateri zbori, zlasti ženski deli, peli tiho, včasih, kakor da jim primanjkuje glasu, tako da je izzvenelo nekam plaho in negotovo. Pevovodje, v stremljenju za homogenostjo in zlitostjo, so se ogibali močnejših dinamičnih stopenj, ker so se v le-teh glasovi razpršili v raznih izstopanjih, ob katerih bi se bolj ali manj zrušilo blagozvočje gem delu"pa Debussijjevo sonato m zbora in se sprevrglo v neeno no Igorja Stravinskega zDivertimento». delovanje ter zgubilo na svoji lepoti. > v obeh Busonijevih sonatah pre-Jasno, da je boljše glasovno skrom- vladuje tradicionalna glasba, ki jo nejše petje, kakor tisto, ki bi ute-; tu in tam poživljajo živahne intui-gnilo pesem iznakaziti, vendar ne d je, kar prihaja do izraza zlasti še
Na sporedu drugega koncertnega večera tržaškega Koncertnega društva je bil sinoči v polno zasedem dvorani Politeama Rossetti nastop svetovno renomiranega dua, ki ga sestavljata tržaški violinist Franco Gulli in pianistka Enrica Cavallo. Njun repertoar je zelo razsežen in obsega tako klasične avtorje od Mozarta do Brahmsa in Beethovna, kot novejše in sodobne od Busonija do Stravinskega in Schoenberga ter Weberna, Prokofjeva, Dallapiccole in drugih.
Njun spored je v prvem delu obsegal drugo Sonato op. 36 a, v dru-
Deželno odborništvo za javna dela nirjev iz Pordenona, inž. Fomasir je že dolgo časa od tega navezalo za zbornico inženirjev iz Gorice, ar-stike z zbornicami inženirjev, arhi- hitekt Zarini za arhitekte iz Vidma, tektov, geometrov in industrijskih1 arh F. Nordio in arh. Bemi za izvedencev, da bi z njihovo pomoč- i zbornico arhitektov iz Trsta, geom. jo uskladili v vseh tehničnih uradih 1 Gicna za zbornico geometrov iz Tr-
in	tehnično	posveiovalnih	dežeuih	sta, geom. Devetag za goriško zbor- i	maniše tehnične	vrinr,
organih	reševanje	raznih	vprašanj,! nico, geom. Peruch za zbornico geo- i	,„,ir-] rlncc,^
ki nastajajo pri p-oučevanju raz-1 metrov iz Pordenona. Za zbornico nih načrtov in elaboratov. Namen industrijskih izvedencev iz Gorice teh proučevanj ni postavljati kakš-, sta prišla na sestanek izvedenca ne nove norme, marveč doseči obo- Medessi in Corsi, za videmske in jestranska pojasnila v odnosih med pordenonske izvedence Moretti in deželno upravo in pripadniki prostih Igcoia, za tržaške pa Lucev, Ma
poklicev, tako da se doseže enotna gliaretta in Borghi.	, .	.	,	,	.......	. ,.
uoravna akcija na torišču javnih j Na tem s »tanku se je še enkrat; cenjo nad akustičnimi težavami, ki ded, ki se tičejo cest, stanovanj in pokazal duh iskrenega sodelovanja, I povzroča dvorana, da se pevci
ki preveva zadevne zbornice pro-.Tned seboj le sibfco shsijo, se je stih poklicev, kar je omogočilo od- j	najbolj strnil v	zhtosi in	ubranost
bo niku Masuttu, da je dal primer-	v zadnji pesmi.	Iste težave	so	v
C“ navodila svojim uradom v zvezi j začetni pesmi povzročile internacij z razlago nekaterih norm, za ka-1 s^° zmedo v Ipavčevi «Domovtni» fc.ve so pristojne razne kategorije; zboru iz Boršta. Dovolj prepričljivo poklicev. Tako se je še enkrat po- 1,1 umirjeno ]e izzvenela Ijudsca
v drugi sonati, ki ima svoj višek v variacijah na Bachov «Wie wohl ist mir*. Izvajana Debussyjeva sonata je tretja po vrsti od šestih zasnovanih a zaradi skladateljeve smrti nedokončanih. Čeprav v njej Debussu ni bil več na višku svojih
nudi pevovodji zadostnega glasovnega potenciala ih dinamične širine za interpretacijske posege in graditev zlasti zahtevnejših skladb. Z drugo besedo: če bomo hoteli napredovati tudi v glasovnem pogledu, se bo treba lotiti tudi tehnične__________a
za! Plati, pri kateri je osnovna postav- ustvarjalnih moči, je sonata vendar-ka pravilno dihanje. Le-to je nam- le izrazno zanimiva in močna zla-reč največja pomanjkljivost prav ! sti v drugem stavku. Stravinskega vseh zborih. Brez večje ali cDivertimento* je njegova lastna . . ave ne ! priredba iz ene izmed številnih moč doseči vidnejših uspehov: za . baletnih suit. v katerih je pravi moj-lepo petje, kakršno zahteva da- ster Priredb« obsega štiri stavke nošnji čcs. je kultiviranje glasov j (simfonijo, švicarske plese, scher in zborovskega zvoka nujno po-\zo, pas de deux). trebno.
Pevski zbor iz Bazovice je šibak
v sopranih in basih. Od presene-
zgradb v zdravstvene namene, to je del, ki so krajevnega in deželnega pomena.
Odbornik za javna dela Masutto je namreč menil, da je treba delovati sporazumno z usmeritvami poklicnih zbornic zainteresiranih stro-
kovnjekev, -katerih sodelovanje ja- kazalo,-kako. koristno je to sodelo-
bilo dragoceno za deželno upravo pri obravnavanju raznih vprašanj. Spričo tega sodelovanja so na zadnjem sestanku predstavnikov deželne uprave in predstavnikov omenjenih zbornic prostih poklioev ponovno proučili in razčistili razna najbolj važna vprašanja, tako da sedaj dežela lahko deluje na tem področju enotno.
Omenjenega sestanka so se udeležili za predstavnike prostih poklicev inž. Ballis in inž. Gialdini za zbornico inženirjev iz Trsta, inž. Ma-riutti za zbornico inženirjev iz Vidma, inž. Cescutti za zbornico i»ze-
vanje za reševanje raznih vprašanj,
in umirjeno je izzvenela «Se davno mrači». Zanimiv je bil nastop ženskega seksteta, ki ima
ki se tičejo odnosov med raznimi lePe glasove, manjka mu pa tehnič-
zbomicami, v katere so včlanjeni pripadniki prostih poklicev.
Zapora trafik odpovedana
KRAJEVNO ODPOSLANSTVO KD PRI MINISTRU P1CC0LIJU
Pri preureditvi plovnih družb PIN se morajo upoštevati interesi Trsta
Poudarjena poiebna vloga tržaškega pristanišča v tranzitnem prometu
Podtajnik za zunanjo trgovino Belci, predsednik deželnega odbora Berzanti, poslanec Bologna in tajnik tržaške federacije KD Coloni so se včeraj sestali v Rimu z ministrom za državne udeležbe Picco lijem, s katerim so obravnavali vprašanja, povezana s preureditvijo pomorskih prog družb PIN (pretož no državnega pomena) s posebnim poudarkom na pomorske zveze, ki imajo svoje izhodišče v Trstu.
Predsednik deželnega odbora Ber zanti se je skliceval na člen 47 po sebnega statuta Furlanije - Julijske krajine in je predvsem opozoril ministra na nujno zahtevo, da se deželnemu odboru čimprej omogoči, da točno oceni vprašanja, o katerih sedaj razpravljajo, in usmerit ve v tem pogledu, to ie da lahko pregleda študije in elaborate, katere so doslej pripravili na tehnični in morebiti tudi na politični ravni
Minister Piccoli je dejal, da je Berzantijeva zahteva upravičena, rekel pa je, da bo moralo seznaniti z načrti deželni odbor ministrstvo za proračun in načrtovanje, pri ka terem ima svoj sedež CIPE, to je vladni organ, kateremu pritičejo do končni sklepi in rešitve v pomorskih prevooih. Krajevni predstavniki so poudarili ministru Piccoliju, da oi moč sprejeti preureditve plovnih služb PIN, ki bi predvidevale njihovo skrčenje, kajti potrebno le te službe okrepiti, saj je sedanji po ložaj, kar se prevozov in pomorskih tovomin tiče, za Itali jo in njeno gospodarstvo nezadovoljiv. Treba je namreč zaščititi splošne interese države s pravilno pomorsko politiko.
V tem okviru, so poudarili krajevni predstavniki KD, bo treba še posebno upoštevati pomorske proge, ki se tičejo tržaškega pristanišča, saj so neogiben pogoj za koristen tranzitni promet v inozemstvo in iz inozemstva. Ta promet je značilen za Trst in je zato v interesu ne le deželnega marveč vsedržavnega razvoja, kajti nobeno drugo pristanišče
nima toliko tranzitnega prometa s tujino.
Minister Piccoli je zatrdil, da se bosta njegovo ministrstvo in on sam na pristojnih mestih potegovala za to, da se bodo upoštevale potrebe Trsta v perspektivi novega zagona italijanskega pomorstva. Zaradi te ga bo treba pri preureditvi pomorskih prog družb PIN upoštevati takšne rešitve, ki bodo priznavale važne pomorske in emporijske na loge Trsta- in njegovega pristanišča.
Stavka uslužbencev deželne uprave
Včeraj se je pričela štiridnevna stavka uslužbencev deželne uprave in deželnega sveta, ki so jo enotne napovedali vsi trije sindikati. Zaradi stavke, ki so se ie udeležili vsi uslužbenci, včeraj sploh ni delovala deželna uprava. Zato je bil zaprt tudi tiskovni urad pri predsedstvu deželnega odbora.
Sindikati so napovedali stavko, ker so se razbila pogajanja med njimi in deželno upravo o zahtevah uslužbencev. Deželni odbor je sicer pri pravil zakonski osnutek o nekaterih izboljšavah, ki se tičejo dnevnic za potovanja in izrednega dela, toda sindikati se pritožujejo, da sc odbor ni posvetoval dovolj z njimi niti glede tega. Deželni odbor oa je zavrnil zahteve sindikatov po 14. plači in po zvišanju nekaterih doklad. Kot smo že na kratko poročali je dal na zadnji seji deželne ga sveta predsednik deželnega odbora Berzanti izjavo o sporu in poudaril, da ne more dež%a ugoditi zahtevam uslužbencev, ker ji tega ne dopušča deželni statut, ki določa, da se plače deželnih usluž bencev ravnajo po plačah državnih
Prispevajte za solo-spoaeuik v Cerknem !
Italijanska zveza zakupnikov tra fik .je odpovedala 24-umo zaporo vseh prodajaln tobaka po državi, ki jo je pred časom napovedala v zvezi z vrsto neuslišanih zahtev kategorije, o čemer smo svoj čas obširneje poročali tudi na tem me stu. Zapora naj bi bila jutri, 18. novembra, ker pa je minister za finance Preti obljubil predstavnikom zveze, da bo upošteval njihove zahteve, so sklenili preklicati protestno gibanje. Zakupniki trafik zahtevajo, naj italijanske pristojne oblasti vnesejo v domačo zakonodajo jamstva, iti so jih prodajalci tobaka in drugih monopolnih izdelkov pred časom prejeli v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Zakupniki nadalje zahtevajo, naj pristojne o-blasti v Italiji skrčijo število novih dovolilnic za prodajo tobaka, ki se izdajajo na leto. Prav tako želijo večji delež od iztržnine za prodajo tobaka, soli, kolkov, znamk in vžigalic, odškodnino za prevoz soli in tobaka, pocenitev cigaret in pa zaostritev boja proti tihotapcem.
Danes seja deželnega sveta
ne opore pri izvajanju zahtevnejših pesmi, kakršni sta skladba Johan-nesa Jeepa in «Pomladna ladja» Ivana Grbca. Ker so dekleta pokazala smisel za muzikalno interpretacijo, bi bilo vsekakor potrebno nudi‘i jim pomoč pri oblikovanju glasu, šele potem bodo dosegla čvrstejšo intonacijsko sposobnost, večjo kompaktnost in skladno delovanje. Sicer pa so lepo prednašale prvo in najbolj prepričljivo cDajme mamo» v priredbi Vinka Žganca, ki ji je manjkalo le nekaj več ritmič-
Duo Gulli — Cavallo je v vseh treh sonatah izpričal veliko umetniško poustvarjalno noč. ki ima svoje izhodišče ne le v virtuozis’ič-nem obvladanju inštrumentov in v polni krvni glasbeni osebnosti obeh mojstrov, temveč tudi v n uni uigranosti. ki jima dovoljuje, da si glasbeno misel podajata naravno in jo tudi vseskozi oblikujeta s tehnično in interpretacijsko dognanostjo. Franco Gulli je violinist s poudarjenim muzikaličnim smislom in do kraja obvladano tehniko violinskega muziciranja. Njegov ton je čist, mehak in topel n vseh legah in v vsakokratnem dinamičnem niansiranju. Pianistka Enrica Cavallo se zna silno občuteno podrejati violinistu, ko pa prevzame vodilno glasbeno misel, se njena umetniška potenca sprosti v globoko doživljanem muziciranju.
Na zahtevo številnega občinstva sta umetnika dodala še Brahmsov scherzo in Beethovnov erondino» in na kraju požela dolgotrajen aplavz, ki sta si ga v polni meri zaslužila za res kvalVetno izvajanje.
iiiMMiiiiutiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiMiiiiiMiiiiHtiiiiiiiiMiiMiiitiiiitiiHiMititimiiniiinimiiiiiittiinitMiiittttH
PO PROPAGANDNI PRODAJI V BAZOVICI
Pravi praznik mleka ko bo mlekarska zadruga
O nedeljski razstavi mleka v Bazovici niso bazovski živinorejci ničesar vedeli Zakaj ni nobenega slovenskega napisa?
V Bazovici je bil v nedeljo tako i la, nam ni _ znano, bilo je namreč imenovani »I. praznik mleka*, ki so slabo in deževno vreme, ga organizirala podjetja SALPAT, O tej prodajni akciji ne bi
Danes oz D.30 uri bo seja deželnega sveta, čeprav stavkajo usluž benci deželne uprave in deželnega sveta samega. Vse je kazalo, da zaradi stavke seje ne bo. toda sno-či so potrdili njeno sklicanje. Na dnevnem redu je zakonski osnutek o deželni podpori konzorciju leta lišča v Ronkah. Ne ve pa se, ali se bo pričela tudi razprava o obraču nu in proračunu, ki bi morala priti na vrsto po odobritvi zakona o pomoči letališču.
Prekop grobov
Tržaško županstvo sporoča, da bodo v kratkem pripravili za nove pokope grobišče štev. XXVII — polje IV., kjer so posmrtni ostanki umrlih, od 12. novembra 1960 do 18. decembra 1960.
Kdor bi želel drugače poskrbeti za ohranitev ali prekop posmrtnih ostankov, naj se obme v roku od 7. januarja 1971 do 15. januarja 1971 na čuvaja pokopališča ali na sekci jo za pokopališča — oddelek 12, soba 536 - Prehod Costanzi 2.
Za nove prekope bodo pripravili tudi XXI. vrsto brezplačnih sploš nih grobov na pokopališču pri Sv Ani. Interesenti naj se obrnejo na čuvaja pokopališča do 23. decembra t.l.
Po preteku omenjenih rokov bodo posmrtne ostanke pokopali v skup no grobišče in .jih ne bo več mo
goče identificirati.
rORVIS in San Valentino. Ob vhodih v vas so bili veliki napisi »Mostra del latte*, v lopi pri Mahničevih so prodajali sir, jogurt in druge mlečne izdelke ter ponujali mleko za pokušnjo. Napisi so bili samo v italijanščini, govorili so samo itlaijanski in po zvočniku oddajali samo italijanske pesmi. V nekaterih gostilnah (Prešel, Mahnič in Leban) so ob tej priliki imeli na jedilnem listu tudi mlečne specialitete, brhka dekleta pa so prodajale jogurt.
Za to prvo »razstavo*, ali »praznik mleka*, ne bi izvedeli, če ne bi brali oglasa v italijanskem dnevniku, kajti našemu dnevniku ni nihče poslal oglasa, niti obvestila. Tudi bazovski živinorejci niso o tem ničesar vedeli, dokler niso videli. Zraven ni bilo nikogar, tudi od Kmetijskega nadzomištva nismo videli nikogar. Jasno je torej, da so omenjena podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo mleka in mlečnih izdelkov, organizirala propagandno akcijo za svoje proizvode.
Vsako podjetje ima vso pravico, da poišče načine propagande. Zelo koristna in potrebna je tudi propaganda za uživanje mleka in mlečnih izdelkov, saj je znano, da smo v Italiji in tudi na našem področju precej v ozadju, v primerjavi z drugimi državami, glede potrošnje mleka na osebo. Toda v tem bazov-skem primeru ne moremo govoriti o »razstavi* ali »prazniku* mleka. Organizatorji so se odločili za Bazovico verjetno zaradi tega, ker v Bazovico prihaja ob nedeljah precej izletnikov iz mesta in ker je v Bazovici sorazmerno še precej razvita živinoreja. To so organizatorji upoštevali, popolnoma pa so prezrli dejstvo, da je Bazovica slovpnska vas, saj ni bilo nikjer niti ene slovenske besede. Kako je akcija uspe- tirali
tako
obširno pisali, če se nam ne bi vsiljevale nekatere misli in ugotovitve. Predvsem vprašanje, zakaj je šele zdaj prišlo do praznika, ali razstave mleka? Morda zato, ker smo tik pred ustanovitvijo zadružne mlekarne na Krasu?
Poleti smo poročali o nezadovoljstvu živinorejcev v nekaterih kra-ških vaseh, ker odkupno podjetje ni hotelo prevzeti mleka v dneh najhujše vročine. Odkupna cena mleka še ni zadovoljiva, ecne krme so pro visoke, dobiček si delilo prekupčevalci, zato je nujno, da se proizvajalci združijo. To je razumel večji del naših živinorejcev, ki so se odločili za ustanovitev mlekarske zadruge. Brez težav ne bo šlo, zlasti v začetku, saj nobena stvar ne gre kar tako gladko, toda usodno bi bilo, če sploh ne bi pomislili na ustanovitev zadružne mlekarne, ali če bi to zamisel opustili.
Ko bo začela delovati mlekarska zadruga, ki bo imela pristno kraško mleko in mlečne Izdelke, tedaj bomo lahko Imeli, oziroma bomo morali imeti, prave razstave in praznike mleka » soudeležbo in sodelovanjem naših kmetov.
Tobak In morfl] na prahodu pri škofijah
Agenti finančne straže so pretekli petek na obmejnem prehodu pri Škofijah med pregledom osebnega
vozila z jugoslovansko registracijo MO 104-67, Id ga Je vozil 33-letni Musa Barisa iz Privali Lističe, našli skrbno skritega med naslonjalom prednjega sedeža 14 kg rezljanega tobaka tujega izvora.
Po natančnem Dregledu ostalega dela vozila, so financarji našli v notranjosti slednjega še 8 vrečk morfija. Jugoslovana so po zaplem bi tobaka, mamila in vozila, are in prijavili sodnim oblastem.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
SILVIJ KOBAL
Borštnikova nagrada na mariborskem srečanju gledališč
BORIS CAVAZZA nagrada Antone
v burki JAKE STOKE
MOČ UNIFORME
v nedeljo, 22. t. m. ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu NA SPLOŠNO ZELJO OBČINSTVA ZADNJA PONOVITEV !
V	petek, 27. t. m. ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA)
V	soboto, 28. t. m. ob 20.30 (ABONMA RED A)
V	nedeljo, 29. t. m. ob 16. uri (ABONMA RED B — nedelj-
ski popoldanski)
LUDVIG HOLBERG
JEPPE S HRIBA
komedija v petih dejanjih
V	petek, 27. novembra bo v Slovenskem gledališču v Trstu druga premiera sezone: komedija Ludviga Holberga Jeppe s hriba. To bo prva slovenska uprizoritev tega klasika In ute-meaitelja danskega nacionalnega gledališča. Režiser predstave po prevodu S. Starešiniča in J. Orešnika je Mario Uršič, scene in kostumi so delo V Vagaje, D. Ceja in M. Vidauove. Glasbo je napisal I. Mignozzi, songe pa prepesnil M. Košuta. Naslovno vlogo oblikuje Alojz Milič, ob njem pa nastopajo še: Z. Rodoškova, S. Starešinič, A. Petje, L, Bogateč, J. Lu-keš, S. Kobal in L. Kozlovičeva.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265.
V KULTURNEM DOMU bo
PREDSTAVITEV
GOVORNIH
PLOŠČ
iz SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
Zbirko 25 plošč, ki je izšla kot učilo za šole pri Mladinski knjigi v Ljubljani, je na po budo tržaških šolnikov dopolnila Tržaška fcnugarna še s 4 ploščami, ki jih interpretirajo igralci Slovenskega gle daličča v Trstu
Srečanje ob tem malem praz niku slovenske besede bo v mali dvorani Kulturnega do ma v Trstu D A N E S, 17. NOVEMBRA OB 17. URI.
Vljudno vabljeni!
V Slovenskem
klubu
danes,
17. novembra ob 20.30
bo govoril tržaški pisatelj FULVIO TOMIZZA o temi
UOMO E SCRITTORE Dl CONFINE —
ČLOVEK IN PISATELJ OB MEJI
Vljudno vabljeni člani in prijatelji kluba.
m
VPISOVANJE
v tečaj SRBOHRVAŠČINE ki ga organizira KASTA
se zaključi 21. novembra.
Kdor se ni še vpisal, naj pohiti v Tržaško knjigarno, Ul. sv Frančiška 20, kjer bo dobil vsa pojasnila.
V KULTURNEM DOMU je odprta
SPOMINSKA RAZSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Razstava ostane odprta do 22 novembra t. 1. vsak delavnik razen sobote od 18, do 20. ure.
Ljudska prosveta
Proivetao drultvo (Ivan Cankar*
vljudno vabi na sestanek vseh od. bornlkov slovenskih mestnih prosvetnih društev, ki bo v petek 20. t m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. Na sestanek so vab. ljena sledeča prosvetna druStva: PD «Ivan Grbec* - Skedenj, PD «S. Škamperle* - Sv. Ivan, PD Barkovlje, Slo. venski klub, predstavniki bivšega PD »Pregare* . Rojan in odborniki PD »I Cankar* Sv Jakob Slovenska prosvetna zveza obvelča odbornike In predsednike prosvetnih društev na Tržaškem, da bo v pone. deljek, 23, novembra ob 20.30 v Gre. gorčičevl dvorani redni posvet Glavna točka dnevnega reda bo razprava o bližnjem VIII. ZASEDANJU GLAV NEGA SVETA Slovenske kulturno gospodarske zveze.
Komisija za doraščajočo mladino prt SKGZ organizira od 26 12 1970 do 2 1 1971
zimovanje
v Zg Gorjah pri Bledu
Vpisovanj« na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9/II.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - Ulica E Plin It 10 tal 38101/38045 opravila vse bančna posla
kupuia tulo valuto
Včera|!n|i odkupni devizni tečalli	
Ameriški dolar	618,—
Kanadski dolar	590.—
Brit. Sterlino	1.475,—
Svic. frank	142,-
Franc frank	110,—
8eig frank	12,-
Hol florint	172.—
Nemška marka	169,50
Avst šiling	23 80
Dinar	42,—
Prosvetno društvo IVAN GRBEC v Skednju
vabi na
PROSVETNI VEČER
ki to v sredo, dne 18. t. m. ob 20 uri v Skedenjski kino dvorani.
Spored obsega: nastop otroškega odseka z enodejanko Pisane lutke ta dvema prizoroma;
nastop dramatičnega odseka s komedijo Ci je meja? (v Skedenj skem narečju); nastop mešanega pevskega zbora PD France Prešeren iz Boljunca,
SLOVENSKO
PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi na projekcijo Darvnih diapozitivov
prof. FRANCA HABETA, ki bo predaval o temi:
V DEŽELI POLNOČNEGA SIJA
(potovanje po Danski ta Norveški).
Predavanje bo v PETEK, 20. novembra ob 20.30 v mali dvorani KULTURNEGA DOMA.
Včeraj-danes
Ltnutt, ioitkK, i7. u.,vembra ALBERT
Sonce vzide ob 7.07 m zatone ob 16,33. — Dolžina dneva 9,26. — Luna vzide ob 19.54 in zatone ob 11.28.
Jutri, SREDA, II. novembra
MILKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12, najnižja 7,3, ob 19. url 10,1, zračni tlak 1009,2 rahlo raste, veter 4 km severovzhodni, vlaga 62 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 14,3 stopinje,
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 16. novembra se Je v Trstu rodilo 7 oseb, umrlo pa Je 11 oseb.
UMRLI SO: 64-letnl Adalgerlo To. nelll, 79letna Leonarda Mlgllacclo vd Vlzzini, 94-letna Maria Tenclc vd. Co razza, 50-letna Ma(alda Sabbadlnl por Sllla, 73-letna Blanca Agrestl por Carbone, 75.1etna Nalalla Mosettl vd Roti, 92-letna Glsella Trampuš vd Costantln, 63.1etna Harhele Parlsl vd Lantlerl, 72-letnl Albin Krlžmančlč 61-letnl Vlttorlo Coloni, 90-letna Do-menica Moro vd. Goblna.
Gledališča
VERDI
Jutri bo za red C (parter In 1°W ter A (galerije in balkon) četrt® “ zadnja predstava Verdijeve opt «Don Carlo». Začetek ob 20.30. V 1»j • nih vlogah bodo kot v presni predstavah nastopili Bonaldo G2)0 ' Karlo Košuta, Renato Bruson, A"1 nio Zerbini, Rita Orlando Mala»‘" in Luisa Bordin Nave. Opero, ki i je režiral Aldo Mirabello Vassa -bo dirigiral Oliviero de Fabritils. A so sedeži oddani, so pri gledal'* blagajni (tel. 23988) na razprt«0 mo še vstopnice za lože, galerij0 balkon.
POLITEAMA ROSSETTI
Nocoj ob 19. uri bo selekcija za nastop v finalnem tekmovanju #Zecchino d’Oro», ki bo letos v logni. Pri predstavi bodo s°3e‘?..(, naslednik «Maga Zurlija* Tony tucci, ki ga vsi poznajo s tel« skega ekrana, spored pa bo nal°v L. Giovanna Boscara, Nastopili bodo® Vilni umetniki iz cirkusov in Ka tov. Vstopnice (otroci do 10 l*1 * lir, odrasli 1.000 lir) so na razpo^ pri glavni blagajni Pasaža tel. 36372 , 38547.
AVDITORIJ
Nocoj ob 20.30 bo v Ul. Tor »JJ dena prva predstava dela Benia«1 . Joppola «KarabinJerjl», ki ga bo P stavila «Compagnia della Logi* Delo bodo ponovili samo jutri. s. nenti «Teatro Stabile imajo 50 popusta
Razstave
V umetnostni galeriji «11 TfJJ ^
v Ul, Piccardl 68 razstavlja ®^ t. m. olja in barvne risbe G**«
m
prod1-
Marini iz Gorice.
V	umetnostni galeriji Mign®* , Korzu Italia 9.F bo od 11. do 20. '■ razstavljal Emidio Eredita.
V	galeriji Torbandena Je oS*J|jj razstava Bruna Carusa, ki razsP olja, akvarele, risbe in jedkanlo*.^
V	Mestni galeriji v Piranu le ^,1 prta razstava «Ameriški psihode plakat*.
Deželni sindikat upodabljajo^jb, metnosti, včlanjen v CCdL, SP° ^
selli Di Lena, ki jo je organizirJJ,
da so razstavo slikarke Giulian*^ (1
sindikat v umetnostni galeriji jjjj, šare Soflanopulo* na Trgu PaP* trj vanni štev. 6, podaljšali do	jj.
Razstava je odprta vsak dan	jjn
do 20. ure. ob nedeljah pa 00 do 12.30
Kino
d 5'd
Nazlonale 14.3U »VVaterloo«, d00,)^ ger. Cristopher Plummer,
W el les Tecbriicolor pariavisio gj, Eden 16.00 «L'assoluto naturale*’ va Košema. Lavvrence HarveJ- $ Fenice 15.30 «Monty VValsh, 0fl jt)i duro a morire*. Lee Marvin-Moreau. Jack Palance,	sJioi
Grattacielo 16.00 «11 prete spz,nd' Kosanna Podesta, Lando BU E M Salerno, L Salce “
dano mladini pod 18 letoin > Excelsior 15.30 «Quando le 00 vevano la coda», Senta 0er6eT’eCl# Giuffre', Lando Buzzanca, , ji. color. Prepovedano mladini ™ letom.	, e pd
Ritz 16.00 «Quante belle Sera'*' pri’ le strade rittadine. Technlcori^ povedano mladini pod 18. *ejei d' AlabarOa 16.30 «Nel giorno gl1’ gnores, Lando Buzzanca. Gl fl-mieri,' F Franchl, C. Ingrad chnicolor	d*11*
FUndrammatico 16,30 «La cas pgUJ semiverginli), Monica ^3T<i,n\ ^ Dahlke. Prepovedano mlaa‘
18 letom
Aurora 14.30 «Cromwell».
Harris, R. VVinnes Techrtc0 ^ Cristallo 16 30 «L’inafferrabUe’ cibile Mister invisibile*, Dea% 1 Capitol 16.30 «Passeggiata * uerl' pioggia di pnmavera* in*r man Arithonv (Julnn Moderno 16.00 «11 prezzo del P"
( uiliano Gemma	t1'
Vltiorio Venelo 16.00 «Lam'P*’šI,# Grstom, Jean Sorel. Elsa Ideale 16.00 «Carmen baby». “]of. r ka, Clark Mokner. Technic0' ^ povedano mladini pod 18. * |*plP Impero 16 30 «Femmlne 'n5 ME Trrhnlcolor R. Hoffman, v- t I ne Prepovedano mladini v
to,nm	„ Clirl[!e
A«‘e» 16 30 »Black Horrnr*. pnl, pher Lee. Boris Kar,off. 0g Inr Prepovedano mladim . letom.	,
Abh»»t» 16 00 «Evodns», |f(r man Eva Marie Ralnt Ter V.L.1F
Verdi 17.00 «Navajo Joe*.
KINO NA
Danes ob 18. url ..n RAMON IL MESSICA^ f W ostem pustolovski barvah.	f
Igrata:	Wilma LtadaiP**1
Robert Htmdor.
K/NO «|R|S» P*
0$
m...—	1	...	. ■	1 ii ■ —^■e*****'^^
predvaja diamas oz 19.30 scope technlootor westeri>
S A R T A N A u Igrajo: George Martin, G*1 Roland ta Jack Elan ■ V
Mali oglasi
g°VIn ti
Vino Iz goric - TrevU®- *jfi<l J
mizno vino 11 stopinj p0topH^ > boljše namizno vino po 12 J* Jj (* lir. Servis na dom. Telefon***
750 487.
Darovi in prispevki
2000 lir za mladinsko rnvU*
Ob današnji prvi obletnld Jl^ pozabnega urednika «Galet>’( Jereba, darujeta Elčl In LoJ
DNEVNA SLUŽBA LEKARN ‘od >*■ »o 11. are)
Ali Alabarda, Ul Istria 7, Al Ga-len,°’ u1- s Clllno 36 (Sv. Ivan), de Leltenburg, trg S Glovannl 5. Miz-zan. Trg Venezla 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 11.31 do 131)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gret. ta, Ul. Bonomea 93, Godina AJ1TOEA Ul Ginnastlca 6, G. Papa, Ul Fel luga 4« (Sv. Alojz).
Dne 16 ton. nas
Albin Križman^,
0» V
Pogreb bo danes, 17. tri*. $ " lz kapele glavne bolnišnic* kopališče v Dolini.
Žalostno vest sporočaj0 tr užaloščeni žena, otroci v sorodniki.
, 38^
Scrvlzlo Comunale T.F. t«.
GORIŠKI DNEVNIK
PO NAFTOVODU TRST-DUNAJ
NA 5. SREČANJU MITTELEUROPA V GORICI
Do konca leta so dobavili Zanimiva izvajanja o uporabi življenjskega prostora
1,2 milijona ton nafte
Ntftovod so zgradili v slabih treh letih in je stal 37 milijard lir - Nova čistilnica na Štajerskem
je oktobrska številka revije [ zmogljivost rezervoarjev v VVuerm- j dustrijske storitve poslal vprašanje *tria Economica*. glasilo avstrij- lachu dosegla 400.000 ton. Sedanja ' o onesnaževanju kraških travnikov
skih
-gospodarskih predstavništev v številka prinaša med dru-- zanimiv sestavek o naftovodu
X • -	-------- --------------
-31 - Dunaj in naglasa, da se je
28.
avgusta letos, ko je priteklo ta n, ^ *°n surove nafte iz Trsta ^Puaaj, začelo novo obdobje go sodelovanja med tw)m in glavnim mestom avstrij-ffJ^PdbHke. Gradnja novega nat' Di*'a' ki se odcepi od Trans Al-Pipeline pri Wuermlachu
leta"r ^ni’ -!e trajna slaba tri
Cevovod je dolg 400 km, se-7“,vtien pa je iz 35.000 cevi 12 m -3?®e- Premer cevi znaša 46 cm, skupna teža pa presega
Jehova
ladvL • 1Na oaseKU med vvuerm-km-*	^ Dunajem cevovod pre-
železniških prog, okoli 100
cest	prog
- ’ potokov,, rek in drugih na
'J"* zaprek, afcaju, kjer se avstrijski ce-°d glavnega voda Trst-jp asta^t, so zgradili štiri hranilni-ve 1 Jezljivostjo 50.000 ton suro-aafte, nadal.jnje štiri hranilnike nfiL^f^ravajo zgraditi v bližnji odn‘)®ti, tako da bo celokupna
zmogljivost naftovoda znaša 5,5 mi lijona ton surovine na leto, ko br. do stekle vse predvidene potisne postaje pa bo zmogljivost dosegla 10 milijonov ton nafte na leto. Naftovod Trst - Dunaj napaja seda; čistilnico, ki jo je Oesterreichmine-raloelverwaltung postavila v Schvve-chatu nedaleč od Dunaja, Avstrijci pa nameravajo v kratkem zgraditi večjo rafinerijo v Lannachu na Štajerskem, ki bo tudi priključena na naftovod Trst - Dunaj. Avstrijski naftovod je stal okoli 37 milijard lir. Do konca leta bodo dobave su rove nafte iz Trsta predvidoma dc
segle 1,2 milijona ton. Avstrijci naglašajo pomen naftovoda zlasti v zimskem času, ko je promet s tovornjaki po cestah nevarne.iši in počasnejši.
z odpadki vseh vrst, predvsem pa s papirjem, v katere zavijajo turisti blago kupljeno v tržaških trgovinah.
Monfalcon opozarja odbornika Hreščaka, da bi bilo treba bolje paziti na lepoto kraških poti in cest, ki nudijo turistom, pa tudi občasnim in tranzitnim avtomobilistom, ki se tod mudijo, porazen zgled.
Konkretno predlaga Monfalcon, naj bi se sprejele izredne mere za takojšnje očiščenje obcestnih področij, mestnim stražnikom pa naj bi občinska uprava naročila, naj j skrbneje pazijo in strogo kaznujejo
o današnjih potrebah in o ohranitvi starih centrov
V diskusiji so se oglasili Ljubljančani inž. Tepina, inž. Kolarič, svet. Mlakar - Govorili so tudi Zagrebčani, Madžari, Nemci, Avstrijci in Italijani - Mednarodno srečanje se bo zaključilo danes
Z izrednim zanimanjem se v pa-
Odslraniti odpadke ob kraških cestah!
Psiupovski svetovalec prof. Fauste Monfalcon je odborniku za in-
nmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinifiiuiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
* Kopru je bila prva obalna konferenca ZB
Prihodnje leto proslava 50-letnice zgodovinskega upora v Marezigah
§ .....................
je ffVs^e organizacije pozvale svo-
v <r,arjstvo, naj se aktivno vključi 5Plost
fere *°Pni je hila prva obalna kon-Weya- zveze borcev- na kateri so
V1 ® napore za družbeno go-Ppi arskl napredek obalne regije. fcjen? računajo na nekdanje par-„ kot ^anju
rokirurškem oddelku bolnišnice 50-letnega Luciana Korošca iz Korošcev št. 49 (Sv. Barbara), ki se bo zaradi lažjih poškodb po zatilniku moral zdraviti dober teden.
tavr tort na močan faktor pri se-tju 3S“.in poznejšem uresničeva-
Ito^^tojeročnega jn dolgoročnega Utaj**1 razvoja obale. Kako po-faktor so člani borčevskih ih ac*i- govori že dejstvo, da ^Je na obali nad 6 tisoč. iJ °balni konferenci so nadalje ti ti	’ c*a b° potrebno posveta	Pozornosti reševanju gmot-
'^rašanj bivših borcev ter delu
l
n° v smislu širjenja tradicij ko ^osvobodilnega boja. Prav ta-
C Poudarili potrebo po širšem cii#rl°V’aniu z borčevskimi organiza-> v zamejstvu.
»nje leto bomo proslavljali .j nico vstaje slovenskega na-
borčevske organizacije ima-
Korošec se je ponesrečil v ladjedelnici Sv. Marka, ko je na tamkaj zasidrani motorni ladji »Sarlaj* nenadoma izgubil ravnotežje in padel s pručice na tla, med padcem pa glavo butnil v železno stensko ploščad.
Žrtev nesreče na delu je postal tudi 24-letni Paolo Colautti iz Ul. Flavia 22, ki se bo na ortpedskem oddelku bolnišnice zaradi odrgnin po prsih moral zdraviti približno 15 dni.
Colautti je okrog 11. ure v Boljun-cu čakal na razkladitev tovornjaka za podjetje »Iulia Beton*. Ko je tako stal ob žerjavu, se je kolrVšled-njega pričelo nenadoma premikati in ga pahnilo na tla.
iJ^^^ubno vlogo pri organizaciji 80 svS Proslav na obali. Tako bo-
uvali pri organizaciji osredij ,vSS ave v Marezigah, kjer bo
tgo^Pdnjo leto slavili ’ 50-letnico ta, Ruskega marežanskega upo-%vetfu 'te pripravljaj kroniko
Včeraj ob 13.50 pa so zaradi zloma leve noge sprejeli na istem oddelku 57-letnega Ulderica Pranla iz Ul. Conti 2, ki se bo moral zdraviti približno mesec dni.
marežanskega upo „luv	pripravljajo kronike
*a ^tra v boju za svobodo*, ktaii„n? k° bodo v koprskem po-
iJfrtke
muze.)u odprli obširno N0g ^tarno razstavo o zgodovini
Prani se je ponesrečil, ko je v notranjosti poslopja v Ul. Lavatoio 5 padel z zasilnega, približno 2 metra visokega odra na tla.
O«!*** je med drugim sode-Nce ®*rti direktor študijske knjiž-Ivopru Srečko Vilhar, ki je
^U^ar.1 pomen tesnejšega so
88	. z zame.iskimi borčevski-
haj kj^aPlzacijami. To sodelovanje tudi pomoč pri odstra-*8er	raznih knvic, kot na pri-
8>k “Javno, ko je ostal spome-V BenLU,lrn slovenskim partizanom 8ega ‘ Sloveniji brez dvojezič-napisa.
» p;
L^je ranu vzbuja precejšnje zaniha. t/a^lava psihodeličnega planov ,azstav'jenih je okrog 60 plahta,/? na °snov’i psiholoških za-Nhe, lA, propagirajo določene do-^Ika ° 'rtvoritvi je predstavnik o ii"a k'sk in kulturo pri ame-

ttoli pa 80 odprli v prostorih fiSr® slikarja samouka An k , ^	Umetnik je razsta-
Vs;i.na Platnu in lesu ter 1( 3 Cr!Sko se je pretežno opre ^ n70dabljanie ljudi, ki so na-^ na zemljo.
0
Je tovrstna razstava vzbu ‘So zanimar.je v Ameriki. 8 bo odprta do 22. novem-
*Mv|
med
,	ceste
ob
51
Vi
feb* n^L,8: un zjutraj so spre-kT10* to?°torurškem oddelku bol-v? Ul 7letoega Simiona Bartole-', lostina 15, ki ga je malo
r^^toanjern Carduccijeve
k®miab,^toKlu za pešce podrl av-2/J^olf, fT*0- Šofer avta, 22-letni - ’ je t-rORraaej jz ui. Fametello
privozil iz Ul. Milano
Pr°ti Portici di Chiozza.
.Poškodb
Oojti	po zatilniku in
150 Bartole moral zdra-
hS ^ 8 dni-
ti ur ka«r>hne nesreče je bila ne-iz tj| 62-letna Antonia Ra-
Po ar |evega ramenu in po-j1 40 nogi morala zdraviti
lij^.-ko^i dobila omenjene po
vsak prekršek proti osnovnim nor-man higiene.
0 «črnem» zaposlovanju jugoslovanskih delavcev v tržaških podjetjih
V svoji interpelacij županu je psi lipovski svetovalec prof. Fausto Monfalcon načel kočljivo vprašanje zaposlovanja jugoslovanske delovne sile v tržaških podjetjih.
Znano je, trdi Monfalcon, da se čedalje bolj uveljavlja navada za-p^lovania jugoslovanske delovne sile kljub obstoiečim zakonom, brez kakršnihkoli sindikalnih pravic in ob nespoštovanju najenostavnejših norm začšiti dostojanstva delavcev.
Prevečkrat se dogaja, da nudijo podjetniki tem delavcem prenizke plače, ne izplačuiejo jim družinskih doklad in pristojbin, do katerih imajo pravico po zakonu. Poleg tega pa niso ti delavci vpisani v bolni ške blagajne, ne uživajo socialnega skrbstva, kakor tudi niso zavarovani proti nezgodam na delu.
Monfalcon v svojem pismu županu ostro obsoja tako ravnanje, ki ga označuje kot «nesramno izkoriščanje jugoslovanskih delavcev* in poziva župana ter pristojne oblasti, naj posredujejo pri nadzomištvu /a delo, ki naj upošteva tudi dejstvo, nesmotrno zaposlovanje marsikdaj škoduje tudi samim tržaškim delavcem.
Ker se mu zdi vprašanje velike važnosti prosi Monfalcon župana, naj mu o zadevi prebere odgovor na javni seji občinskega sveta.
Pridržana prognoza za pešca
Včeraj okrog 12. ure so bolničarji RK z vso naglico, pripeljali v glavno bolnišnico 16-letnegŽ dijaka Gk>r-gia Predonzanija iz Ul. Donatello 8, za katerega so sii zdravniki na nevrokirurškem oddelku zaradi hujših poškodb po čelu, obrazu in levi nogi pridržali prognozo.
Predonzan je ob tisti uri prečkal Drevored R. Sanzio pri poslopju št. 19/2 izven prehoda za pešce, ko ga je z vso silo zbil na asfalt 26 letni Giancarlo Creci iz Ul. Negrelli 8, ki je tedaj privozil iz Bošketa, namenjen proti Sv. Ivanu.
lači Attems v Gorici nadaljuje peto mednarodno srečanje »Mittelevropa* posvečeno tokrat urbanistiki. Na govorniškem pultu so si v ne le! jo zjutraj in popoldne ter včeraj zjutraj sledili govorniki iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije. Prisotni arhitekti iz raznih krajev z zanimanjem sledijo' izvajanjem govornikov, brezhibno deluje tudi organizacija srečanja, ki posreduje številnim novinarjem, tiskane govore udeležencev v raznih jezikih
Včeraj popoldne so šli udeleženci seminarja na obisk v Furlanijo v nedeljo zvečer pa jim je Inženirska zbornica priredila v Gorici spreiem.
V	Gorici niso vsi zadovoljni s tem mednarodnim srečanjem. Socialpro-letarci so razobesili po Gorici lepake v katerih zavračajo ‘akšno srečanje in se zavzemajo za gradnjo cenenih stanovanj, v soboto so pred palačo Attems razdeljevali letak z isto vsebino. Včeraj se je oglasilo še gibanje «Friuli», ki je po mestu protestiralo proti mittelevropski Gorici, trdeč, da je Gorica furlanska in ne srednjeevropska.
Seminar se bo nadaljeval danes ob 9.30 do opoldanskih ur, popolne bodo razprave ob 16. uri, ob 18. uri, po zaključku seminarja, pa bo prof. Piccinato imel predavanje o ohranitvi zgodovinskih centrov Češke.
Na seminarju so govorili tudi zastopniki iz Slovenije in iz Zagreba. Direktor Urbanističnega inštituta S RS inž. Marjan Tepina je govoril o «kultumem sorodstvu srednjeevropskega urbanizma včeraj in danes*.
V	tem delu Srednje Evrope, je dejal inž. Tepina, je stičišče medsebojnega spoznavanja in oplajanja treh velikih evropskih kulturnih skupin: romanske, germanske in slovanske. Tu sta se srečala tudi v urbanizmu mediteranski in kontinentalni element arhitekture, se tu oplodile med seboj, se spojila v idejah posameznih ustvarjalnih osebnosti
ter se združena razširila v sfero
Oster protest profesorskega zbora
Profesorski zbor državne enotne srednje šole s slovenskim učnim jezikom iz Gorice zbran na seji 16. novembra 1970 odločno obsoja dejanje tistih, ki so v noči med 14. in 15. novembrom z raznimi napisi in simboli na pročelju zgoraj omenjene šole hoteli oživljati narodnostno mržnjo do slovenske narodne skupnosti v Italiji. Odločno zahteva, da odgovorni organi krivce izsledijo ln preprečijo, da bi se taka in podobna dejanja še ponavljala.
PROFESORSKI ZBOR
urbanizma.
V plejadi pionirjev modeme arhitekture in urbanizma najbolj karakteristični osebnosti arhitektov - urbanistov sta Goričan Maks Fabiani in Ljubljančan Josip Plečnik, je dejal inž. Tepina. Oba sta se šolala pri centralni osebnosti avstrijske secesije, Ottonu Wagnerju na Dunaju. Fabiani je relativno zgodaj storil prve korake, je še dejal inž. Tepina, v smeri razširitve urbanizma v novo, moderno disciplino - regionalno planiranje.
Svetovalec direktorja Biroja za regionalno prostorsko planiranje v Ljubljani Vinko Mlakar je govoril o
temi «urbani sistem in urbana kultura*. Govoril je v glavnem o organizaciji prostora, kjer hoče dandanes živeti človek. Organizacije prostora si ne moremo zamisliti brez sodobnega planiranja organizacije in urejanja uporabe prostora, čemur danes pravimo «prostorsko planiranje* je dejal Mlakar. Orisal je raz-
ne zakone, ki so jih izdali v ta namen v Sloveniji, opisal tudi nekatere posege v mednarodni areni.
Svoja izvajanja je svetovalec Mlakar zaključil z naslednjo ugotovitvijo: »Urbana kultura, če jo lahko tako imenujem, postaja protiutež tržni stihiji, ki sicer pozna kulturo izdelkov (konkurenca!), malo pa se meni za kulturo okolja človeka, ki dela in biva. Morda bi bilo dobro v drugem delu teh srečanj posvetiti temu vprašanju določeno pozornost s tem, da bi bilo treba definirati vsebino in okvire urbane kulture in jo opredeliti kot avtohtoni element urbanega sistema katerekoli regije, države ali meddržavne skupnosti.
Inž. Marijan Kolarič, direktor Zavoda za spomeniško varstvo SRS, je govoril o temi »Varstvo kulturne dediščine ter prostorsko in družbeno ekonomsko planiranje*. V svojem posegu v diskusijo je inž. Kolarič naglasil potrebo po varovanju spomenikov, zavzel se je za obnovitev propadajočih spomeniških stavb, ki
se bodo bolje ohranile če se bodo uporabljale v kake družbeno koristne namene.
K besedi so se oglasili še nekateri drugi Jugoslovani. Dr Zvonko Petrinovič, direktor zavoda za urbanizem v Zagrebu je govoril o aspektih kultumo-zgodovinskih vrednot v prostorskem planiranju, arhitekt Ante Marinovič - Uzelac z zagrebške univerze pa je govoril o temi »problemi metodologije, profesije in vzgoje kadrov*.
Zanimivi so bili tudi posegi v diskusijo številnih drugih znanstvenikov. Omenimo tu le nekatere. Prof. Hans Sedlmayr s salzburške univerze je govoril o človeku v današnjem prostoru, prof. Luigi Dodi z milanske univerze je govoril o ohranitvi zgodovinskih centrov, dr. Raimondo Strassoldo - Graffemberg je govoril o nastanitvi ljudstev ob državnih mejah, dr. Gyorgy Korrompay iz Budimpešte o širjenju današnjih mest, itd.
Slovensko gledališče v Trstu
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI s sodelovanjem z EMAC lz GORICE
Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
V četrtek, 26. novembra 1970 ob 20.30 v KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
IVAN CANKAR
KRALJ NA BETAJNOVI
Danes gostovanje gledališča iz Bočna
iiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NOČI OD SOBOTE NA NEDEUO
V okmru letošnjih nastopov italijanskih gledališč v Gorici, ki jih organizira kulturna ustanova E MAG v gledališču Verdi, bo danes zvečer z začetkom ob 21. uri gostovalo v Verdiju Stalno gledališče iz Bočna. Goriškemu občinstvo bo predstavilo Strindbergovo delo »Oče* (il podre) v režiji R. Guicciardinija in v glavnih vlogah M. Scaccia in A. Miserocchi.
Med tem nadaljujejo s kampanjo za abonma za sedem predstav pri čemer imajo mladina in dijaki ie poseben popust.
Razna obvestila
Nacistični napis na slovenski šoli v Ulici Randaccio v Gorici
PLANINSKO PREDAVANJE prt-redi Slovensko planinsko društvo v Gorici v petek, 20. t.m. z začetkom ob 20.30 v prostorih kluba »Simon Gregorčič* Verdijev korzo 13/1. O temi »Naše gore* bo predaval organizator himalajske odprave inž. Pavle Šegula iz škofje Loke. Predavanje bo poživljeno s številnimi barvnimi diapozitivi.
Ljubitelji gora in narave na splošno vabljeni.
Fašistom očitno ni všeč vedno večja enakopravnost slovenske manjšine ■ Napis je občina odstranila že včeraj - Policija naj poišče krivce!

OB PRILIKI MARTINOVANJA
Z začudenjem so si dijaki slovenske nižje srednje šole, osnovne sole in otroškega vrtca, njih starši
Ob zvokih lepe narodne pesmi zbrani Siovenci krminske občine
Dolgoletnemu odborniku Ivanu Prinčiču podarili zlato kolajno Prisotni so bili tudi gostje iz Gorice - Družabni večer vsako leto
vzgojitelji, včeraj zjutraj ogledovali ostudni napis na pročelju šolskega poslopja v Ulici Randaccio. Neznanci so namreč v noči od sobote na nedeljo, tako so nam dejali uslužbenci šole. narisali s katranom na poslopju slovenske šole tri kljukaste križe, dodali tem napis «W Italia* in «Ordine nuovo*. Kaj Ima napis «W Italia* skupno s kljukastimi križi in z nazivom nekakšnega fašističnega »Ordine nuovo* ne razumemo.
Že v drugo so se letos, ob priliki mairtinovanja, to Je ob zaključku kmečke sezone in začetku nove, zbrali na skupni večerji Slovenci, M prebivajo v krminskl občini, v glavnem na Plešivem, kjer
dolgoletni politični voditelj odv.
Avgust Sfiligoj, podpredsednik pokrajinske uprave Marko Waltritech In predsednik Slovenske kulitumo-gospodarske zveze Gorazd Vesel. Vsi so Izrazili zadovoljstvo, da se
se sfcoro vsi ukvarjajo s kmetij- nahajajo sredi Slovencev na skraj-stvom. Zbrali so se v gostilni Skok nem zahodnem robu slovenske
r> Ro { a	r”
Ir3mia J° je med prečkanjem
. Podrl t ut/tnm nf**limit
Podrl z avtom renault,
za P**oe. 28-letni '■c o r«nr- ■ ■	—
nceschini s Trga Po-
S7>r .4

»iob
® 40 so sprejeli na nev-
na Plešivem, prišlo Jih je okrog 70. v prijateljskem krogu stari in mladi skupno s svojimi ženami. Marsikdo Je s seboj pripeljal soprogo Furlanko, so pa bile tudi Slovenke, ki so prišle v družbi svojega furlanskega moža.
Poleg domačinov s Plešivega so prišli tudi nekateri, ki bivajo v Krmlnu. Vsekakor Je bil to zelo lep družabni večer in kot smo ču-11. g« nameravajo ponavljati vsako leto ob tej prilito. (
V njih družbi so blU tudi domačimi. Slovenci, to so se lepo uveljavili tudi v Javnem življenju svoje občine. Prisoten Je bil industrialec Ivan Prinčič, dolgoletni občinski svetovalec ln v prejšnji upravi občinski odbornik, dalje domačin Miro Gradnik, sedanji od-bomMc v krmlnakl občini ln podpredsednik Konzorcija za zaščito tipičnih briških vin, opazili smo občinska svetovalca Petra Devinar-Ja in Evgena Kurtine ter nekatere goste iz Gorice.
Na loto**# večerji so podarili Ivanu Prinčiču, zaradi njegovih zaslug v obrambi slovenskega življa v Krmšnu, zlato kolajno. Po kratkem govoru, M ga Je naslovil Prinčiču sedanji občinski odbornik Miro Gradnik, Je slavljencu daroval kolajno naj starejši prisotni kr-minski Slovenec Ferdinand Sim Ot. Prinčič se Je ganjen zahvalil za lepo darilo.
Svoje pozdrave so prinesli tudi nekateri goriškl gostje, ln Moer
zemlje, poudarili nadstrankarsko enotnost teh Slovencev in izrazili željo, da bi tudi v tem kraju še bolje uspevala slovenska Sola ter sploh družabno življenje, ter da bi se vsi lepo gospodarsko razvijali.
Krminskl Slovenci so dolgo v noč ostali v prijetni domači družbi ob prepevanju lepih slovenskih pesmi.
Preklicana jutrišnja stavka tobakarnarjev
je dala deželna uprava avtobusnim podjetjem za kritje stroškov, M so v zvezi s sprejemom določil nove pogodbe. Obenem želijo vedeti tudi za stališče deželne uprave v zveri s splošno zahtevo prizadetih krogov za ustanovitev novega avtoprevoznega deželnega podjetja, ki naj bi postopoma prevzelo javne avtobusne službe na področju naše dežele.
Dekle iz Medane je padlo z mopedom
Pokrajinsko združenje trgovcev sporoča, da so zaradi pogajanj združenja tobakarnarjev s predstavniki vlade preklicali protestni dan ln stavko te kategorije, to je bila napovedana za jutri, 18. t. m. Obstajajo namreč dobri izgledl za dosego sporazuma.
Interpelacija deželi o avtobusnih prevozih
Deželni svetovalec Bergomas in še trije sopodpisniki so poslali predsedniku ieželnega sveta prof. Rlbezziju v zveri s sporočilom podjetja Ribi o pristanku na vsedržavni pakt uslužbencev te kategorije, Interpelacijo v kateri vprašujejo za pojasnilo, kakšna Jamstva
Včeraj nekaj pred 14. uro so nudil prvo pomoč v goriškl bolnišnici 26-letnl šivilji iz Medane Nevenki Prinčič, ki so ji ugotovili poškodbe na glavi, zobeh in odrgnjen ja po udih. HoteU so jo pridržati v bolnišnici, pa je odklonila ii je odšla domov s prognozo okrevanja v 8 dneh. Dekle se je vračala z mopedom proti domu, ko je padla v Ločniku in se poškodovala.
Avto ]e podrl kolesarko v Stražlcah
Včeraj nekaj po 17. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 48-letno Stanislavo Vidmar iz Gorice, Ul Canova 11, ki so ji zdravniki ugotovili zlom leve stegnenice ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Zena je bila žrtev prometne nesreče v Stražicah, ko je s kolesom zavijala iz Ul. Toriani navzgor proti Ul. Pavia; v tem je prišel po Ul. Pavia navzdol »eki avto, ki jo je podrl z navedenimi posledicami Karabinjerji iz Ul. Montesanto skušajo najti avto in šoferja, ki je pbdrl kolesarko, pa se potem ni ustavil.
V Gorici je dolgo let vladal mir. Nismo bili priča ne bombam, ne napadom na razne sedeže, niti fašističnim napisom po raznih zido vih. V časopisju beremo, da se take stvari pogosto dogajajo na Tržaškem in v drugih mestih države, pri nas pa je vladal do sedaj mir.

IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Kino -f
VERDI Ob 21. uri gostuje gledališče iz Bočna s Strindbergerjerim «11 Padre».
CORSO 17.—22.: «Airportii, B. Lanca-ster, Dean Martin in J. Seeberg. Barvna film.
MODERNISSIIMO 17.15—22.: «Yel-low le cugine«, L. Seagrom in M. Bomulia; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA 17.16—21.30: «La ragao-za di nome Gluliou, S. Dioolsio ta G. Macchia; italijanski klne-maskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—21.30: «Una spada per Brandt}*, P. NVlnston ta C. Cehubert; kinemaskopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO Danes zaprto. EXCELSIOR 16.-22.: «Le castagne sono buoneo, Q. Morandi ta N. Machiavelli; film je v barvah. PRINCIPE 17.30—22.00: «Thrilling», N. Manfredi ln A. Sordi.
Nova Gorica
Avto z zaslepil
Pešec in prodajalka v bolnišnici s pridržano progrozo
žarometi
skuterista
Ali je to uvod v novo fašistično politiko tudi pri nas, kjer se je po tolikih naporih slovenska manjšina vendarle uveljavila, kjer se poglabljajo dobri odnosi s sosedno Slovenijo na vseh področjih? Vemo, da ni nekaterim pogodu, da se o Slovencih vendarle pozitivno govori tako v občinskem kot v pokrajinskem svetu, da bo Slovensko gledališče gostovalo tudi v goriškem Verdiju pod okriljem neke javne ustanove, da prireja Slovensko gledališče javno konferenco v dvorani po krajinskega sveta, da se v Gorici prirejajo kulturna srečanja Mittel-evrope. Iz raznih časopisnih vesti vemo o poživljeni fašistični dejavnosti na vseh področjih.
Včeraj zjutraj so občinski uslužbenci napis na pročelju slovenske šole odstranili. Slovenska javnost pa je zaskrbljena, ker se s to akcijo napada naša šola. v katero zahaja vsako leto več slovenskih otrok. Vemo, da je politični oddelek go riške kvesture že pričel preiskavo v zvezi s tem nobalinskim in nevarnim dejanjem. Vemo tudi, da je treba preiskavo usmeriti v eno samo smer. Zaradi tega odločno zahtevamo, da policija krivce naj de, da .jih preda sodišču in da jih to kaznuje. Slovenci in Italijani, ki živimo danes v Gorici, hočemo mir!
V	nedeljo nekaj po 22. url so z rešilcem jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 19-letnega Angela Fan-teUija, iz Tricesima. Zdravniki so mu ugotovili številne udaroe ta verjeten zlom desne noge ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Brat ponesrečenca, Luigi je povedal, da sta se z Angelom, to je bal na zadnjem sedežu, vračala s skuterjem na jugoslovanski strani proti meji. Neki nasproti vozeči avto pa ga je zaslepil, da je izgubil kontrolo nad skuterjem ter zavozil s ceste. Pri padcu je samo brat Angelo dobil navedene poškodbe.
V	nedeljo zvečer okrog 20. ure so pridržali z rezervirano prognozo v bolnišnici tudii 75-letnega Gul-da Chittara iz Gorice, Ul. Giusti-nlani, M so mu zdravniki ugotovili močan udarec v lobanjo ta verjeten zlom desne stgnenlce. Kot je ugotovila Izvidnica cestne policije, je malo prej Chittara, ki je šel peš proti domu s Travnika ter peljal z roko bi cikel, podrl v Ulici Bombi onstran predora avtomobilist 33-letni Alfred Simomdt iz Kr-mtaa. Ul. Matteotti 2, ki Je vozil s Travnika v smeri proti Ul. Giu-sttniand.
Tudi v na300A urodniotvu sprejemamo prispevke za šolo-apooionik v Cerknem
31-letnega Alda Černiča po rodu iz Doberdoba, ki stanuje sedaj v Gorici, Tržaška cesta 152. Ugotovili so mu verjeten zlom medenice in druge poškodbe ter ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Černič se je ponesrečil pri prevozu železa v livarni Safog.
SOČA «Dober večer gospa Kem-bal», ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Bora, Bora«, francoski barvni film — ob 18. ta 20. DESKLE ((Veliki rop banke«, ameriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS «Srce je samote lovec«, ameriški barvni film — ob 19.30, KANAL ((Gusarska ljubezen«, španski barvni film — ob 19.30. rRVACINA Prosto.
RENČE Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
V GORICI
V Gorici je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244, tel. 35-:».
V TRŽIČU
V Tržiču Je ves dan ta ponoči dežurna lekarna CENTRALE, Trg republike, tel. 72341.
ABONMA
GLEDALIŠKO SEZONO 1970/71
GORIČI
Tretja hujša prometna nesreča pa se je pripetila v soboto pozno zvečer, ko je 17-letni študent Ferdinande Badta iz Kaprive peljal na zadnjem sedežu svojega mopeda 16-letno prodajalko Llclo Tundn iz Morara po Ul. Gradiška. Verjetno zaradi mokrega cestišča je moped spodrsnil ta trčil ob rob pločnika ta dekle je dobesedno zletelo z vozila ter treščilo na cesto. V goriškl bolnišnici so Ji ugotovili zlom lobanje, pretres možganov ta zlom leve ključnice, tar jo pridržali z rezervirano prognozo. Baddn Je odnesel pri nesreči zdravo kožo.
REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA ZA SEZONO V GORICI
Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI (gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice)
Ludvig Holberg: JEPPE S HRIBA Lev N Tolstoj: MOČ TEME
Peter Ustinov: ROMANOV IN JULIJA (gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice)
Dominik Smole: ANTIGONA
Wllliam Shakespeare: MACBETH (gostovanje Drame SNG iz Ljubljane)
Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ Vitaliano Brenčati: RAFFAELE Janko Moder: KEBEC (otroška)
Delavec iz Doberdoba «e ]• ponesrečil
Včeraj popoldne ob 16.30 so pripeljali v splošno goriško bolnišnico
Cene abonmaja RED A
DRUŽINSKI
MLADINSKI
Lir
Ur
Ur
3.200,—
1.000,—
1.500,—
Abonma velja za osem predstav.
Prosimo, da si odkupite abonma: v Gorici — pri Arturju Koshuti, Ul. Mameli 8
na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2 na uredništvu Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18 Po vaseh na sedežih slovenskih prosvetnih društev, vsak dan od 19. do 20. ure, od ponedeljka, 16. novembra do torka, 24, novembra t. 1.
Iz okoliških vasi bodo vozili avtobusi.
Slovensko gledališče v Trstu Slovenska prosvetna zveza v Gorici Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju s EMAC iz Gorice
17. novembra 1^0
Posledica izraelske nepopustljivosti
Nova arabska federacija
Načrt o novi federaciji v arabskem svetu — to pot med Z AR, Sudanom in Libijo — je izšel iz stanja, ki je nastalo po smrti predsednika Naserja, deloma pa tudi iz razvoja razmer okoli vojne z Izraelom.
Izguba je bala nepričakovana in v nobeni arabski državi ni bilo osebnosti, ki bi takoj, z istim ugledom, z istimi možnostmi lahko zamenjala pokojnega predsednika v njegovi široki vlogi, v krogu medarabskih in mednarodnih zadev sploh. Tedaj je nastalo vprašanje, kdaj bo in ali bo a-rabski svet zopet dobil voditelja, kakršen je bil Naser.
Kakor je kolektivno državno vodstvo bilo formula za ohranitev kontinuitete Naserjeve politike v Egiptu, tako je, kakor se zdi, tudi zamisel, da se ustvari trojna federacija, izšla iz težnje, da se zapolni praznina na širšem prostoru, to je na področju, ki se razprostira od Srednjega vzhoda do zahodne Afrike.
Tako so poglavarji treh arabskih držav Anvar el Sadat, Nu-metri im Gedafi sprejeli 8. novembra v Kairu dve vrsti sklepov, ki naj bi delovali na daljši rok.
V	prvo skupino spada program, ki ga je treba takoj ustvariti, in glede tega je bilo doseženo soglasje.
Prvič, da se ustanovi »enotno politično vodstvo)), ki bo pospešilo «proces integracije in solidarnosti# Sudana, Libije in ZAR. To novo vodstvo so Numeiri, Gedafi in Sadat, ki se bodo do oklica federacije obvezno sestajali vsaka dva meseca.
Drugič, da se ustanovijo vrhovni odbor za načrtovanje, narodni svet za varnost, komisija za u-resndčevanje sporazumov in ministrski pododbori za politične, gospodarske, kulturne in informacijske posle, ki se bodo sestajale vsak mesec.
V	drugo vrsto sklepov — za katere niso še določeni točni roki — spada sporazum, da se brez določenega roka pripravi program ustanovitve enotne države.
Nova federacija bd imela okoli 50 milijonov prebivalcev, del njenega predvidenega ozemlja pa je danes pod zasedbo Izraela, s katerim so arabske države v vojni.
Te okoliščine imajo prav gotovo svoje mesto v ozadju načrta o iMtanovitvi trojne federacije.
posledica njegove politike trmastega oviranja, vsake možnosti, da bi našli politično rešitev, kakor tudi podpore, ki jo ZDA dajejo izraelskemu ignoriranju sklepov OZN, so prišle ideje, da se na enem dedu arabskega sveta integrirajo sile in združijo napori.
V tem pogledu zamisel o novi federaciji na neki način niti ni nekaj povsem novega.
Pred približno letom dni, decembra 1969, so na sestanku v Tripolisu Naser, Numeiri in Gedafi že govorili in sklenili sporazum o tesnem sodelovanju v zunanji politiki, okoli vojne aktivnosti ter v gospodarskih in drugih poslih.
Če je to bil začetek procesa posebnega medsebojnega zbliževanja treh arabskih držav, tedaj je drugo fazo — z načrtom o federaciji — logično pospešil razvoj razmer, ki so nastale v zadnjih mesecih tega razdobja.
Prišel je nepredviden in nepredvidljiv dogodek: ZAR hi Arabci so nenadoma zgubili Naserja.
Začele so se tudi špekulacije o tem, da bodo ZAR in Arabci močno prizadeti z Naserjevo smrtjo, da bo nastalo razdobje neurejenosti, da bo vsaka konsolidacija dolgo trajala in da bodo zaradi tega arabske pozicije nasproti I-zraelu nujno oslabljene tako v vojaškem kakor v političnem pogledu
Toda to se do sedaj ni zgodilo. V ZAR je bilo prehodno razdobje kratko. Toda v širših okvirih, v neposredni bližina Izraela je nastalo nekaj, česar v Izraelu niso pričakovali. Na položaju ZAR brez Naserja se v arabskem svetu pojavlja zamišljena federacija treh držav s tremi voditelji namesto umrlega.
Načrt o tej novi federaciji ne more ostati nepovezan s še dvema okolnostima: s smerjo splošne mednarodno - politične orientacije tega dela sveta in s stanjem med arabskimi odnosi.
Tri države predvidene federacije z različno strukturo svojih današnjih vezi s svetom, z različnim izvorom svoje oborožitve bi morale v predvidevanjih skupne države okrepiti svoje pozicije neuvrščenih v zapletenem stanju področja, ki ga zajema vojna, in z zelo občutljivo navzočnostjo velesil.
Istočasno bd tudi načrt o fede-
raciji mogel pomeniti željo, (to se okrepijo tudi pozicije tistih dejavnikov v arabskem svetu, ki so realistično opredeljeni za politično rešitev in ne za vojno. To je tistih, ki danes govorijo o vojni kot o skrajnem sredstvu za primer, to propadejo vse možnosti za mimo ureditev spora.
V ozadju zamisli o federaciji je vsekakor moralo biti tudi stališče nekaterih drugih držav tn tako imenovanega radikalnega krila arabskega sveta, ki so se nedavno v OZN opredelile za to, to glasujejo proti resoluciji neuvrščenih držav in so zahtevale skrajne ukrepe.
Predvsem — zaradi Izraela. Kot
......................iiiiiiiiiiiiiiiniiraiiiimiiiimiiiiiii.mtmmmimi i« l Himni«
Zgodovinski pomen sporazuma vVaršavi
Sporazum bo nedvomno vplival na izboljšanje ozračja v Evropi
Ureditev najtežavnejšega problema, ki je v Evropi ostal kot posledica druge vojne — priznanje trajnosti poljskih meja na Odri in Nisi tudi z zaihodnonemške strani — popolnoma opravičuje razgiban način, kako so delegacije dveh držav dosegle sporazum o temeljih za normaliziranje medsebojnih odnosov.
V diplomatskih kronikah bo ostalo zapisano kot redka in lepa posebnost, da se je v teku ene neprespane noči končno lahko našel skupen jezik, čeprav pred tem niso zadostovala desetletja, da bi dosegli obojestransko sprejemljivo rešitev.
Zgodovinski pomen korakov, ki sta jih storili Poljska in Zahodna Nemčija, bo nedvomno imel vsestranske pozitivne posledice.
Ne samo, da bodo dvostranski odnosi dveh držav prišli v novo razdobje, ko se bo parafiral in ratificiral sklenjeni sporazum, temveč bo splošno politično ozračje na naši celini imelo, po uspehu varšavskih razgovorov, več možnosti za nadaljnje izboljšanje.
Moskovski sporazum je predstavljal razpotje, predvsem ker sta se državi podpisnici obvezali, da ne bosta uporabljali sile v spornih primerih. Ta sporazum je bistveno vplival na izboljšanje odnosov med dvema velikima državama. Varšavski sporazum pa prinaša naslednji nov korak: omogočil bo normaliziranje poljsko - zahodnonemških odnosov in dokončno odpravil možnosti za kakršno koli špekulativno prenašanje obmejnega vprašanja v prihodnosti.
Zaradi tega je prepričljiv optimizem poljskega zunanjega ministra Jendrychowskega, ki vidi v varšavskem dokumentu «enega od ločilnih dejavnikov* za prehod Evrope iz vojnega in povojnega razdobja v razdobje miru in sodelovanja. Prihod Brandta v decembru v Varšavo, ki se napoveduje, bo pomenil novo stopnjo v ureja nju odnosov in iskanje poti za razvoj sodelovanja teh evropskih sosodov.
Kancler Brandt in koalicijska vlada sta lahko zadovoljna da, »vzhodna politika*, ki jo opozicija tako
LONDON, 16. - Statistike angleške kinematografije pravijo, to je bilo lete 1969 214.9 milijona gledalcev, lete 1968 237.3 mil., leta 1963 pa 357.2 milij. gledalcev. Tudi ki-no-dvoran je manj. Po vojni jih je bik) nad 4000, lete 1963 se je njihovo število zmanjšalo na 2181, leta 1969 pa na 1581, Pri tem pa moramo vedeti, da zapirajo največkrat majhne kino-dvorane. Kar se tiče tnkasa, se manjšanje števila dvoran kompenzira s poviškom za vstopnice.
Zmanjšanje števila gledalcev pa ne poteka povsod enakomerno. Na Škotskem znaša 15 odst., v Londonu g octet. in na severozahodu Anglije te 0.5 odstotka.
napada, zelo hitro dosega številne važne rezultate.
Po Hessnu in pred podobnimi volitvami na Bavarskem, ko je o-pazicdja v prizadevanju, da se s pomočjo kupovanja liberalnih poslancev dokoplje do oblasti, daži vela neuspeh, je varšavski uspeh zelo dobrodošel zahodnonemškim socialnim demokratom in liberalcem.
Novi sporazum odpira tudi pot za podobno naglo napredovanje v odnosih s Češkoslovaško in pozitivno deluje na priprave za konferenco o evropski varnosti. Po Moskvi in sedaj v Varšavi je ozračje v Evropi drugačno, kakor je bilo še ne davno, recimo pred letom ali preti dvema letoma. In to mnogo pomeni
Na j več ji helikopter na svetu
MOSKVA, 16. — Znano je, da je največji helikopter na svetu sovjetske izdelave. Kaže pa, to bo tudi najlažji helikopter sovjetski. Posebno v nekaterih odročnih predelih Sovjetske zveze so prometne zveze teko slabe, to ne moreš za premikanje po njih uporabita niiti avtomobila niti letala. Peš pa ne prideš nikamor. Zato so naročili zavodu «Ordžo-niikadze# v Moskvi, naj pripravi načrte za helikopter, ki ga bo moč nosita v nahrbtniku. In tu so se lotili priprav in najavili, da bo njihov helikopter tehtal 52 kilogramov.
Sef načrtnega biroja je izjavil, da so vse kar se to poenostavili. Kot pogansko silo bodo uporabili motorček neke strojne žage, del motorja bo nameščen na levem, del pa na desnem krilu, samo nosilno ogrodje pa bo izdelano iz votlih pregibljivih cevi, ki se napihnejo, skratka, kakor kažejo načrti, bo to zares zelo praktičen in hkrati enostaven in predvsem zelo lahek helikopter, ki ga bo moč zložiti in vsega vtakniti v nahrbtnik,
NOVE ITALIJANSKE KNJIGE
MARIO SOLDATI:
IGRALEC (L’attore)
Kraški vrt
(foto Magajna)
OPRTALJ DANES IN NEKOČ
Štiri literarna dela o Epulonu poslednjem kralju Histrov
Štiri tragedije odražajo politične in družbene razmere, v Istri od konca XVIII. do konca XIX. stoletja
Nove možnosti z laserjem
MOSKVA, 16. — Akademik Pro-horov, Leninov in Nobelov nagrajenec ter njegova docente za matematiko in liziko Askarian in Scipulo so dobili od akademije znanosti ZSSR priznanje za odkritje tako imenovanega fotohidravlič-nega učinka.
V laboratoriju zavoda Lebedev so pred leti začeli poskuse z močnim laserjem. Ko so žarke laserja usmerili na cilinder, poln vode, je nepričakovano nastala eksplozija to burek vode se je dvignil tri metre visoko.
Fiziki so že dolgo vedeli, to voda lahko «eksplodira», če se strelja nanjo s posebno puško. V zavodu Lebedev pripisujejo mnogo važnosti tem poskusom in so začeli novo vrsto poskusov. Vodi so dodali barvne in fotoabsorbcijske snovi ter skušajo povečati hidravlični učinek.
Osebju laboratorija Je uspelo razkriti tajnosti eksplozij, ki jih povzroči laserjev žarek v tekočini. Ta žarek lahko povzroči v tekočini ogromen val, katerega moč doseže tudi milijon atmosfer. S tem se odpira možnost, da se na razdaljo povzročijo v tekočinah veliki hidravlični sunki s pomočjo koncentriranih svetlobnih svežnjev. Tako bodo lahko na nov način rešili tehnološke probleme obdelovanja kovin. Nedvomno bo to odkritje kmalu prišlo iz laboratorija v industrijo. Laserjev žarek bo začel delati.
Oprtalj ni danes ne mesto ne vas — pravzaprav je samo še skupina ruševin — in med njegovimi 200 hišami lahko na prste naštejemo tiste, v katerih ;e mogoče stanovati. Proti koncu prejšnjega stoletja je bil Oprtalj lepo gosposko mesto, v katerem so bile hiše bolj podobne palačam kot navadnim meščanskim hišam. V mestu je bila velika cerkev in štiri manše, šola, nekaj gostiln in trgovin, precej obrtnikov in uradnikov ter nekaj intelektualcev.
Danes si ne moremo predstaviti Oprtalja takšnega, kakršen je bil takrat, ko ga je proti koncu prejšnjega stoletja Giovanni Riosa opisal v svoji drami v verzih o Epuonu — poslednjem kralju Histrov, ki so ga Rimljani v drugem stoletju pred našim štetjem premagali v bitki pod Ne-zakcijem pri današnji Vaituri v občini Pulj. Čeprav Riosova tragedija o Epulonu ni imela sreče v literaturi in je ostala v rokopisu, je, zanimivo, da se je Epu-lonova osebnost, ki so jo v preteklem stoletju v Istri večkrat opisovali, pojavila tudi v Oprta-lju in da se je tudi tukaj našel človek z literarnimi ambicijami, ki je poskusil dramatizirati boj za svobodo ilirskega plemena Histrov z Epulonom na čelu proti Rimu.
Zgodovina je le malo napisala o Epulonu: da se ni vdal Rimljanom med njihovim okupacijskim pohodom v Istro in da so ga premagali šele po zelo hudih bojih, v katerih so gotovo umrli vsi prebivalci Nezakcija. Moment o-sirega odpora Istre proti Rimu je bil od konca 18. do konca 19. stoletja pisateljem večkrat spodbuda za pisanje tragedij o Epulonu in o dogodkih pri Nezakciju leta 177 pred našim štetjem. Te teme so se posluževali na razne načine, vse je balo odvisno od
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.36 Slovenske pesmi; 11.50 Kitarist Powall; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 MandolinsSd ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Preproste stvari; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.35 Smaneglia: ((Istrska svatba# — opera; 22.35 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.45 Tartini; 16.45 Tržaški motivi.
KOPER
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.45 Otroški kotiček; 9.30 «20.000 Ur za vaš spored#; 10.05 Juke box; 10.30 Zborovsko petje; 11.15 Operne skladbe; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14 15 Fumorama; 14.20 Polke in valčki; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.20 Melodije za vsakogar; 16.40 Od popevke do popevke; 17.10 Vaši pevci vaše melodije; 17.30 Parada orkestrov; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.10 Motivi za vsakogar; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 VI to jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Spored s P. Baudam; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Oddaja n otroke; 16.20 Spored za mladino; 10.00 Plošče; 19.30 Lu-
TOREK, 17. NOVEMBRA 1970
na park; 20.20 F. Ctlea: »Adriana Leoouvreurs; 22.35 Solisti lahke glasbe; 23.00 Danes v parlamentu.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Potočila; 8.14 Lahka glasba; 9.00 Orkestri; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gra-dimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Vreme in glasba; 20.10 Spored z M. Bongiomom; 21.00 Nove ital. pesmi; 22.40 Radijska priredba; 23.10 Mozart; 23.35 Nove italijanske pesmi.
III.	PROGRAM
9.30 Tartini; 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročne sonate; 12.20 Operna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simfonični koncert; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Sodobna glasba; 22.15 Nove knjige.
FILODIFUZIJA
8.00 Koncert za začetek; 9.10 Pollfonične skladbe; 9.35 Sodobna ital. glasba; 11.00 Medigra;
12.30	Strnjena melodrama; 14.15 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba-stereo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10 00, 12.00, 15.00, 17.00
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena mar tineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slovenske narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Mirko Polič: »Deseti brat#; 12.30 Kmetijski nasve-
ti; 12.40 Filmske melodije; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 «Moj svet je glasba#; 14.30 Orkester Kostelanetz; 14.40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskočna deska; 16.40 «Rad Imam glasbo#; 17.10 Simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje; 18.45 Pota sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel Slak; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.15 Lahka glasba; 22.15 Skladbe Antonina Dvofaka; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	«Un certo Harry Brent#;
22.00	Firence tisoč dni; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Ob 100-let-nid Dickensove smrti; 22.05Glasbeni spored.
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 22.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osn splošne izobrazile; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.15 L. van Beethoven: n. simfonija; 18.00 Kako sta si mački kupili televizor — pravljica; 18.15 Obzornik; 18.30 Sre Čanje v studiu 14; 19.05 Če osedlate tigra — iz cikla V temnem onkraju; 19.30 Lepotne maske in “1.35 In vsi
maske UP; 20.35 tišina — zah.-nem
vse drugo je film.
njihovega političnega gledanja na Istro.
Prvi, ki je v Istri upodobil E-pulona kot literarno figuro, je bil italijanski igralec in komediograf Carrri lo Federici. Ta je kot gost markiza Gravisija prišel v Koper proti koncu 18. stoletja in je tam postavil na cder svojo «ad hoc» napisano tragedijo. Takrat je bila Istra še pod Benetkami, in da bi se prikupil koprski beneški aristokraciji, je Federici prikazal Epulona in njegov narod kot surove barbare, ki niso zaslužili drugega, kot da jih kulturni Rimljani, ki so baje v Istro prinesli latinsko civilizacijo, premagajo in podvržejo. Federicije-va tragedija »Epulon* je bila literarno slaba in- zgodovinsko neresnična in je da:a spodbudo u-čenemu roškemu pravniku Anto-niju Albertini ju, da je napisal literarno kvalitetnejšo in zgodovinsko resničnejšo tragedijo z naslovom »Epulon, kralj Histrov*, ki so jo leta 1827 natisnili v Benetkah in jo leta 1828 z uspehom uprizorili v Kopru.
Albertinijev »Epulon* je izšel, ko niso bi h več Benečani gospodar,)! Istre in ko je prvi istrski zgodovinar dan Pietro Stancovich že napisal svoje delo o slavnih Istranih, v katerem je zbral vse. kar je našel v delih rimskih zgodovinarjev o Epulonu in Histrih. Takrat je živela med istrsko inteligenco ideja Napoleonove Ilirije, torej Istre kot posebnega narodnega in političnega organizma. Ta ideja ni utegnila uveljaviti se med istrskimi množicami, imela pa je odmev med inteligenco še potem, ko je Ilirija propadla in je Avstrija zasedla Istro. Albertini je v svoji tragediji v prvi vrsti prikazal junaško borbo Histrov za svobodo in samostojnost, kar je več vredno kot življenje. Njegov Epulon je plemenit in značajen človek, ki izbere smrt, čeprav mu sovražnik ponuja življenje. On noče sprejeti življenja iz rok sovražnika in na koncu mora rimski častnik priznati: »Rim, ne bodi preveč ponosen — nimaš samo ti resnih meščanov in duhov brez strahu* (Roma, pau non irvsuperbir: non hai tu soda edittadini verad e in-trepid’alme). Tragedija je zelo dobro napisana in v slogu ne zaostaja za Alf torijevimi tragedijami.
Lta 1877 se je v Istri spet pojavila tragedija o Epulonu; napisal jo je Alberto Gentilli v Trstu, pričakovali pa so jo tudi v Pulju. Ta tretji Epu'on je že bil v službi italijanskega iredentizma v Istri, in Gentilli si ni razbijal glave z zgodovinskim likom Epulona in še manj z zgodovino Histrov. Namen njegove tragedije je bil, da Italijanom dokaže njihove zgodovinske pravice do Istre in Trsta — saj so Rimljani zasedli Istro že v drugem stoletju pred našim štetjem! Torej, Epulon je spet postal barbar in Rimljani niso bili okupatorji zemlje Histrov, temveč plemeniti zmagovalci in nosilci latinske dvilizadje.
Z Epulonom se je končno literarno »poprijel Giovanni Riosa v Oprtlju, in to je bilo zadnjikrat, da je nekdo poskusil lite; ramo oživiti temo o Epulonu, ki pa ni bila več aktualna. Iredentisti niso več potrebovali literarnih »dokazov* o zgodovinskih pravicah nad Istro, ker so tedaj že imeli silo. Tako je Riosova tragedija ostala v rokopisu.
Štiri tragedije o Epulonu zdaj ne pomenijo nič več v literaturi in v literarni zgodovini, zanimive pa so, ker odražajo politične in družbene razmere v Istri od konca XVIII. do konca XIX. stoletja. V tem pogledu je posebno zanimiva Albertinijeva tragedija. Reški pravnik, ki je bil tudi sodnik na Reki, je poskusil literarno uveljaviti istrsko zgodovino in vzbuditi zavest o tem, to so I-strami imeli svojo zgodovino in svoje junake, na katere so lahko ponosni in kateri oo jim lah-
ko vzor. Na tak način je izrazil svoj odpor proti avstrijski oku-pr-ji Istre.	T. F.
Prispevki iz Slovenije za šolo v Banjaluki
Naselje Vrbsnja v predmestju Banjaluke je v nedeljo dobilo najsodobnejšo osnovno šolo za tisoč učencev. Finančna sredstva zan-o so kot pomoč prizadeti Banjaluki zbrale in prispevale izobraževalne skupnosti, oziroma prosvetni delavci iz Slovenije, šolo pa je zgradil po načrtih inž. Milivoja Lapuha novomeški »Pionir# v rekordnem času, v manj kot petih mesecih.
Včeraj je bila v Vrbanji slovesnost ,ko so novo šolo odprli. Slovesnosti ste se udeležili tudi delegaciji iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Po krajšem kulturnem programu je vrvico pred vhodom prerezal v slovensko narodno nošo oblečen učenec ljubljanske osnovne šole dr. Jožete Potrča, škarje pa mu je izročila v bosansko narodno nošo oblečena učenka šole, ki je danes dobila to novo stavbo ,simbol bratstva jugoslovanskih narodov.
Na slovesnosti so tudi sklenili, da se bo knjižnica nove šole imenovala po slovenskem pisatelju Francetu Bevku in da ste se šoli Ajše Karabegovič in Jožete Potrča pobratili.
Roman, s katerim je Mario Sol-1 dati prejel letošnjo nagrado Su-percampiello, je nedvomno eden J najboljših, kar jih je bilo zadnja leta nagrajenih na številnih italijanskih literarnih natečajih. Upali bi si celo reči, da nas prav taki romani, kakršen je Soldatijev «L’at-tore» (<dgraf.ee>), spet sprijaznijo z dejstvom, da so literarne nagrade vredne truda in denarja, ki jih zaslužni kulturni delavci s pomočjo mecenskih ustanov vlagajo vanje. Literarni natečaji so nas namreč zadnje čase večkrat razočarali, saj so na njih — kot se je pozneje zelo pogostoma moglo ugotoviti — delili priznanja prej po nejasnih in prav vsem težko razumljivih alkimističnih postopkih kot po dejanskih in vsem jasnim estetskih zaslugah. Res je, da se taki romani kot Soldatijev dgraleo ne pojavijo vsak dan in da je zato več literarnih nagrad kot dobrih romanov. Res pa je tudi, da se mnogo literarnih nagrad že po svoji tradiciji ozira tudi na druge činitelje poleg resnično estetskih.
Naj nam bralci oproste, če smo se spustili v ta sorazmerno dolgi uvod o literarnih nagradah, toda zdel se nam je potreben, da bi bolje prikazali pomen Soldatijevega dela v okviru sedanje literarne produkcije v Italiji in da bi že od vsega početka poudarili naše navdušenje ob branju najnovejšega Soldatijevega pripovednega dela.
Tematika, s katero se piemontski pisatelj ubada, je morda deka-denčna v smisu, da se zgleduje po tradicionalnih shemah, ki so veljale ob koncu prejšnjega stoletja. Vzdušje je zato mi 'o jesensko, barvni odtenki so vsi pastelni in odpoved, modra, moška, a vendar vedno boleča in dramatična odpoved, je edina vzmet, ki sproža konflikte in jih, čeprav_ se to sliši paradoksno, tudi ublažuje in rešuje. Vendar je Soldatijev prijem vse prej ko anahronističen. Njegovo prizadevanje po jasnosti, jedrnatosti in enostavnosti je tako veliko in uspešno, da se nam njegov slog že od prvih stavkov zdi edinstven in razumljiv tudi najmlajšim in v pogledu sodobnosti najzahtevnejšim bralcem. In to nam še enkrat potrjuje staro in vedno veljamo estetsko provi'o, da je važno samo, «kako» kaj povemo, ne pa «kaj» povemo.
V bistvu je «lgralec> avtobio-grafično delo. Tako avtobiografič-no. da je pisatelj pustil v romanu imena in priimke realnih ljudi, to je ljudi, ki jih srečujemo v vseh gledaliških in filmskih kronikah, Vendar bra'ec skoraj nikoli nima občutka, da gre za osebe in dejstva, ki bi jih lahko izsledil tudi drugje, če bi se le malo potrudi', da bi kaj več izvedel o njih.
Skrivnost Soldatijeve umetnosti je namreč prav v tem, da nam zna podati skrite poetične vezi, ki obstajajo med realnimi predmeti njegovega pripovedovanja in te skrite vezi so tako presenetljivo pomembne, da nas pretresejo do dna srca. Zato ni več važno, kdo kaj naredi temveč kaj njemu pomeni določena misel ali določeno dejanje. Primerjava s prijemom Čehova je v tem pogledu skoraj obvezna in naj nam bo v tej zvezi dovoljeno, da citiramo samo dva stavka iz knjige. «Legel je mrak, toda zrak je bil topel. Bil je maj s svojim vonjem po jasmi-
nu, ki že sam na sebi omami: Ugotavljam, da je res velika . vica, da tudi stari ljudje dojemajo vonje prav tako m'adi.»	...	j,.
Soldatijev odnos do swo;,*n nakev je torej poln razumov < ker izhaja iz načela, da ne ^ remo sodili, če ne poznamo P vseh podatkov o ljudeh. » ^
hočemo ali moramo
soditi.
pa je tudi čustveno angažiraj bi hotel ob vsakem novem o, ku zadržati suho solzo za ' J? nicah. In to je možno zaradi tega, ker se pisatelj " v svojih junakih in njihovem tu, v katerem se ugotat J (|^ starega, odčaranega in s .PrtLLr(i. hrepenenjem po pozabi m .
Glavni junak romana J*, fo lec v pokoju Enzo Melchiorrv.. dar sta sam avtor, ki PrtPf>Jz (j-v prvi osebi, in igralčeva veva ( cia prav tako pomebni °se. romanu in vse, kar se mea mi tremi zgodi, je v resnici ene same usode priletnega ,, ka, ki mu življenje ne mm ^ ne sme biti več nakonjeno, ^ se mu ponuja v vseh svojin dostnih čarih.	.mt
Zaplet, ki se včasih * ritma prave kriminalke, P * skrbi za to, da bolj plastic | nazori in prikaže vodilno
Vendar je zaplet, dasi najx‘- p nimiv, res samo pripomoceK-^ se nam vtisne v spomin, J* ^ jesensko otožno vzdušje, « $ ga že omenili in v podap"^ f terega je nedvomno najbolP ^ skus. ki ga je Soldati dos J ^ pravil kot filmski režiser ’ (-f pisatelj, da bi podrl v gl°ox ,j vekove duše na pragu star0.Ig JOSIP TAVCč*1
Ob pontebški cesti iščejo kruh tudi Rezijani
Dialogi št. H
Tudi vsebina novembrske s ji Dialogov, ki jih izdaja J1pf Obzorja, je zelo pestra. *	. lit
mm naslovom rMisel mlaaei^ roškega rodu» objavlja M- j^ji razpravo «0 socialni PS£(ep manjšinske problematike*, -j? Pinter pa razpravo o «Nac“ ^ sti in naciona ni zavesti*■ ’. # Koroško je tudi nadalje,'aj'Ls(l-javljanja gradiva iz PrcdP. f nih in plebiscitnih dni. Zan L/ tudi članek Vilka Novaka a m nu narečja za ohranitev n sti v Prekmurju. Marjah p berger objavlja nadaljevanje ^ nec razprave o gospodarski # mi. Dolg sestavek je P°sVLtoil f karstvu Zmaga Yeraja; rmr je Vladimir Gajšek. , .. Ir Med drugimi prispevki l pogovor z gledališkim igro* vom Žigonom ob njegovem ^ $ vanju v mariborski dram*■ četnem delu revije je	*
v naključnem delu pa so 0 poročila.
Sodobnost ll
V zadnji številki rSodobh0’^ dva zanimiva sestavka o Znani višji znanstveni s i«# v inštitutu za narodnostna
nja v Ljubljani Janko def' ^ naslovom K(,r,| pfeks in izkušnje prvi del (4 vin razmišljanj in ugotovite ^ f
lia pod naslovom
zi s Koroško. Pavel Zdovc ■ p javlja pad nas’ovom «K°r° venci 1970» razmišljanja ’’ M obstojem slovenske varodh* J ne na Koroškem. Janko ^ ljuje svojo študijo o vf slovstvu pod naslovom .Jm »jj cijo in avantgardo». »Ljt^.tof o slovenskih rečeh» jo je napisal Primož iti« ma 28 strani revije.	,
Direfj Kozo*: o •*
Splošno je znano, to je Rezija revna, saj morajo tu vso zemljo, kor je je, znositi v koših na hrbtih. Zato so ljudje od tod odhajali, kot pravimo, s trebuhom za kruhom po Evropi, pa tudi na druge celine svete. Hudournik Bela je dolino spremenil v eno samo belo prodnato površino, kjer sedaj mnoga podjetja in posamezniki nabirajo pesek za zidanje hiš in drugih objektov.
Rezijanom donaša del dohodka, posebno poleti, tudi zelo prometna cesta od Trbiža do Karnije, po kateri se vozijo številni turisti k morju In po cesti skozi Toi-meč proti Dolomitom. Ob cesti *> postavili precej gostiln in prodajaln, kot na pr. vidimo v Kosiutl (verjetno po slovensko Rezija), ob katerih se ustavljajo številni izletniki ter kupujejo predvsem Jopice, sintetično blago, čevlje, igrače, pa tudi vino in sadje.
tudi nove pesmi Toneta Cveta Prezlja, Lucijana Andreja Medveda, trtica ^ Zidarja tPuščava prihaja* lomek iz daljšega teksta ^ Toneta Partljiča.	-jh ^
Pod rubriko Beseda ^ jev je prevod eseja Ervina K. Schencka. še kronika in nekaj Peta* gramov.	J
V dun»>^f </
,erj<’V0
DUNAJ, 16. so uprizorili Wagn< »Somrak bogov# brez «--- \ra soen ;grz.fiJe. Vsi Igralci . navadn h oblekah In so ^ ^ navadnih stolicah, doklej (p na njih vrste, da ster Je vodil Herbert v*1 « ^ Osebje dunajske Oper*' reč sklenilo, to ne kot 43 ur, ki Jih in se bo odpovedalo na~%, 4 uprizoritve so že °^aLil * VVagnerjev cikel so va° zorltl.

HOROSKOP
vam bo dal zelo koristno informacijo. Izkoristite Jo. Uredili boste neko družinsko zadevo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Reševati boste morali zelo staro in nevšečno zadevo. Vest ali pismo, ki vas bo močno razveselilo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ce se ukvarjate s trgovino, boste imeli opravka z nevarnimi tekme-oi. Ne iščite nove družbe.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) V vsakdanjem življenju se pripetijo tudi nevšečnosti. Ena ta-
BUKAREŠTA, 16. - rTL&j ki izdeluje filmane v kratkem Izdelala za ^	4
nal Film Enterprise# v	7
gometražni film o žiral ga bo Victor Ant70d<*'l menjat m družba Je te ^
* itetijansklmi družband ^ . tuncosMml. Za Francu0^
‘ ‘ J
kih Je danes na vrsti. u ste.	jp ^)’
STRELEC (od 23. H- J Nepričakovana pomoč, prišla kot nalašč. ^ boste, toda brez vzrok*- „ rx KOZOROG (od 21. 1Z- ^ <*J Glede svojega načrta *•
francoskimi,_______
lala oiklus filmov o La vih pripovedkah.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Spoznali boste, to vam neki znanec ni bil prijatelj. Zvečer sl privoščite nekoliko zabave.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Več potrpljenja do sodelavcev, kajti sicer bo prišlo narobe. Tudi v čustvenih zadevah ne bo vse gladko.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Pri svojem dedu ste tako zavzeti, to pozabljate na zdravje. Skušajte zadostiti željam ljubljene osebe
RAK (od 22. 6. do 22, 7.) Neznatni, toda nič kaj prijetni spori. Nekdo skuša podnetit! ljubosumnost med vami to vam drago osebo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nekdo
N#** |!
Ln/)
te na tujo pomoč.
Je osebe, ki Je doslej I vami.	^ y
VODNAR (od 21. 1- "j 1 Braniti boste morati s'spi*^ Neka zamuda vss W J slabo voljo.	J-L-
RIBI (od 20. 2. do tišči ne so kar primem*-^« lje manjka. Otresli se ^ ki vas že nekaj dr»l w
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
IZIDI
J®8n-*Karenitina
^ter-Torino
Juven/tus-Cag ldari
Napoilii-*vioe!nza ^®°-Roma ^9mjxJorig,Y erana 'toese-Botogna
2?*
%axi
‘3Ea
Sona
latep
Jsitna
Vajese
Sr-
petama
LESTVICA 6 5 1 6 6 6 6
6 1 6 2 6 2 6 1
5-2
1-0
2-0
2-1
1-0
1-1
3-0
OO
0 6 0 11 0 15 5 10
0	8 3 8
1	12 8 8
6 10 0 4 2 10
^PRIHODNJE kolo
- Saimpdoria; Ca
Catania - Lazu, ___
■ Vieenaa; NapoM - Inter; Ro-
. m__:_ t__________
h, Boggia; Torino - Juventus ; ^O06 - Varese.
»T
^rt-Taranfco
IZIDI
—.sovam ^ertana-Atalanta j*tanaaaio-Perugla j^opnx>pisa J^^o^BrPalermo J^sese-Como
'I'8toatu-.
■Arezao
2-1
2-0
1-1
1-0
0-0
1-1
1-1
OO
0-0
1-0
&ari

Saaio
LESTVICA
9	6	2	1	14	4	14
9	5	3	1	13	5	13
9	4	5	0	7	1	12
9	3	6	0	7	1	12
9	4	3	2	10	4	11
8	5	1	2	10	4	11
9	4	3	2	7	5	11
1(3	9	4	3	2	12	10	11
(£rna	9	3	4	2	8	6	10
CVrt	9	3	4	2	11	12	10
pitana	9	2	5	2	10	10	9
C*	9	4	1	4	7	11	9
9	2	3	4	6	8	7
<£L	9	2	3	4	6	9	7
Čl	9144696
PjuZ®6	9	0	5	4	4	8	5
9	0	5	4	5	12	5
9	1	3	5	7	14	5
8	1	3	4	3	11	5
9	1	2	6	3	11	4
A|^ prihodnje kolo
1^7®° - Livorno; Atalanta - Mas-■ ’ Oasana - Catanzaro; Como •
l*J7va: Novara - Temama; Pa-" Baal; Perugia - Brescia; V" Monza; Reggina - Modema; ■ Casertana.
A SKUPINA
CLIQE
IZIDI
I-7~*»-c>olbdatese
J^ooSar^no jV®*®o-Vert>aniB iJ?™*ooneiPB<tova v, Batola-^Piaoenza
Tv,»a-Trento
ic*fWSottamai\
Z^Veneeia
ju^««araa- 'Udinese ^areto-Parma
lestvica
1-1
4-2
1-1
OO
1-0
OO
2-1
1-1
1-0
00
lkT*la	10	8	2	0 15	4	18
HeJ?	10	6	3	1 15	6	15
iCr"«	10	4	6	0 12	2	14
MfiL,	10	3	7	0 6	2	13
10 6 1 3 10 6 13 tinl.	10	4	4	2 13	8	12
10	4	3	3	10	5	11
10	2	7	1	10	8	11
10	2	6	2	6	7	10
hop6**	10	3	3	4 6	9	9
VJr1®	10	3	3	4 13	13	9
10	3	3	4	10	12	9
10	1	6	3	6	11	8
C "4	10	2	4	4 5	10	8
10 2 4 4 11 13 8 ST	10	2	3	5 6	10	7
10	2	3	5	7	9	7
’ *#e*o	10	2	3	5 7	10	7
10	10	1	4	5 5	13	6
lr-	10	1	3	6 7	18	5
^ PRlHODNJE KOLO
S ndj-ia . Raggiana- Manfal-"overeto; Padova - Lecco; Se*, ' Legnano; Pro Pa trla - U-S^regno - Derthona; Soi-s ’ TM^.Venezia: Trento - Flacen-- Treviso; Verbanla
ss
NOGOMET
A SKUPINA ( LIGE
Dve točki za Triestino
To je bila prva zmaga Triaianov na tujem igrišču
Triestina je v Chioggi zabeležila svoj prvi uspeh na tujem in tako odločno ubrala pot, ki jo vodi daleč od nevarnega dna lestvice. Čeprav je uspeh sad ne samo zrele igre, ampak tudi precejšnje sreče, je Triestina potrdila, da se polagoma rešuje krize, ki jo je v začetnem delu prvenstva pripeljala do zadnjega mesta. Naslednja kola bodo vsa v korist tržaškega moštva, ki bo dvakrat zaporedoma nastopilo na domačem terenu, zato lahko upravičeno pričakujemo, da se bo njegov položaj ustalil na zgornji polovici lestvice.
Začetek tekme v nedeljo ni obetal nič dobrega za Triestino, ki so jo razigrani domačini potisnili v obrambo: Colovatti je moral večkrat posredovati in s težkimi paradami rešiti svoja vrata. V tem delu tekme se gostje na sredini igrišča niso mogli upirati Sehiavu in Visentinu predvsem zaradi slabega dneva Truanta in počasnosti Pestrina, ki je deloval izključno v obrambi. Domačini so prešli v vodstvo v 32. min., ko je Ranca trikrat zaporedoma streljal proti Colovattijevim vratom, vratar pa ubranil le prva dva strela. V splošnem je v tem delu šepala tudi obranila, v kateri tokrat ni zadovoljil Del Pic-colo, ki se je s težavo upiral gibčnemu Fumagalliju, predvsem pa so močnemu pritisku domačinov pripomogli tudi branilci, ki so lahko mimo zapuščali svoje mesto v o-brambi in sami pritiskali na tržaška vrata. Gostje so svojo igro spremenili le v drugem delu, in v petih minutah obrnili rezultat. Izenačenje je padlo sicer po sreči: Rakar je v 53. min. izvedel dolg a netočen kros, ki je skončal v vratih presenečenega Bubacca. Vratar Sottoma-rine pa nosi krivdo tudi pri drugem golu, ki ga je dosegel Fregonese v 57. min., ko je z glavo prestregel Scalov kros, ne da bi vratar pravočasno posredoval. Hladna prha je domačine popolnoma zmedla in Triestina je šele tedaj pravzaprav zaslužila zmago: razigral se je Rakar, ki je tokrat povsem zadovoljil, večji doprinos pa je nudil tudi Ciclitira, ki v tej svoji prvi tekmi še ni zaigral kot zna, je pa dal slutiti, da lahko s svojo izkušenostjo in predvsem prisebnostjo reši najhujši problem tržaškega moštva.
TRIESTINA:	Colovatti, Braico,
Martinelli, Del Rccolo, Pestrin, Moretti, Rakar, Ciclitira, Truant, Sca-la, Fregonese, D’Aambrogio, Cam-pana.
SOTTOMARINA: Bubacco, Drigo, Gallio, Visintin, Primo, Rinaldi, Fo-scolo (po 70. min. Gurian), Pianca,
Fumagalli, Schiavo, Rizzo. Pan-nocchia.
SODNIK: Baroncini iz Bologne. Strelci v 32. min. Ranca! v 53. min. Rakar, v 57. mih. Fregonese.
Nedeljsko kolo je bilo porazno za moštva, ki so igrala' na lastnem igrišču. Samo Lecco je zabeležil pred svojim občinstvom zmago, medtem ko so morali Udinese, Piacenza in Sottomarina prepustiti gostom obe točki.
Najvažnejši podvig je na vsak način še enkrat zabeležila Alessan-dria, ki je svojo moč potrdila tudi v Vidmu. Udinese je imel sicer pobudo v svojih rokah in bil večkrat na tem, da prebije nasprotnikovo
obrambo, znašel pa Se je z golom zaostanka, ko je sodnik preveč radodarno dosodil Alessandrii enajstmetrovko. Zmago5 pa so gostje zaslužili z odlično obrambo, ki je zdržala hud pritisk ne da bi se'posluževala pasivne obrambne'taktike. S tem novim podvigom vodečega moštva pa je lestvica dobila že povsem določeno obliko, vsaj kar se tiče zgornjega dela. Padova je le s težavo izsilila neodločen izid v Tržiču, pa čeprav je Monfalcone nastopil s povsem spremenjeno postavo, Reggiana pa ni bila zmožna na domačih tleh premagati, žilavi Trento, ki je tako obdržal svojo nepremagljivost (ki traja že 28 prvenstvenih kol).
V glavnem so vsi ostali (kandidati za prvo mesto dobili le po eno točko. Poleg Alessandrije in Triesti-he je obe točki odnesla le Ro Pa-tria, ki nadaljuje s svojimi izmeničnimi nastopi: na domačem igrišču je sicer oddala že pet točk, štiri pa jih je odnesla s tujega. Njena tokratna žrtev je bila Piacenza, ki je tako znova zdrknila na dno lestvice, kjer pa je iz dneva v dan bolj kritičen položaj Sottomarine in Le-gnana, ki tudi v nedeljo ni prišel do zmage. Nov nauspeh pa je no-vzročil padec prvega trenerja, Fac-chinija, ki je sam podal ost»-,ko ‘	uk
ZCRICII, 16. — Francoz Pierre Trentin je izboljšal svetovni rekord v vožnji na kilometer s stoječim startom za amaterje. Nov svetovni rekord znaša 1’02”44.
Dvoboj VVeiner — Pravisani
Nekompetenca
...
in neresnost
V Ljubljani so. imeli v soboto zve-čar prvo večjo mednarodno boksar*
elrn n-mnorjižoir e> rvtv\fQciAnolnir«i 4-nlr‘
sko prireditev s profesionalnimi tekmovalci, Vsa stvdr je bila nekoliko nenavadna.
Na sporedu je bil, najprej dvoboj proti ekipi Vini Canella San Dona. amaterskih vrst Trsta in Ljubljane Pomembno predvsem' zato, ker so
(ki se je končal neodločeno 4:4), nato sta se pomerila Ljubljančan Maver in Zagrebčan Blažetič kot profesionalca (tudi-ta dvoboj je bil brez zmagovalca).
Sledilo je srečanje med 38-letnim Tržačanom Aldom Pravisanijem in Ljubljančanom Srečkom Weinerjem. Organizatorji so razglasili, da velja to srečanje za naslov svetovnega prvaka srednje vvelter kategorije in nikakor ni jasno, kako naj bi eden od obeh postal svetovni prvak, ko je prvi v mednarodnem boksu povsem neznano ime, drugi pa se od ringa že poslavlja. Tak način propagiranja tega srečanja meče seveda zelo dvomljivo luč na resnost organizatorjev.
Dvoboj sam tehnično ni bil posebno na višku, bil je pa izredno borben in sta proti koncu oba tekmeca precej krvavela iz ran na o-brazih. Po mnenju izvedencev je bil Pravisani v tem srečanju boljši od \Veinerja, v skrajnem primeru pa bi moral biti končni izid neodločen. Toda nekompetentni sodn'k je zmago podelil Ljubljančanu, katerega so njegovi pristaši sicer odnesli na ramenih, toda njegova zmaga ni bila zaslužena. Niti sojenje torej ni bilo na «svetovni ravni* in ogorčenje Pravisanija je bilo zato razumljivo.-Weirierjeva zmaga ni nikogar preveč prepričala, prav tako pa tudi ne način, kako je bilo srečanje organizirano.

KOŠARKA
V PRVEM KOLU D LIGE
Prva zmaga Borovih košarkarjev
«Plavi» so pokazali zadovoljivo uigranost - Dober nastop Sancina
V prvem kolu košarkarske D lige Borov igralec Igor Sancin, ki je
je Bor dosegel pomembno zmago
vsi igralci in tudi trener »čutili*
to tekmo: zajela jih je zato trema. Vsi so se namreč spominjali na lanski začetek prvenstva, ko so borovci šele po desetih kolih dosegli prvo zmago. In ta trema se je o-dražala tudi skozi vso tekmo, kajti splavi* bi lahko odpravili goste z večjo razliko, čeprav košarkarji San Dona nikakor niso bili slabi in so celo prevladali v borbi za odbite žoge. Bili pa so neizkušeni in tudi njihov igralec - trener Lessana, ki je več let igral v A ligi, je napravil nekaj usodnih napak, ki so drago stale moštvo. Ko je že kazalo, da bodo naši košarkarji odpravil* goste z razliko 15:20 točk, pa so naredili vrsto začetniških napak, tako da so se nasprotniki nevarno približali. Tedaj — in tu je moštvo pokazalo zagrizeno igro. Umirilo je igro in zasluženo zmagalo, čeprav je bil Peter Starc najboljši strelec, dosegel je 25 točk, je bil najboljši
že od vsega začetka ohranil mirne živce, skrbno je urejal igro svojih in je v kritičnih minutah dosegel nekaj važnih košev.
Izid:
BOR - VINI CANELLA 63:57 (32:25)
Postavi:
BOR: Zavadlal (k) 6, Sancin 14, Fabjan 7, Rudes, Starc 25, Sirk 12, Ambrožič 4, Škerlj, Pertot.
VINI CANELLA: L. Ferrari 13, B. Ferrari 9, Veronese 1, Milani 9, Finotto 3, Lessana (k), Benetollo 1, Andriolo 4, Baradel 10, Bottigni.
SODNIKA: Comelli in Tonzig iz Gorice.
PROSTI METI: Bor 9:16, Vini Canella 9:24
Začetek je bil v korist borovcev, ki so se nekoliko oddaljili od nasprotnikov, ki so skozi vso tekmo branili mož - moža. Borovci so branili z običajno cono 2-1-2. Gostje so nato reagirali m so z razpoloženim Miilamijem dosegli nekaj košev, tako da so zaključili prvi polčas le s
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST organizira danes, 17. nov., od 17. do 18. ure v prostorih PD Cankar v Ul. Montecchi 6/TV.
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
Kdor bi rad prodal svojo opremo, naj jo prinese danes, najkasneje do 15.30 zaradi oštevilčenja.
7 točkami razlike.
V drugem polčasu so borovci še hitreje začeli in so v nekaj minutan nabrali 15 točk naskoka. Nato pa se je v vrstah «plavih» zataknilo, gostje so se nevarno približali (medtem sta sodnika izključila Finotta zaradi prekrška na Sancina). Na srečo pa so borovci umirjeno reagirali in so tudi ohranili vodstvo 7 točk do kon ca tekme.
b. L
	
ANCONA, 16. — V srečanju veljavnem za pokal švedskega kralja je italijanska teniška reprezentanca premagala Belgijo 3:2. V tretjem srečanju je Panatta premagal Mi gnota in osvojil odločilno točko za svojo ekipo. V zadnjih dveh srečanjih so Belgijci sicer zmagali, bilo pa je že prepozno.
Jugoslovanska nogometna prvenstvo
I. ZVEZNA LIGA Izidi
Vojvodina — Dinamo 1:1 Radnički (K) — Maribor 1:1 Borac — Olimpija 1:1 Beograd -Radtnioki (N) 0:0 Sloboda — Crvenka 1:0 Željezničar — Sarajevo 2:1 Velež - Čelik 0:2 C. zvezda — Partizan 1:2 Bor — Hajduk 0:0
Lestvica
Partizan	14	9	3	2	22: 6	21
Hajduk	14	7	6	1	26:12	20
Žejeznioar	14	7	4	3	19:15	18
Dinamo	14	5	6	3	15:12	16
Velež	14	7	2	5	19:17	16
Čelik	14	6	3	5	17:14	15
C. zvezda	14	5	5	4	18:16	15
Radnički (N)	14	5	5	4	17:17	15
Radnički (K)	14	5	5	4	10:17	15
Olimpija	14	5	4	5	18:15	14
Sarajevo	14	5	4	5	22:21	14
Vojvodina	14	4	6	4	15:14	14
Beograd	14	5	3	6	21:24	13
Maribor	14	4	3	7	14:19	11
Crvenka	14	3	4	7	8:16	10
Borac	14	2	5	7	17:25	9
Sloboda	14	2	4	8	8:17	8
Bor	14	2	4	8	13:26	8
NOGOMET
TURIN, 16. - Petega in šestega decembra bo v Turinu konferenca, med katero bodo določili sistem, po katerem bodo tekmovali na prihodnjem svetovnem prvenstvu v ženskem nogometu. Do sedaj so se povabilu odzvali naslednje države: Anglija, Danska, Švica, Avstrija, ČSSR, Zahodna Nemčija, Nizozemska, Francija, Mehika, (ki bo obe nem predstavljala južnoameriške fe deracije). Švedska in Italija.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiliffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifimriiiiiiiiiitiiitiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
V MLADINSKIH KOŠARKARSKIH PRVENSTVIH
Openski Polet zmagal proti močnemu Lloydu
Obe Borovi ekipi, mlajši mladinci in naraščajniki, sta zabeležili poraz
MLAJŠI MLADINCI
Borovi mlajši mladinci so v nedeljo igrali v Tržiču, kjer so se spoprijeli s peterko POM, ki je favorit prvenstva. Medtem ko so ■splavi* v prvem polčasu dobro držali nasprotnike, pa so v drugem delu igre popolnoma odpovedali, kar so seveda izkoristili domačini, da so dosegli celo vrsto košev s protinapadi. POM je dobra ekipa. Trži-ški igralci so namreč tehnično in telesno dobro pripravljeni in so vsi visoke postave, tako da je bil za naše košarkarje največji problem odbite žoge. Poleg tega pa sta tudi sodnika naletela na črn dan in sta žvižgala vse mogoče napake, tako da so borovci končali le v štirih.
Omeniti pa je treba, da so naši košarkarji slabo igrali: počasni so bili v obrambi in tudi v napadu so le s težavo prodirali v nasprotno obrambo.
BOR 53:27 (21:10)
Naraščajniška košarkarska ekipa Bora
Izid:
POM —
Postavi:
POM: Misciali (k) 2, Biasiol 3, Benigni 2, Furioso 13, Cechet 1, Bo-big 3, Sdrigotti 5, De Denaro 11, Soranzio 6, Corazza 7.
BOR: Podobnik, Kapič 2, Štokelj, Zavadlal, Šaren 2, V. Hrvatič 9, Kralj 14, S. Hrvatič.
Sodnika: Reica In Maniacco Iz Gorice.
Prosti meti: Pom 9:32, Bor 7:16.
Domači šo takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke, a borovci niso popustili in so enakovredno odgovarjali nasprotnikom. Toda že v prvem polčasu so si »plavi* nabrali celo vrsto osebnih napak, tako da so morali v drugem delu igre nekateri ključni igralci zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak.
Najboljši borovec je bil Martin Kralj.
NARAŠČAJNIKI
POLET — LLOYD B 70:39 (32:14)
Postavi:
POLET: Sosič (k) 12, Daneu 16, Košuta, Jugovič 22, Guštin, Gantar 11, Kraus 8, Starc 1.
LLOYD B: Oeser 6. Iacopin 20, Fe-stini 4, Calzolari 2, Busdon 3, Sar-tori, Pozzo 2, Cosolini 2.
Sodnika: Violin in Bozzetto iz Trsta.
Prosti meti: Polet 12:28, Lloyd B 5:10
Poletovei so odlično začeli svoje prvenstvo z visoko zmago proti peterki Lloyd B. Poleg visoke zmage pa je bilo razveseljivo dejstvo, da so openski košarkarji zelo dobro igrali tako v obrambi kot v napadu. Jugovič, ki je bil najboljši strelec moštva, in Daneu sta namreč polnila koš nasprotnikov, ki so poskusili razne sisteme v obrambi, a zaman. V nedeljo so bili poletovci neustavljivi.
Poleg Daneua in Jugoviča pa je na splošno celotno moštvo dobro igralo, kajti somo tako si lahko
razlagamo tako visoko zmago.
Nedvomno, dober začetek!
PRVENSTVO
NARAŠČAJNIKOV
ITALSIDER — BOR 51:27 (21:16)
Postavi:
ITALSIDER: Colombin, Visentin 10, Bacchelli 2, Vidorno 3, Vidoni 10, Pacor, Fuggi 3, Jieppi 1, Comelli 19, Milani 3.
BOR: Barazzutti 5, Francia 10, Desko 8, Žetko 1, Klobas 3, Kokrru-na, Kalc, Vukotič, Koren, Nadlišek.
Prosti meti: Italsider 11:34, Bor 9:26.
V svojem prvem srečanju so borovci izgubili s precejšnjo razliko proti Italsidru. «Plavi» pa so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik igralcem Italsidra in vse je kazalo da bo tekma izenačena in da borovci lahko upajo celo na zmago. V drugem delu igre pa so naši košarkarji popolnoma popustili, kar so seveda izkoristili nasprotniki, da so si pridobili zanesljivo vodstvo in s tem strli odpor naših.
Kake naj si razlagamo razliko v Borovi igri v prvem in drugem pul-času? Morda je neizkušenost in trema prve prvenstvene tekme strla borovce. Sicer pa ta nikakor ni pokazala, kar veljajo oorovci in prepričani smo. da si bodo opomogli že v bližnjih srečanjih.
Najboljši borovec je bil Francia.
b. I.
PIAVA Mil
SYDNEY, 16. — Tri mlade Avstralke, Shane Gould, Jane Wallis in Angela Thompson so preplavale 100 m v prostem slogu v času 1’1”6.
AVTOMOBILIZEM
BRA, 16. — Skupina športnikov je nagradila Claya Regazzonija, švicarskega avtomobilskega dirkača, kii se je letos posebno izkazal v dirkah formule 1, s »srebrnim volanom*.
PO ENOLETNEM USPEŠNEM DELOVANJU
Jutri zvečer v Gorici občni zbor športnikov Doma
Domovci so v pretekli sezoni zabeležili precej uspehov - Priprave za temeljitejše delo
PRIHODNJE KOLO: Olimpija -C. zvezda, Maribor — Željezničar, Hajduk — Vojvodina, Partizan — Bor, Čelik — Borac, Sarajevo — Velež, Crvenka — Radnički (K), Radnički (N) — Sloboda, Dinamo — Beograd.
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Izidi
Mura — Varteks	1:0
Železničar — Šibenik	4:0
Orijent — Rijeka preloženo Karlovac — Rudar	0:1
Zagreb — Jedinstvo (B)	4:1
Trešnjevka — Metalac 1:2 Ljubljana in Jedinstvo (Z) sta prosta
Lestvica
Jutri zvečer, v sredo, 18. novembra ob 20. uri, bo na sedežu, na Verdijevem korzu 13, občni zbor Športnega združenja Dom. Na tem občnem zboru, važnem mejniku slovenskega športa na Goriškem, bodo odborniki in člani pregledali dosedanje delo, ocenili dobre In slabe lastnosti prvega obdobja delovanja tega mladega športnega združenja in se pripravili za delovanje v prihodnjem raz-, dobju.
V kratkem času svojega delovanja je Športno združenje Dom imelo precej uspehov. Ustanovili so moško in žensko odbojkarsko ekipo, moško in žensko ekipo v namiznem tenisu, posamezniki so se izkazali tudi na drugih športnih področjih. V začetke .je bila težava s telovadnicami, sedaj imajo na razpolago tonle in za kurjene prostore v mestu, pred kratkim pa so v Dijaškem domu otvoril' razsvetljeno loriščo zn odboTtn na prostem. To omogoča domovccm trening in tekmovanje v vsakem letnem času in ob vsakem vremenu.
Razne ekipe so sodelovale na raznih tekmovanjih in se prinravlja'« na nova tekmovanja. Sodelovali so n» sloveoekilt ■'"ertnih igrah, na me-
morialih M. Fileja, na občinskih mladinskih igrah, ekipe Doma so igrale na raznih tekmovanjih na Goriškem, na Tržaškem in več je bilo tudi prijateljskih tekem z mladino na jugoslovanski strani državne meje.
Tekmovalcem Doma se obetajo lepi časi in resne mnžnosti za uspešno delo. Prepričani smo, da bo delo tega športnega združenja po jutrišnjem občnem zboru, še. uspešnejše kot je bilo doslej.
BOKS
LONDON, 16 — Italijanski prvak boksarske petellnje teže Antonio Sassarini se bo 8. decembra srečal z Angležem Johnnyjem Clarkom. Match bo trajal 10 krogov in bo v Roval Albert Hallu.
AVTOMOBILIZEM
ROCKINGHAM (.Severna Čarobna), 16. — Američan Cale Yarbo-rough je zmagal na avtomobilski dirki «500 milj Rockinghama* z vozilom mercury. Progo je prevozil s ooprečno hitrostjo 189,600 km na uro.
Fiarentdma-Milao	2
Foggia-Catania	1
Inter-Torino	1
Juventus-Cagliarl	1
Lanerossl V.-Napoll	2
Lazao-Roma	X
Sampdoria-Verona	1
Varese-BoJogna	X
Brescia-Novara	1
Casertana-Atalanta	X
Modena-Cesena	X
Savona-Prato	1
Salernitana-Brindisd	2
KVOTE
13 — 1.570.200 lir 12 — 33.700 lir
L — 1. Abadlev 2. Yelena
2.	— 1. Juanlta
2. Volturione
3.	— 1. Spinetto
2. Pirite
4.	— 1. Praida
2. Lacunar
5.	— 1. Rustico
2. Acquario
6.	— 1. Rdeti
2. Gebbdolo KVOTE
12 - 2.916.491 11 11 — 243.040 lir 10 — 27.688 lir
1
X
X
2
X
1
1
X
2
X
2
X
Rijeka	12	8	2	2	25: 8	18
Rudar	12	8	2	2	17: 8	18
Zagreb	12	8	1	3	24:13	17
Šibenik	13	7	3	3	20:14	17
Varteks	13	7	2	4	25:10	16
Železničar	13	6	3	4	20:14	15
Split	12	5	4	3	19:12	14
Mura	12	5	3	4	14:17	13
Orijent	12	5	2	5	18:17	12
Ljubljana	12	3	5	4	14:14	11
Karlovac	13	4	3	6	16:19	'1
Metalac	12	4	1	7	16:26	9
Trešnjevka	12	3	2	7	11:19	8
Rovinj	12	2	3	7	8:15	7
Jedinstvo (B)	12	1	4	T	10:28	6
Jedinstvo (Z)	12	1	2	9	11:34	4
PRIHODNJE KOLO: Ljubljana -Metalac, Železničar — Rudar, Mura — Rijeka, Karlovac - Rovinj, Zagreb — Varteks, Jedinstvo (B) — Jedinstvo (Z), Trešnjevka - Split, prosta sta Orijent in Šibenik.
SLOVENSKA vn^stETNA LIGA Izidi
Abimtolj — Drava Branik — Tfiglav
Rudar — Svoboda Colje (KI.) - S'a vi ja Kovinar — Ilirija Nafta — Izola
2-’
4i3
3-2
2:1
0-2
0:1
Lestvica
Svoboda	11	6	3	2	29:15	15
Celje KI.	11	5	4	2	24:19	’4
Rudar	11	4	5	2	23:17	13
Aluminij	11	3	6	2	16:15	12
Izola	11	4	4	3	15:14	'2
Drava	11	4	4	3	18:22	12
Branik	11	4	3	4	23:23	11
Nafta	11	4	3	4	15:15	11
Triglav	11	3	4	4	21:20	10
Iliri ia	11	3	4	4	11:1’	'0
Slaviia	11	2	5	4	16:19	9
Kovinar	11	1	1	9	9:29	3
ZAHODNA CANSKA LIGA Izidi
Piran — Tabor	2:0
Adria — Tolmin	1:1
Koper - LTH	2:0
Usnjar — Bela krajina	6:2
Zagorje - Tržič	1:0
Nova Gorica — Hrastnik	2:1
Lestvica
Koper
Tolmin
Piran
Usnjar
N. Gorica
Zagorje
Hrastnik
Adria
Bela krajina Tržič LTH Tabor
11 10
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
0 11
29: 5 20 20:15 13 17:13 23:18 21:18 15:20 23:15 20:15 19:23 18:25 16:19 4:39
Mladen
OLJAČA:
KOI AR A
Prevedel: Severin Šali
^ ^ražnik? Kaj Je doživel sovražnik? so ustaši lahko Imenujejo zmagovalo!?
1 General Stahi lahko reče, da Je uresničil svoje name-
general!
k	napadalnih vojakov je vrženih iz boja? Koliko Jih
o v borbah ubitih, ujetih ln postreljenih?
P°blti^em	Pretežno mrtvih, ker so bili tudi ujetniki
S-j' ' Sož& jih je v glavnem obsojal na smrt. V srbskem h 1 riB ^ hokako bal, da mu Kozarjanl ne zaupajo — kot Ivtca Marušič In Vladimir Nerad, ki sta z ujetniki ^01 h borila skozi puškino cev, ce-lo tedaj, ko so Jih par-
hotaii
spustiti.)
. Od
^ ]ejDrtJega junija 1942, ko je bila pri Orahovi uničena k®In sta partizanom prišla v roke dva tanka (ki sta ^'balu odslužila, ker Je zmanjkalo bencina), so napa-^K&njali in teptali, lovili ln ubijali. Partizani so jim
jemali topove, minometalce, mitraljeze, strelivo, čevlje, škornje, obleko. Pohod je odprl orjaško skladišče, iz katerega so partizani jemali do mile volje. Pomandrali so malone vso gorsko divizijo, ki tako nikoli ni prišla na vzhodno bojišče, da bi se tolkla z Rusi (za kar se je dolge mesece pripravljala). Uničili so ves 734. nemški polk in še toliko drugih skupin generalov Stahla, Heutnerja in Borowskega. Preložen je bil nemški napad na Grmeč in druge uporniške kraje, v katerih se je razvnemala borba (Nemci so računali, da bodo K ozaro pomandrali v desetih dneh, ostali pa so na nji vse leto). Ali se to lahko imenuje zmaga?
In celo če so zmagali, je vprašanje, kaj se skriva za tolikimi grobovi. Saj je bil tudi doslej v vojnah, in celo v revo-luoijah, človek samo premagan, še v trenutkih, ko ga je navduševalo prepričanje, da je uresničil najbolj vzvišene cilje. Zdi se, da v bitkah zgodovine ni bilo pravih zmagovalcev, čeprav je zgodovina mnoge ljudi poimenovala s tem Imenom. Kajti na kupih človeških kosti, po katerih je človek gazil, se lahko samo bedak ima za zmagovalca. Ce človek noče ostati žival, ne bo mogel nikoli mirno gledati niti grobov svojih sovražnikov, pod katerimi so skrite prav tako človeške kosti, podobne njegovim kostem, In pod katerimi ležijo človeška življenja, ugasnjena v nesmiselnem obračunavanju, človek se bo lahko razglasil za zmagovalca šele tedaj, ko bo nehaj ubijati, šele tedaj, ko bo spoznal, da je svojo zmago dosegel brez pobijanja drugih ljudi, ki so njegovi bratje, njegovi človeški bratje, nesrečno ločeni z zastavami, parolami, značkami ln predsodki...
Jezdi Soša konja vranca, ln vojska gre za njim. Josip Mažar gre na zahod, v nove spopade. Jesen je, s severa briše veter (voda je hladna), toda šoševa vojska ne zaostaja, temveč hiti za svojim komandantom, ki premišlja o čudnih po-
teh usode, šoša ve, za kaj se bori, ln to ve tudi vsak Kozarjan. Toda zakaj se bori vojska generala Stahla, majorja Ditterja in polkovnika Franjčeviča? šoša brani Kozaro, kakor tudi Kozarjand branijo rodno grudo: svoje domove, svoje otroke, svoja pokopališča. Toda kaj na Kozar! iščejo tl pritepenci: general Stahi, major Ditter in polkovnik Franjčevič? Kateri hudič jih podi v te hoste, v smrtonosne soteste, mračne pre pade In gluhe jarke? Le zakaj je njihova vojska v temnih nočeh na Kozari tako noro ginila?
Ginila Je, da bi nas prestrašila in ogorčila. Ginila je, da bi nas zedinila. Ali se niso na Kozari, v odredu, našli
Jutri bomo začeli v podlistku objavljati potopis našega mariborskega sodelavca EMILA FRELIHA z naslovom
NA EKVATORIALNI PLANOTI MED M0UNT KENI0 IN MOMBASO
Avtor potopisa se Je letoe mudil v Keniji le je nalašč za naš Ust opisal svoja doživetja ln svoje vtise.
Potopis bo bogato ilustriran,
najrazličnejši ljudje iz vseh pokrajin naše dežele: Obrad iz Srbije, čoče iz Črne gore, Slovenec iz Istre, Ivica iz Zagreba, Soša iz Banjaluke. In drugi z njimi, prej in sedaj (Mladen, Osman, Samuilo, Vladimir Nemet-Braco). Ali nd to kažipot za vse ljudi? Ali ne bo to združevanje, prepletanje in preže-manje uničilo mržnjo, ki se Je stoletja naplavljala okrog Drine in Une, po Bosni in Hrvatski? Ali ne bo enotnost, sko-
vana v borbi in zalita s krvjo, postala temelj bolj človeške družbe in srečnejše skupnosti, o kateri sanjajo tisoči bojevnikov po Jugoslaviji?...
Jezdi Soša na hitrem vrancu, za njim pa PETA KOZAR-SKA UDARNA BRIGADA. To ni več vojska, ki beži z dušo v grlu in brez volje, da bi se udarila. Ti borci koprnijo po srečanju s sovražnikom. Morda gredo na progo ali na Bosanski Novi, morda na Krupo ali Bihač. Kaže, da jih daleč pelje pot, ker so zavili proti jugozahodu. Bredejo reko Sano. Jesen je, voda mrzla (konji rezgetajo), toda Soševi borci se ne ustavljajo. Prišli so na drugi breg In teko po njem proti Grmeču...
Josip Mažar pelje vojsko po bregovih, za njim pa so gozdovi in žita in trave. Jezdi Josip Mažar na čilem vrancu ln vodi PETO KOZARSKO UDARNO BRIGADO. Za njim pa je pogorje v meglič kakor mati, ki je pospremila sina v boj (boji se, vzdihuje, potiho joka in skriva solze). Jezdi Soša konja vranca, za njim pa gre tisoč petsto Kozarjanov, oboroženih, z orožjem, ki je uplenjeno sovražniku; puške, bombe, mitraljezi, minometald, topovi (tanke so pustili v gozdu, letala pa izgubili v Podgrmeču, ko sta Franjo Kluz ln Rudi čajavec odletela lz Knežpolja). Pedje Soša vojsko na jugozahod, morda na Suhačo ali na Krupo, morCa celo na Bihač, da pokaže, kako se bori PETA KOZARSKA UDARNA BRIGADA. Gozdovi srečujejo Sošo, ptiči ga pozdravljajo s pesmijo, sonce se mu smehlja, za njim v daljavi pa mol« K ozara, mol« kakor mati, ko zre za sinom, ki odhaja v boj...
(V Beogradu, 1962—1966)
CKONEC)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 P P 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul	Montecchi 6/II	Telefon	95 823
..	Ul.	sv. Frančiška 20	Telefon	37 338
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina ra inozemstvo 15.500 lir.	SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
17. novembra 1970
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-27®^!
»ADIT« - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22Z»'
Oglati	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski!-®'
finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri "Pr
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA lt*llS
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja In tiska
ZTT*Trd
PROCES €CALABRESI-LOTTA CONTINUA*
Pred sodiščem se vrstijo priče Prvič se je govorilo o V a/predi
Anarhist Ardau je opisal noč, ki jo je skupaj s Pinellijem preživel na milanski kvesturi
MILAN, 16. — Nadaljevalo se je danes na procesu proti uredniku tednika «Lotta Continua« Piu Bail-delliju zasliševanje prič.
Prvi je stopil pred sodišče agent javne varnosti Antantno Quartaro-ne, ki je delal v tajništvu političnega oddelka. V noči med 15. in 16. decembrom, ko je »skrivnostno« umrl Pinelli, je Quartarone bil v sobi dr. Allegre, ko je «čest ali sedem minut pred polnočjo vstopil dr. Calabresi«. «Nekaj minut kasneje,« je nadaljeval Quartarone, se je zaslišalo kričanje iz sosednje sobe: Pinelld se je vrgel z balkona.« Zanimivo bi bilo vedeti, kako so v soba dr. Allegre zvedeli, da je Pinelli padel, če so sodniki med pregledom uradov oddelka, ugotovili, da ni mogoče razločiti besed iz ene sobe v drugo.
«Nato sem stopil na dvorišče,« je še izjavil agent, «in pospremil ranjenca z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer sem ostal dokler ni PineUi prenehal živeti«.
Branilec odv. Gentiii je tedaj vprašal, če ni mogoče agent pospremil anarhista in ostal do njegove smrti v bolnišnici, da bi slišal, ko bi Pinelli eventualno izrekel kako besedo, ali če niso mogoče zanimale kvesturo možne izjave. «V bolnišnico sem šel samo-gibno,» je odgovoril Quartarone — torej lz človekoljubnosti — «tučti nisem obvestil kvesture. Kvestor in dr. Allegra sta me videla šele kasneje, ko sta tudi sama dospela«.
Nato so odvetniki zaslišali časnikarja dnevnika «Giomo» Benita Sichiera, ki je v tragični noči bil v tiskovnem uradu na kvesturi.
Povedal je, da je sli-al zamolek udarec. Miiinuto in pol kasneje je stopil v urad Aldo Palumbo, ki je povedal kaj se je zgodilo, torej da je padel PineUi. Tedaj je tudi sam stopil na dvorišče in se približal ranjencu, ki je še stokal, vendar ni izrekel razumljivih besed. Sichiera je nato podrobno opisal, kako je ležalo na tleh Pinellijevo telo.
Odv. Lener je predstavil sodišču
Miumittiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiiimtiimiimtiiuiiiiiiiiii
kopijo talilnice, ki jo je predložila Licia Pinelld, anarhistova vdova, za notranjega ministra, da bi ji izplačali denarno odškodnino za moževo smrt. Priloženih je mnogo člankov o anarhistovem «padcu».
Sledilo je zasliševanje anarhistov Sergia Ardaua in Umberta del Granda. Ardaua so aretirali skupaj s Pinellijem. Med prevozom z avtom sta se »pogovarjala« z dr. Ca-labresiijem, dr. Zagarijem in brigadirjem Panesso. »Govorili smo o Valpredi,« je izjavil Ardau, «in dr. Calabresi je posebej izjavil, da je Valpreda zakrivil atentate na Trgu Fontana.« Na zahtevo odv. Genti-lija je Ardau povedal podrobnosti razgovora: »Vemo — so mi rekli — da sta ti in Pinelli idealista in mislimo, da nista sodelovala pri atentatu. Drugi so krivci, na primer Valpreda. Odgovoril sem, da bi po mojem mnenju Valpreda ne mogel narediti kaj takega. Naše bombice samo počijo in ne povzročijo žrtev ali velike škode. Rekel sem še, da so po mojem mnenju nastavili tiste bombe fašisti. Tedaj je Calabresi vzkipel in me zavrnil, naj mu ne pravim, da so to fašistične bombe. To je atentat anarhistov — je poudaril — ker spada v vašo zgodovinsko in ideološko tradicijo. Omenil je nato tudi a-tentate 25. aprila.«
nroau Je še poudaril, da so dr. Calabresi in brigadir Panessa uporabljali izraze kot 'krvoločneži, nori kriminalci ali črvi, ki lahko u-ničdjo anarhistično gibanje’, ko so govorili o Valpredi. Odv. Lener je tedaj omenil knjigo «Bombe v Milanu«, v kateri so zabeležene Ar-dauove izjave, ki jih je anarhist potrdil. Ardau je še dodal, da so pozno v noč izmenično zasliševali njega in Pine Ulja. V sobi, kjer so sedeli, niso smeli spati, brati ali se pogovarjati, vendar sta s Pinellijem okrog polnoči 12. decembra izmenjala nekaj besed. »V sobi je bilo tudi nekaj fašistov, ki so bili zelo jezni, eden je celo izjavil, da je eden od agentov bil tam, tudi ko so sami — fašisti namreč —
TRŽAŠKI DNEVNIK
Revija cerkvenih zborov
(Nadaljevanje z 2. strani) I samostojna nastopa moškega in žen
----------------------------\skega dela zbora, manj popolno in
sploh na ff-mestih. Ta problem iz manj nazorno je učinkovala »Oj bo-stopanja posameznih glasov ali gla- žime, moje diete*. Pač pa je me-sovmh skupin velja za večino zbo- šani zbor lepo uspel v interpretaciji
dodane «La montanaia*. če izvzamemo nekaj preobčutnih glasovnih izstopov moških glasov v drugi po lovici pesmi. Med najboljšimi na tej reviji so bili «Fantje izpod Grmade*. Zlito in enotno so izvedli De vovo priredbo «Hladna jesen*. Nekaj vsiljivih poudarkov pri «Ro-kovi zdravici* Cirila Preglja in zaznavno zaostajanje posameznika v prvem tenorju ob koncu fraz je motilo potek petja, ki je bilo into-nančno čisto in drugače dovolj ubrano. Največje dosežke tako v tehnično pevskem pogledu kakor po smiselnosti interpretacije je brez dvoma dosegel zbor «Lojze Bratuž* iz Gorice. Še nekoliko basov in tudi nekaj altov bi mu ne bilo odveč. Prav lepa zlitost je dosežena do meje mf in deloma tudi do forte, dočim se v ff že načenja homogenost sopranske glasovne skupine, ki disperzira. Na drugi strani pa se je zbor dokopal do dolgega diha, kar mu omogoča nazorno oblikovanje dolgih fraz in njihovega klenega povezovanja v celotnost poustvarjajoče skladbe. Stopnja dosežene muzikalne kulture nam je ta večer nudila naj dozorelejše interpretacije Gallusa, Aleksandra Vodopivca in priredbe Karla Pahorja (prvega tDiffusa est gratia*. drugega »Trobentica*, tretjega *Pa se sliš*).
Ob koncu bi želel, da si zbori naštetih pomanjkljivosti ne bi jemali k srcu kot nepremagljivo zlo, ampak naj bi te pripombe obrnili v živo voljo, da jih z delom obrnejo v svoj prid — v nadaljnji napredek za še lepše oblikovanje slo venske pesmi.
Danes zvečer ob 21. uri
Zotetek sezono «Copelfe Underground>
S filmom režiserja Jacguesa Tour-neura «Hudičeva noč* (The Curse of the Demon) se bo danes zvečer s pričetkom ob 21. uri začela noi a filmska sezona kulturnega krožka «Capella Underground*. ki pričenja svoj letošnji filmski repertoar s ciklusom filmov na temo tčarovni-štvo v filmu*. Toumeuurov film bodo ponovili tudi v sredo, v četrtek in petek, s pričetkom ob vedno isti uri, pa bodo predvajali tri krajše filme znanega filmskega režiserja Romana Polanskega.
Predprodaja abonmajskih izkaznic za obiskovanje filmov sCapelle* vsak dan pri glavni blagajni v po saži Protti ali pa na sedežu krožka, v Ul. Franca 17, tel. 61668, od 18. do 20. ure ter eno uro pred pričetkom predstave.
rov, ki iz prehoda tišjega na glasnejše petje s tem narušijo lepoto tona in celotnega zvoka ter s tem tudi pravi obraz skladbe. Prijeten je bil nastop zbora iz Ukev v Kanalski dolini, ki ga povsem odlikuje lepa m pravilna izgovarjava. Njihova pesem je ogrela v svoji preprostosti in iskrenem izražanju. Zvonek sopran je nekoliko preveč dominiral nad ostalim zborom, basi pa bi z malo večjo pozornostjo pri oblikovanju vokalov pridobili na zvočnosti in jasnosti. Po svojih dosežkih je izstopal zbor iz Rojana, ki je vse tri pesmi sorazmerno izoblikoval z jasnim konceptom dirigenta in jih predstavil dovolj nazorno, kljub začetni neskladnosti v Arničevi *Pustni*. Tudi za kolikor toliko pravilno in nevsiljivo izgovarjavo so se pevci potrudili. Opozoril bi na vsiljivo poudarjen prvi zlog pri Venturinijevi tNocoj...* in pa na rahle tendence portamenti-ranja tenorskega solista, ki je drugače lepega glasu in tudi lepo interpretiral. Odpraviti bo treba tudi ■r.ekatera izstopanja posameznikov.
Otroški zbor tSlomšek* zaradi načina pristopa aranžmajem in izveci be same sem mnenja, da ne sodi v okvir pevskih zborov, ampak bi ansambel sodil z vidika tako ranž majev kakor izvedbe, v področje narodno - zabavne glasbene dejavnosti. Najlepša točka zbora s Kali-vare je bila Filejeva priredba ljudske »Venite rožce moje*, pri kateri )e prišel do izraza lepo obarvan glas solista, le da je nekoliko motilo pokrivanje vokalov a in e. Do bro pripravo zbora so motile prepogoste vdihalne prekinitve, ki so pesmi drobile. Preobčuten je bit tremolirajoči glas v sopranih pri prvi pesmi. Večjo popolnost bo zbor dosegel s pristopom k izpopolnjevanju. o katerem smo govorili na začetku. Velja seveda to tudi za ostale zbore, pri katerih smo pokazali na podobne pomanjkljivosti. Pevski zbor pri Novem sv. Antonu se j c lotil nekoliko zahtevnejših del, kar je hvale vredno. Dosegel je tudi že izvestno stopnjo glasovnega skladja in določene zlitosti. vendar še ne dovolj, da bi v celoti zadostil zahtevam pesmi »Zakaj sem te spoznala* Novikova; mislim pri tem na še ne izdelane višine solistke, na ne dovolj jasno izgovarjavo in intona-tivno labilnost v Kogojevi tStoji, mi polje*. Prepričan pa sem — po siceršnjih dosedaj pokazanih dosežkih in volji — da bo zbor v nadaljnjem delu marsikaj odpravil oziroma dosegel. Pri zboru z Ljes v Beneški Sloveniji sta nas najbolj pritegnila
ukazovali«. V dvorani je zadonel smeh, ki ga je predsednik sodišča ostro prekinili. Dalje je Ardau govoril o črni torbi, ki so mu jo pokazali in v kateri je bil kovinast obroček. Ni omenil torej — ker ga ni videl — koščka stekla, ki naj bi ga Valpreda uporabljal pri svojem delu.
Zadnji je še pričal Umberto del Grande, ki je povedal, kaj so mu dr. Calabresi, brigadir Mainardi in Panessa pravili o Pinellijevl smrti, ki se jim je zdela nerazumljiva, ker so z anarhistom ravnali »človeško«. Odv. Lener je nato predstavil zapisnik Del Grandovega zasliševanja na kvesturi. Na vprašanje odv. Gentilija je Del Grande še povedal, kako jih je večkrat PineUi opozarjal na «policijske trike«.
Prihodnja razprava bo 24. novembra.
SREČANJE NA VIDEMSKI TRGOVINSKI ZBORNICI
Zadruge in reforma potrošniškega omrežja
Zahtevki Giachettija in Poletta: ureditev vprašanj izdajanja licenc
VIDEM, 16. - Včeraj je bito na videmski trgovinski zbornici napovedano študijsko srečanje o temi »Potrošniško zadružništvo pred tehnično in zakonsko reformo raade-ljevalnega sektorja.« Na srečanju je nastopil tudi podtajnik za delo poslanec Mario Toros. Razpravo na srečanju je vodil Ruggero Battel-lini, predsednik deželnega konzorcija zadrug Furlanije-Julijske krajine, to je ustanove, M je priredila srečanje.
Podtajnik Toros je v svojem nagovoru poudaril potrebo reforme celotnega razdeljevalnega sistema, to je reforme, ki bi morala preprečiti nastajanje monopolističnih skupin na področju potrošnje. Poslanec Toros je tudi poudaril izredno važno vlogo potrošniškega zadružništva v okviru obnove raz-deljevalne mreže ter pri tem pripisal posebno nujnost pobudi, da se čimprej In na primeren način podpre ta pobuda na politični ravni.
iiiiiiiiiiiifiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMmiimuiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii
STRASEN ZLOČIN V MINESOTI
Morilec je ubil pet članov družine
Morda je krivec slaboumnež - Porast množičnih umorov v ZDA
SUNBURG (Miinesota — ZDA), 16. — Ko je Delbert Peterson prišel včeraj zjutraj v Sunbergovo domačijo po mleko, se mu je nudil strašen prizor: v kašči je ležalo truplo Jamesa Fremberga, v jedilnici truplo njegove žene, v posteljah pa trupla njunih treh otrok: 7-letnega Davida, 4-letnega Douglasa in 8-letne Patrice.
Peterson je takoj obvestil o odkritju policijske organe. Na kraj zločina so prišli okrajni tožilec Schnei-der, šerif Harry Spalding in njegovi pomočniki. Ugotovili so, da so neznanci umorili vse člane družine verjetno že v soboto zvečer. Vsi so bili ustreljeni s puško, ki je baje zelo primerna za lov na jelena.
Po temeljiti preiskavi sta javni tožilec in šerif sklenila da aretirata nekega 23-Ietnega mladeniča, za katerega pa se še ne ve, kako se piše. Gotovo je le, da sta bila mladenič in njegov oče v soboto zvečer na lovu na tistem področju, morda kakih 8 km od Sunbergove domačije. Gotovo je tudi, da je mladeničev oče prodal pred časom posestvo prav Sumbergu. Policijske oblasti so nadalje ugotovile, da je imel mladenič na domu puško, ki je primerna za lov na jelene in da je svoj čas služil vojaški rok, toda pozneje se je zdravil v neki vojaški bolnišnici zaradi slaboumnosti.
Val strašnih in skoraj nerazumljivih množičnih umorov je v neprestanem porastu v ZDA. Kot se vsi dobro spominjajo, je prišlo v zadnjih letih do vrste umorov:
14. julija 1966: umor 8 bolničark v Chicagu: 1. avgusta 1966 neki bivši marinec ubije mater in ženo in nato še 14 ljudi; 12. novembra 1936 neki 16-letni mladenič ubije sest deklet, ki so bile na tečaju za frizerke v Nesi v Arizoni: 11. avgusta 1969 odkrijejo v vili Polanski trupla petih oseb, to je igralke Sharon Tate in njenih prijateljev: nekaj dni pozneje odkrijejo trupla zakoncev Labien-ca; 19. oktobra 1970 nov zločin v vili Ohta blizu kraja Santa Cruz v Kaliforniji: pet mrtvih in sicer o-česni zdravnik Victor Ohta, njegova žena, dvoje otrok in tajnica.
Pomagal je napadenemu: umorili so še njega
LONDON, 16. — Devetnajstletni Robert Pons se Je sinoči vračal mimo domov po londoskih ulicah v bližini postaje Paddingtan, ko je zaslišal kiriike «na pomoč«. Ne da bi pomišljal, je mladenič pohitel do kraja, kjer je opazil ruvanje. Skupina mladih nasilnežev Je namreč napadla starejšega moškega in mladenič mu Je skušal pomagati, ko mu Je mladi zlikovec z razbito steklenico prerezal glavno vratno arterijo. Pons je nekaj trenutkov kasneje, ko sta dospela policija in Rdeči križ, ležal v mlaki krvi — že mrtev.
KO Je policija povprašala prebivalce, zakaj niso mladeniču pohiteli na pomoč, so vsi odgovorili, da so pretepi na ulicah običajna stvar In da so bili prepričani, da se skupina kakor vsak večer pretepa. Tokrat pa Je nedolžni Pons izgubil življenje.
Porušila cena iranskega petroleja
TEHERAN, 16. — Uradno porodilo, M so ga Izdali danes zjutraj v glavnem iranskem mestu, javlja, da bo porastla cena petroleja, ki ga pridobivajo v predelih, na katerih deluje konzorcij za/padnlh petrolejskih družb. Sod petroleja ne
bo stal 163 stotink, temveč 172 stotink: porastek znaša torej 7 stotink.
Na podlagi isega sporazuma bo država dvignila takso od 50 na 55 odst. za pridelek petroleja v Istih predelih. Sporazum so sklenili in podpisali predstavniki iranske državne petrolejske družbe in zapad-nih petrolejskih družb, kot so ’Bri-tish Petroleum Comp«, ’BP’, 'Ro-yal Duitch’, «’SheU’, Compagnie Francadse des PetroJes’, 'Standard Oil of Califomia’, Texaco\
Mednarodna razstava uradniške opreme v Zagrebu
ZAGREB, 16. — V prostorih zagrebškega velesejma so danes odprli drugo mednarodno razstavo oprem za urade in elektronskih naprav in strojev, na kateri sodeluje okrog 300 podjetij iz 20 držav Evrope, Severne Amerike in Azije. Poleg raznih sistemov za obdelavo podatkov in fotokopirnih a-paratov so na razstavi »Interbdro-ja« najnovejši dosežki s področja opreme za urade. Pričakuje se. da bodo razstavo obiskali številni poslovni ljudje iz Vzhodne Evrope, Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije, Velike Britanije, ZDA in drugih držav.
V začetku zasedanja je spregovoril tudi deželni odbornik za zadružništvo Salvatore Varisco, ki je poudaril, da je ena izmed najznačilnejših nalog potrošniških zadrug ta, da skrbijo za nadzorstvo oen na trgu. Tej njihovi osnovni nalogi i>a je treba prišteti še dolžnost, da zagotovijo pristnost proizvodov, ki jih prodajajo. Odbornik Varisco je nadalje napovedal, da bo predložen zakonski osnutek deželnemu zakonodajnemu svetu, ki naj bi pomagali potrošniškim zadrugam pri njihovi dejavnosti v korist javnosti.
Poročilo na srečanju je podal dr. Ivo Perini iz Tridenta, ki je strokovnjak za vprašanja potrošništva. Perini je govoril o temi «Načrti za razvoj in za usklauanje razdelilne, ga aparata v Italiji«. Poročevalec je omenil posebej predvideno reformo, ki zadeva urejevanje trgovine ter s tem v zvezi reforme, ki skuša doseči načrtno ravnotežje med potrošnjo in razdelilno mrežo. Na ta način bi bilo mogoče nadomestiti dosedanje preživele in kaotične predpise z načrtovano pobudo. S tem bi bilo mogoče tudi odpraviti težki položaj, ki je nastal zaradi prevelikega števila pro-dajalnih enot.
O posebnih vprašanjih so govorili nadalje dr. Pietro Macchiani predsednik furlanske potrošniške zadruge in Luigi Crespa ravnatelj CON.IT.COM. Oba sta govorila o zadružništvu ter sta poudarila potreba i» osredotočenju nakupov in prodaj.
Pri diskusiji o vseh teh vprašanjih so nastopili med drugimi u-pravni svetnik tržaških delavskih zadrug Olinto Parma, podpredsednik tržaške federacije vsedržavnega združenja zadrug Saverio Giac-chetti, deželni tajnik za Furlanijo-Julijsko krajino vsedržavnega združenja zadrug Silvino Poletto, nadalje Enrico Tosolatti ln dr. Manilo Nicoll.
Giacchetti in Foleto sta na poseben način poudarila potrebo po e-notm akciji raznih zadružniških sil z namenom, da bi vplivala na javne ohlasti (krajevne, deželne in vladne) za novo ureditev vprašanj izdajanja licenc, področje na katerem bi morale odločati krajevne in deželne oblasti. Nadalje sta zahtevala trgovsko urbanistično politiko, ki bi morala ugotavljati, kakšna področja pridejo v poštev za trgovske ustanove in predvidevati že vnaprej razna središča za prodajo. Nadalje sta zahtevala, naj bi ustanovili posvetovalno središče pri odbomištvu za industrijo in trgovino na podlagi namigov, ki jih je dala prva deželna konferenca o vprašanju razdeljevanja.
Na kraju Je govoril še predsednik Battellini, ki je pozval vse včlanjene zadruge, naj skrbijo za nadzorstvo nad cenami na trgu ter je še posebej poudaril potrebo po usklajanju operativnih prijemov z gospodarsko in trgovsko stvarnostjo, ki se nenehoma spreminja.
S. G.
IZREDNA KONFERENCA SVETOVNE ORGANIZACIJE
FAO za «ze!eno revolucijo»
Protislovja v govoru papeža Pavla VI.
RIM, 16. — Z govorom ravnatelja Boerme ln sprejemom zaključne resolucije o nujnosti «zelene revolucije« se je zaključila izredna konferenca svetovne ustanove za kmetijstvo in prehrano FAO, ki proslavlja 25-letnico svojega obstoja.
Pred tem Je v razpravo poseg«! tudi papež Pavel VI.
Boerma je v svojem posegu vztrajal, da se mora FAO vrniti k Izvirni funkciji poživijatx|a akcij za reševanje težkih življenjskih vprašanj človeštva, ki se iz trenutka v trenutek bolj množi in grozi svetovnemu prehrambenemu sistemu.
Zaključna resolucija pa obvezuje FAO, naj posega na mednarodni ravni za tehnološke tn strukturne spremembe na kmetijskem področju. Osrednja točka njenega programa in posegtr naj bi bila smotrnost proizvodnje hrane, ki terja splošno agrarno reformo, predvsem na nerazvitih področjih. V tem okviru se FAO zavzema za koordinacijo z drugimi ustanovami, članicami OZN. FAO se tudi zavzema za odpravo umetnih pregrad v trgovini s surovinami ln prehrano, ki so sad špekulacije velikih gospodarskih sli na svetovnem tržišču
O izkoriščanju »lačnih dežel« Je spregovoril tudi papež Pavel VI, ki ga Je spremljal monslgnor ViUot. Pavel VI. Je v bistvu ponovil osnovne pojme svoje enciklike «Po-putarum Progressto«, obsodil špekulacije veMkih industrijsko razvitih dežel, obenem pa dodal nekaj novih, čeprav protislovnih ,misli o nevarnosti tehnoloških sprememb, ki ogrožajo »naravno ravnotežje«. Spričo splošne zaskrbljenosti zaradi lakote v svetu, ki Jo pogojuje tudi nesorazmerni demografski raz-
voj v zaostalih področjih ln celinah, se je papežu zdelo potrebno, da Se enkrat poudari sporno stališče katoliške cerkve, ki odtočno nasprotuje nadzorovanju rojstev, češ da je taka politika «škodijiva», ker da ne upošteva »človeškega dostojanstva«. Pri tem se je papež Pavel VI skliceval oelo na dolžnosti javnih oblasti, da prevzamejo svoje odgovornosti pri zaščiti tega »načela«.
NAPETOST V TRENTU
Policija se ni odkrila fašističnih pretepačev
TRENTO, 16. — Agenti ln karabinjerji so danes nadaljevali z iskanjem skupine mladih fašistov, ki Je včeraj v baru na glavnem trgu v Trentu pretepla dva študenta socioloških ved in nekaj ljudi, ki so slučajno bdld v baru ln ki so hoteli pomagati študentoma. Mnogo mladih desničarjev se je moralo predstaviti na kvesturo, vendar do sedaj Se niso priprli nikogar.
Znano Je, da se je moralo precej oseb zateči v bolnišnico po prvo pomoč ln da so štiri osebe — med katerimi oba študenta in starejši upokojenec — huje ranjene.
LISBOA, 16. — Devet oseb je iz-gubilo življenje v strašni prometni nesreči, do katere je prišlo pri kraju Alplaoa, približno 100 kilometrov od LAsboe. Žrtve — od katerih so tri odrasle osebe, Sest Je pa otrok — so člani iste družnie in so se vozile z Istim avtom, ki je lz še neznanih vzrokov trčil v avtobus. V popolnoma skrotovičenem vozilu so bili potniki skoraj na mestu mrtvi.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA
V MOŠKI B LIG|
Tudi po nedeljskem gostovanja Bor še vedno na vrhu lestvica
BOR — UNIPOL 3:2
(12:15, 7:15, 15:12, 15:8, 15:9)
BOR: Uršič, Orel, Može, Plesničar, Fučka, Veljak S., Starc, Vodopivec.
UNIPOL: Lei, Melotti, Avallone, Zoboli, Gibertini, Martini, Del Car-lo L. in M., Bertacca, Fiorini, Nardini.
SODNIK:	Sforsini (Ravenna);
stranski sodnik Zagni (Modena);
ZAPISNIKAR: Malagoli (Modena).
V	Modeni jie šesterka Bora dosegla že četrto zaporedno zmago in, kot kaže tudi izid, sta bili to težko priborjeni točki. Nasprotnik se je izkazal kot močna ekipa, ki zasluženo zaseda mesto v zgornji polovici lestvice. Mladi in obetajoči modenski igralci pa so poleg tega prav proti Boru, kot so pozneje sami povedali, zaigrali na višku svojih sposobnosti. Predvajali so res odlično igro, ki je slonela predvsem na izredni obrambi, s katero je imel Borov napad veliko opravka. Odpor Unipol so «plavi» strli šele po dve in polurni borbi ter so s tem pokazali, da so bili, čeprav utrujeni od vožnje, kondicijsko bolje pripravljeni. To pa je za naše odbojkarje nujno, saj ne razpolagajo z zadostnim številom igralcev, ki bi lahko v vsakem trenutku stopili na igrišče.
V	prvem setu dober začetek Bora, ki je kmalu dosegel lepo vodstvo
5:1. Tukaj pa se je zataknilo in izid se dolgo ni spremenil, saj smo videli kar 15 menjav servisa. Končno so borovci le uspeli prevzeti nasprotnikom servis in doseči dve točki, ki sta bili na semaforju v dvorani redno pripisani. Na veliko začudenje vseh pa ju zapisnikar v svojem zapisniku ni označil. Sledili so ogorčeni protesti naših igralcev, a vse je bilo zaman. Po tem neljubem dogodku se jih je polastila živčnost in zaigrali so zmedeno ter neučinkovito in set je bil zgubljen.
Nič bolje ni bilo v drugem setu, saj se «plavi» še vedno niso mogli zbrati, medtem ko so domačini, ki jih je zmaga v prvem setu spodbudila ter jim dala novega poleta, igrali vedno bolje in so borovce pustili kar na sedmici.
Prav tu pa je glavna zasluga naših fantov, ki se niso predali, ampak so pokazali veliko voljo do zmage. Zavedali so se, da ta ni izven njihovih možnosti. Vedeli so tudi, da jim lahko le obe točki omogočita ohranitev stika z vodečo Petrarco, ki je doslej vse tekme dobila s čistim izidom 3:0. Bor je torej v tem tretjem delu zaigral kot prenovljen in bil stalno v vodstvu štirih ali petih točk. Modenča-ni so se nevarno približali le pri stanju 13:12 in bili so to za «plave» do konca tekme tudi edini težji trenutki. Znali pa so prebresti to
•iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiimniiitiiiiiiiiimimmiitiimiiimiiiimiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiii
MOŠKI ODBOJKARSKI TURNIR CRDA
BREG IN POLET
STA NAVDUŠILA
POLET-BREG 3:2
(15:11, 15:17, 9:15, 15:9, 15:5)
POLET: Neubauer, Wilhelm, Ma-tulič, Kapelj, Križman, Košuta, Guštin.
BREG: Škrinjar, Grgič, F., Vojko in Vojteh Lovnha, Slavec. B., V. in W. Žerjal.
V soboto so odigrali zadnje kolo predprvenstvenega turnirja y moški odbojki. Na sporedu je bil slovenski derbi med Bregom in Poletom. Zmaga je pripadla Poletu po dolgotrajni borbi, ki se je zavlekla na pet setov.
Tekma je bila izredno borbena in tehnično na visoki stopnji. Mirno lahko trdimo, da letos ekipa. Brega in Poleta še nista tako igrali. Breg je tokrat pokazal (v primeru z ostalimi tekmami) res velik napredek. Očitno je, da se je ekipa otresla dolgotrajne krize v katero je zašla. Igra, ki jo je pokazala, je bila tehnično res presenetljiva, zlasti če pomislimo, da dolinski fantje že več časa sploh ne morejo trenirati. Ekipa je bila zelo homogena in uigrana, medtem, ko je bil napad zelo prodoren. Izredno je tokrat igral v napadu Franko Lovriha, ki je bil za nasprotnike neustavljiv. Posledica netreniranja pa je bila ta, da so Brežani v petem in odločilnem setu odpovedali na vsej črti ter dovolili Poletu, ki je kondicijsko res odlično pripravljen, da se je po vsem razigral. Kljub temu, da je Breg tekmo izgubil, je trener Škrinjar izrazil svoje zadovoljstvo.
O Poletu lahko rečemo, da je to zelo perspektivna ekipa, saj so mladi igralci tehnično dobro pripravljeni; skupno igra pa zaenkrat še peša, saj sloni glavno breme celotne ekipe predvsem na Neubauerju, ki je zopet dokazal svoje Izredne sposobnosti. Med drugimi lahko pohvalimo še zaradi preudarne igre Se-žanca Matuliča, ki je bil pozitiven tako v obrambi kot v napadu.
Prvi set .je bil izredno izenačen in obe ekipi sta vzajemno nizali točke, dokler se ni Polet opogumil in z Neubauerjem ob mreži zaključil set. Prav tako se je razvijal drugi set, v katerem so Openci vodili že 14:9, ko so igralci Brega s silovitimi napadi potisnili na kolena Poletovce z izidom 17:15.
Breg je nadaljeval s svojo izredno igro tudi v tretjem in v polovici četrtega seta; od tedaj dalje pa so Brežanom začele pohajati mo či, tako da so se Poletovci lahko zbrali in zmagali. Peti set le bil že v popolni oblasti Poleta, ki je povsem onemogočil utrujene Brežane.
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo slavilo leto« ln v prihodnjem letu 25-letnico obnovitve društva in obenem tudi 60-letnico svoje ustanovitve.
Slov. planinsko društvo naproša zaradi tega vse člane ter prijatelje, da dajo začasno na razpolago gradivo, ki ga hranijo ln id bi lahko služilo za izdajo Jubilejne brošure (članske izkaznice, slike, vabila za razne planinske prireditve. Itd.). Posebno bo dobrodošel material Izpred prve svetovne vojne in iz časa pred nasilnim razpustom društva.
Vse gradivo naj se izroči na sedežu SPD, Ulica Malta 2 v Gorici.
Še besedo o sodnikih: oba sta svojo nalogo opravila izredno površno in malomarno, pri čemer sta oškodovala posebno ekipo Brega.
S. R.
Na ženskem turnirju Partizana
Breg v Celju
Celjska odbojkarska ekipa Partizan je povabila odbojkarice Brega na turnir, ki bo v Celju 29. novembra t. 1. Brežanke bodo tako vrnile obisk Celjankam, ki so se udeležile letos septembra ženskega turnirja v Dolini.
Na turnirju v Celju bo nastopila tudi prvoligaška šesterka Maribora.
dr<
vodU^
obvestila
v
SPDT obvešča, da se b° nedeljek, 23. novembra, **že
17.30	tečaj	.
PREDSMUCARSKE TELOVAP V BARKOVLJAH Vadba bo potekala ob J Ji deijkih in torkih od U.**,
18.30	v dvorani barkovljan*.tvj( slovenskega prosvetnega v Ul. Ceretto. Tečaj bo vi dojko Starec.
"	, |J-
SPDT vabi tečajnike, ki ", ^ so v celoti poravnali VP < naj to store do 21. novem*1 Tržaški knjigami.	.
Odbor Brega sporoča, da P p>-29. t.m. za svoje člane In tizerje, ob priliki gostovanj« .j»((
Najštevilnejša bo norveška reprezen-1 ženske ekipe, izlet v Celje- r tanca, ki bo štela 41 športnikov. I sprejemajo vaški zastopnik
0LIMPIADA
SAPPORO, 16. — Prirediteljski odbor zimskega predolimpijskega tedna, ki bo od 7. do 14. februarja prihodnjega leta v Sapporu je sporočil, _ da se bo te manifestacije udeležilo 239 smučarjev iz 16 držav.
manjšo krizo in kot prvi petnajstič©.	us
V	preostalih dveh setih sn» -
priče popolni premoči Bora. ® y končno zaigral kot zna, obrambi kot v napadu. Naspn*^ so se upirali brez uspeha w brez potrebne zagrizenosti, rani, saj se jim je čista zmaga ^ menila v pekoč poraz. Ob K011^ tekme pa so športno priznat, ^ so gosti zmago zaslužili, *“ bili močnejši.	_	,
V	soboto bo Bor nastopil
mačim občinstvom proti seSte Sociale iz Mantove.	,|
BOKS
Nino Benvenuti je potrdil vesljj je novi svetovni prvak srednje ^ Argentinec Carlos Monzon Pr*?"i1je povratno srečanje, ki bo pr«10® leto 3. aprila.	. $
Benvenuti je izjavil, da se W ta dvoboj pripravljal na drug*^
način kot doslej, saj se jev!j^jt, nji trening izkazal kot neučif*
ODBOJKA
REGGIO EMILIA, 16. -novinec v ženski odbojkarski A, Casagrande iz Sacileja je Pr (j*? v zelo borbenem srečanju ekip®. fit iz Reggio Emilie. Obe ekip' pokazali zelo lepo odbojko.	$
se je končala z rezultatom	.jj,
Furlanke in v setih 8:15, 15;®’ 15:7, 15:4.
AGI iz Gorice je tudi tokrat bil. Igral je proti Cus ParI^^ii trenutno vodi na lesivici z 8 tor* j.j, Goričanke so zgubile s čistim
V drugem kolu jugoslovanski^ bojkarske lige so Mariborčan* ^
bile proti Poštarju iz Beograd*-^ dile so že z 2:1, a na konc^jii zdržale ritma in morale so * ^ domačinkam. Maribor je po dv ^ lih na zadnjem mestu lestvi točk.
I sprejemajo vaški zastopniki-
••imiiiiiimtii, n, m m, m, ,11111,1,1, im im,MmmmniH,imunimi,,lltililil,iiil,iill||llllllll„,i,11,11
V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LICI
Tekma s Pro Goriz^
usodna za Sovodnj

PRO GORIZIA — SOVODNJE 2:1 (1:1)
Postava Sovodenj: Tomazin, Ma lič, S. Florenin, Mozetič, Černe, Gruden, Dužman, Marson, Tomšič, P. Florenin.
Strelci: v p.p. S. Florenin v 12. min. avtogol, v 42. P. Florenin, v d. p. Berloso (P. G.) v 32. minuti.
Sovodenjci so v nedeljo prvič v tem prvenstvu okusili grenkobo poraza. Po štirih zaporednih zmagah so se tokrat vrnili iz Gorice praznih rok. Krivca za ta poraz v sovodenjski ekipi ne moremo iskati, saj se je celotno moštvo zagrizeno borilo prav do zadnje minute. Seveda ne moremo mimo dejstva, da je bilo goriško igrišče spremenjeno v veliko blatno mlakužo. To je seveda bolj oškodovalo Sovodenjce, ki imajo mlado moštvo, to pa se na težkih, blatnih tleh ni znašalo tako dobro, kot v prejšnjih srečanjih.
Kljub porazu sloveaska enajsterica ni postala živčna. Igrala je urejeno in po tekmi so igralci sami ugotovili, da jim je v tem srečanju vsaj točka gotovo ušla iz rok.
Seveda pa pomena tega poraza ne smemo precenjevati. Moštvo čaka prihodnjo nedeljo že nova naloga, ko se bo v Sovodnjah pomerilo z ekipo iz Morara. Že v tej tekmi bo imelo priložnost potrditi, da je bil nedeljski poraz le slučajen spodrsljaj
Tekma s Pro Gorizio B se je začela s hitro igro. Oboji napadalci so ostro napadali. V 12. min. je prišlo pred sovodenjskimi vrati do gneče in zmede. Tedaj so Sovodenjci prejeli prvi gol, oz. točneje — avtogol, katerega je povzročil Silvano Florentin. Moštvo je po tem zadetku še bolj pritiskalo na goriška vrata.
toda domačinom bi se kntf'j* ^ čilo iz protinapada izid r k sreči pa je bil nasproteV^ t daleč netočen. Tik pred odli^pd*1 počitek pa so Sovodenjci s Floreninom izenačili.	If'
V drugem polčasu je f** g, ^ obeh enajsteric zelo izenacf' j„ f ričani pa so imeli več sre<* zopet povedli, nato pa 50 vodstvo ohranili do konca.
SKUPINA »L«
Izidi 5. kola:
f
Pro Gorizia — Sovodnje j:» Sudest — Piedimonte l:l Moraro — Brazzanese ,je v Juventina je počivala, me pa so zaradi dežja
L E S T V I C A i
Sovodnje Piedimonte Juventina Pro Gorizia S. Lorenzo Libertas Kopriva Moraro Sudest Brazzanese Audax B Medea Azzurra Libertas Montesanto
0 1 1 0 1 0 1 1 1 1
0	l
1	l
1 \ 0 *
0 3
0 2
0 0 <
18=2
i:
$
5:i
$
i*
4
Zaradi slabega vreme"® ^ nedeljo odpadla skoraj nja amaterskega nogome*7 V , venstva. Nastopil Je le F v tekmi s CMM doživel z 1:5.