Več tisoč obiskovalcem Dražgoš sta na nedeljskem slavju spregovoi «u sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc ter udeleženec dražgoške bitke in nekdanji borec Cankarjevega bataljona Cveto Novak - Foto: F. Perdan Leto XXX. Številka 2 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - (^dgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 11. 1. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 19%4 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Po stezah partizanske Jelovice Dražgoše so in ostajajo simbol odpora XX. jubilejne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« so odlično uspele — Tekmovanja in prireditve na Lancovem, v Poljanah, na Soriški planini, Kropi in v partizanskih Dražgošah — Množični pohodi iz Soteske pri Bohinju, Kranja, Škofje Loke, Krope, Selc in Rudna — Slavju v Dražgošah so poleg mnogih obiskovalcev in gostov prisostvovali tudi sekretar izvršnega komi-t teja predsedstva CK Z K Jugoslavije Stane Dolanc, komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, komandant glavnega štaba za teritorialno obrambo SR Slovenije Rudolf Hribernik-Svarun, član sveta federacije Miha Marinko in drugi DRAŽGOŠE - Partizanske Dražgoše, legendarna vasica pod Srisojnimi pobočji Jelovice nad elško dolino, so v nedeljo ponovno gostile več tisoč obiskovalcev. Udeleženci velikega slavja in tekmovalci, ki so se udeležili XX. tradicionalnih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«, so priSli iz vseh krajev Jugoslavije. In ni jim bilo žal! Kajti Dražgošani, domačini, so jih sprejeli gostoljubno, tako kot vedno doslej. Dražgoško slavje se je začelo že v soboto z republiškim prvenstvom v biatlonu in tekmovanjem za jugoslovanski smučarski memorialni pokal, nadaljevalo pa v nedeljo z osrednjo manifestacijo v vasici nad Selško dolino. Množični pohodi Po pozdravnem nagovoru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki gorenjskega družbenopolitičnega življenja, je generalmajor Branko Jerkič v nedeljo dal start enotam, ki so se iz Krope podale na pot v Dražgoše. Foto: F. Perdan mladine, tabornikov, planincev, članov delovnih kolektivov, pripadnikov JLA, milice, ZRVS in drugih organizacij proti Draž-gošam so se začeli že v zgodnjih jutranjih urah. Več tisoč ljudi se je podalo proti zasneženim pobočjem Jelovice iz Soteske pri Bohinju, Krope, Kranja, Škofje Loke, Selc in Rudna, da bi se udeležili XX. športno politične manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice«, da bi se udeležili velikega slavja ob 40- letnici prihoda tovariša Tita na čelo komunistične partije, njegovega 85. rojstnega dne ter 35-letnici junaške bitke Cankarjevega bataljona v Dražgošah. Dražgoše so oživele že navsezgodaj zjutraj. Že kmalu po sedmi uri so začeli prihajati prvi obiskovalci, le dobri dve uri kasneje pa že tudi prvi tekmovalci, patrulje, ki so »premagale« več kilometrov dolgo pot iz Krope do Dražgoš. Kljub gosti megli, ki se nikakor ni hotela dvigniti, zato je bil odpovedan tudi polet z zmaji z Dražgoške gore ter nastop letalcev iz ALC Lesce-Bled, se je vzdušje stopnjevalo iz minute v minuto. K temu je v mnogočem pripomoglo tudi idilično zimsko okolje. Kajti v Dražgošah je bilo letos po dolgih letih spet dovolj snega za nemoteno izvedbo tekmovanj. Nadaljevanje na 20. strani Svečanost v Kropi Kropa — Jubilejne, dvajsete prireditve Po stezah partizanske Jelovice, ki so letos potekale pod pokroviteljstvom sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca, so se začele pravzaprav že v soboto. Poleg športnih prireditev v Dražgošah in na Lancovem je bila popoldne na trgu pred spomenikom v Kropi kulturna prireditev. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Stane Žagar iz Lipnice, govoril pa je polkovnik Slavko Staroverski-Metod. Osrednja svečanost pa je bila zvečer v sindikalnem domu v Kropi. Na partizanskem mitingu, kjer so se poleg udeležencev šestega smučarskega prvenstva enot teritorialne obrambe SR Slovenije in ekip JLA, milice ter-ZRVS in številnih Kroparjev zbrali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja radovljiške občine in Gorenjske, Je govoril sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Ko je govoril o naših samoupravnih, političnih in družbenih dosežkih v preteklosti, je še posebej poudaril, da letos praznujemo tudi 40,-letnico vodstva tovariša Tita na čelu K P oziroma ZKJ. Podčrtal pa je tudi lansko 55-letnico nastanka naše Jugoslovanske ljudske armade, ki se je rodila v najtežjih prvih vojnih dneh. Tako sta se bratstvo in povezanost Nadaljevanje na 20. str. Veliko plaketo občine Skofja Loka sta letos prejeli lesna industrija Jelovica in osnovna šola Peter Kavčič. Predstavniku Jelovice jo je izročil predsednik občinske skupščine Tone Polajnar. — Foto: F. Perdan Podelili občinska priznanja SKOFJA LOKA — V soboto, 8. januarja, so se zbrali na slavnostni seji vsi trije zbori skupščine občine Škofja Loka, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki pobratenih občin in krajevnih skupnosti. Številne čestitke ob občinskem prazniku Škofje Loke pa so poslali ugledni slovenski družbenopolitični delavci in ostale slovenske občinske skupščine. Slavnostni govornik ob 9. januarju, občinskem prazniku Škofje Loke, je bil predsednik občinske skupščine Tone Polajnar. V svojem govoru je spregovoril o zgodovinsko pomembnem 9. januarju, ki pomeni prelomnico v boju za osvoboditev in kateremu je tudi posvečeno spominsko obeležje v Dražgošah. Orisal je izreden napredek občine na vseh področjih, poudaril izjemno solidarnost občanov in delovnih ljudi ob raznih družbeno pomembnih akcijah ter opozoril tudi na pomanjkljivosti. Občina Škofja Loka si je v zadnjih letih izredno prizadevala za uveljavljanje samoupravnega delegatskega sistema in uresničevanje zakona o združenem delu, si z ustanovitvijo informacij sko-do kume n taci j skega centra in ostalih oblik obveščanja zagotovila doslednejše in vsestransko informiranje, nujno potrebno za samoupravno delegatsko dogovarjanje in odločanje, krepila vlogo krajevnih skupnosti, ki so prav v zadnjem letu izjemno napredovale. Predvsem krajevni skupnosti Železniki in Žiri, ki sta z ustrezno povezavo z združenim delom zgradili precej družbeno pomembnih objektov, medtem ko ostale krajevne skupnosti več ali manj še vedno iščejo skupni stik in sodelovanje z delavci v združenem delu na svojem območju. V občini so tudi izdatno vlagali v nove proizvodne zmogljivosti, nove naložbe pa predvidevajo tudi v prihodnje. Predsednik občinske skupščine' Tone Polajnar je opozoril na gradnjo potrebnih vzgojno varstvenih ustanov, saj je bilo lani le 19 odstotkov vseh predšolskih otrok vključenih v organizirano varstvo, v sami Škofji Loki so odklonili kar 200 prošenj za sprejem. Predvsem naj bi v prihodnje gradili več vrtcev, funkcionalnih, obenem pa kar najbolj racionalno izkoriščali zanje namenjena sredstva. Tudi na področju zdravstva bi se morali dosledno zavzemati za čimprejšnjo izgradnjo nujno potrebnih zdravstvenih domov. Tone Polajnar je tudi opozoril na primerno varstvo spomenikov, na urbanistično planiranje in poudaril, da bodo morali več pozornosti po- svetiti smotrnemu izkoriščanju kmetijskih površin v občini in zato izdatno vlagati sredstva v pospeševanje kmetijske proizvodnje. Na slavnostni seji so podelili letošnja občinska priznanja. Veliko plaketo skupščine občine je prejela lesna industrija Jelovica Skofja Loka za pomembne dosežke, za uvajanje nove tehnologije ter za uspešno samoupravno organiziranje. Z veliko plaketo je dobila priznanje tudi osnovna šola Peter Kavčič iz Škofje Loke za uspehe pri vzgojno-izobraževalnem delu, posebno za uspešno delo pri razvijanju svobodnih dejavnosti ter za organizirano vključevanje v krajevno družbenopolitično življenje. Malo plaketo je prejela veletrgovina Loka Škofja Loka za uspešni razvoj podjetja, za razvoj maloprodajne mreže in prodajnih površin v občini; za svoje vsestransko delo pa je bila z malo plaketo nagrajena tudi krajevna skupnost Žiri, medtem ko jo je za svoje 20-letno aktivno delo v odboru Po stezah partizanske Jelovice prejel tudi Janez Lušina. Občinske nagrade pa so prejeli: Danica Oblak iz Lučin za dolgoletno prizadevno pedagoško delo na podružnični šoli Lučine, Franc Kemperle iz Škofje Loke za večletno prizadevno delo v smučanju, Ivan Jugovic iz Dorfarij za dolgoletno delo na kmetijskem posestvu v Škofji Loki ter Franc Demšar iz Železnikov za dolgoletno delo v Socialistični zvezi. D. S. Naročnik: 2. stran — Glas Torek, 11. januarja 1977 Dražja elektrika Izvršni svet Slovenije je sprejel odlok o določitvi ravni cen za električno energijo v letošnjem letu. Po tem odloku smejo združena elektrogospodarska podjetja Slovenije povečati povprečno raven cen električne energije za 10 odstotkov, tako da se postavke za prodajo elektrike za distribucijski odjem lahko povečajo za 11 odstotkov, za gospodinjstva in posebni veleodjem pa za 10 odstotkov, razen za TGA Kidričevo, za katero ostane cena nespremenjena. Lani v številkah Lani je bila stopnja inflacije v Jugoslaviji dvakrat nižja kot leto poprej. Po podatkih zavoda za cene so se lani povečale cene v prodaji na drobno za 10 odstotkov, leta 1975 pa za 25 odstotkov: stopnja rasti življenjskih stroškov pa je dosegfa 12 odstotkov, medtem ko je leto prej znašala 24 odstotkov. Le industrijska proizvodnja in produktivnost nista rasli po pričakovanjih. Tudi obseg turističnega prometa je pod planiranim. Število domačih turistov se je povečalo za 4 odstotke, število nočitev za 1 odstotek, število tujih turistov pa je bilo manjše za 4 odstotke, njihove nočitve pa manjše za 7 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Kljub temu se je priliv deviz iz turističnega prometa povečal lani za 4 odstotke. Več avtomobilov Lani so v Crveni zastavi v Kragujevcu izdelali 160,630 avtomobilov ali skoraj 20.000 avtomobilov več kot prejšnje leto. Vendar pa je tolikšno število avtomobilov manjše kot so načrtovali in sicer za 6370: plana niso dosegli zaradi pomanjkanja motorjev in nekaterih delov iz kooperacije. V letošnjem planu pa imajo v kragujevški tovarni v načrtu izdelati 187.000 avtomobilov za domače in tuje tržišče ter 10.400 gospodarskih vozil. Načrtujejo večjo proizvodnjo zastav 101 super in zastav 101 s tremi vrati. Novi bodo tudi trije tipi gospodarskih vozil. Dražje mleko Ta teden so v Sloveniji začele veljati nove cene za mleko, ki bo tako dražje za poprečno 1,20 din pri litru. Tako bo po novem cena konzumnega mleka, ki ga največ kupujemo, 5,HO din (prej 4,70 din). Cena pasteri ziranega mleka v tetrapaku se je od 4JB0 dvignilo na (i.10 din, mleko v tetrapaku z večjim odstotkom tolščobe pa stane 6£5 din, prej pa 5 din. Podražitev gre p glavnem na račun višje minimalne odkupne cene mleka in sicer 0,94 din. ostalo po na račun višjih stroškov ni le kam in trgovine, ("ene mleka so se zadnjikrat povečale aprila 1975. To povečanje cen bo zvišalo Življenjske stroške za 1,77 odstotka. Prav tako se bodo podražili tudi mlečni izdelki m sicer za 11 do 23 odstotkov. Še drugi tir Ker je železniški promet med Avstriji) in Jugoslavijo že nekaj let v nenehnem porastu, se vse bolj pojavlja problem majhne propustnosti tirov, ki povezujejo obe državi. Zato so se na zadnjem sestanku predstavnikov obeh železniških gospodarstev dogovorili, da se je treba čimprej lotiti gradnje drugega tira skozi karavanški predor: le ta naj bi pospeši/ ne le izmenjavo blaga med državama, pač pa tudi olajšal tranzitni promet. Zato bodo letos končana dela na spodnjem delu proge, prihodnje leto pa bi lahko že prvi vlak popeljal tudi po drugem tiru skozi karavanški predor. Dražji dnevniki Od 10. januarja dalje bodo za dinar dražji nekateri jugoslovanski dnevniki. Podražili *se bodo: Borba, Politika, Večernje novosti, Sportske novosti,' Narodne novine, Politika ekspres, Sport, Glas Slavonije, Slobodna Dalmacija, Glas Istre, Novi list in Vjest-nik. Stroški izdajanja časopisov so se tako povečali, da jih založniki ne morejo pokrivati z notranjimi rezervami ali subvencijami. Jesenice V sredo, 12. januarja, bo v konferenčni sobi redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o osnutku pogodbe med skupščino občine Radovljica in skupščino občine Jesenice o ustanovitvi skupne veterinarske inšpekcije, o osnutku družbenega načrta razvoja občine za leto 1977, o ponudbi za izdelavo programa razvoja malega gospodarstva ter o nekaterih drugih vprašanjih. V četrtek, 13. januarja, bo skupna seja izvršnih odborov predsedstva občinske konference SZDL Radovljica in Jesenice. Na seji bodo razpravljali o skupnih nalogah organizacij SZDL obeh občin ob ustanovitvi in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev, združenih v zavarovalni skupnosti Triglav. Po skupni seji bodo člani izvršnega odbora predsedstva občinske konference Jesenice razpravljali še o sprejemu stališč do družbenega dogovora o osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn ter o nekaterih drugih vprašanjih. V petek, 14. januarja, bo seja predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo razpravljali o uveljavljanju ustavne vloge in položaja SZDL v krajevnih skupnostih, o sklepu o organiziranju proslav in drugih prireditev, o televizijski mreži za 2. program, o problemih Zveze kulturno prosvetnih organizacij ter o predlogu okrožnega odbora OF za podelitev republiškega priznanja OF slovenskega naroda. D. S. Kranj Na 128. redni seji in na prvi letošnji seji se je v torek, 4. januarja, v Kranju sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Tokrat so razpravljali o najetju posojila pri Ljubljanski banki za kreditiranje mladega gospodarstva in o odločitvi o ugovoru zoper sklep komisije za ugotavljanje izvora premoženja za Staneta Jelerja. Člani izvršnega sveta pa so se seznanili tudi z ukinitvijo pedikerske dejavnosti pri Brivsko frizerskem salonu Kranj. V imenu Odbora za ugotavljanje in odpravo posledic potresa na Tolminskem se tudi občinska konferenca socialistične zveze Kranj zahvaljuje vsem, ki so se lani v občini vključili v solidarnostno akcijo. A. 2. Radovljica Na zadnji lanski seji so se sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine v četrtek, 30. decembra. Med drugim so odločali o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za minulo leto in o predlogu odloka o začasnem financiranju proračuna za letošnje prvo tromesečje. Razen tega je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o izvajanju programa o predvidenih nadaljnjih ukrepih v zvezi s črnimi gradnjami počitniških hišic v občini. O posameznih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu zadnjega lanskega zasedanja bomo še poročali v naslednjih številkah. A. Z. Škofja Loka Danes, 11. januarja, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka, na kateri bodo razpravljali o problemih vzgojnoizobraževalnega dela v vzgojnoizobraževalnih zavodih v občini za minulo šolsko leto, o predlogu za izdajo odloka o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva v Kranju z osnutkom odloka ter o sprejemu urbanističnega programa občine Škofja Loka. V četrtek, 13. januarja, bo seja koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL, na kateri bodo obravnavali družbeni dogovor o družbeni samozaščiti tev razpravljali o obrambnem načrtu občinske konference SZDL. V torek, 11. januarja, bo seja volilne komisije pri občinski konferenci SZDL, na kateri bodo sprejeli poslovnik ter program nalog komisije za pripravo na volitve. V sredo, 12. januarja, bo sestanek delovne skupine za usmerjanje mladine v vojaške šole in poklice. Na sestanku se bodo pogovarjali o pripravi delovnega programa delovne skupine za usmerjanje mladine v vojaške šole in poklice. D. S. Pripombe k resoluciji SRS Kranj — Na predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 za leto 1977 imajo delegati kranjske občine v republiški skupščini SRS nekaj bistvenih pripomb: v resoluciji bi moralo biti navedeno, katere panoge gospodarstva so prednostne v Sloveniji; delegati nadalje pogrešajo v »temeljnih nalogah« resolucije opredelitve, ki zadevajo predelovalno industrijo, zlasti tekstilno in obutveno, ki sta za kranjsko občino tako gospodarsko kot socialno zelo pomembni. Resolucija bi morala nakazati smeri razvoja teh dveh panog, oziroma nakazati določene rešitve, ki so lahko: v razvoju in nadaljnem vlaganju, v prestruktuiranju in modernizaciji, ali pa v stagnaciji, kar pa pomeni nazadovanje, oziroma zaostajanje v razvoju. Usposabljanje članov ZK Kranj — Organizacija zveze komunistov v Iskri Klekt romehaniki Kranj že nekaj let posveča veliko skrb usposabljati ju svojih članov in kandidatov za sprejem v zvezo komunistov. Tako so na primer vse osnovne organizacije ZK in svet ZK Iskre Elektromehanike za vse kandidate za sprejem v ZK v sodelovanju s kranjsko delavsko univerzo pripravile uvajalne seminarje. Na njih so se kandidati za sprejem seznanili s programom in statutom ZKJ. z zgodovino nastanka in razvojem ter bojem ZKJ in še z nekaterimi drugimi nalogami. Lani sta bila dva takšna seminarja (spomladi in decembra), ki se ju je udeležilo 68 kandidatov. Razen tega velja povedati, da je v treh letih končalo partijsko politično šolo pri CK ZKS pet članov Iskre Elektromehanike Kranj, dva pa jo še obiskujeta. Ob tem pa se več članov iz Elektromehanike udeležuje seminarjev, ki jih v okviru programa idejno-političnega usposabljanja članov ZK pripravlja komite občinske konference ZK Kranj. Posebno pozornost pa posvečajo tudi samo-izobraževanju in študijskemu delu osnovnih organizacij ZK. J. Kuhar Delegati so nadalje ugotovili veliko pomembnost bodoče izgradnje nove avtoceste Karavanški predor — in še posebej — Naklo —Ljubljana, ki pa je v precejšni meri odvisna od rezultata dogovorov vseh ljubljanskih občin kje naj bi tekla ta magistralna cesta skozi oz. mimo Ljubljane. Namreč, če bo to dogovarjanje predolgo trajalo, bo izgradnja predvidene ceste pomaknjena preko 1. 1980. Kar zadeva Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju, delegati zahtevajo, da le-ta pride v program izdelave glavnega projekta že v letošnjem letu, da bi bila šola lahko dana v uporabo v 1. 1980. I. S. Izpričana solidarnost »Vljudno vas prosimo, da prinesete nado zahvalo in priznanje za pomoč, ki ste nam jo nudili, vsem, ki sojo darovali. Vse to bomo znali vedno ceniti. Naša obveza pa je, da bomo pravilno, v skladu s sprejetimi pravilniki, dodeljevali pomoč in da vaše napore vložimo, da čimprej odpravimo škodo, ki nas je prizadela. Želimo vam mnogo uspehov pri delu in da bi v tem letu dosegli vse tisto, kar si želite ter da bi doživeli čimveč srečnih in prijetnih dni. Še enkrat lepa hvala za vse, kar ste naredili za tolminsko občino ...« Takšno, daljše, pismo smo dobili v uredništvo. Poslal ga je Odbor za ugotavljanje in odpravo posledic potresa na Tolminskem. Že po majskem potresu, še bolj pa potresnih sunkih 11. in 15. septembra lani, seje v naših in tudi drugih jugoslovanskih republikah in pokrajinah začela splošna solidarnostna akcija. Vsi delovni ljudje in občani, predvsem pa gradbena podjetja in drugi, so se vključili v akcijo za obnovo prizadetega območja in za izgradnjo toplih domov za prizadete prebivalce na Tolminskem. Tako se je po septembrskih potresih začela akcija za izgradnjo 475 montažnih stanovanjskih objektov, 30 večnamenskih montažnih objektov in za sanacijo tistih stanovanj, ki so bila še uporabna. Akcija je uspela in izpričana solidarnost je pokazala, da še tako hudo nesrečo zmoremo premagati s skupnimi močmi. Ob celotni akciji velja še posebna zahvala Jugoslovanski ljudski armadi, ki je veliko prispevala k odpravi škode na naj-kritičnejših mestih. Prav tako velja zahvala mladim, ki so v različnih akcijah pomagali prizadetim prebivalcem. Zahvala, ki nasploh velja vsem delovnim ljudem in občanom, pa še posebno gorenjskim; saj tako rekoč ni bilo nikogar, ki se ne bi odzval in prispeval svoje! A. Zalar Učno vzgojni uspehi v kranjski občini 39 % predšolskih otrok v vzgojno varstvenih zavodih - Vsako leto okoli 200 učencev več v osnovnih šolah — Pomanjkanje kadrov — Po zakonu otroci v osnovni šoli »praviloma« napredujejo! Kaj pa znanje? Organizacijska enota Zavoda SRS za šolstvo v Kranju je pripravila analizo vzgojno izobraževalnega dela v kranjski občini, iz katerega povzemamo nekaj osnovnih ugotovitev, ki veljajo za šolsko leto 1975/76.: v vzgojno varstvenih zavodih (otroških vrtcih) je bilo 39% predšolskih otrok, medtem ko je bilo 355 predšolskih otrok in 146 dojenčkov odklonjenih zaradi pomanjkanja prostorov pa tudi kadra; v kranjskih šolah se šola 38% vseh otrok Gorenjske in vsako šolsko leto 200 več, kar povzroča vedno nove in nove prostorske in kadrovske težave; število učencev v poklicnih šolah upada, kar povzroča že danes precejšno skrb gospodarstvu; reforma šolstva mora rešiti še dva posebna problema: napredovanje v osnovni šoli povezati z znanjem, v srednje šole pa bolj smelo vnašati podružb-ljanje in humanizacijo medsebojnih odnosov! Kaj bi k tem na grobo naštetim ugotovitvam in problemom lahko še rekli? Da smo v kranjski občini z re-referendumi in samoprispevkom zgradili že marsikateri vzgojno varstveni objekt in šolo, pa vendar ham še vsega tega močno primanjkuje. To pa tudi zato, ker z izgradnjo novih sosesk istočasno tudi ne gradimo teh prepotrebnih objektov (če pa že, pa s premajhnimi kapacitetami). Sele, ko je stanje že obupno, takrat nekaj pokrenemo. Kot nam je danes znano, bomo v 1977. letu dogradili otroški vrtec v Preddvoru ter začeli graditi novega na Planini, začeli bomo graditi novo šolo na Primsko- Mladi žarek Radov!jica — Po več kot poldrugem letu je občinska konferenca ZSMS Radovljica spet začela izdajati svoje glasilo pod naslovom Mladi žarek. Prva številka, ki so jo uredili člani centra za informiranje iri propagando pri predsedstvu občinske konference ZSMS Matija Hudo-vernik, Joža Galič, Irena Vončina, Bojan Rauh in Jaka Por, je izšla za praznik JLA decembra lani. V prvi številki je popisan potek javne tribune v Kamni gorici,, na kateri je tekla beseda o idejnopoli-tičneni usposabljanju mladih in ie bila organizirana v okviru akcije dnevov Mladine. Razen tega so objavljeni zapisi o zelo uspelem ustnem časopisu v mladinskem klubu na Bledu, o ustanovitvi nove OO ZSMS v Bohinjski Bistrici, nadalje o delu mladinskih organizacij v Plamenu v Kropi in Vezenine na Bledu, zapisi o reviji Mladina, o delovnih akcijah in o izidih športnih tekmovanj mladih v minulem letu. Glasilo Mladi žarek bo izhajalo vsak drugi mesec, interno glasilo Bilten pa vsakih H rini .11? Izdajateljski svet ČP Glas sprejel srednjeročni načrt Na 10. seji (konec decembra), ki jo je vodil pred sednik izdajateljskega sveta Rado Čarman, so poleg članov bili prisotni tudi gostje Janez Vari, predsednik medobčinsekga sveta SZDL za Gorenjsko, Zvone Labura, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko, Rado Jan, predsednik ideološke komisije pri medobčinskem svetu ZKS za Gorenjsko ter predsednik občinske konference SZDL Kranj Slavko Malgaj. Izdajateljski svet je sprejel srednjeročni program razvoja ČP Glas za obdobje 1976- 1980, ki je bil v raznih oblikah v razpravi že od 27. maja 1976 dalje ter s tem v zvezi predlog samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana ČP Glas za obdobje vem in na Planini ter celodnevno šolo v Predosljah. S tem pa se bo treba skrajno angažirati za pridobitev ustreznega strokovnega kadra, ki ga že danes zelo manjka in je 23,5 % delovnih mest učiteljev nepravilno ali pa sploh nezasedenih, in to samo v kranjskih osnovnih šolah. Da j« stanje tako, sta vsaj dva vzroka: neprimerni osebni dohodki prosvetnih delavcev, če jih primerjamo z delavci v gospodarstvu, in ukinitev učiteljišča v Ljubljani, ki je pripravljalo pedagoški kader predvsem za razredni pouk. Tudi stanovanja za učitelje so lahko zapreka, da v neko naselje kadra ni mogoče dobiti, kaj šele, da bi učitelje lahko izkoristili še zA ostalo.prosvetno delo na vasi, da bi t naseljem živeli in dihali, ko pa se pO opravljenem pouku morajo odpeljati pač tja, kjer imajo stanovanja. Učiteljskemu poklicu, ki je bilo nekoč med najbolj uglednimi, moramo vse; kakor vrniti njegovo veljavo, saj nam prav oni pripravljajo naše otroke na bodoče poklice ter v njihov« glave vlivajo prvo znanje in prvfl spoznanja ... In še nekaj je treba povedati, ds tako starši kot otroci vse prepogosto izkoriščajo določila zakona o osnovnem šolstvu in zahtevajo napredovanje otrok v višji razred, ko je očitno, da temu ne botruje tudi znanj«; Taka napredovanja maličijo tudi uspešnost izobraževanja, ko nam statistični podatki kažejo »velik* uspehe«, saj je napredovalo kar 98# učencev! Pa vendar se pozneje izka-že, da je nivo znanja otrok, ko pridejo v srednje šole, kaj minimalen; težave in posledice se potem kažejo n* vseh nadaljnjih stopnjah šolanj* Zato menim poudariti, da ni najbolj; ša šola tista, ki po statistični metodi** izkazuje najboljši učni rezultat, obratno. Vse bolj bo v življenji' važno to, kaj znaš in ne kakšefl papir imaš, pa Čeprav še na veliko v malikujemo prav papir! i Kar zadeva reforme šolstva, ki najgjiU v srednje šole prinese podružbljanj<0^ in humanizacijo medsebojnih odzij] nosov, mora le-ta napredovati hitrega je, da se v najkrajšem času odpravku kolikor to še ni, očitek, da je učene^e v osnovni šoli subjekt, ko pa pride v8rec srednjo šolo, pa postane samo ob^j j( jekt... I. S. j\ _Ibe tra\ leta loti iah 1081 mer Krii kurr S< sko je p Eak( pre\ tmo celo )bči )il j tel j t :ela 1976—1980, ki naj ga enakopravno podpišejo vse gorenjske občinske konference SZDL ter kolektiv ČP Glas. Nadalje je izdajateljski svet sprejel še odločitev o novi ceni Glasa, ki naj od 1. 1. 1977 dalje znaša v kolportaži 3 din (do sedaj 2 din) in za naročnike 2 din (do sedaj 1,40 din). Sprememba cene je bila nujna že sredi leta 1976, ko je bila sprejeta zvišana cena papirja za 17 odstotkov, vendar so takrat izdajateljski svet, izvršni odbori in zbor delavcev ČP Glas to nepopularno odločitev odložili na začetek leta 1977. Pri sprejemanju te odločitve je izdajateljski svet menil, da zvišana cena ne bo slabo vplivala na število naročnikov, ki se je koncem leta 1976 povzpelo za več kot 1000 v primerjavi s 1. 1. 1976! I S Rudi Balderman Vse, ki so ga poznali, je pred novim letom pretresla žalostna vest. Umrl je Rudi Balderman. Kot sin železničarja se je rodil 19. septembra 1921 v Virmašah pri Škofji Loki. Še trije bratje in sestra so bili v družini. Rudi se je po končani gimnaziji 1938. leta vpisal na učiteljišče v Ljubljani, kjer ga je zatekel začetek vojne. Ker je bil iz napredne družine, so ga Nemci skupaj z bratom Metodom pregnali v Srbijo. Tam je končal učiteljišče, leta 1944 pa se je kot borec priključil III. proleterski krajiški brigadi. Pri demobilizaciji je bil kmalu poslan na Primorsko. Tam je na različnih položajih in v različnih funkcijah vneto sodeloval pri organizaciji ljudske oblasti in prosvetnega življenja tega dela osvobojene domovine. Med drugim je bil okrajni šolski nadzornik, sekretar agit-propa za Goriško in urednik tednika Nova Gorica. Rudija Baldermana ni več. Za njim pa ostaja plodno in požrtvovalno delo družbenopolitičnega in prosvetnega delavca, ki je vedno z enako, vnemo opravljal majhne in velike naloge; ves čas med ljudmi in za ljudi, posebej pa še med mladino. Bil je predsednik MoLO Kranja in tajnik občine Kranj. Dolga leta je bil predstojnik prve »gumarske« šole v Kranju. Na področju zdravstva je kot namestnik upravnika Zavoda za zdravstvo aktivno deloval in vplival na razvoj te službe na Gorenjskem. Zadnja leta pa je uspešno delal kot direktor gorenjskega zavoda za letovanje. Skratka* med številnimi funkcijami, včasih jih je imel tudi po deset in več hkrati, jih je bilo veliko tesno povezanih z mladino: pri izobraževanju, športu, pri kulturnem življenju ... Zadnji dan letošnjih novoletnih praznikov so se številni spremili na zadnjo pot na kranjskem pokopališču. Trpka in hkrati svečana je bila ta pot. Ostaja pa svetal spomin na Rudija Baldermana. A. Ž. po-ine, Zupanov travnik £ ostaja zazidljiv , Tržič - Delegacija krajevne n^skupnosti Križe je na predzadnji seji nJ*občinske skupščine spraševala o za-°^'zidljivo8ti Zupanove parcele v Kritikah. Izvršni svet tržiške občinske avi&kupščine je razpravljal o delegat-n^skem vprašanju Križanqv in le Vedoval odgovor na seji skupšč ohki je bila v torek, 28. decembra. 5. Izvršni svet oziroma pristojne službe občinske skupščine v odgovoru """"\ugotavljajo, da je postal Zupanov travnik zazidljiv že leta 1968. Tudi eta 1975, ko so se v tržiški občini otili novelacije urbanistične in zazi-lalne dokumentacije, se namembnost Zupanovega travnika ni spremenila. Tudi krajevna skupnost Križe ob razgrnitvi urbanistične dokumentacije ni imela pripomb.. Sestavljalci odgovora na delegatsko vprašanje nato ugotavljajo, da ne ponudil Zupan parcelo v skladu z kakoni v odkup občini. Cena je bila previsoka in občina stroškov ni smogla. Zupan je zato prodajal par-:elo neposredno kupcem. Tržiška >bčinaka skupščina ugotavlja, da je >il postopek zakonit in da so vsi akti veljavni. Zato ostaja Zupanova par-:ela v Križah še naprej zazidljiva! Ustanavljanje komunalne skupnosti v tržiški občini Vsi še niso podpisali sporazuma Tržič — Maja lani so krajevne skupnosti iz tržiške občine, delovni kolektivi in organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost, sprejeli v podpis samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti. Skupščina skupnosti združuje 50 delegatov, od katerih jih je 36 v zboru uporavnikov, 14 pa v zboru izvajalcev. V zboru uporabnikov so delegati krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij, v zboru izvajalcev pa so delegati Komunalnega podjetja Tržič, SAP iz Ljubljane, Dimnikarskega podjetja iz Kranja, Zivinorejskoveterinarskega zavoda iz Kranja, Cestnega podjetja Kranj, Elektra iz Kranja in Zavoda za socialno medicino in higieno iz Kranja. Samoupravni sporazum je doslej podpisalo 72 odstotkov podpisnikov. Obveznosti še ni izpolnilo 6 krajevnih skupnosti in nekatere manjše organizacije združenega dela. Komunalna interesna skupnost bo začela predvidoma delovati v drugi polovici letos. Do takrat pa bo komunalno področje urejeno še po starem. Vsekakor nova samoupravna skupnost prinaša na komunalnem področju veliko novega in hkrati zagotavlja večji vpliv delovnih ljudi in občanov na tako pomembno področje kot je komunala. -jk Leto 1977 je jubilejno leto Glasa Letos praznujemo tridesetletnico izhajanja našega gorenjskega časopisa GLAS, zato pomeni leto 1977 leto zadovoljstva in ponosa za vse današnje in bivše sodelavce Glasa. In ne samo za njih. To leto je pomembno tudi za vse naše zveste naročnike in bralce, ki so nam ostali zvesti vseh 30 let. Nekateri so se vključevali postopoma, mnogo mladih družin pa se je na Glas naročilo prav v zadnjem času. Tako kot Glas ne bi mogel obstojati brez naročnikov in bralcev, tako ne bi mogel obstojati tudi brez pismonoš, ki vsak teden dvakrat prinašajo naše gorenjsko glasilo skoraj v vsako tretjo družino na Gorenjskem. Da je Glas danes tak kakršen je, leži premnoga zasluga na vseh dosedanjih delavcih Glasa, predvsem pa na pionirjih pri Gorenjskem Glasu, ki so v preteklih 30 letih s svojim delom, z vztrajnostjo, pogumom in znanjem ter modrostjo postavili temelje časopisa. Težko bi našteli vse napore, ki so bili vloženi, da je časo- pis po vsebini in obliki rastel in napredoval, da so ga Gorenjci končno priznali za svojega nepogrešljivega prijatelja in sopotnika v vsakodnevnem spremljanju življenja in dela v naši ožji in širši domovini. Sami ugotavljamo, da Glas danes ni ne dovršen, niti samozadovoljen. Vendar flaša bodočnost je svetlejša od preteklosti, kajti prepričani smo, da smo se uspeli tesno povezati z našimi gorenjskimi ljudmi, z družbenopolitičnimi organizacijami na Gorenjskem in našo domovino na sploh, ki od nas danes in v bodoče zahteva novih naporov in novih kvalitet. Zato Glas v letu 1977 ne more biti več Glas iz leta 1947; kajti vsako leto smo postajali bolj osveščeni, boljši in prav v tem srednjeročnem obdobju pričakujemo, da bomo postali tudi neodvisnejši od raznih proračunov in »stricev«, s tem pa odgovornejši pred gorenjsko in slovensko javnostjo in pred našimi ustanoviteljicami. Igor Slavec Več denarja za interesne skupnosti Tržič — Tržiška skupščina je na zasedanju, ki je bilo 28. decembra, soglašala s predlogom koordinacijskega odbora za skupno porabo v občini Tržič, da se samoupravnim interesnim skupnostim za leto 1976 valorizirajo sredstva za 2,06 odstotka. Ta odstotek velja za zvezo skupnosti otroškega varstva, občinsko skupnost otroškega varstva, telesno-kulturno skupnost, občinsko skupnost socialnega skrbstva, skupnost zdravstvenega varstva in zvezo skupnosti za zaposlovanje. Nekaterim samoupravnim interesnim skupnostim pa so delegati tržiške občinske skupščine priznali višjo stopnjo povečanja sredstev. Pri občinski izobraževalni skupnosti znaša valorizacija 7,30 odstotka. Le tako bo lahko bruto osebni dohodek na pogojno kvalificiranega delavca znašal 2610 dinarjev. Za to bodo v tržiški občini potrošili presežena sredstva iz lanskega leta in po potrebi tudi obvezno rezervo. Tudi kulturni skupnosti je dovoljena višja valorizacija, ki lahko doseže 2,77 odstotka. Višja valorizacijska stopnja bo omogočila usklajevanje osebnih dohodkov po metodologiji, kakršna je vpeljana pri vzgoji in izobraževanju. Tudi prošnja regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, da se povečajo sredstva za dobre 4 odstotke, je bila v Tržiču sprejeta. Ce bodo enako ravnale vse gorenjske občinske skupščine, bo regionalna zdravstvena skupnost zaključila leto 1976 brez izgube. V težkem položaju se je znašla tudi občinska skupnost socialnega skrbstva. Glavni vzrok za to so obveze do raznih zavodov. Skupnost lahko dodatno potroši največ 90.000 dinarjev. Od skupščine sprejeta valorizacija sredstev za samoupravne interesne skupnosti dosega poprečno 3,18 odstotka ali 3,120.000 dinarjev. -jk -jk Industrijski kombinat PLANIKA Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. administratorja v izvoznem oddelku Pogoj: končana 2-letna administrativna šola, dve leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; 2. administratorja v kadrovskem oddelku za določen čas Pogoj: 2-letna administrativna šola. 3. prodajalke v prodajalni PLANIKA Kranj Pogoj: končana trgovska šola obutvene smeri. Prošnje z dokazili o končani šoli posredujte kadrovskemu oddelku kombinata PLANIKA Kranj, 15 dni po objavi. Skupščina občine Škofja Loka je na seji 22/12-1976 sklenila, da je na podlagi dosedanjih izkušenj izvajanja delegatskega in skupščinskega sistema v praksi potrebno izvesti določene spremembe in tudi dopolnitve statuta občine Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 9-83/74 z dne 10/4-1974). Komisija za statut občine želi, da bi pri snovanju sprememb in dopolnitev statuta občine sodelovalo čimvečje število zainteresiranih, zato poziva in vabi vse delovne ljudi in občane, temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ter društva, da sodelujejo s predlogi pri spreminjanju in dopolnjevanju statuta. Predloge, pripombe in pobude sporočite oziroma pošljite do 31/1-1977 sekretariatu Skupščine občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2. Komisija za statut občine Škofja Loka Poslovne skupnosti za turizem Gorenjska turistična zveza že precej časa išče novo obliko organiziranosti na področju družbene turistične dejavnosti. Do nedavnega je bilo namreč precej težav glede tistih turističnih društev, ki so se bavila tudi z delno pridobitno dejavnostjo, in sicer s prodajo spominkov, razglednic in podobnim. Razen tega glede na sedanjo organiziranost turističnih društev zaposleni v njih nimajo ustreznih samoupravnih pravic. Po daljših razpravah in razmišljanjih je upravni odbor Gorenjske turistične zveze na seji konec decembra lani sklenil, naj bi se turistično gospodarstvo in ostalo združeno delo, ki je posredno ali neposredno vključeno v turistično dejavnost, po- vezalo v poslovne skupnosti za turizem. Prav zdaj snujejo takšne skupnosti v Bohinju, na Bledu in v Kranjski gori. Po drugi strani pa naj bi turistična društva še naprej izvajala turistično družbeno dejavnost in bila na Gorenjskem povezana v zvezo. Zaposleni v turističnih društvih pa bi svoje samoupravne pravice lahko uveljavljali v eni delovni skupnosti za celo Gorenjsko. Člani upravnega odbora so se strinjali s takšnim predlogom bodoče organiziranosti in potrdili tudi predloge takšnih samoupravnih aktov. Imenovali pa so tudi posebno komisijo, ki bo pripravila vse potrebno za novo organiziranost. B. B. Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZDZD Kranj iz Kranja razpisuje prosta delovna mesta za določen čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu): 1. dveh zobozdravstvenih asistentk 2. administratorke Pogoji za ta delovna mesta so poleg z zakonom določenih: pod 1.: srednja šola za zobozdravstvene asistentke, 1 leto delovnih izkušenj in 2-mesečno poskusno delo pod 2.: 2-letna upravno-administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj in poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave s potrdilom o izobrazbi je treba poslati na naslov: Združeni Zdravstveni dom Kranj — kadrovska služba v 8 dneh po objavi. Poverjeniki Komunista letos Radovljica — Aktiv poverjenikov Komunista v radovljiški občini je ugotovil, da je zelo pomembno pravilno vrednotenje in uporaba teoretičnih zapisov in tudi praktičnih vprašanj, ki jih objavlja Komunist. Na sestanku, ki je bil sredi decembra lani, so se pogovorili tudi o delu poverjenikov. Razpravljali so o vsebini, usklajevanju in usmerjanju idejnopolitičnega usposabljanja, informiranosti, dopisništvu in širjenju glasila Komunist ter o drugih marksističnih in družboslovnih publikacijah. O nalogah in ciljih, ki so si jih zadali, bodo v prihodnje razpravljale tudi osnovne organizacije zveze komunistov v občini. Poverjeniki so prav tako potrdili osnovni program za usposabljanje članstva ZK, v katerem je devet področij iz temeljev marksizma, pregled revolucionarnega gibanja, družbenopolitičnega in ekonomskega vprašanja naše samoupravne skupnosti, pregled mednarodnih odnosov, področje ljudske obrambe in družbene samozaščite ter organizacijsko-kadrovska in metodološka razprava. Razen rednim oblikam usposabljanja pa bodo posvečali posebno skrb tudi individualnemu študiju, ustanavljanju priročnih knjižnic v delovnih organizacijah ter širjenju knjižnega fonda v knjižnicah. Seveda pa bodo vse akcije potekale v okviru 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo partije. Sestanka se je udeležil tudi glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Komunista Vlajko Krivokapič. Aleksander Šmuc Umrl je Aleksander Šmuc, njegov lik pa bo ostal za vedno med nami; radi so ga imeli tako njegovi prijatelji kot sodelavci, vse spoštovanje pa je užival tudi v širši javnosti. Njegovo življenje je bilo nenehno ustvarjalno delo, rok ni držal križem niti med NOB, po vojni pa se je ves posvetil energetiki. Za svoje izumiteljsko delo je dobil več odlikovanj, med drugim tudi odlikovanje predsednika republike. Priznanje za delo in uspehe pa mu je podelilo tudi združenje izumiteljev, saj je bil Aleksander Šmuc večkratni no-vator in racionalizator. Njegove izboljšave in izumi so znani in jih uporablja gospodarstvo širom po Sloveniji. » Naj mu bo lahka domača gruda! Prijatelji 4. stran — Glas ' Torek, 11. januarja 1977 Velika pridobitev za računski center Škofja Loka — V delovni organizaciji Termika, TOZD »proizvodnja Škofja Loka* na Trati pri Škofji Loki so v soboto, 8. januarja, svečano odprli novo linijo za proizvodnjo kamene volne — iskanega izolacijskega materiala »ter-vola*. Svečanosti so prisostvovali mnogi predstavniki skupščin in družbenopolitičnih' organizacij občin Škofja Loka in Ljubljana Bežigrad, poslovnih partnerjev ter drugi gostje. O pomenu nove pridobitve je spregovoril direktor delovne organizacije Mdan Osojnih. Celotna investicija znaša 113 milijonov din. (-jg) — Foto: F. Perdan Več kamene volne iz Termike Škofja Loka — v delovni organizaciji Termika - temeljni organizaciji združenega dela »proizvodnja Škofja Loka« na Trati pri Škofji Loki — so v soboto, 8. januarja, svečano odprli »drugo linijo« za proizvodnjo kamene volne — vedno bolj iskanega izolacijskega materiala »tervola«. Istočasno so člani kolektiva na ta način kar na najbolj primeren način proslavili praznik občine Škofja Loka ter začeli praznovati 20-letnico obstoja Termike. Ljubljanska Termika je bila torej ustanovljena pred dvajsetimi leti. 2e v naslednjem letu so začeli v Pomembni dosežki Kranjska industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA se resnično lahko pohvali z nekaterimi pomembnimi dosežki v letu 1976, med katere sodi v prvo vrsto razširitev palete v proizvodnji radialnih »potniških« plaščev z jeklenim ogrodjem in uvedbo proizvodnje tovornih radialnih plaščev v jekleni izvedbi. Tudi pri proizvodnji umetnega usnja lahko poudarimo, da je SAVA osvojila proizvodnjo kvalitetnega poliuretanskega umetnega usnja, ki ima zaradi izrednih lastnosti v primerjavi s PVC usnjem zagotovljeno tržišče pri najzahtevnejših porabnikih. Vse to pa je bilo mogoče doseči samo v sodelovanju vseh strokovnih delavcev v proizvodnji in v razvoju in pomeni precejšno inovacijo proizvodnih postopkov na obstoječih zmogljivostih, s čemer je bil dosežen tudi boljši poslovni rezultat celotne delovne organizacije, kot bi ga dosegli z izdelki iz leta 1975 brez inovacij. Le-te so prinesle tudi bistveno večjo produktivnost in kvaliteto izdelkov v primerjavi s klasično proizvodnjo prejšnjih let. I.S. tovarni proizvajati žlindrino volno. Komaj 800 ton letno so jo proizvedli takrat. To pa je bilo spričo velikih potreb v gradbeništvu mnogo premalo. Zato so kmalu začeli razširjati proizvodnjo. Proizvodnemu obratu v Bodov-Hah pri Škofji Loki se je kmalu pridružil nov moderen obrat v industrijskem predelu na Trati. Kljub močno povečanim zmogljivostim pa je izolacijskega materiala še vedno iz leta v leto vedno bolj primanjkovalo. Zato se je kolektiv Termika že pred približno dvema letoma odločil za gradnjo nove — druge — proizvodne linije za proizvodnjo kamene volne na Trati pri Škofji Loki. Nova linija na Trati bo našemu gradbeništvu »dajala« približno 15.000 ton »tervola« letno» To pomeni, da se bo proizvodnja kamene volne v Termiki letno dvignila na okrog 42.000 ton. Termika letno izvozi okoli 10.000 ton »tervola« na konvertibilna področja, 4000 ton ga predelajo delavci za potrebe bele tehnike v posebne izdelke, 28.000 ton kamene volne pa bo odslej ostalo na voljo našemu gradbeništvu. Ob takšni proizvodnji pa se bo Termika, to je mogoče že zdaj trditi s popolno gotovostjo, uvrstila med najpomembnejše proizvajalce iskanih izolacijskih materialov v Evropi. Posebna prednost podjetja pa je tudi v tem, da tovarna dobi za predelavo surovine, ki jih je pri nas dovolj. To pa so diabaz, porfirit, ekologit in avgit, surovine, kamenje, kakršnega pri nas ne manjka. Kaj pa pomenijo v gradbeništvu izolacijski materiali, seveda ni treba posebej pripovedovati. 2e prihranki pri ogrevanju so izredno veliki. Poleg temeljnih organizacij združenega dela v Škofji Loki, Bodovljah in Poljanah sta TOZD Termike tudi v Zrenjaninu in Ljubljani. Svoja predstavništva in gradbišča pa ima Termika po vsej Jugoslaviji. J. Govekar Škofja Loka — Člani delovnega kolektiva LTH iz Škofje Loke — seveda pa še posebno temeljne organizacije združenega dela računski center LTH — so v petek, 7. januarja, proslavili še eno pomembno delovno zmago. Hkrati z njimi pa so jo proslavili tudi ustanovitelji in uporabniki tega centra. Na Trati pri Škofji Loki so namreč minuli petek ob praznovanju škofjeloškega občinskega praznika svečano izročili v obratovanje in delo nove moderne računalniške aparature. Svečanosti, ki je bila v prostorih računskega centra na Trati pri Škofji Loki, so prisostvovali tudi številni gostje. Med njimi so bili predstavniki republiške gospodarske zbornice, skupščine občine Škofja Loka, občinskih družbenopolitičnih organizacij ter ustanoviteljev centra. Začetki računalništva v škofjeloški občini segajo nekako v leto 1964. Torej letos od teh začetkov mineva približno trinajst let. Za računalniško obdelavo raznih podatkov so se že takrat odločile delovne organizacije LTH, Gorenjska predilnica in Jelovica. Ze dve leti kasneje so se omenjeni kolektivi odločili za združevanje sredstev in nakup takrat izredno modernega računalnika IBM 360. Le malo kasneje pa so Škofjeločani dobili računalnik s še veliko večjimi zmogljivostmi. Takrat sta se loškemu računskemu centru priključili še delovni organizaciji Sava iz Kranja, le-ta si je nekoliko kasneje zagotovila obdelavo podatkov na svojem računalniku, ter Kmetijsko gospodarstvo iz Škofje Loke. Potrebe po obdelavi podatkov na računalniku so bile tako iz leta v leto večje. Zato so se ustanoviteljice centra že leta 1973 ponovno odločile za nakup novega »stroja« Univac. Štirim ustanoviteljem centra se je takrat pridružil še peti — skupščina občine Škofja Loka. V preteklih dneh pa so v škofjeloškem računskem centru pridobili še nove zmogljivosti. Dobili so namreč nove moderne aparature za pripravo podatkov na sistemu »in-forex«. Zmogljivosti centra se bodo tako povečale kar za osemdeset odstotkov. Na novem stroju bo mogoče izračunavati podatke o fakturah, materialnem poslovanju, izračunati bo mogoče osebne dohodke in še marsikaj drugega. In kakšne so še prednosti nove pridobitve v računskem centru? Treba je povedati, da je doslej ves postopek na dosedanjem računalniškem sistemu potekal prek »luknjanja kartic«, odslej pa bo na principu magnetnega traku. Le-ta je mnogo cenejši, uporabiti ga je mogoče večkrat, bolj »gibljiv« je po obsegu, podatke je mogoče hitreje odčitati, skratka, delo je lažje in hitrejše. Trenutno ima stroj dvanajst vhodnih enot, na vsaki od teh se prvi podatki lahko na zaslonih, nekakšnih monitorjih, že kontrolirajo, vgraditi pa jih bo, če bo potrebno, mogoče še več. Prav tako bo mogoče vgraditi še druge »enote«. Torej se bodo zmogljivosti v prihodnje lahko še precej povečale. Skupnost za zaposlovanje Kranj 20 let organizirane dejavnosti Jugoslovansko združenje za poklicno usmerjanje je decembra praznovalo 20 let obstoja in delovanja. V minulem obdobju so se sicer menjale organizacijske oblike dela, menjali so se pogledi na vlogo poklicnega usmerjanja, ob vsem tem pa je ostal isti cilj — namreč težnja, da bi vzpodbujali vse družbene strukture ter pri njih razvijali zavest, da bi se kompleksno vključile v dograjevanje in uveljavljanje poklicnega usmerjanja mladine in odraslih kot pomembne komponente vzgoje, izobraževanja, zaposlovanja in kadrovanja. Poklicno usmerjanje je v tem obdobju doživljalo krče nastajanja, razvoja, doživljalo je pojave manjšega družbenega priznanja; kljub temu pa se je poklicno usmerjanje razvijalo kot družbena, strokovna in znanstvena dejavnost, tako da je v tem času doseglo raven, ki zadovoljuje zahteve sedanjih družbenih potreb, saj ga dokumenti X. kongresa ZKJ opredeljujejo kot pomembno družbeno dejavnost, ki ji je treba zagotoviti ekonomske in druge pogoje za delo. Približno leto dni po ustanovitvi jugoslovanskega združenja smo se organizirali tudi Slovenci z.enakimi cilji. Vendar je bilo glede na okolje, izobrazbeno strukturo delovne sile in sistem izobraževanja treba včasih zgraditi posebne oblike in metode dela. V okviru slovenskega združenja imamo po področjih regionalne oblike aktivnosti. Na Gorenjskem je bila to sekcija za poklicno usmerjanje oziroma po novem aktiv poklicnega umerjanja. Dve desetletji po ustanovitvi jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje dobiva le-to mesto v sistemu usmerjenega izobraževanja. Prav poklicno usmerjanje bo v prvem delu usmerjenega izobraževanja na osnovi sposobnosti, znanja in motivacije učencev ter družbenih potreb usmerjalo učence v finalne usmeritve usmerjenega izobraževanja. Slovensko društvo za poklicno usmerjanje je praznovalo 20 let svojega obstoja konec decembra lani v Ljubljani. Na slavnostni seji je predsednik društva Edi Gaspari orisal razvojno pot organizirane dejavnosti v združenju in sekcijah, v društvu in aktivih za jugoslovansko in slovensko področje. Obenem je tudi podelil republiška in zvezna priznanja pionirjem poklicnega usmerjanja ter dolgoletnim aktivnim članom v društvih poklicnega usmerjanja. Gorenjska je mnogo prispevala k afirmaciji poklicnega usmerjanja in je prejela dosti priznanj. Republiška priznanja so dobili: Bezjak Santina, Brun Viktor, Dolžan Viktorija, Križnar Stanka, Klemenčič Boris, Kejžar Jože, Kramar Mara, Kavar Janez, Kejžar Mira, Mežek Erika, Petek Marija, Pečnik Boris, Pire Viktorija, Smolej Jelka, Štanta Leopold, Vari Tone, Pikon Andrej, Jarc Fani. Zvezna priznanja pa so prejeli: Fister France, Habjan-Križaj Antonija, Jensterle Magda, Kocijančič dr. Mario, Košič Branka, Oman Ivan, Primožič Mira, Robič Anica, Sušin Francka in Thaler Francka. Oman Ivan in Fister Franc pa sta predlagana tudi za državno odlikovanje. Prof. Pivk Valentin predsednik aktiva za PU za Gorenjsko Skupnost za zaposlovanje iskreno čestita vsem, ki so prejeli priznanja in se jim zahvaljuje za vso aktivnost in prizadevanja pri uveljavljanju poklicnega usmerjanja. »Računski center se zagotovo ne sme .zapreti vase',« je na svečanosti ob otvoritvi dejal predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine Jože Stanonik. »Center bo mogel k sodelovanju pritegniti še druge partnerje. Loško gospodarstvo, samoupravne interesne skup- nosti, družbene službe in drugi imajo lahko od računskega centra, od nove pridobitve, velike koristi.« Kolektiv računskega centra v Škofji Loki je v petek slovesno proslavil tudi 10-letnico delovanja centra. J. Govekar 4**** TJ...............I . m0 i V petek so v Škofji Loki slovesno izročili v obratovanje nove aparature t računskem centru LTH — Foto: F. Perdan Presežek posojila za jeseniške ceste V jeseniški občini so vpisali za 48 odstotkov vet posojila za ceste in že pripravili predlog, kako naj bi sredstva uporabili Jesenice — V jeseniški občini so presegli obvezno vsoto vpisa posojila za ceste za 48 odstotkov ali za 9 milijonov 224.493 dinarjev. Že redno zaposleni občani so z vpisano vsoto 20 milijonov 775.984 dinarjev presegli planirani znesek za 8 odstotkov ali za milijon 701.998 dinarjev, kar nedvomno kaže, da so se odgovorno vključili v akcijo posojila za ceste. Na Jesenicah predlagajo, da bi s presežkom vpisanega posojila za ceste gradili in rekonstruirali nekaj regionalnih in magistralnih cest na območju jeseniške občine. Med regionalnimi cestami naj bi najprej obnovili cesto Javornik-Gorje v dolžini treh kilometrov. Cesto je lani uničil zemeljski plaz na odseku od Blejske Dobrave proti Poljanam, zato naj bi nedaleč stran od sedanjega plazu zgradili novo. Krajevna skupnost je sicer z lastnimi sredstvi zgradila zasilno pot, ki omogoča prebivalcem Poljan vsaj zasilno povezavo z Blejsko Dobravo, vendar ta povezava za težja vozila ni primerna. Zgradili naj bi novo cesto ter obnovili sedanjo cesto prek Poljan do občinske meje. . Nadalje naj bi s presežkom vpisanega posojila obnovili tudi glavno cesto skozi žirovniške vasi do Rodin, saj je zdaj zelo dotrajana in nujno potrebna obnove. Razen tega naj bi obnovili tudi cesto v Vrata, in sicer od magistralne ceste mimo prejšnje železniške postaje do opuščene cementarne, saj je zelo prometna, posebno v poletnih mesecih, ko je odprta proti Vratom. Presežek zbranih sredstev naj b) namenili tudi za odsek makadamske ceste Koča na gozdu — Vršič, in sicer v naselju Kranjska gora od doma Naša djeca do hotela Lek. Na Jesenicah bodo v prihodnje morali tudi prestaviti cesto na najožjem delu, in sicer od hotela Korotan do priključka Tavčarjeve ceste na Titovo cesto. Stroške izdelave študije bodo delili z republiško skupnostjo za ceste, ker pa so dela izredno nujna (na tem prostoru naj bi v prihodnje zgradili 720 družbenih stanovanj), predlagajo, da od presežka vpisanega posojila namenijo del sredstev tudi za sofinanciranje prestavitve magistralne ceste ter za prometno študijo Jesenic v višini 3 milijone dinarjev. Izvršni svet jeseniške občinske skupščine je menil, da se višek s posojilom zbranih sredstev razdeli v enaki višini med regionalne in magistralne ceste, če bo višek zbranih sredstev dosegel vsoto 6 milijonov dinarjev. Če pa bo več zbranih sredstev, naj bi več denarja namenili za obnovo regionalnih cest s tem, da se zagotovi za odsek magistralne ceste skozi Jesenice in za prometno študijo mesta najmanj 3 milijone dinarjev. Za vse načrtovane ceste in odseke bi po ocenjenih stroških morali zagotoviti še dodatnih 12 milijonov 170.000 dinarjev. D. S. Posveti o položaju kmetijstva RADOVLJICA - Konec minulega leta sta predsedstvo občinske konference socialistične zveze in komite občinske konference ZK v Radovljici pripravila posvet s predsedniki krajevnih konferenc socialistične zveze, sekretarji osnovnih organizacij ZK in svetov ZK v radovljiški občini. Razpravljali so o položaju in nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini, o organiziranosti kmetov in združevanju. Na posvetu je bilo večkrat slišati mnenja, da se zadruge preveč podjetniško obnašajo. Vendar pa je hkrati res, da so vse tri zadruge v radovljiški občini v zadnjih nokaj letih dosegle lepe rezultate na področju živinoreje, mlekarst/a, mehanizacije in sadjarstva. Pomembna pa je bila njihova vloga tudi pri povezovanju kmetov. Nazadnje so sklenili, da bodo o položaju kmetijstva v občini ta mesec organizirali javne razpra- ve. Tako bo javna razprava za območje krajevne skupnosti Pod' nart, Srednja Dobrava, Ljubno, Kropa in Kamna gorica v Pod' nartu; za krajevne skupnosti Zasip in vsa gorjanska naselja V Gorjah; za krajevne skupnosti Bled, Bohinjska Bela in Ribno na Bledu; za Bohinjsko Bistrico in vasi v spodji bohinjski dolini v Bohinjski Bistrici; za zgornjo bohinjsko dolino v Srednji vasi in za Begunje, Lancovo, Mošnje in Radovljico v Radovljici. Po' svetov se bodo med drugim ude* ležili tudi urbanisti iz občine. Po končanih razpravah bosta občinska konferenca zveze ko* munistov in občinska konferenca socialistične zveze marca pri' pravili problemsko konferenco o kmetijstvu in gozdarstvu. Konferenca naj bi prispevala k ure* sničevanju stališč CK ZKS o kmetijstvu s posebnim poudarkom na izvajanje srednjeročnih načrtov do leta 1980. JR Tovor za Afriko V četrtek, 6. januarja, ga je z brniškega letališča odpeljalo posebno tovorno letalo angleške družbe Transmeridian Air C argo, ki je s tovorom vred tehtalo 96 ton Brnik — Brniško letališče se vedno bolj uveljavlja v mednarodnem cargo (tovornem) prometu in se temu primerno tudi modernizira. Letališko podjetje je zgradilo sodobni aeroblagovni terminal in se tudi sicer opremilo z napravami, potrebnimi v letalskem blagovnem prometu kot so platforme, palete, kontejnerji itd. Tovorni promet je postal pomembno dopolnilo potniš- kemu. Lufthansini avioni, preurejeni za prevoz blaga, redno dvakrat tedensko pristajajo in vzletajo na letališču Brnik in vozijo blago do Frankfurta in obratno. Redno tovorno linijo pa vzdržuje Brnik tudi s ZUrichom. Prevoz opravlja švicarska firma Swissair. Možnosti prevoza manjših količin blaga ponujajo tudi redne letalske linije od Brnika do Frankfurta, Londona, Pariza, Amsterdama, ZUricha itd. Takole se prelomi in odpre trup letala Constallation 44, kije v cetnen poie-f telo z brniškega letališča in poneslo v Nigerijo 23 ton blaga — Foto: v ri___i__ F. Perdan r ć 'J e-nj bi k« in >d je ia la ve e-co la aj ih M lel je za 3 e-il, d-P- tq e6 ja st ;i- za nj ke di Uspehi in vrsta nalog Radovljica — Delovni ljudje in občani so lani dosegli vrsto uspehov na gospodarskem in družbenem področju. Bilo pa je tudi precej problemov, s katerimi so se spopadli v združenem delu in v krajevnih skupnostih. Kljub splošnemu nazadovanju gospodarstva v svetu (in tudi doma nismo zabeležili najbolj ugodnih rezultatov), se v radovljiški občini lahko pohvalijo. Eden takšnih uspehov je zunanjetrgovinska menjava. Zabeležili so vrednost 24 milijonov dolarjev. Uvoz so pokrili z okrog 200-odstotnim izvozom. Izvoz se je namreč povečal za 40 odstotkov, uvoz pa zmanjšal za 35 v primerjavi z letom 1975. Največ so k tej ugodni bilanci prispevale Vezenine, Plamen, Veriga, Elan in LIP. Na področju družbenih dejavnosti pa velja omeniti novo šolo v Begunjah, vrtca v Begunjah in v Kropi, nov kulturni dom na Bohinjski Beli, precej kilometrov asfaltiranih cest v krajevnih skupnostih, 2O0 novih družbenih stanovanj in vrsto drugih obnovljenih družbenih objektov. In tudi šolstvo, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, kultura in telesna kultura so se proti koncu leta nekako izvlekli iz najhujših težav. Bile pa so lani v občini tudi težave. Velja omeniti načrtnejše razreševanje gospodarskih in družbenih problemov. Tako se bodo morali v gospodarstvu čimprej lotiti uresničevanja zakona o združenem delu. Lotiti se bo treba akumulacijske sposobnosti delovnih organizacij in pospešiti investicijska vlaganja, ki so lani precej nazavovala. Pomemben kvaliteten korak pa bo treba narediti na področju povezovanja in združevanja predvsem v tekstilni industriji, gradbeništvu in trgovini. Tovrstni programi lani niso bili uresničeni. Uresničevanje vseh teh in drugih nalog pa bo seveda moralo potekati v skladu s sprejetimi srednjeročnimi razvojnimi načrti. Med drugim čakajo Verigo, Elan in LIP pomembna investicijska vlaganja; pa tudi vlaganja v kovinsko-predelovalni industriji bo treba poživiti. Pomembna vlaganja pa lahko pričakujemo tudi na področju tako imenovane terciarne dejavnosti; posebno na območju Bohinja. Sicer pa je na področju vlaganj v industriji predivena izgradnja nove orodjarne v Verigi, obrata plastike v Elanu; izgranja novih proizvodnih obratov v Plamenu in LIP Bled. Turizem bo bogatejši za Park hotel, povečani hotel Kompas in Jadran na Bledu ter obnovljen hotel Jezero v Bohinju. Začeli bodo urejati tudi kanalizacijsko omrežje na Bledu, zgrajena bo nova lekarna v Radovljici, zgrajena bosta nov vrtec na Bledu in dom za ostarele občane v Radovljici in na območju Bohinja bo asfaltiranih nekaj cest. Tudi lanska problemska konferenca ZK o prostorskem načrtovanju, stanovanjski gradnji in varstvu okolja še vedno obvezuje. Se naprej bo treba urbanistično urejati stavbna zemljišča ter zagotoviti izgradnjo okrog 200 družbenih in 50 zasebnih stanovanj. Prav tako glede tega še vedno čakajo na rešitev črne gradnje. V kmetijstvu pa se bo treba temeljito spoprijeti z urejanjem pašnikov in drugih kmetijskih površin ter s povečanjem preusmerjenih kmetij. Sicer pa bo z razvojem radovljiškega gospodarstva letos treba uskladiti tudi splošno in skupno porabo. Le-ti naj bi bili za 10 odstotkov nižji od predvidene rasti družbenega proizvoda. Slednji pa bo predvidoma za 5,5 odstotka večji od lanskega. V četrtek, 6. januarja, je z letališča Brnik vzletelo posebno tovorno letalo Constellation 44 angleške družbe Transmeridian Air Cargo in poneslo v glavno nigerijsko mesto Lagos 23 ton tovora. Letalo, katerega glavna značilnost je, da se trup s pomočjo posebne hidravlične naprave prelomi in omogoči lažje natovarjanje, je tehtalo s tovorom vred 96 ton. Turbopropelerski orjak lahko prazen brez postanka preleti okrog 8500 kilometrov, natovorjen pa okrog 5000 kilometrov. Večino četrtkovega tovora so sestavljale popolnoma opremljene stanovanjske hiše, ki sta jih izdelala Avtoradgona iz Gornje Radgone in Primat iz Maribora. Izvoznik blaga je bil Tehnacommerce iz Ljubljane, ki že dolgo posluje z deželami v razvoju. Del tovora so bile tudi vreče za smeti, ki jih je izdelala Zorka iz Šabca. Letalo, ki ga je krmaril kapitan, • Laker, nekdanji pilot Rafa, je poletelo okrog pol enih. Na poti do Lagosa je pristalo v Tunisu in dolilo gorivo. Ob pol devetih zvečer pa je bil tovor že v glavnem mestu Nigerije. J. Košnjek V. ta :c ti' ri' co n* •e| o ir-ib n?l?VCiiGradisa> hmeljne organizacije združenega dela Jesenice, delajo pri lahh garni h<>tela Kompas na Bledu. Predviaevajo, da bo poslopje Foto"BPBJel" n. leto 1978 in 1979. Po tem skopem prikazu poteka dogajanj, v zvezi z izdelavo investicijskega programa, v katerem je izločepo prikazano obravnavanje Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko, lahko nanizamo naslednje glavne ugotovitve: 1. O potrebi gradnje nove stavbe je bilo govora že na seji Zdravstvenega sveta 26. aprila 1972. 2. Investicijski program 1973— 1976, sprejet oz. potrjen od Sveta gorenjskih občin, je predvidel za novi objekt 2.800 kv. m in začetni znesek 10,000.000 din, in to v letu 1976. 3. Po rebalansu izdelani »Predlog delitve investicijskih sredstev od leta 1975 do 1978« v maju 1975 je pomaknil pričetek gradnje v leto 1977 z upoštevanjem nove površine (3.364 k v. m) in nove cene kvadratnega metra (8.250,00 din). 4. V letu 1976 izdelani »Novi predlog investicijskega programa za obdobje 1977— 1980« je predvidel začetek gradnje šele v letu 1978. Poleg navedenih ugotovitev naj za zaključek podamo še krajše razmišljanje, ki izhaja iz vprašanj: Zakaj je postala gradnja Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko naenkrat tako sporna? Na kakšni osnovi temeljijo pomisleki o potrebnosti predvidene površine in skrb o previsoki ceni kvadratnega metra? Kdo je pri investicijah v druge objekte preverjal kriterije, ki jih je uporabljala Komisija za investicije? 2e v septembru 1972 je bil opravljen strokovni ogled Zavoda za zdravstveno varstvo in izdelano poročilo o stanju objekta, iz katerega je bilo razvidno, da so poškodbe in deformacije (glavna konstrukcija, zidovi, stropi) že presegle dovoljene meje. Prav zaradi tako utemeljene potrebe po novem objektu, so bila v investicijski program vključena tudi začetna sredstva za gradnjo novega Zavoda. Čeprav so bila le-ta predvidena že za leto 1976, se je pričetek gradnje ob rebalansu premaknil na leto 1977 in ob spremembi programa v letu 1976 še na kasnejši rok, t. j. na leto 1978. Tako se je Zavod, ki je bil že v prvem programu potisnjen na zadnje leto razdelilnika (1976), potisnil že za nadaljnji dve leti, tako da prihaja med vsemi udeleženci oz. zahtevki iz prvega programa šele zadnji na vrsto. V letu 1975 je Zavod izdelal »Programsko zasnovo za izgradnjo novega objekta«, ki na več kot 50 straneh utemeljuje začrtani obseg objekta (3.364 kv. m), izhajajoč iz pravnih predpisov, ki se nanašajo na Zavod oz. ki ga posredno obvezujejo pri delu. V prvotnem investicijskem programu upoštevanih 2.8(X) kvadratnih metrov, je bila le orientacijska površina, saj tedaj programske zasnove še ni bilo. Takšne orientacijske kvadrature so se upodabljale pri izdelavi investicijskega programa oz. za določanje investicijskega zneska za vse objekte in pri vseh objektih je bila kasnejša površina višja. Vendar je vse do gradnje Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko bila prepuščena meritor-nost razpravljanja in odločanja 0 kvadraturi le Komisiji za oceno programskih zasnov in idejnih projektov, Komisiji za investicije in Zdravstvenemu svetu. V razpravah o zadnjem predlogu investicijskega programa pa so prevzeli to nalogo najrazličnejši forumi in akterji. Zakaj? Ali so dosedanji arbitri izgubili zaupanje? Povsem nerazumljivi so očitki o visoki ceni kvadratnega metra, saj je bilo vedno in v vseh elaboratih navedeno, da so za vse udeležence v investicijskem programu upoštevani enaki kriteriji, med drugim tudi priznavanje enotne cene kvadratnega metra, kakršna je bila priznana potemtakem tudi Zavodu za socialno medicino in higieno za Gorenjsko. Ta informacija, ki temelji na zapisniško ugotovljenih dejstvih, želi predvsem poudariti to, da gradnja objekta za Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko ni na novo vskočila v investicijski program, kot si to danes razlagajo tisti, ki jim ni poznan ves potek investiranja v zdravstvo od leta 1972 dalje. Predsednik Zdravstvenega sveta dr. Tomaž Ahlin Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne EXOTERM Kranj, p. o. Kranj, Struževo 66, objavlja prosto delovno mesto referenta za varstvo pri delu Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — dipl. varnostni inženir in 5 let delovnih izkušenj ali — visoka izobrazba kemične, metalurške ali strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ter strokovni izpit iz varstva pri delu Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni oddelek Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, v roku 15 dni po objavi. Osnovna šola A. T. Linharta Radovljica razpisuje 1 alternativno delovno mesto a) ali učitelja slovenskega jezika b) ali za učitelja v oddelku PB za višjo stopnjo s krajšim delovnim časom. POGOJ: a) PA, skupina slovenščina in angleščina, b) PA, prednost' imajo kandidati s skupino slovenščina, angleščina. , ■ • Nastop službe 1. februar 1977. Rok prijave je 15 dni. Kulturni večer v Kranju Ob obletnici smrti Ivana Cankarja v Cankarjevem letu je bil v četrtek, 23. decembra 1976, v koncertni dvorani delavskega doma kulturni večer. Pripravilo ga je mlado društvo Klub ljubiteljev glasbe Kranj pod pokroviteljstvom Inter-trade iz Ljubljane. Prireditev so omogočili Še kulturna skupnost občine Kranj, zveza kulturnopro-svetnih organizacij, Prešernovo gledališče Kranj, Dijaški dom Kranj, Kinopodjetje Kranj in drugi. Amaterji iz Kranja so izvajali odlomke iz naslednjih Cankarjevih del: Bela krizantema, Dunajski večeri, Slovenci in Jugoslovani. Za zaključek so poslušalci slišali še odlomek iz Lužanove dramske priredbe nekaterih Cankarjevih del s skupnim naslovom Neznana pesem. Diapozitive iz Cankarjevega življenja je projeciral Bojan Krapše. Za luč je skrbel Jernej Krajcer. Glasbo je pripravil Pavel Okorn. Napovedoval je Darko Jarc. Izvajalci so bili: Tibor Partellv, Lojze Ravnikar, Irena Verderber, Andreja Vidic in Jože Zvokelj. Med točkami so se predstavili občinstvu še neuveljavljeni pesniki: Franci Sever — dijak tekstilne šole, Marjan Salber-ger — dijak elektrotehnične šole in Milan Vošank — študent zgodovine. Odgovorni organizator prireditve je bil Božidar Jakelj. Cankarjeva dela sta za izbor predlagala France Pi-bernik in dr. Franc Zadravec. Spored so izbrali sodelavci pri prireditvi in člani Kluba ljubiteljev glasbe. Prireditev je bila dobro pripravljena in je uspela. Skoda, da se predstave ni udeležilo več občanov. Koncert na loškem gradu Škofja Loka — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Škofja Loka in loška Glasbena šola prirejata v četrtek, 13. januarja, ob 18. uri v galeriji na loškem gradu samostojni koncert harmo-nikarskega orkestra Glasbene šole iz Škofje Loke. Prireditev sodi v počastitev občinskega praznika Škofje Loke in 30. obletnice mladinskih delovnih brigad. -jk Cei ron Program kulturne akcije Radovljica — Aktiv komunistov kulutrnih delavcev radovljiške občine je sredi minulega meseca sprejel program lani začete akcije v okviru tedna Komunista pod naslovom Človek, delo, kultura, s katero bodo letos nadaljevali. Letos nameravajo predvsem utrditi in izboljšati samoupravno organiziranost vseh organov kulturne skupnosti, razviti vlogo delegatov v delegacijah, konferencah delegacij in skupščini kulturne skupnosti. Posebno skrb pa bodo posvetili tudi kvalitetni množični kulturi. Tako bodo v vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ustanovili poverjeništva za kulturo. Zato bosta kulturna skupnost in ZKPO pripravila poseben program usposabljanja. Kulturna akcija mora zajeti vse kulturne dejavnosti, in sicer dramsko, glasbeno, likovno, literarno. V delovnih kolektivih bodo organizi- rali gostovanja poklicnih in amaterskih skupin. Usmerjali pa bodo tudi dejavnost mladinskih klubov. Razen tega bodo v vseh večjih delovnih organizacijah ustanovili kotičke marksistične in družboslovne literature. V matični knjižnici bodo obo-' gatili knjižni fond in organizirali oddelek družboslovne in marksistične knjige. Gradivo pa bodo obogatili tudi s poljudno vojaškim čtivom in študijskim gradivom za ljudsko obrambo. Vse prireditve in akcije dramske, glasbeno-zborovske, likovne in literarne dejavnosti pa bodo letos potekale v okviru 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 40-letnice ustanovitve KP Slovenije. Sicer pa bodo organizacije in društva v občini ta mesec sprejeli tudi svoje programe v okviru akcije Človek, delo, kultura za letos. JR Zakaj gorenjskega čudeža ni v Riplejevi knjigi? V Politikihem Zabavniku št. 1296 z dne 29. X. 1970 je v rubriki Saj ni res . . . pa je! objavljeno tudi tole: DORIS NANSY COLLINS • iz Forest Hilla (ZDA) ima tri otroke: Michela . . . rojena 24. I. 1951 Paula . . . rojena 24. I. 1954 in Suzane rojena 24. I. 1950 O svetovnih čudesih in rekordih, ki jih je zbral Riplev in jih objavljajo časopisi širom po svetu, tudi Slovenci radi beremo. K Riplevevi knjigi bi dodal tole: Kar se zgodi v ZDA, zve ves svet, kar se zgodi na Gorenjskem (na primer), ne ve niti Slovenija. Primerjajte zgornjo vest z naslednjo: Janezu in Milici Gašperlin s Ceste maršala Tita 111 na Jesenicah je »štorklja« prinesla tri otroke, ki imajo vsi isti dan rojstva: Milenka . . . rojena 21. II. 1953 Janko . . . rojen 21. II. 1956 Roman . . . rojen 21. II. 1960 Ljudje v šali pravijo, da je to zato, ker je bil Janez strojevodja v Železarni in je vozil vedno po istih tirih. Vendar to ni osamljen primer na Jesenicah. Alojziju in Ivanki Babnik s Tavčarjeve ceste 13 na Jesenicah se je hčerka Slavica rodila 1. aprila 1956, štiri leta pozneje pa spet 1. aprila fantek Bojan. »Ko sem prijateljem povedal, da se mi je rodil sin, so vsi govorili: Ne boš nas pretental, danes je prvi april, in tako mi na prvega aprila nikoli niso verjeli, da sta se mi rodila hčer in sin,« mi je pred desetimi leti pripovedoval Alojz Babnik. DVOJČKI DVOJČKOV V jeseniški Železarni sta delala dva brata-dvojčka (ni mi znano, če še delata v Železarni, ker seirtl podatke zbral pred desetimi leti) in sicer Grvala Binek in Hadžija, rojena 14. junija 1926. leta v Dečanih, Kosovo in Metohija. Po osvoboditvi sta prišla na Jesenice. P Njima so žene istega dne, istega leta mei ob isti uri rodile dvojčke, samo s tooze razliko, da je ena rodila ob enajstih rej dopoldne, druga pa ob enajstih kjei zvečer. Pomeni, dvakrat dvojčki kjei dvojčkov. Najbrž je to edinstvendos primer na svetu. pisj tak jak |pre *mis vso mu kot Goi In jen, Ijen T v-oji Pol bliz je t zdn Gasperlin Milenka, Janko in Ro-^ar man z Jesenic - slikani 1965. leta.me* — Foto: J. Vidic Rateče — gorenjska Sibirija i Cerkev Sv. Tomaža ima značilni romanski zvonik Marsikateremu kraju je narava vtisnila neko posebnost. Ko slišiš ime nekega kraja, se takoj spomniš posebnosti tega kraja. Bled štejejo za biser Gorenjske, v Kropi je konec sveta, Lese pri Tržiču primerjajo glede milega podnebja z Vipavo, Ratečam v zgornji savski dolini pa pravijo kar gorenjska Sibirija. Rateče res niso pesniško ime, toda kljub temu prištevamo njeno okolico lepim planinskim pokrajinam naše dežele. Planota, katera je naseljena s pristno slovenskim prebivalstvom, je odprta od vzhoda proti zahodu. Dolga pa je štiri kilometre in en kilometer široka. Na vzhodu meji na vas Podkoren, na zahodu pa na mali trg Bela peč v Italiji. Zemlja ni nerodovitna, kajti dosti je lepih njiv in travnikov, je pa tudi nekaj močvirja. Svojo višino dosega planinska ravan v Ratečah, katere ležijo 868 metrov nad morjem. Južna stran vasi je obrobljena z vencem skalnatih vršacev. Nače-ljuje jim Ponca (Poldnevnica), značilna gora v vsej okolici. Turisti si jo radi ogledujejo zaradi njenih veličastnih oblin. Marsikdo bi rad preplezal njene stene, toda marsikateremu je trd oreh. Imenovati bi jo morali Poldnico; ker pa govorijo Ratečani »pone« namesto »poldne«, ji pravijo Ponca. Dobila je torej svoje ime od sonca, ki stoji nad njo opoldne. Ponca ima tri vrhove, in sicer pravijo prvemu Visoka, drugemu Srednja in tretjemu Mala Ponca. Visoka Ponca je visoka 2280 metrov. Najlažje dostopen je srednji vrh, toda tudi i ta ni brez preprek. Ljudska govorica je opletla Ponco s pravljico, segajoč v davna stoletja. Ko se je sesul Dobrač na Koroškem, je klical svoji sosedi Ponci: »Jaz letim, Ponca, leti tudi ti.« Ponca pa mu je odgovorila: »Ne bom letela, ker imam tri mogočne stebre pod seboj.« Kakšno zvezo ima ta bajka z resnico? Zgodovinsko znan je hud potres iz leta 1348. Takrat se je porušil vzhodni del Dobrača, gorovja v Ziljski dolini. Ker stoji med Ponco in Dobračem le nizek hrib, je bila Ponca prav blizu potresnemu področju. Toda po vsej verjetnosti je ostala nepoškodovana. Trije mogočni stebri, na katerih sloni Ponca, so po ljudskem izročilu v Rateški župni cerkvi. Omenjena cerkev ob vznožju Ponce je namreč posvečena sv. Trojici. Nad Ratečami so senožeti Tre-biže. Tam vidimo več hlevov, ki so v pritličju zidani, zgoraj pa leseni. Vanje zganjajo ob paši živino, v vrhnji del pa spravljajo seno. Šele pozimi, ko zapade sneg, vozijo seno na saneh v dolino. Senožeti in s tem tudi Rateče s severne strani pa so obrobljene s Karavankami. Večji vrhovi pa so: Petelinjek 1547 m, Peč 1511 m, Kopija 1506 m, Kavalarka 1352 m. Vrhovi so porasli s smrečjem. Izmed stranskih dolin je najpomembnejša Planica, skalnata soteska ob južni strani Rateč. Sega od severa proti jugu v dolžini šestih kilometrov. Desna stran doline je obdana z navpičnimi stenami Ponce. Ponci se pridružuje Strugova špica z 2291 metrov visokim vrhom. Levo stran doline obdajajo grebeni nižjih gora. Med. njimi so najznamenitejši Ciprnik 1792 m, Suhi vrh 1662 m, Sračnik 1443 m. Planica se končuje z velikim kotlom, ki ga stražita dva velika vršaca. Eden vzdiguje svoj piramidni vrh, ob strani prisekani vrh 2655 metrov visoko. To je glasoviti Jalovec, Triglavov in Mangartov tekmec. Drugi vršac je Mojstrovka z 2367 m visokim vrhom. Med Jalovcem in Mojstrovko se vleče ciklopni zid, ki ima silovito skalovje v terasah nagrmadeno drugo nad drugo. Domačini pravijo tej naravni trdnjavi Sita. Vsak občuduje lepoto Planice. Še večja zanimivost pa je Sava Dolinka, ki tukaj izvira. Ze v začetku je zelo močna, valeča in peneča se kot slap spušča proti ravnini. Toda ko pride na piano, ponikne in šele na koncu doline pride zopet na dan. Le ob dolgotrajnem deževju je napolnjena prej izsušena struga z vodo, ki hiti proti Rateški planoti ter dela med Ratečami in Podkorenom podolgovato jezero, ki mu zaradi zelene vodne gladine pravijo Zelenci. Iz jezera teče kot reka, ki se pri Radovljici združi s svojo sestro Savo Bohinjko, in potem tečeta pod imenom Sava. Dolgo časa so mislili, da izvira Sava Dolinka iz omenjenega jezera Zelenci pri Podkorenu. Res pa je le, da se iz jezera samo izliva, svoj izvir pa ima v Tamarju, na koncu doline Planice. Ratečani ji ne pravijo Sava, temveč Nadiža. Druga stranska dolina leži pol ure od Rateč pod Mangartom. Razprostira se od sever,a proti jugu vzporedno s Planico, vendar je precej krajša. Dolini ločujejo med seboj Ponce. V ozadju doline se dviguje Mangart (2678 m) kot masiven, nekoliko nagnjen stožec s široko podlago. V dnu doline sta Belopeški jezeri, ki ju med seboj loči nizek podolgovat grič. Kdaj so prišli prvi prebivalci v gorenjsko Sibirijo? Vse kaže, da je naselbina zelo stara. Obsežni gozdovi in pašniki ter ugodni prostori za obdelavo zemlje so privabili človeka na to planoto. Človek se namreč utabori le tam, kjer ima potrebne pogoje za življenje. Cerkev sv. Tomaža v Ratečah kaže s svojim romanskim zvonikom, da je bila zgrajena že v davnih časih. Po pripovedovanju se celo ve, da je bil vasi izbran sv. Tomaž kot zaveznik, ker prvotni Ratečani niso bili posebno vneti za sprejem krščanske vere in so bili Južno stran Rateč obdajajo visoki vrhovi Pone tako neverni Tomaži. Ustno sporočilo bi torej pričalo, da so se naselili že v poganskih časih. Stari prebivalci Rateč pa niso bili sami svoji, temveč so službovali pri bolj mogočnih in bogatejših gospodarjih. Tlako so delali vitezom, ki so imeli svoj grad utrjen v Beli peči. Nekaj časa so imeli to viteško gnezdo v oblasti Ortenburžani in celjski grofje, za njimi pa si ga je prilastil cesar Friderik IV. (1439-1493). Grad, ki je stal na precej visokem hribu, je že dolgo v razvalinah, toda Ratečani še dobro pomnijo pripovedovanje* svojih pradedov, kako hudo tlako so morali delati pri zidanju grajskega poslopja. Zjutraj so šli z voli od doma ter vozili ves dan kamenje na vrh hriba, zvečer pa so se vračali domov utrujeni z živino vred. V sedanjih Ratečah, ki štejejo 170 hišnih številk, prebiva delaven rod poljedelcev in živinorejcev, nekaj jih je zaposlenih v bližnjih industrijskih Jesenicah, nekaj pa Hlevi v senožetih pozimi samevajo se jih bavi s turizmom. Ker pa so domačini složni, hočejo biti vsi skupaj. Hiše so nakopičene druga poleg druge. S tem pa je tudi velika nevarnost zaradi požarov. Vas pa je strnjena tako skupaj zaradi tega, ker je bilo včasih veliko roparjev, da ljudje niso upali posamezno živeti. Ta navada pa je ostala še danes. Kdor zida novo hišo, si jo zgradi čim bolj blizu vasi. Kjer je je 800 ljudi skupaj, ne morejo živeti brez vsakega prepira. Toda če jim preti zunanji sovražnik, se hitro pobotajo in si podajo roko v spravo, da so močnejši v borbi zoper vsiljivca. Ta složnost je vtisnila Ratečanom poseben značaj, ki jih loči od bližnjih okoličanov. Izmed nesreč, ki so zadele Rateče, je bila najhujša nezgoda požar 29. septembra 1905. Takrat je začelo goreti v večernih urah na hlevu Spodnjega Branca. Ogenj se je razširil tako hitro, da je v dveh urah upepelil 46 hiš in ravno toliko gospodarskih poslopij. Oglejmo si še govorico, nošo in nekaj običajev Ratečanov. Ratečani govorijo trdo in zategnjeno. Boj z naravnimi silami, vsakdanji opravki pri živini, daje jeziku bolj oster značaj. Omenimo nekaj posebnosti. Soglasnik »v« se sliši navadno kot »b« (bem, bid'm, prab'm, bera, zapobed — vem, vidim, pravim, vera, zapoved). Samoglasnik »o« se spremeni večkrat v »a«. Na primer: gaspa-dar, gaspadinja, pamagam, pakli-čem itd. Samoglasnik »e« izgovarjajo radi kot nemški »a« (pat, debat, desat — pet, devet, deset). Zelo zategujejo zadnje zloge. Seveda oponašajo sosedje njihovo govorico, toda Ratečani vračajo enako z enakim. Po knjigi Josipa Lavtižarja »Razgled po domovini« pripravil A. Kerštan (Se bo nadaljevalo) o-o, Po Z to i ;ki en Črtomir Zoreči Tržaško slovenska deželica ob morju (1. zapis) Pred leti je že bilo, ko sem se namenil prepotovati vsa slovenska ozemlja onstran državnih meja. Torej kraje, kjer rojaki še vztrajajo, kjer se še sliši slovenska govorica in kjer še pojo naše pesmi. In tako sem doslej prehodil in opisal Slovensko Koroško, Kanalsko dolino, Rezijo, Beneško Slovenijo in Goriško. Zdaj je na vrsti Tržaško, spomladi (ko bodo poti spet kopne) pa še Slovensko Porabje in južni rob avstrijske Štajerske (kjer so tudi še slovenske vasi). ŽUPANČIČEVI VERZI w-r- ot sem pred pisanjem o Koli roški navedel Zupančičeve . IV vrstice o Miklovi Zali, pred Ppisanjem o Beneški Sloveniji prav Itako njegove besede o daljnih ro-Ijakih na večerni strani — tako so mi Jpred pisanjem o Tržaškem prišli v P misel pesnikovi verzi o bolniku, ki vso noč oči upira v prazni mrak, ki mu vso noč v prsih tiplje bolečina; kot gora mu je Korotan težak, Gorica žge ga - kdaj mu jutro sine? In Trst! Dne 2. maja 1945 osvobojen, dne 26. oktobra 1954 spet izgubljen ... Trst! V letih pred prvo svetovno vojno največje slovensko mesto! Poleg laške večine je tu živelo blizu 60.000 Slovencev, kajti v Trst je tekla živa kri slovenske okolice, zdravi sokovi mladega naroda. In to >0. kar blizu 1400 let zgodovine tega to. mesta! TERGESTE - TRST Najprej poslušajmo z gorečim rodoljubjem prežeto pripoved starega zgodovinarja Simona Rutarja: »Iste činjenice, kakor Germane in druga ljudstva s severa in z vzhoda, so tirale tudi naše pradede na obale sinje Adrije: pritisk sovražnih razro-dov in pa tisto neodoljivo hrepenenje po sončnem jugu, ki še dandanes (v 1. 1890! - op. C. Z.) z nepremagljivo silo goni sinove Germanije in mrzlega Albijona (t. j. Britanije! — op. Č. Z.) v lovorove gaje ob topli Adriji. V zgodovinski dobi, v 6. stoletju so privreli naši predniki v današnja selišča, tačas še istojezični in istoverni z današnjimi Hrvati in Srbi. A niso sedli k polnim loncem, ki bi jih jim radovoljno prepustili umikajoči se Latinici ali polatinjeni in dohajajoči Germani, nego v neprestanih krutih bojih s temi sovražnimi razrodi in pa z nič manj sovražno naravo, kateri so morali iztrgati vsako ped zemlje s sekiro in plugom v roci. Po pravici se smejo torej našinci ob vzhodnih in severnih obalah Jadranskega morja smatrati za avtohtonce, za samorodce, če tudi si niso bili s starimi Ilirci niti v tretjem niti četrtem kolenu. — Res pa je ostalo ob obali še mnogo ostalin nekdanje rimske, poznejše bizantinske in beneške oblasti, ki je s svojo civilizacijo vtopila in pogoltnila mnogo našega življa.« Simona Jenka elegija o Adrijan-skem morju je nazoren pesniški objekt tej dobi. STARO MESTO v Staro tako, da začetkov prvotnega naselja — bržčas le ribiškega — sploh ni mogoče točno uokviriti v tok zgodovine. Nekateri določajo začetke naselbine tja v dvanajsto stoletje pred našim leto-štetjem. — Ime kraju — Tergeste — so najbrž dali davni Kelti. Seveda pa bi mi radi trdili, da je izvor imenu trstika, ki naj bi v veliki množini rasla ob zalivu s plitvim morjem. Vendar pa je trstika bolj sladkovodna bilka. Če pa gre za trs, trto, bi to utegnilo biti bliže resnici — saj so prisojna pobočja nad Trstom še dandanašnji vinorodna. A naj bo tako ali drugače, ime Tergeste je bilo znano že v antičnih časih. Do tu so baje pritovorili svojo ladjo grški junaki Argonavti — od jezera pod Krimom pa prek Krasa do morja; menda kar na ramenih ... Kot mesto — pač že večja naseb bina in pristanišče — je bil Trst zanesljivo znan že v petem stoletju pred našim letoštetjem. Rimljani so si ga podvrgli 1. 178 pred našim letoštetjem. Tedaj so tu živeli še miroljubni alpski Karnijci. Ti se pač niso mogli, ne znali zoperstaviti dobro oboroženim rimskim legijam, ki so pridrle od Ogleja. Potem so Trst prevzeli Ostrogoti, za njimi Bizanc, Langobardi in Franki. Od le-teh si je 1. 1382 prisvojila mesto ob morju cesarska Avstrija. Kot v mnoge naše kraje je tudi v Trst plusknila Napoleonova doba. Po burnih spopadih z Avstrijci so se Francozi kar trikrat — a vselej le začasno — v Trstu razbohotili: prvič 1. 1797, drugič v letih 1805 in 1806 in končno še v času od 1. 1809 do 1. 1813. — Po sklepih dunajskega kongresa je Trst ponovno prešel v okvir avstrijskega cesarstva. Če izvzamemo nekaj antičnih ruševin na tržaškem gradu Sv. Ju-sta, so vse večje stanovanjske in upravne zgradbe nastale v času avstrijske vladavine. — Reči pa je treba, da antične ruševine pričajo, da je tudi rimski cesar Trajan (ki je vladal med leti 69 pred našim letoštetjem in letom 117 našega letoštet-ja) gradil v Trstu (tržnica, gledališče, tempelj). Danes teh stavb ni več, le zgodovina priča o njih. Tudi mestnega obrambnega obzidja s stolpi, ki so ga zgradili 1. 33 pred našim štetjem, ni več. Tržaške Slovenke ob osvoboditvi l. 1945 Trst zato v minulosti ni nikoli veljal za kako kulturno žarišče, pač pa predvsem kot trgovsko in pristaniško mesto, v prejšnjem stoletju tudi kot uradniško mesto. — Zanimivost za sebe pa je bilo kar precej dobro slovensko zastopstvo na prestolu tržaške škofije. Eden od škofov je bil celo Gorenjec Jernej Legat iz Naklega. i PONTE ROSSO Zal, le preveč naših pozna Trst po odprti tržnici ob »rdečem mostu«, po Upimu in po Standi pa kvečjemu še po zlatarni Darvvil in po zakotnih menjalnicah. — Do Miramara nekatere še pripelje pot, toda o zavedni vasi Ricmanje, pa o Nabrežini, Miljah, Zavijah, Dolini, Bazovici, Križu, Repnem, Skednju in Barkovljah pa malokdo kaj ve. Zato bodo naše poti v teh nekaj zapisih vodile, predvsem v te slovenske kraje na Tržaškem. Zloglasnim »potrošniškim centrom« se bomo skušali ogniti. Pač pa bo zanimiv in poučen izlet v polpreteklo tržaško zgodovino, to je v čase pred prvo svetovno vojno, v črno fašistično ero, v čas narodnoosvobodilnega boja in v čas po vojni. Vsekakor bo treba poudariti desetletji pred izbruhom prve svetovne vojne — ko je bilo slovenstvo v Trstu na pohodu, ko je naš živelj umsko, kulturno in gospodarsko skokovito napredoval. To je bil čas štirih Ciril-Metodovih osnovnih Sol v Trstu (s pravico javnosti), gradnje velikega Narodnega doma (pozneje od fašistov požganega. ..), čas stalnega slovenskega gledališča, raz-cvita časopisja in knjigamištva, mnogoterih slovenskih prosvetnih in pevskih društev. Malokje na Slovenskem je bila narodna zavednost tako očitna in krepka kot v vaseh okrog Trsta. Če je bil Trst še precej laški in nemški, pa je bila vsa bližnja in daljna okolica trdno in zvesto slovenska. Taka je še dandanašnji! Osnovna organizacija ZSMS Bohinjska Bistrica BOHINJSKA BISTRICA - Okrog 260 mladih na območju krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica v radovljiški občini te dlje časa aktivno dela v različnih športnih, kulturnih, tehničnih in drugih dejavnostih. Vendar mladi v Bohinjski Bistrici do nedavnega niso imeli svoje osnovne organizacije. 24. decembra lani pa so se tudi mladi v tem kraju zbrali na ustanovni konferenci osnovne organizacije. Sprejeli so pravila in program in izvolili ll-člansko predsedstvo. Za predsednico so izvolili dijakinjo radovljiške ekonomske srednje lole Mileno Preselj iz Bihinjske Bistrice, za sekretarja pa Franca Resa, ki je zaposlen pri žičnicah Turist- Erogresa na Kobli. Že na ustanovni konferenci so sklenili, da odo uredili svoje prostore in mladinski klub v stavbi stare osnovne sole. Vključevali pa se bodo tudi v vse druge akcije v krajevni skupnosti. JR Pohvale članov društva invalidov JESENICE — Društvo invalidov Jesenice je na svoji zadnji seji potrdilo predračun izdatkov za leto 1977 ter razpravljalo o poročilu komisij zaUport in kulturo, o akcijskem programu za leto 1977 ter o nekaterih drugih vprašanjih. Na seji so posameznim aktivnim članom društva podelili pismena priznanja ter nagrade. j. M. Turistični prospekt Gorenjske Sedanji turistični prospekt Gorenjske bo kmalu posel, zato so se člani strokovnega odbora za turizem pokrajinske gospodarske zbornice odločili za izdajo novega prospekta. Odobrili so 300.000 dinarjev in zadolžili za uresničitev te naloge Gorenjsko turistično zvezo. Ko je o tem razpravljal upravni odbor Gorenjske turistične zveze, je odobril 50 tisoč dinarjev za izdajo prospekta. Ker pa bodo skupni stroAki za izdajo prospekta znašali okrog 720.000 dinarjev, predvidevajo, da bodo razliko prispevale turistične gospodarske organizacije, potovalne agencije, turistična društva. Kaže, da bo nov turistično-komer-cialni prospekt izšel v nakladi 200.000 izvodov že konec letošnjega poletja. Dodatnih 100.000 izvodov pa bi natisnili kasneje, ko bodo pač dobili denar. B. B. SILVESTRSKA REPRIZA ZA GOSTIŠČE - Prvi večer po novolet nih praznikih je bil za vse posebne goste hotela Golf na Bledu zelo zabaven. Tokrat so se namreč v pretesne natakarske jopiče oblekli slovenski novinarji in za spremembo so bili gostje hotela Golf tokrat gostinski delavci iz vse Slovenije. Po ideji novinarjev in gostincev pod geslom, »prosim, natakar* je bilo to že četrto takSno srečanje. Verjemite, da je bilo različnih zabavnih domislic na pretek. Najprej so seveda pravi gostinci postregli novinarjem, potem pa so vlogo zamenjali. In novinarji so se »na lastni koti« lahko prepričali, da gostinski poklic Se malo ni lahak. Novinarsko strežno osebje je namreč delalo Se okrog ene ure zjutraj; in kot se spodobi sevedn »gostom«, čimbnlje skuSalo ustreči vsako željo. — J. Božič Kiparstvo v jekliH Uspešni novatorji Hotaveljci so zares iznajdljivi! Celo kipu turista v kraju, skulpturo je izdelal kipar samorastnik Franc Tavčar iz Čabrač, so v letošnjem in lanskoletnem presneto muhastem vremenu privoščili »streho nad glavo«. Skrbni turistični delavci SO doma tu, ni kaj. (—jg) — Foto: F. Perdan Dan varstva pred plazovi KRANJ - Planinsko društvo Kranj bo pripravilo v nedeljo, 16. januarja, na Krvavcu dan varstva pred snežnimi plazovi ali kratko »lavinski dan«. Začetek prireditve, katere namen je okrepiti varstvo pred snežnimi plazovi in izobraževati planince tc"r ljubitelje smučanja, bo ob devetih dopoldne v zavetišču GRS na Krvavcu. »Lavinski dan« bo izpolnjen s predavanji in praktičnimi prikazi reševanja izpod plazov ter napotki, kako se ravnati v primerih nevarnosti plazov. -jk Jesenice — Lani so jeseniški novatorji in avtorji tehničnih izboljšav prihranili s 144 ocenjenimi in nagrajenimi tehničnimi in tehnološkimi inovacijami skupaj 23 milijonov 716.866 dinarjev inovacijskega letnega dohodka, kar je vsekakor lep dosežek in prispevek k stabilizaciji, večji poslovnosti in rentabilnosti organizacije združenega dela jeseniške železarne. Lani so zabeležili 110 avtorjev, iznajditeljev, novator-jev in racionalizatorjev. Največ izboljševalnih predlogov je lani uvedel v proizvodnjo Viktor Zan, strugar iz oddelka hidravlike na Javorniku. Trije avtorji so uvedli v proizvodnjo in predložili v oceno po ti»i tehnične izboljšave, 22 avtorjev je dobilo odškodnine, nagrade, akontacije in rente za po dve tehnološki in tehnični inovaciji, 84 iznajditeljev in novatorjev pa je prejelo odškodnino za eno inovacijo. Za skupni inventivni dohodek je bilo prizadevnim in uspešnim nova-torjem odobrenih in izplačanih 2,39 odstotkov odškodnin, nagrad, akontacij in rent. Največje prihranke je lani ustvaril Ivan Jamar s tehnično Svet pod Triglavom Jesenice — 200-letnico prvega pristopa na Triglav in številne druge pomembne jubileje bodo gorniki iz jeseniške občine dostojno proslavili in počastili v naslednjem letu s številnimi delovnimi akcijami, proslavami in prireditvami. Za to slavje je pri koordinacijskem odboru matičnih planinskih društev iz jeseniške občine že sestavljen iniciativni odbor, ki bo pripravil novo, že drugo izdajo planinsko-alpini-stične edicije Svet pod Triglavom z bogato besedno in slikovno vsebino. Pripravili in uredili bodo tudi dokumentarno zgodovinsko foto razstavo, razstavo planinskih znamk, planinsko slikarsko razstavo in razstavo planinskih knjig ter razstavo pla-ninsko-alpinističnih značk. Ob tej priložnosti si bodo tudi prizadevali, da bi se dokončno domenili o tem, da bi v prihodnje ustanovili planinski muzej ter zgradili več novih postojank. U.2. LEDINE KLJUBUJEJO ZIMI — Gradnja Kranjskega planinskega doma na Ledinah nad Jezerskim za zdaj »počiva«. Planinci in gradbeniki so do tretje faze zgrajeni objekt zavarovali pred zimskimi nevšečnostmi. Kljub temu tudi v tem času redno obiskujejo gradbišče. Pred kratkim sta se na Ledine povzpela alpinista Matjaž Dolenc in Pavle Oman in ugotovila, da objekt odlično kljubuje in da zima ne povzroča poškodb. Snega sicer ni veliko, ker ga sproti odpiha veter, kije na Ledinah izredno močan. Predsednik gradbenega odbora Franci Ekar je povedal, da bodo do konca zime redno obiskovali /.edine in preverjali, kako objekt kljubuje zimskim razmeram. Seznanil nas je tudi, da bo otvoritev nove postojanke na Ledinah letos avgusta, ko praznuje Kranj občinski praznik, (jk) in tehnološko inovacijo in sicer v višini milijon 662.279 dinarjev, na drugem mestu je Vitomir Gričar, izredno veliko pa sta prihranila tudi Anton Kelvišar in njegov sodelavec Anton Komelj. Med najboljše avtorje tehničnih in tehnoloških izboljšav jeseniške železarne pa je šteti tudi ostale, ki so z eno ali dvema inovacijama ustvarili velik inventivni dohodek, med njimi Avrelij Ravnik, Jože Arh, Anton Razinger, Jože Osvald, Ivan Bucek, Ljuta Nazif in drugi. Viktor Zan, najuspešnejši, je za sedem tehničnih inovacij prejel 25.747 dinarjev. U.2. Referendum v Stari Fužini Bohinj — Konec decembra so na sestankih družbenopolitičnih organizacij in sveta krajevne skupnosti Stara Fužina v Bohinju sklenili, da bodo letos spomladi razpisali referendum o samoprispevku za izgradnjo družbenega doma. Po programu naj bi v domu, ki bi ga zgradili nasproti samopostrežne trgovine Ljubljanskih mlekarn sredi vasi, uredili vrtec za 80 otrok ter prostore za kulturno društvo in krajevne družbenopolitične organizacije. Zgradili pa bi tudi dvorano z okrog 250 sedeži in odrom za različne prireditve. Načrtujejo pa tudi prostor za knjižnico in za klub upokojencev. Predlog tega projekta bodo začeli v kratkem pripravljati in ga nato dali v razpravo v okviru priprav za referendum. Poleg samoprispevka pričakujejo, da jim bodo pri uresničitvi programa priskočile na pomoč tudi občina in samoupravne interesne skupnosti. Sami bodo namreč težko zbrali dovolj denarja, posebno še, ker ne vedo, kako dobiti 150.0(k) dinarjev za popravilo muzeja plan-šarstva in sirarstva, ki ga je poškodoval lanski potres. JR Jutri planinsko predavanje Kranj — Jutri, 12. januarja, ob 19. uri bo v delavskem domu v Kranju zanimivo planinsko-alpini-stično predavanje, ki ga organizira Planinsko društvo Kranj. Občinstvu se bosta v besedi in sliki predstavila znana kranjska alpinista Nejc Za-plotnik in Andrej Stremfelj. Pripovedovala bosta o alpinističnih doživetjih v domačih gorah in v stenah Matterhorna, Les Contesa in Cvet-te. .jk Skupščina pokrovitelj Tržič — Delegati tržiške občinske skupščine so na zadnji seji sklenili prevzeti pokroviteljstvo nad proslavam 40. obletnice gorske reševalne službe v Tržiču in nad organizacijo mednarodnih sankaških tekem v Podljubelju. Skupščina bo ob tej priložnosti namenila postaji Gorske reševalne službe 20.000 dinarjev, ki jih bodo reševalci potrošili za nakup opreme, sankačem pa 5000 dinarjev, potrebnih za organizaciji mednarodnega tekmovanja. Oba kolektiva, tako postaja GRS kot sankači, sta izredno prizadevna in uspešna. Gorski reševalci so zaradi nesebičnega humanega dela že prejeli zlati plaketi Republiškega sekretariata za notranje zadeve in tržiške občinske skupščine. Sankači pa so med najboljšimi v republiki in državi. Zato bo organizacija kvalitetnega mednarodnega tekmovanja prispevala še k večji uveljavitvi tržiškega sankanja. -jk Pod pokroviteljstvom skupščine občine Jesenice in Železarne Jesenice je odbor za muzej delavskega gibanja na Gorenjskem pri kulturni skupnosti Jesenice ob praznovanju dneva republike, 35-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in otvoritvi hladne valjarne Bela organiziral v dneh od 25. novembra do 15. decembra 1976 v Kosovi graščini na Jesenicah razstavo Toneta Svetine »Kiparstvo v jeklu«. Tone Svetina, zgodovinar, pisatelj in kipar je javnosti dobro poznan. 1971. leta je v delavskem domu na Jesenicah predstavil svoja umetniška dela, ki po skulpturi v treh dimenzijah izražajo umetnikov pesimizem in optimizem, absurd in protest, hlad in žar, ogenj, nasilje in bratstvo, upor, boj, rast in padanje, hrepenenje, svetlobo in mrak, življenje in smrt, nasilje, sen in resničnost, idejo, tezo in antitezo, uničenje in izgrajevanje, stalnost in preobrat, svobodo itd. Tone Svetina-Vojko se je rodil 1925. leta na Bledu. Med vojno so ga Nemci januarja 1943 mobilizirali v delovno službo, nato pa v vojsko. Decembra 1943. leta je pobegnil iz Munchna in se priključil NOV. Do konca vojne je bil v Prešernovi brigadi in jurišnem bataljonu xxxi. divizije. V vojni je bil dvakrat ra-,njen. Po vojni je opravljal različne vojaške in politične funkcije. Kot pisatelj je zaživel 1950. leta, ko je začel pisati črtice z vojnimi in lovskimi motivi, ki jih je objavljal v raznih revijah. Predajanje knjižni besedi, epska miselnost in nemirujoči značaj Toneta Svetina je obogatila slovensko literarno zakladnico s povestjo »Lovčeva hči«, novelo »Spikova sled«, za katero je prejel prvo nagrado Lovske zveze Slovenije, zbirko novel »Orlovo gnezdo«, epsko trilogijo »Ukana«, za katero je 1963. leta prejel prvo Kajuhovo nagrado, 1970. leta pa Prešenovo nagrado Gorenjske, nagrado Prešernovega sklada SRS, nagrado Vstaje slovenskega naroda, plaketo JNA in plaketo Varnosti SRS, kroniko NOB v bohinjski in blejski kotlini »Rdečisaeg Triglava«, zbirko esejev »O boju, porazih in zmagi« in monografijo njegovih skulptur »Poezija upora«. Pisatelj, epik in eseist Tone Sv<^w tina je v nenehnem iskanju izrazni^1 sredstev svojih zgodovinskih i y. umetniških sporočil človeštvu posti ( nezadovoljen z zgolj literarnim i^bo^ razom, zaradi česar je 1960. leta Pj:en povezuje z izvirno filozofsko prt p žetostjo velikega protesta proig^ uničevanju. Protest zoper uničev* p nje plastično izraža s samimi sredyjn stvi uničevanja. Spremne besed p Toneta Svetine pogojuje umetniSjj^ izraz kovinskih skulptur v prikazu *gjco ideji izpovednega sporočila ume'" nika. . ~ »Nihče ne gre v boj zato, da bi poražen«, ob skulpturi »Bore« izraža Tone Svetina vero v končfl zmago trpinčenega in zatiraneg naroda, ki pod nasiljem okupatorj s puško v roki stopi v boj za svobod v prepričanju, da je njegov b< pravičen, kar mu daje up v končn zmago za svojo svobodo. »Smrt j manjše zlo kakor suženjstvo. Kd« upa v boju, vztraja v uporu. Kdr0 600 kg. Reteče 12, Škof j A Loka 112 e*J Prodam mlado KRAVO za zakol. '^JVirmaše 48, Škofja Loka 113 ^ Prodam osem mesecev brejo 1,steRAVO ali TELICO. Trata 15, u Škofja Loka 114 Ugodno prodam HONERJEVO ^KLAVIRSKO HARMONIKO vox re« Smučarji loške občine! Udeležite se veleslaloma v soboto, 15. januarja ob 13. uri na Starem vrhu. Tekmujejo lahko vsi člani društev, podjetij in posamezniki. Prijave sprejema SK ALPETOUR. Prijavnina za nečlane 30 dinarjev. v Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mole Pljadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mole Pij »dej a 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka B1500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 28-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. kombinirano — elektronsko. Planina 9, Kranj — Mušič 119 Prodam težko KRAVO, 8 mesecev brejo in KASTO za žito, 3 kub. m prostornine. Lahovče 37 120 Prodam TELICO, eno leto staro. Zg. Bitnje 20 121 Prodam dva PRAŠIČA, 70 kg težka in mlado brejo KRAVO. Leše 7, Tržič 122 Prodam KRAVO za meso ali zamenjam za teličko. Suha 7, Kranj 123 Prodam 7 mesecev brejo simental-ko. Šolar, Peračica 6 124 Prodam PRAŠIČA, težkega nad 200 kg. Grad 25, Cerklje 115 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti, ki bo v tretje telila, šercerjeva 24, Radovljica 116 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Ažman, Zg. Otok 4, Radovljica 117 Prodam dnevno OMARO — rabljeno. Zg. Bitnje 168, Zabnica 118 Q Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o. TOZD Gozdno gradbeništvo, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto vodje priprave proizvodnje Poleg splošnih pogojev je z*a zasedbo tega delovnega mesta zahtevan poklic gradbenega inženirja s 3-leti prakse v gradbeni operativi. Poskusno delo traja 20 dni. Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijave pošljite najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: GG Bled, n. sol. o., - TOZD Gozdno gradbeništvo Bled, n. sub. o., Bled, Ljubljanska 19. Kandidati bodo pismeno obveščeni o sklepu o izbiri najkasneje v roku 30 dni po pretečenem roku za prijave. DELO časopisno in grafično podjetje TOZD — časopisi n. sub. o. podružnica Kranj, Koroška 16 sprejme takoj 1. prodajalko — prodajalca za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v Kranju, Begunjah, Tržiču in na Jesenicah. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. POGOJ: prodajalec s končano šolo za prodajalce ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. 2. raznašalko — raznašalca za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za terene v Kranju, Radovljici in Lescah. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP DELO, Kranj, KoroSka 16 ali na tel. 21-280. Razpis za prodajalce velja do 19. januarja 1977, za raznasalce pa do zasedbe delovnih mest. alpski letalski center lesce-bled M14I LESCE B.,u„ j,k , 10 Vabimo mladinke in mladince v ZAČETNIŠKA TEČAJA za PADALCE in JADRALNE PILOTE Prijave sprejemamo vsak delavnik do 20.1.1977 od 10. do 16. ure na letališču v Lescah. Alpski letalski center Lesce ZDRAVNIŠKA . DEŽURNA SLUŽBA V POLJANSKI DOLINI Od petka, 14. 1. od 20. ure do petka, 21. 1. 1977 do 6. ure je dežurni zdravnik dr. Tone Košir, tel. 60-219. Podnevi ob delavnikih iščite pomoč v ambulanti Gorenja vas oziroma v Žireh. Kadar v nujnem primeru ne najdete svojega oziroma dežurnega zdravnika, se obrnite direktno na ZD Škofja Loka, tel. 60-440. vozila Prodam skupaj ŠKODI, letnik 70, registrirana do avgusta 1977 in letnik 1967 v nevoznem stanju. Možnost prodaje na kredit ali zamenjava za ZASTAVO 750. Vse informacije na tel. 26-927 125 Prodam karamboliranega ZAPO-ROZCA in ZASTAVO 850 po delih. Jurca Stane, Brekovica 11, Ziri 126 Prodam ZASTAVO 850, celo ali po delih. Jelene, Golica 2, Selca nad ŠkofjoLoko 127 Prodam nov VOLKSVVAGEN 1200 J. Telefon 064-61-844 v sredo in petek od 8. do 13. ure 128 TRAKTOR URSUS C 355 - KVV 42 — s streho, prevoženih 500 ur, ima avtomatsko kljuko za enoosno prikolico, registriran, prodam. Triler, Grenc 9, Škofja Loka 129 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963. Predoslje 130 Prodam dobro ohranjen avto OPEL KADETT. Tel 750, 130 osebni 45-064 131 letnik 132 letnik Prodam ZASTAVO 1970. Trboje 51 Prodam ZASTAVO 750, 1971. Kalan, Planina 1, Kranj, telefon 25-330 133 Prodam traktorsko KIPER PRIKOLICO - 3 tone. Trboje 5, Kranj 134 dežurni veterinarji od 14. do 21. januarja 1977 Cepuder Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 za občino Kranj; Habjan Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 za občino Škofja Loka; Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, tel. 81-288 za občini Radovljica in Jesenice Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske kupim Kupim SKRINJO, očuvano in lahko brez slikarije. Prosim, pišite Dušanu Muc, Vodnikova 76, Ljubljana 135 Kupim OTROŠKO SMUČARSKO opremo. Tel. 25-213 stanovanja Prodam GARSONJERO v centru Radovljice. Vseljiva takoj. Ponudbe pod »Gorenjska« 136 zaposlitve Takoj zaposlim KOVINOSTRU-GARJA za delo na avtomatih. Plača po dogovoru. Franc Jenko, Šenčur, Kuraltova2 137 V januarju in februarju PAZIM OTROKA na svojem domu (dopoldan). Šilar, St. Rozmana 4, Kranj, telefon 23-895 138 Iščem kakršnokoli POPOLDANSKO DELO. Ponudbe pod »Vesten« 139 izgubljeno Poštenega najditelja ure (quarc) v hotelu Alpe-Adria v Radovljici, dne 31. XII. 1976, prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov Nikolaj Hladnik, Kovor 9, Tržič ostalo Prosim kupca motorja PLICH 250, Kr — 16-083, kupljenega v maju, naj se zglasi pri prodajalcu zaradi prepisa ali pa naj mi pošlje tablico, za katero mu vrnem 300 din. Če mi pošlje naslov, pridem sam ponjo. 140 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠKOFJA LOKA SAMOUPRAVNA ENOTA ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU razpisuje Na podlagi 7. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in sklepa Zbora SAE za družbeno pomoč z dne 11. 11. 1976 JAVNI RAZPIS o zbiranju prosilcev — upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi SAE za družbeno pomoč 1. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJ SO: a) družine in občani z nižjimi dohodki b) mlade družine c) upokojeni občani 2 POGOJI KATERE MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI: a) Družine in občani z nižjimi dohodki: — da prosilec ali njegovi družinski člani nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo 1.550.— din na člana gospodinjstva mesečno in sicer v preteklem koledarskem letu, — prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo tisti prosilci, ki imajo stalno bivališče na območju občine vsaj 5 let in so zaposleni na območju občine, — da prosilec ali njegovi najbližji sorodniki (zakonec, otroci, starši) nimajo večje stanovanjske hiše. b) mlade družine — da nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice za primerno stanovanje, — da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Škofja Loka in da je vsaj eden tudi zaposlen na območju občine Škofja Loka, — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, — če organizacija, pri kateri je eden od zakoncev zaposlen jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v teku 5 let. Za mlade družine se štejeta zakonca: — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje še ni preteklo pet let, — če eden od zakoncev ni starejši od 30 let, drugi pa od 35 let. Pod istimi pogoji kot mlade družine, se lahko potegujejo za pridobitev stanovanja matere — samohranilke, ki ne padejo pod kriterije občanov z nižjimi dohodki in sicer tako, da namensko varčujejo in si pridobe jamstvo delovne organizacije, kjer so zaposlene. c) upokojeni občani — da prosilec ali njegovi družinski člani nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da del sredstev prispeva republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, — da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Škofja Loka, — da nimajo otroci ali zakonec večje stanovanjske hiše. K točki 2. a) in c) Opravičeni pričakovalci za stanovanje, ki bodo izpolnjevali pogoje tega razpisa, ki jih navaja točka 2 pod a) in c) so dolžni na podlagi 14. člena Samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo pred vročitvijo odločbe za stanovanje prispevati soudeležbo najmanj 2 % (oziroma najmanj 4.000 din) od vrednosti stanovanja pod pogoji, ki jih določa pravilnik o dodeljevanju stanovanj enote za družbeno pomoč in njegovo dopolnilo. 3. NAČIN VLOŽITVE PROŠNJE ZA PRIDOBITEV STANOVANJA Prosilec, ki želi dobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebnem obrazcu preko delovne organizacije, društva upokojencev, socialne službe v občini ali krajevne skupnosti. Obrazci prošenj se dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v Škofji Loki, Titov trg 3a v Poslovni hiši. Izpolnjene obrazce prošenj z vso zahtevano dokumentacijo oddajo prosilci v svojih delovnih organizacijah (ali društvu upokojencev, krajevnih skupnostih) najkasneje do 11. februarja 1977. Organizacije pa morajo potrjene obrazce prošenj z uradnimi mnenji, upoštevajoč kriterije razpisa, odstopiti Samoupravni stanovanjski skupnosti najkasneje v roku 10 dni po preteku razpisa to je do 21. februarja 1977. Prosilci iz vrst delavcev zaposlenih pri zasebnikih, pošiljajo svoje vloge direktno Samoupravni stanovanjski skupnosti najkasneje do 21. februarja 1977. Število stanovanj za dodelitev v letu 1977. V letu 1977, je predvidena dograditev stanovanj v Podlubniku in Fran-kovem naselju v Škofji Loki in v Zireh. V Železnikih v letu 1977 ni predvidena dograditev stanovanj. SAE za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bo dodelil v letu 1977 toliko razpoložljivih stanovanj kot jih bo narekovala prioritetna lista za dodelitev stanovanj in razpoložljiva sredstva. Opravičence po prioritetni listi, ki bodo prosilci za dodelitev stanovanj v Železnikih se ne bo reševalo v letu 1977, temveč predvidoma v letu 1978, ko bodo dograjena stanovanja v Železnikih. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka ALPLES industrija pohištva 64228 Železniki DSSS objavlja na podlagi 10. čl. samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto vodje proizvoda Pogoji za zasedbo: — VS ali VŠ ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj Pismene prijave je treba poslati V 10 dneh po objavi delovnega mesta na naslov KADROVSKO SOCIALNI ODDELEK ALPLES INDUSTRIJA POHIŠTVA, 64228 ŽELEZNIKI. 18. stran — Glas 1 Torek, 11. januarja 1977 nesreče ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete Marije Mrak iz Škofje Loke — Ljubljanska c. 15 se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem kolektivov LTH — orodjarna, Živila Kranj, PD Škofja Loka in vsem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, sočustvovali z nami ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala Starološkemu g. župniku, g. kaplanu in pevcem. Iskrena hvala tudi dr. Bračkovi za dolgoletno zdravljenje, kakor tudi dr. Grilu. Žalujoči: hčerka Anica, hčerka Vida z družino, sinovi Jože, France, Miloš z družinami in sestra Tončka. Škofja Loka, 3. januarja 1977 ZAHVALA Ob smrti našega očeta in starega očeta Andreja Roglja se lepo zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč Zahvalo smo dolžni sorodnikom in prijateljem sožalje, darovano cvetje, za spremstvo na njegovi pevcem za lepo zapete pesmi ob odprtem grobu župniku za pogrebni obred. v teh dneh. za izrečeno zadnji poti, in gospodu Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi: Tupaliče, 5. januarja 1977 - Razpisna komisija Kemične tovarne Exoterm Kranj, p. o. Kranj, Struževo 66 razpisuje na podlagi 61. člena statuta delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo kemijske, metalurške ali ekonomske smeri, — da ima 7 let prakse, od tega najmanj 3 leta na vodilnem položaju v delovni organizaciji — da je moralno in politično neoporečen — da je širše družbeno-politično aktiven — da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bo pri svojem delu uspešen Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom, potrdilom o nekaznovanju in potrdilom, da ni v postopku, sprejema razpisna komisija v roku 15 dni po objavi na naslov: Kemična tovarna EXOTERM Kranj, p. o., Kranj, Struževo 66, za razpisno komisijo. Informacije v zvezi z razpisom daje splošni oddelek. O rezultatih razpisa bodo kandidati pismeno obveščeni. ZAHVALA Tiho nas je zapustila, 26. 12. 1976 Terezija Stroj Pokopali smo jo na domačem pokopališču v Podbrezjah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili v njen prerani grob, vsem sosedom, župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in njenim sodelavkam za podarjeno cvetje. Vsi njeni! Podbrezje, 7. januarja 1977 Izobraževalna skupnost Kranj skupnost otroškega varstva Kranj in kulturna skupnost Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. sekretarja izobraževalne skupnosti Kranj 2. sekretarja skupnosti otroškega varstva Kranj 3. sekretarja kulturne skupnosti Kranj 4. pravnika Pogoji: 1. visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri in 3. oz. 5 let delovnih izkušenj v organiziranju vzgojno izobraževalnega dela, 2. visoka ali višja izobrazba družboslovne ali ekonomske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju družbenih dejavnosti, 3. visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju družbenih_dejavnosti, 4. visoka izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na področju urejanja samoupravnih razmerij v združenem delu. Kandidati za razpisana delovna mesta morajo biti moralnopolitično neoporečni in družbeno aktivni. Prijavi je treba priložiti: — dokazilo o strokovnosti — kratek življenjepis — potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku — potrdilo o nekaznovanju Prijave s prilogami je treba poslati na naslov: Izobraževalna skupnost Kranj, Trg revolucije 1, 64000 Kranj, v roku 15 dni po razpisu. Izobraževalna skupnost Kranj skupnost otroškega varstva Kranj kulturna skupnost Kranj ZAHVALA Ob nenadni jsmrti naše drage mame, tete, stare mame, tašče in sestre Frančiške Perčič Gbadove mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Iskreno se zahvaljujemo duhovščini za lepi obred, vsem pevcem, sodelavcem Iskra TOZD Orodjarna, TOZD Štance - števci obdelava delov, KZK Kranj, TOZD klavnica, sodelavcem Tekstilindusa — obrat II. Žalujoči: sinovi Stane, Tone, Francelj z družinami, hčerka Francka z družino, sestre z družinami in ostalo sorodstvo. Prebačevo, Šenčur, Voklo in Mavčiče, 10. januarja 1977 Odbor za medsebojna razmerja delavcev osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas razpisuje delovno mesto s polnim delovnim časom za nedoločen čas: kuharice na PŠ Poljane Pogoji: kvalificirana ali polkvalificirana kuharica. Prijave pošljite na navedeni naslov v 15 dneh po objavi. S ceste v drevo V torek, 4. januarja, ob 22. uri se je na magistralni cesti na Meji pripetila prometna nezgoda. Voznik osbenega avtomobila Franc Traven (roj. 1953) z Golnika je vozil proti Kranju, ko ga je na spolzki cesti zaneslo v levo na nasprotni vozni pas, kjer je avtomobil zasukalo, da je bočno zdrsnil s ceste in se ustavil ob drevesu. Sopotnica Ljudmila Traven je bila v nesreči huje ranjena, voznik pa laže. Škode na avtomobilu pa je za 10.000 din. Ni ustavil V petek, 7. januarja, nekaj po 14. uri se je na lokalni cesti Kranj — Trboje pripetila prometna nezgoda. Neznani voznik osebnega avtomobila znamke mercedes je peljal proti Kranju, ko ga je v Prebačevem v blagem ovinku začelo zanašati. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Andrej Sajevic iz Trboj: da ne bi prišlo do trčenja, je zapeljal s ceste in trčil v steber ograje, neznani voznik pa je odpeljal naprej. Škode je za 2000 dinarjev. Smrtna nezgoda V četrtek, 6. januarja, ob 5.25 se je na magistralni cesti med Mejo in Drulovko pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Strniša (roj. 1956) iz Ljubljane je peljal proti Kranju; v blagem levem ovinku ga je na rahlo po^ ledeneli cesti zaneslo na levi vozni pas, po katerem je v tem trenutku pripeljal voznik osebnega avtomobila Anton Širnik (roj. 1950) it Kranja, tako da sta avtomobila trčila. V Širnikov avtomobil je nato trčil še avtomobil, ki ga je za njim pripeljal Miroslav Repič (roj. 1948) s Kokrice. Hudo ranjenega voznika Strniša so prepeljali v klinični center, kjer je dva dni kasneje umrl. Materialne škode na avtomobilih je za 70.000 din. Nezgoda na prehodu V soboto, 8. januarja, ob 13.30 se je na Jesenicah na Cesti maršala Tita pripetila nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Palčič (roj< 1952) s Hruške je s primerno hitrostjo peljal proti prehodu za pešce-Ko je bil že tik pred prehodom, j« z desne strani pritekla po prehodu 10-letna Maja Sodja. Voznik je zaviral, vendar se deklici ni mogel izogniti; avtomobil jo je zadel, da j« padla in se huje ranila po obrazu. L. M. Ogenj v tovarni Termika V soboto, 8. januarja, ob 2.30 j< začelo goreti v tovarni Termika, J obratu v Bodovljah pri Škofji Loki Ogenj je nastal zaradi samovžig* tervolskih blazin, ki so bile naložen* v skladovnico. Škode je za okoJ 20.000 din. Ogenj so opazili in poga sili delavci. Istega dne pa je ob 19. uri v istert obratu še enkrat zagorelo: vnelo 9< je v posebnem skladišču za začasn' odlaganje izolacijskega materiala, I katerem po proizvodnem procesu £ ostajajo tleči ostanki koksa. Zarad tlečega ostanka koksa v nekem kup* se je vnel ovojni papir; zatem pa # lesena pregrada. Škode je za okoJ 18.000 din. Ogenj so pogasili škofje loški gasilci. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Ane Hudovernik roj. Retelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem, znancem in našim sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter obsuli njen grob s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč v težkih trenutkih, g. župniku iz H rastja za lep obred, pevcem in dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje. Vsem najlepša hvala. Žalujoči: hčerki Ani in Slavka z družinama, sinovi Mato, Lado, Rajko, Miro in Tone z družinami in ostalo sorodstvo. Kranj, Čirčiče, Hrastje, 7. januarja 1977 ZAHVALA Zapustila nas je draga teta Terezija Stare Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in zasuli njen grob s cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Udirju in sestri Ančki za vso skrb in nego ter duhovniku za pogrebni obred. Iskreno se zahvaljujemo pevskemu zboru ter zvezi borcev in gasilskemu društvu. Vsi njeni! Mengeš, Križ, Komenda, Kranj, 4. januarja 1977 I 30 a. o-id m ti. al ej io je )0 Glas 19. stran avto-moto društvo škofja loka Jegorovo predmestje 10 razpisuje prosto delovno mesto inštruktorja praktične vožnje kategorije AB, za avto šolo r Zaposlitev je stalna za nedoločen čas. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. srednja strokovna izobrazba, 2. izpit za voznika inštruktorja A in B kategorije, 3. da ima moralno politične kvalifikacije, 4. daječlanAMZS. B) Sprejmemo večltandidatovzatečaj inštruktorjev praktičnih voženj A in B kategorije. Kandidati morajo imeti srednjo strokovno izobrazbo, ali izpit za VK. Prošnje sprejema pisarna AMD Škofja loka, Jegorovo predmestje 10 vsak dan ob 15. do 18. ure razen sobote, 15 dni po objavi v časopisu. XX. »Po stezah partizanske Jelovice« Biatlonci ne, med ekipami slavila JLA DRAŽGOŠE - Prvo tekmovanje v okviru 20. jubilejnih smučarskih prireditev »Po poteh partizanske Jelovice« - sloven- Pomembni zmagi Jesenic in Kranjske gore j« in na 10- m la* )0- sni ku 10- \l ila ito im 18) ka Tiri, j« Državno prvenstvo v hokeju na ledu se je po krajšem premoru spet nadaljevalo. V vseh petih srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati. Jeseničani so že pred novim letom v zaostalem srečanju premagali beograjski Partizan z 12:0. Kot nam pove že sam rezultat, so bili Jeseničani celo tekmo v terenski premoči in če ne bi igrali- samo s polovico moči, bi lahko zmagali tudi z višjim rezultatom. S precej večjim strahom pa so jeseniški navijači pričakovali srečanje v Zagrebu proti Medveščaku, ki letos okrepljen s Felcem in 1. Janom igra zelo dobro. Vendar pa so Jeseničani zaigrali zelo dobro in visoko zmagali z 8:2. Najboljši mož v jeseniškem moštvu je bil vratar Marjan Zbontar, zelo dobro pa sta zaigrala tudi M.Jan in Hafner. V Ljubljani pa je Olimpija premagala Kranjsko goro z 12:4. V ekipi Kranjske gore je zelo dobro zaigral Zvone Suvak. V soboto so Kranjsko-gorci odigrali še srečanje s Partizanom v Beogradu. Zmagali so z 9:1 in si tako zagotovili, da bodo tudi prihodnje leto igrali v skupini A. V tekmi, ki je odločala o drugem mestu, je Olimpija v Ljubljani premagala Medveščak s 6:3. Lestvica: 1. Jesenice 12 12 0 0 137: 25 24 2. Olimpija 12 8 0 4 ' 63: 47 16 3. Medveščak 13 7 0 6 83: 61 14 4. Kr. gora 13 4 0 9 59:101 8 5. Partizan 12 0 0 12 17:127 0 Zvezni selektor Janežič je za dve prijateljski tekmi proti Reprezentanci, ki so jo izbrali športni novinarji, izbral naslednje igralce: M. Zbontar, Albreht, Tišler, Sčap, S. Košir, Kumar, Savič, Renaud, Poljanšek, Hafner, F. Zbontar, Pavlic, Smolej, Klemene, Beravs, Lepša, Puterle. Športni novinarji pa so izbrali naslednje igralce: Lomovšek, Tomič, Lap, Jakopič, Jakič, Ogrin, I.Jan, Oštria, Kavec, Petač, Bahč, T. Košir, Pirih, Pristov, Felc, Sinovec, M. Jan, D. Hiti, Z. Suvak, Suligoj. Ti dve reprezentanci se bosta med seboj pomerili dvakrat, in sicer 11. januarja na Jesenicah, dan kasneje pa v Ljubljani. Naša reprezentanca bi sicer morala igrati s češkim prvoligašem Motor iz Čeških Budjevic, vendar je le-ta svoja nastopa v zadnjem trenutku odpovedal, .fp Jugoslovanski mladinci zadnji s« ila 2b-oj-ro* ce- j« ►du za-gel U« zu. Na novoletnem hokejskem turnirju »šest na rodov«, ki je bil letos v zahodnonemškem mestu Filsseu, je mladinska reprezentanca Jugoslavije zasedla zadnje, šesto mesto. Zmaga je pripadla reprezentanci Švedske pred Finsko. Prav ti dve ekipi pa sta pokazali daleč najboljši hokej na turnirju. Poleg Jugoslavije so na turnirju nastopile še naslednje reprezentance: Švedska, Finska, Poljska, ZRN in Švica. Naša ekipa je igrala v naslednji postavi; Bolta, Tomič, Kovač, Jug, M linam, Raspet, Sčap, Grošelj, Ogrin, Kovač, Rezek, Škof, Se-kelj, Knežević, Sluga, Majnik, Ladocki, Bra-tina, Breznik, Devunić. Naši so tako nastopili Šolarji na smučeh Lancovo — Več kot '200 učenk in učencev gorenjskih osnovnih Šol se je /bralo v soboto. H. januarja, na Lancovem, kjer je bilo I .'J. tek movanje gorenjskih šolarjev V tekih in velesla lomu. Prireditev je tudi letos sodila k tradicionalnim metnorialnim dražgnškim priredjitvatn. Organizator sobotnega smučarskega srečanja najmlajših je bil Smučarski klub Radovljica. Tekači so startali pri zadružnem domu \ ijan-I y covem, veleslalomisti pa na pn>g' i"' Kamni L i gorici. Tekaški progi sta bili za učenke in učen • ce dolgi 2000 oziroma 3000 metrov, veleslalom-ska proga pa je merila 360 metrov m je bi o treba premagati 15 vratit Povedati velja, (la zadnja leta zaradi pomanjkanja snega prireditev na Lanocevm ni bilo. Letos pa so tuie snežne razmere izredno ugodne REZULTATI - veleslalom učenke: 1. Pe-tra Hafner (SSl) Mladi rod Škofja Loka) i. Metka Jugovic (SSl) Mladi rod Skolja Lokal, 3 Alenka Stritih (OS Tržič) itd.; veleslalom učenci: 1. Robert Zan (OS Koroška Bela). 2. Boštjan IIzar (Oft Grajzer Tržič), :i. Rok Likozar (Oft Lucijan Seljak Kranj), itd.; veleslalom ekipno: 1. osnovna šola Mladi nnl ftkofja Loka, 2. osnovna šola Lucijan Seljak Kranj, .'). OŠ Janez Polda Mojstrana itd.; teki učenke: 1. Marija Bešter (Oft Lipnica), 2 Zvonka Repe (Oft Gorje),3. Branka Martinovi*1 gj (Oft Kranjska gora) itd.; teki učenci: I. Peter * i Oregorič (OS Domžale), 2. Mirko Lapajne (OŠ I Bohinjska Bistrica), 3. Tone Fister (Oft Lipnica) itd.; teki ekipno: L osnovna šola Domžale, 2. osnovna šola Lipnica, 3. osnovna šola Bratov Zvan Gorje itd. Najboljši posamezniki in ekipe so prejeli pokale in diplome. Podelili so jih predsednik radovljiške občinske skupščine Polde Permiš, predsednik OO ZZB Radovljica Janez Strgov šek in člani prireditvenega odbora. -jk brez svojih najboljših mladincev, ki so za to tekmovanje že prestari. Čeprav so bili najmlajša ekipa na turnirju, so se po svojim močeh srčno borili za čimboljšo uvrstitev. In čeprav jim ni uspelo premagati nobenega nasprotnika, naši mladi igralci niso razočarali. Poznalo se jim je, da so na turnir odšli brez skupnih priprav in da so kondicijsko preslabo pripravljeni za tako naporno tekmovanje. Ob večji skrbi za naš hokejski naraščaj bi bili rezultati precej drugačni, saj Poljaki, Nemci in Švicarji niso dosti boljši od naših igralcev. Naši so najbolje zaigrali v drugi tretjini tekme proti Švedom, ki se je končala neodločeno, najslabše pa proti Švici, Najboljši strelec je bil Sekcij, poleg njega pa so dobro igrali še ftčap. Jug, Škot in Raspet. Rezultati: .Jugoslavija : ZRN 2:5 (0:2, 1:1, 1:2), streha /a Jugoslavijo sta bila Kovač in ftčap; Jugoslavija Švica 2:8 (0:3, (hO, 2:5), Strelca Ščap in Sekelj; -Jugoslavija : Finska .'):!) (2::l, 0:3, 1:3), strelci .Jug, Škof in Sekelj; JugO-slaviia : Švedska 3: 17 (0:6, 2:2, 1:9), strelci Jug, škof m Rezek; Poljska : Jugoslavija 10:2 (2:2, 4:0. 4:11). strelec Sekelj 2. Visini red: I Švedska, 2 Finska, t Poljska, 4. ZRN. 5. Švica, <>. Jugoslavija (p oki iig' en< kol* tel* > 9' sn* i, i i #. -ad up» i 8 kol fje Osnovna šola Simon Jenko Kranj razpisuje naslednji prosti delovni mesti: učitelja v oddelku podaljšanega bivanja (U ali PRU razrednega pouka) za nedoločen čas vzgojiteljice za nedoločen čas por. dopusta). (čas Nastop dela 7. 2. 1977. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. šport med vikendom Dolenjake*^7r(68-68lMb34)li m°*kl Hgl "° Je"enice doma Premagale selekcijo ALPSKO^«*" #* Je8enice t***1*1 v LJubljani z ekipo Trnovega. Garmisch P»rt v™ \. ~ Na mednarodnem veleslalomu za svetovni pokal v 'mel StenmarkW- ' V ZRN je Tržičan BoJan KrižaJ '-aaedel 27. mesto. Veliko smolo je P°memhn»»Jtal»janakem Castelrottu je bilo mednarodno tekmo-uvrstil Muk« I*30 km« kje«" je nastopilo 80 tekmovalcev iz 13 držav. Najbolje se je Mladinci so itn' ki je zasedel 51- mesto. Tajnikar je bil 62., T. Djuričič pa 65. Cvajnar 9a r:>0 (19:35), OS Josip B roz Tito : OS France Prešeren 4 1:3<» (22:1!)). Zaradi nekaterih učencev, ki so starejši kot to dovoljujejo določila, ekipi Vzgojnega zavoda iz Preddvora ter Posebne osnovne šole iz Kranja nastopata izven konkurence, Lestvica: pomniti, da se je že v 2. minuti srečanja pokvaril semafor, tako da so tekmo izpeljali z ročnim merjenjem časa. Toda tudi to ni vplivalo na ponovni poraz kranjskega drugo-ligaša. Izidi: Maribor : Triglav D1:74 (49:41), Ilirija : Željezničar 1.15:77 (65:37), Jug : Celje 9»:«B (54:30), Medveščak : Slovan 75:76 (41:43), Šibenik : Oriolik 88:8!» (35:42), Puljanka : Dalvin 94:93(50:17). Lestvca: Dalvin 13 11 2 1175:1077 22 Ilirija Puljanka 13 9 4 1333:1138 18 13 9 4 1190:1191 18 Maribor 13 8 5 1210:1139 16 Oriolik 13 8 5 1174:1115 16 Slovan 13 7 6 1189:1197 II Celje 13 7 6 1094:1171 It Jug 13 6 7 1096:1077 12 Šibenik 13 5 8 1086:U M 10 Željezničar 13 4 9 1191: 1211 8 Triglav 13 2 1 1 1091:121 1 1 Medveščak (- 1) 13 2 11 880: 1034 3 Pari prihodnjega kola: Tri| [lav : Puliai jug Mari ika. Dalvin : iliiij i, Oriolik : (' ■Ije, mi'. S lovan S il H-n k. Želj. zničai VI cd vešča k 144: 33 71: 72 33: 30 39: 41 14: 44 19:100 OS Simon Jenko OŠ Josip Broz Tito OS Lucijan Seljak OS France Prešeren OS Davorin Jenko OŠ Stane Žagar Izven konkurence Vzg.: avod Preddvor 2 2 0 106: 78 4 Pob. OŠ Kranj 2 1 1 95: 85 3 čm Krvavec šele v podaljšku V tretjem kolu sta bili odigrani dve prvenstveni tekmi za pokal Kranja v košarki. KK Krvavec : Gumar 48:40 (40:40. 16:14), KK Sava : K K Šenčur 60:68 (26:41), Strelec kola je igralec Šenčurja Baligač, ki je dosegel 23 košev. Lestvica I. skupine KK Šenčur 3 3 0 177:156 6 KK Gumar Kranj 3 2 1 133:122 5 KK Sava Kranj 3 2 1 192:191 5 KK Krvavec Cerklje 3 1 2 154:158 4 KS Vodovodni stolp 2 0 2 107:113 2 KS Zlato polje 2 0 2 80:103 2 Odbor za medsebojna delovna razmerja na osnovni doli Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem objavlja prosti delovni mesti dveh učiteljev za razredni pouk Pogoj: učiteljišče ali PA Delo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o usposobljenosti sprejemamo 10 dni po objavi. Ugodne avtobusne zveze s Kranjem! Predtekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju končano Na kegljiščih v Cerkljah, Preddvoru, Kranju in Podreči so se končala predtekmovanja ekip krajevnih skupnosti v kegljanju. Skupaj je sodelovalo 69 moških ter 18 ženskih ekip. V finale pri moških ekipah so se uvrstile ekipe krajevnih skupnosti Cerklje L, Brniki IL, Cerklje IV., Zalog I., Vodovodni stolp L, Stražišče L, Huje-Planina-Cirče I., Stražišče II., Center, Primskovo L, Preddvor I., Mavčiče IV., Mavčiče III. ter Orehek. Od nastopajočih ženskih ekip pa so se v finale uvrstile krajevne skupnosti: Cerklje, Grad, Vodovodni stolp L, Vodovodni stolp II., Zlato polje, Bela, Mavčiče II., Orehek. Skupaj je tekmovalo 414 posameznikov ter 54 posameznic. Finale bo v soboto in nedeljo, 15. in 16. januarja, na kegljišču Triglava v Kranju čm Tradicionalne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« v Dražgošah so bile letos že dvajsetič zapored. Dvajsetič zapored so prihiteli v vasico nad Selško dolino, da bi se spomnili slavne •bitke borcev Cankarjevega bataljona proti mnogo številnejšemu in v vseh pogledih bolje opremljenemu sovražniku, neenake bitke na evropskih tleh v prvih dneh drugega leta vojne, številni obiskovalci. Mogoče je, reči, da so Dražgoše za vse nas danes še vedno simbol in legenda, da pa se slavne tradicije NOB iz leta v leto vedno bolj prenašajo tudi na mlado generacijo. Kajti v Dražgoše iz dneva v dan prihajajo mnogi obiskovalci in med njimi še posebno veliko mladih. Tudi vsakoletna športno-politična manifestacija in prireditve »Po sezah partizanske Jelovice«, ki je vsakokrat v prvih januarskih dneh na obronkih Jelovice in še po številnih drugih krajih Gorenjske, je pripomogla k temu, da danes Dražgoše niso »osamljene«. Nekateri prihitijo na dražgoško prireditev vsako leto. In tri med njimi smo povprašali o njihovih vtisih in občutjih. Franc Kemperle iz Železnikov: »Mlad sem bil še tistikrat, ko se je odvijala slavna bitka v Dražgošah. Dobrih šest let sem bil star. Samo to se spominjam, da je grozno pokalo in grmelo. Potem pa si tule v Selški dolini srečaval še samo ljudi oblečene v ,črno'. Mnogo Dražgošanov je izgubilo svojce ... Danes sem na prireditvi ,Po stezah partizanske Jelovice' dvajsetič. Prav vsako leto sem bil. Prva leta sem sodeloval kot tekmovalec. Na smučeh sem tekel. Še dobro se spominjam, da je bila še posebno zahtevna priprava prvega tekmovanja in prireditve. Takrat je namreč prav v v tistih dneh nasulo več kot pol-drug meter snega. Za tek pa je bilo potrebno pripraviti najmanj petindvajset kilometrov dolgo progo. Veliko nam je pomagal starešina JLA Srečko Tušar s svojimi fanti. Potem sem sodeloval na vseh tekmah. Pred dvanajstimi leti pa so me vključili v organizacijski odbor za pripravo tekmovanj. Vesel sem, da dajemo vse večji poudarek množičnosti.« Franc Medja iz Stražišča: »Rojen sem bil na Jesenicah, zdaj pa že dolgo živim v StražišČu pri Kranju. Kmalu po začetku vojne sem se priključil partizanskemu gibanju. Vstopil sem v Cankarjev bataljon. Ze v sredini decembra je naša enota doživela prvi ognjeni krst na Pasji ravni. Takrat smo se zadrževali predvsem v Poljanski dolini. Potem pa smo se kmalu premaknili v Dražgoše. Bil sem v Bičkovem vodu. Moj .položaj' med samo dražgoško bitko pa je bil pri spodnji kmetiji tik pod Bičkovo skalo. Težki so bili tisti dnevi za nas. Več snega je bilo, kot ga je tokrat, megla pa je prav tako gosta kot tista, ki nas je pred petintridesetimi leti spremljala vse dni. Po vojni sem bil dolga leta v odboru za izvedbo tekmovanj ,Po srezah partizanske Jelovice'. Vesel sem, da je naše takratno delo rodilo tako lepe rezultate in sadove, da je iz leta v leto več obiskovalcev. In to ne le zdaj temveč vse leto. Doslej sem bil še na vseh prireditvah in tudi v prihodnje bo tako!« Karel Jelene iz Dražgoš: »Da, domačin, iz Dražgoš sem. Ze dolgo vrsto let sem predsednik ZZB NOV v kraju. Ko se je začela težka dražgoška bitka, mi je bilo sedemindvajset let. V gozdovih na Jelovici sem delal takrat. ,Fu-rali' smo les. Večkrat sem prihajal domov, toda niti malo ni nikdar nihče pomislil, da nam bodo že prvi dnevi novega leta prinesli toliko hudega. V petek, 9. januarja, natanko se spominjam vseh dni borbe, smo v dolini zaslišali prvi strel. Naslednji dan pa je v našo hišo Že priletela prva granata z Rudna. Približno ob devetih dopoldne je bilo. Vse dni sem bil potlej doma. Vzel sem puško in se pridružil tistim, ki so držali zasedo v .sokolskem' domu, domu, ki je stal tam, kjer je danes transformator, kjer so bili v dneh okrog novega leta številni partizanski mitingi. In potem je vas doživela gorje ... Zdaj že vsa leta sodelujem pri pripravi tekmovanj. Prav je, da postajajo vedno bolj množična, da se na njih zbira vedno več mladih. Spomin na nekdanje težke dni tako zlepa ne bo abladell« J. Govekar Svečanost v Kropi Nadaljevanje s 1. strani med ljudstvom in armado kalila v najtežjih letih zgodovine slovenskega in jugoslovanskih narodov in narodnosti. V kulturnem programu so potem nastopili partizanski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca, Komorni moški pevski zbor Stane Žagar i/. Krope pod vodstvom profesorja Egija Gašperšiča in učenci iz Krope. Partizanski miting pa se je končal s svečanim Ognjemetom, po obronkih pa so zagoreli kresovi. Svečana je bila Kropa tudi v nedeljo zjutraj. Tu je bil svečani zbor vseh udeležencev pohoda oziroma patruljnega teka enot JLA, TO, UJV, ZRVS in ZSMS. Otvoritvene svečanosti, ki so se popoldne nadaljevale v Dražgošah, so se udeležili tudi predstavniki javnega in družbenopolitičnega življenja z Gorenjske. A. Zalar ■•PA I Dražgoše so in ostajajo simbol odpora Nadaljevanje s 1. strani V zgodnjem popoldnevu se je začela osrednja svečanost ob dražgoškem spomeniku, manifestacija, ki ji je prisostvovalo več tisoč ljudi. Med gosti so bili tudi sekretar izvršnega komiteja Predsedstva CK ZK Jugoslavije tane Dolanc, komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, komandant glavnega štaba za teritorilano obrambo SR Slovenije generalpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun, član sveta federacije Miha Marinko, nekdanji borci Cankarjevega bataljona in drugih slavnih partizanskih enot, pripadniki JLA, enot teritorialne obrambe in drugi. Po pozdravnih besedah predsednika prireditvenega odbora za izvedbo prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« Staneta Kraježa, le-ta je ob tej priložnosti zaprosil pokrovitelja letošnjih memorialnjh smučarskih tekmovanj Staneta Dolanca, da predsedniku Titu z dražgoške manifestacije »Mi smo Titovi — Tito je naš« prenese prisrčne pozdrave, je spregovoril sekretar izvržnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. »Dražgoše so in ostajajo simbol odpora,« je poudaril Stane Dolanc. »Za začetek smučarskih memorialnih tekmovanj smo izbrali Dražgoše kot simbol odpora in boja slovenskega naroda za svobodo in neodvisnost,« je dejal. »Tako smo hoteli izkazati zahvalo in spoštovanje mrtvim in živim borcem, ne samo Dražgoš, ampak vse Slovenije in naše domovine, vsem, ki so nam omogočili, da živimo v samoupravni in socialistični Jugoslaviji. Obenem pa so nam te prireditve tudi dokaz, da je mlada generacija pripravljena dati vse za obrambo naše neodvisnosti, svobode in vseh dobrin.« O dogodkih pred petintridesetimi leti in začetkih vstaje na Gorenjskem je nato spregovoril nekdanji borec Cankarjevega bataljona in udeleženec legendarne dražgoške bitke Cveto Novak. Prisrčen kulturni program na dražgoški svečanosti so pripravili godba na pihala iz Škofje Loke, moški pevski zbor KUD »Ivan Cankar« Sv. Duh-Virmaše ter reciatorja Francka Kavčič in Jure Svoljšak. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Mladinci teritorialne enote Kranj II (M. Kordež, L. Kordež, Fonde, Pintar, Šolar, Mohorič, Jelar, Rozman) šo bili najboljši med mladinci. Patrulja teritorialne enote Radovljica (Kozinc, Burger, Robnik, Reš, Kotnik, Kobilica, Rebršak, Eržen) je ponovila lanski uspeh, saj je tudi letos zmagala med 55 ekipami. V tekmovanju patrulj milice je prvo mesto osvojila Nova Gorica pred Kranjem in Ljubljano. Na posnetku so Ljubljana (3), Kranj (2), Nova Gorica (1). Lepa udeležba in dobra pripravljenost DRAŽGOŠE - Za nami so letošnja jubilejna XX. zimskošportna tekmovanja »Po stezah partizanske Jelovice«, ki so bila tokrat pod geslom »Duh svobodne Jelovice«. Teh tekmovanj ter VI. smučarskega tekmovanja enot teritorialne obrambe, jugoslovanske armade, TO ZSMS, milice in tabornikov ter pohodnikov se je udeležilo nad 2000 nastopajočih. Vsi od najmlajšega pa do najstarejšega so Takole pa je naš fotoreporter ujel ekipo Celja na polovici pretečene poti. Vse fotografije F. Perdan Postrojene enote v Kropi je po raportu pregledal generalmajor Branko Jer kič. — Foto F. Perdan Prva ženska teritorialna enota na Gorenjskem v športnem kolektivu je tekmovala v konkurenci TO. Dobro so se odrezale, saj so zasedle drugo mesto za Mariborčankami. Žirovke so košarkarice Kladivarja. kljub megli in zmrzali pokazali dobro pripravljenost. Rezultati - patrulje TO SRS: 1. Radovljica (Kozinc, Burger, Robnik, Reš, Kotnik, Kobilica, Reberšak, Eržen) 1,11:20, 2. Maribor I 1, 18:24, 3. Jesenice 1,18:32, 4. Kranj 1,20:4, 5. Škofja Loka 1,27:35; patrulje JLA: 1. Zagreb 1,27:35, 2. Kranj ■1,35:00, 3. Bohinjska Bela 1,45:06, 4. Maribor 1,45:20, 5. Bovec 1,49:10; patrulje milice: 1. Nova Gorica 1,37:07, 2. Kranj 1,42:00, 3. Ljubljana 1,48:06, 4. Četa milice 1,49:41, 5. Koper 1,54,26; patulje ZRVS: 1. Domžale 429 točk, 2. Radovljica 427 3. Brežice 371, 4. Ptuj 368, 5. Vič-Rudnik II 366; TO drugih republik: 1. Črna gora 1,35:13, 2. BiH 1,46:55, 3. Hrvatska 1,55:01, 4. Makedonija 1,59:41; TO mladinci: 1. Kranj II (M. Kordež, L. Kordež, Fonde, Pintar, Šolar, Mohorič, Jelar, Rozman) 1,30:17, 2. Velenje 2,23:06; mladinke: 1. Maribor 1,56:34, 2. Škofja Loka 2,11:57; taborniki - starejši: 1. ZTO Ljubljana-Center (zunaj konkurence) 455, 2. Odred Svobodnega Kamnitnika (Šk. Loka) 450, 3. Zmajev odred (Ljubljana) 435, mlajši: 1. Stražni ognji (Kranj) 293, 2. Zmajev odred 290, 3. Bičkova skala (oba Ljubljana) 226; tabornice - starejše: 1. Odred Dobre volje 437, 2. Bičkova skala 425, 3. Rožnik (vsi Ljubljana) 360, mlajše: 1. Savaki odred (Ljubljana) 289, 2. Srečko Kosovel (Sežana) 268, 3. Svobodni Kamnitnik (Škofja Loka) 251. V SKOKIH POLJANEC IN KROLNIK POLJANE - V okviru prireditev ob praznovanju v Dražgošah so se v Poljanah nad Škofjo Loko na 30-metrski skakalnici pomerili tudi skakalci. V konkurenci mlajših pionirjev je bil najboljši Poljanec i% Križev, pri starejših pa je brez prave konkurence zmagal Zirovec Krolnik. Rezultati: mlajši pionirji: l. Poljanec (Križe) 174,5 (27, 26), 2. Šiler (Triglav) 163,5 (26, 24,5), 3. Novak (Ilirija) 162,1 (24, 25); starejši pionirji: 1. Krolnik (Ziri) 197,7 (29,5, 29), 2. Mandeljc 188,6 ( 29, 29), 3. Kaštrun (oba Križe) 184,0(28,27). V VELESLALOMU KAR 182 NASTOPAJOČIH SORIŠKA PLANINA - Športno društvo Železniki je na odlično pripravljenih progah in v dobrih tekmovalnih pogojih bilo prireditelj veleslaloma za mlajše in starejše pionirje ter pionirke. V vseh štirih kategorijah je na 960 m dolgi progi s 37 vrati-cami in 190 m višinske razlike nastopilo kar 182 mladih obetajočih alpskih smučar- I jev. Zanimivo pri tem je, da sta zmagovalki I pri starejših in mlajših pionirkah dosegli boljše čase kot pa zmagovalca med starej- ;; širni in mlajšimi pionirji. Rezultati: starejše pionirke: 1. Likozar I (Alpetour) 1,03:85, 2. Jerman (Olimpija) I 1,05:26, 3. P oren t a (Alpetour) 1,06:46, 1 Pehare I (Triglav) 1,07:71, 5. Ravnikar (Alpetour) 1,08:04; mlajše pionirke: 1. Leskovšek (Novinar) 1,07:42, 2. Kune (.Jesenice) 1,07:87, 3. Mi-helič (Alpetour) 1,11:07, 4. Mlakar (Železniki) 1,11:20, 5. Krek (Alpetour) 1,11:75; starejši' pionirji: 1. Dornik 1,04:82, 2. Podboj (oba ' Olimpija) 1,05:94, 3. Grašič (Alpetour) 1,06:40, 4. Kavčič (Jesenice) 1,07:08, 5. Peternel (Alpetour) 1,07:10; mlajši pionirji: 1. Erbežnik (Olimpija) 1,07:97, 2. Jakopin (Novinar) 1,08:37, 3. Cižman (Olimpija) 1,08:44, 4. Oblak (Jesenice^ 1,08:72, 5. Petrovič (Novinar) 1,08:76. D.Humer 9999999^