Sreča, kje si doma?
Gvetoč inladentek, kodrolas, Igra s-e na obrežji vodnem; Sveflobe žar, zelenja kras Vesel v kraljeslvu zre prirodnem.
»Kaj gleda neins1 Zakaj strim
V  globino vfid metno-lekofihi1« — »Rumeno solnfece blesti
Mu i7, valov šuran<5-deročih!«
Kako Iepo, kako svetlti Mu i- xod6 nebd odseva.
V  lepoti svoji farobno Narava vsa pred njim vskipeva!
»Iniani te, solnce, biser rnoj!« —
Zi\klii"e dedek, in v globine
Za njiin pogeže — groh pa svoj
V  valovih najde in — izgine ....
Zakaj v propadu si iskal, Mladenii1. solnce: svojo srečo? Le snlnrno .sliko vode val Ti kaže lcpo. a slepeč-o.
Xa iifbu eolace uani iari.              
Z nelm na zemljo srečo lije.             
V nebesih Oee naš živi,                     
Xatn venec si-efie stalne vije.              .             
Zato le kvi^ku, kjer Gospod                            
Kraljaje Srečni: solnce pravo,                       
Dvigajmo srca in ondod                                   
.\am greto dal bo — vet.no slavo!                    
Omanov