Št 159.
V Ljubljani, torek dne 16. julija 1918.
Leto II.
M iigsMg
lota* :
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36"—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3‘—. Za Nemčijo celo leto K 40‘—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 14 vinarjev.
Pred petim vojnim letom.
Se dober teden dni in četrto leto grozne vojne bo končano. Pa kako je z vojno? Ali moremo upati, da bo P° štirih letih človeštvo rešeno najstrašnejšega? Po štirih vojnih letih stojimo pred mučnim dejstvom, da je mir čimdalje bolj oddaljen, da se je vojna malodane skoro udomačila, kakor da hoče postati normalno stanje človeka! Kdo bi bil mogel prorokovati, ko je bila razglašena l'n®"28.-julija 1914 prva vojna napoved, da bo človeštvo m°ralo prenašati štiri dolga leta to vsakdanjo moritev 111 Po štirih letih ni moglo najti moči, da bi sc otreslo te vecne sramote? In najstrašnejše: po štirih letih nikjer nizkega upanja, da bo v doglednem času konec! Danza-Unem, mesec za mesecem, leto za letom, pa nikoli, ni-' u 11 ohicc upanja, da bi vendar napočil dan, ko se bo y>jak vračal v človeštvo. Svet se bo mogel oddihniti, da !c Prenehalo vsaj najgroznejše v vojni, moritev brez preredka. Ali je vest na svetu izumrla, da štiri leta še ne z'!'!ostujej0, da bi občutili kot zločin nadaljevanja vojne 111 človeštvo rešili vsakega dne, vsake minutne sramote Vseh človeških čutil?
Cujerno govore takoimenovanih državnikov, ki poizkušajo zopet zapaliti že ugasujujočo vojno žrjavico. Spoznamo težave, ki so napoti miru. Vojna je strast, je maščevanje. Treba je popolne izpreobrnitve zavesti, da pripravimo svet, ki se pogreza v medsebojnem klanju, k obračunu vseh. Toda ali ne divja vojna povsod z enako neonsko silo v ljudskem telesu? Ali no ugonablja povsod 'ludi, da umirajo od bolečin? Ali bi ne mogle te enake bolečine zmagati nad nacionalno samopašuostio? Ali mora človeštvo izročeno slepi strasti onih zaslepljencev in Zakrknjencev, ki danzadnem zagotavljajo, da se vojna "lora nadaljevati, dokler vsa Kvropa ne postane eno pokopališče? Kako majhno, kako ničevo je pač vse, kar se 'zdaja kot dozdevni neobhodno potrebni vojni cilj, nasproti železni potrebi, da rešimo človeški svet pied po-Siuom, katerega mu bo nepreklicno pripravilo nadaljevale vojne! Kakor da bi peščica zemlje, katero bi mogli Pridobiti z vojno, mogla odtehtati, kar bo vojna razdejala l!| »ničila nenadomestljivih bogastev! Najžalostneja zatopljenost je, če pričakujemo od nadaljevanja vojne kak llsPeh, ki bi se kakorkoli mogel primerjati onim, kar nam P°žre vojna. V enem samem dnevu žrtvujemo več, kakor kdaj mogli pridobiti z vso vojno. Dobiti? — toda vojna ‘zKuba, enaka izguba za zmagovalca kakor za premaganca! In ta čin, ki je ravno tako brezmiseln in zločiiir ski, naj bi se nadaljeval še v petem letu? Vidimo pač, da stegne najbrž tako priti, toda pamet in zavest se enako ustavljata, da bi bilo to mogoče.
Najsibo ognjišče zapreke že kjerkoli, povsod naj bi Se vpitje tlačenega človeštva slišalo: napravite vendar 111 ■ •'! Naj bi se koncem četrtega leta vendarle izpameto-V‘‘H in postali zopet ljudje. Ali se ne pokaže noben svit te'iiu temnemu, od smrti obsenčenemu svetu!
Vojaška politika moči.
Kolonizacijski projekt v velikem obsegu, naselitev ulonijet se utegne uresničiti na podlagi vojaške odredbe. Dobeno kuronsko zakonodajno zastopstvo, noben nemški državni zbor, noben zvezin svet se ni poprej pečal z na-seljevalnim vprašanjem. In vendar se bo morala država Poklicati na pomoč, da se kurouska zemlja pridobi in V(mdar bo treba postavno urediti funkcije kmetske druž-Kuronije. Sic volo, sic jubeo ali tako hočem, tako zazveni. »Vorwfirts« pripominja k tej odredbi opravičeno: »Iz ustavopravnih vzrokov nam ni mogoče, da bi redili naseljenje v Kuroniji kar tako potom odredbe, kakor menda hočejo to napraviti... Ce se naj plačajo posestva, tedaj je vendar država, ki da predvsem posredno ali ne-P°Sredno za to denar. Iz tega sledi popolnoma samood-sebe pravica in dolžnost državnega zbora, da v tej zadevi izpregovori besedo. Toda tudi neoziraje se na popolnoma finančne cilje gre še za vprašanje, ki more biti odpililo za usodo več stotisoč državljanov. Končno pa ima c°lo vprašanje še velepolitičen pomen: Tu se bo ustano-vila nova politika vzhodne marke, ki pokazuje s prusko-P°ljsko politiko vzhodne marke'gotove paralele. I/. tega 'zroka posebno je potrebno ostro parlamentarično nadzorstvo podjetja.
Da so z naseljevalnimi načrti ‘zvezani tudi ponemče-valni nameni, se razvidi takoj iz dobro informirane »Deutsche Zeitung«. Ona piše namreč: Stotisoče nemških kmetskih družin se lahko naseli samo v Kuroniji, ne glede ena 4000 zapuščenih letskili kmetskih dvorov, katerih prenos na nemško posest ne bo delal nobenih ovir.
Tretjina ali četrtina kuronskega veleposestva naj se razdeli na male naselbenike, kakega veleposestva, ki je vsled vojne izgubilo svojo vrednost in ki se ima vendarle prodati po mirovni ceni. Ta za plemstvo brezvredna zemljiška posest bo tedaj dobila večjo vrednost, ako jo mali naselbeniki pokupijo po mirovni ceni.
Kuronsko veleposestvo je nastalo vsled prisvajanja vaške občinske lastnine in kmetskega malega posestva. Ako bi danes kuronski zemljški magnatje vrnili del svoje zemlje, tedaj bi poravnali le del svojega zgodovinskega dolga, ki so ga napravili kmečkemu stanu. Pri zmagi agrarne revolucije v Kuroniii bi morali vrhutega gospodje baroni brezplačno vrniti svoje velikanske prisvojene si latifimdije. V prvih vojnih letih, ko je bila usoda Kuronije še neodločena, so hoteli baltiški baroni prostovoljno odpovedujoč se vsakemu povračilu odstopiti tedaj za male naselbenike določeno zemljo. Domislili so se na to po-j nudbo in sedaj si s hvaležnostjo prilaste tretjino kuron-! skega veleposestva!
■' Vojaška odredba o naselitvi Kuronje hoče omejiti špe-| kulacijo z zemljišči v tem obrobnem ozemlju. In sedai, j zakaj zagovarjajo gospodje, ki tako samolastno posegajo ; v agrarne razmere tuje dežele in ki imajo danes največja j pooblastila moči v rokah, takih odredeb za izravnanje »obce škodiivih nevarnosti pri naraščanju cen za zemljišča« v Nemčiji?
Vojaštvo sc čuti v resnici \>blastno in takozvano »državno vodstvo« se sramežljivo umika pred odrebami vojaških mogotcev v notranjepolitičnih razmerah v Nemčiji. Stanje, ki sedaj podžiga tudi zelo vplivno »Augsbur-ger Postzeitung«, ki ji daje povod k tejle ogorčeni opombi:
V	že omenjenem govoru tržaškega državnozborskega poslanca Haussa o bodoči državnopravni obliki Alzaško-Lotrinške se nahaja po poročilu berlinskega »Vonviirtsa« mesto, ki bo zlasti pri nas Bavarcih vzbujalo zanimanje. Hauss je med drugim rekel: Vojaški mogotci hočejo alza-ško-lotrinško vprašanje rešiti s priklopitvijo k Pruski, saj to je Ludendorff v nekem pismu alsaškim industrijalcem označil tudi kot željo Hindenburgovo in svetoval sprejemnikom pisma, naj razširjajo te nazore pri svojih političnih prijateljih. Ako je ta poslančeva trditev resnična, tedaj utegne na Bavarskem pač vzbuditi splošno nevoljo in’ željo, naj se vojaški mogotci ne mešajo več v politične razmere, kot je to neobhodno potrebno v vojaškem interesu.
Zakaj je amerika vstopila v svetovno vojno?
»Arbeiterica« piše: Na dan proglasitve neodvisnosti, ko proslavljajo Zedinjene države vsako leto revolucijo izza 1. 1776., ie predsednik NVilson govoril na grobu Jurija NVashingtona' Sedanja vojna pomeni »razširjenje te revolucije in njenega osvobodilnega dela na svetu«. Ali jo v resnici tako njegovo prepričanje? Ali more v resnici vojno proti osrednjim državam smatrati za osvobodilno vojno, ki bo osvobodila svet, kakor je leta 1776. vojna za neodvisnost oprostila amerikanske naselbenike angleške vlade? Ah so njegove besede le zveneče fraze kljubujočega hinavca, ki prikriva poželjvost po vladanju in zlatu pod zastavo svobode? Kaj hoče NVilson? — se vprašuje svet od dne, ko je brez nujnega vzroka napovedal Nemčiji vojno.
Na to vprašanje odgovarja v posebni knjižici nemški učenjak prof. Bonu, češ, da NVilson ni nikak imperialist. Demokratična masa ga je povzdignila do moči. Bili so to farmarji, malomeščani in delavci proti veliki financi in proti trnstom, ki so v taboru njegovih nasprotnikov — republikanske stranke. Ko je bil Wilson izvoljen za predsednika, je opustil imperialistično politiko svojega prednika. Odpravil je pogodnosti amerikanski plovbi v Panamskem kanalu. Amerikanskim bankam je odrekel vsako podporo ob sprejemanju kitajskih posojil. V razgovor je spravil dobrovoljuo prepustitev Filipin. Porabil ni med vojno ugodne prilike, da bi se utrdil v Mehiki. Tudi sedaj
! v vseh svojih govorih ne zahteva nobene pridobitve na ozemlju, nobene gospodarske koristi.
Pravijo, da je \Vilson zato začel z vojno, da ne\vyor-ski borzi in jeklenemu trustu pridobi ogromne dobičke. Amerika ie imela ogromne dobičke, preden je sama stopila v vojno. Sedaj pa se je sama obremenila z ogromnimi vojnimi troski. NVilson je hotel porabiti priliko, da postavi veliko vojsko za bodoči obračun z Japonsko. Avtor dokazuje, da je ta domneva neosnovana, kajti vojna se I bo vojevala na moiju in na kopnem. Za močno brodovje j pa je Amerika skrbela že pred vojno. Na zapadli in vzho-j dii so Zedinjene države obdane od morja, na severu in j jugu pa so nje dežele tako redko obljudene, da ne potre-| bujejo veliko stalne vojske. Ideala Zedinjenih držav sta i bila vedno: razorožitev,in razsodišča. Vojna ogroža Ame-5 rikancem njihovo prekomorsko trgovino, in ne čutijo se i več varne pred tehničnimi sredstvi vojne. Zato je Ameri-! ka morala porabiti evropsko vojno, da uresniči svoj stari ! ideal: da razorožitev in razsodišča zagotove mir za vse | čase! Amerika potrebuje narodno-pravni red, ki bo vseni ' državam zagotavlja! svobodo morskega prometa. Potrebuje odprtih vrat v tuja kolonijska ozemlja. Stremi po enakosti na morju in v gospodarskem prometu za vse narode. Vsako narodno pravo pa sloni na pogodbah. Toda sedanja vojna je težko omajala vero v veljavnost pogo-deb! Vsako državo, ki krši pogodbe, morajo vse druge prisiliti z gospodarskim bojkotom, da se podvrže, ker ima Amerika največjo moč v sirovinah, odgovarja nje interesom, da se sredstva militaristične vrste nadomeste z gospodarskimi.
Amerikanci že sto let vzgajajo demokarcijo Nasprotniki so vsake moriarhiške državne ustave. Vsak otrok se jc učil v šoli, da je demokracija misija Amerike. Ondi so se najprej proglasile človeške in državljanske pravice. Tudi sedaj veruje Amerika, da je nje misija ta, da na vsem svetu pripomore demokraciji do zmage. Na eni strani francoska in ruska republika, demokratična Anglija in parlamentarično vladana Italija — na drugi strani pruski militarizem in avstrijska narodnostna država. V tej vojni vidi NVilson boj »svobodnih narodov« proti »militaristični avtokraciji« in meni, da mora poseči vmes, da prepreči poraz demokracije.
Silno naraščanje prebivalstva in bogastva Amerike ie povzdignilo samozavest ameriškega ljudstva do take stopnje, da se čuti kot narod bodočnosti. Ta samozavest ie bila opetovano užaljena. Leta 1916. je dala Nemčija razumeti, da naj bi se Amerika izključila od mirovnih pogajanj, tista Amerika, ki je uverjena, da je poklicana za posredovalca in razsodnika med evropskimi vojnimi strankami. Potem je prišel glas, da je državni tajnik Zimmermann ponudil Mehiki zvezo in jej zagotavljal tri ameriške zvezne države s štirinpolmilijona prebivalcev, kar je izzvalo veliko ogorčenje, predvsem pa vojno s podvodniki.
Vojna napoved ni bila misel kakega »aktivista«, ampak poraz pacifista, ker ni bil več dorasel^položaju, kakor je nastal vsled njegovega obotavljanja. Sedaj je Amerika v vojni in ker jo ščiti ocean, je nepremagljiva. Tako velik, ponosen, samozavesten narod pa se ne umakne, če ni premagan. Tudi če bi si Hindenburg osvojil Francijo, ko bi se vojna na kopnem ne mogla nadaljevati, bi Amerika nadaljevala pomorsko vojno, vojno s sirovina-ini, gospodarsko vojno, dokler ne bi izsilila miru, ki bi odgovarjal nje samozavesti. Sporazumeti se moramo z \Vil-sononi! To pa storimo le, če sc izjavimo, da smo pripravljeni za »Zvezo narodov«, če se odrečemo temu, da bi na vzhodu in zapadu hoteli cele narode podrediti tujemu go-spodstvu. To bomo dosegli tem lažje, četudi v naših deželah preide vodstvo na demokracijo. Z demokratično Nemčijo bi se NVilson lažje sporazumel, nego pa z vrhovnim armadnim vodstvom. Lažje pa z Avstrijo, ki bi bila zvezna država narodov, nego pa tako, ko visoka oblast z večino narodov postopa tako kot s hudobnimi otroki. Čimbolj smo danes sporazumljeni z gospodovalnimi silami, tem težje in kasneje se sporazumemo z NVilsononi!
Politični pregled.
Klubov! načelniki pri ministrskem predsedniku. Z
Dtjnaja, dne 14. julija, se poroča: Včeraj ob štirih popoldne se je vršil ministrski svet, kateremu so prisostvovali vsi člani kabineta. Kmalu po otvoritvi ministrskega sveta
je ministrski predsednik dr. Seidler zapustil dvorano in odpotoval z avtomobilom k cesarju v Eckartsau. Ministrski svet je trajal dalje do pol 9. zvečer. Tekom seje so bili klubovi načelniki vseh strank in obeh zbornic pozvani, naj pridejo ob 9. zvečer na konferenco k ministrskemu predsedniku. Ko so se povabljeni poslanci zbrali, sc je dr. Seidler, prihajajoč iz Eckartsatia od cesarja, ravno pripeljal pred palačo ministrskega predsedstva. Klubovi načelniki so čakali v preddvorani do 10. zvečer. Tekom te ure je bil ministrski predsednik dr. Seidler neprestano v telefonski zvezi z vnanjim ministrom grofom Burianom. Bilo je že pol 11. zvečer, ko so zastopniki obeh zbornic posamično po strankah odhajali v delovno sobo k ministrskemu predsedniku, ki se je posvetoval najprej s člani gosposke zbornice in nato šele poslanske zbornice. O razgovorih viteza Seidlerja z načelniki klubov doslej ui poročila.
— Stališče nemških socialistov. »Netier Abend« poroča, da so nemški nacionalci zahtevali od nemških socialistov, da se morajo za slučaj, ako se jim dovoli zahtevana milijarda za socialne zadeve, obvezati, da bodo glasovali za vojne kredite toliko časa, dokler bo trajala vojna. Nemški socialisti so odklonili to zahtevo.
— Nemški blok v državnem zboru? V nemških parlamentarnih krogih se zadnje dni govori o snujočem se nemškem bloku, h kateremu naj bi baje pripadali tudi nemški socialni demokrati. Že v nedeljo pa se je raznesla vest, da so se pogajanja med socialnimi demokrati in vlado popolnoma razbila. Tem trdnejše pa stoje za Seidlerja Ukrajinci. Ukrajinski klub se je konstituiral kot prava Seidlerjeva garda in grozi celo z obstrukcijo, če bi Seid-ler padel.
— Hrvatski sabor je pretečeni petek sprejel proračunski provizorij in zakon o podaljšanju mandatov za šest mesecev po ratifikaciji miru. Opozicija je glasovala proti obema predlogoma. Nato so prišle na vrsto peticije ju pritožbe. Predsednik dalmatinskega deželnega zbora je vložil prošnjo za pomoč glede prehrane. Saborska večina je predlagala naj se prošnja izroči vladi v rešitev. Končno so se pa vsi, izvzemši Frankovce, zedinili za predlog dr. Lorkoviča, da se izvoli odsek sedmih članov, ki naj se z enakočlanskim odborom dalmatinskega deželnega zbora posvetuje o prehrani Dalmacije in Bosne.
— Volilna reforma na Ogrskem. Ogrska poslanska zbornica je v Specialni debati o volilni reformi odklonila z dvema glasovoma večine predlog, da je odvisna volilna pravica od dokončanih štirih razredov ljudskih šol in znanja madžarskega jezika. Tudi pri odklonitvi volilne pravice v vojni dekoriranim in invalidom je prišlo do hudih rabuk. Ministrski predsednik je zastopal dodatni predlog
o	ženski volilni pravici. Prihodnja seja jutri.
— »Viteški« Madžari. V ogrski poslanski zbornici se je te dni pripetil slučaj, ki zasluži, da se otine pozabnosti.
V	razpravi'o volilni reformi je rumunski poslanec Štefan Pop izjavil, da predložena osnova volilne reforme izraža le malo civilizacije, ker krši pravice narodnosti. Na to mu zapičljivo odgovori madžarski poslanec Barta: »Kravato bi Vam morali malo bolj zadrgniti!« A poslanec Si-megyi mu je zaklicali »Za Vas so vešala, a ne volilna le-forma!« In potem se Madžari še čudijo, da uživajo tako malo simpatij med nemadžarskimi narodi na Ogrskem.
— Hertling o belgijskem vprašanju. VVolfov urad poroča: O izvajanjih državnega kanclerja v glavnem odseku o belgijskem vprašanju so nastala v javnosti naziranja, ki temelje na napačnem razumevanju. Zato objavljamo še enkrat v poštev prihajajoči del govora: »Kar se tiče bodočnosti Belgije, pomenita, kakor sem rekel že včciaj, okupacija in sedanja posest Belgije, ročno zastavo za bodoča pogajanja. V pojmu ročna zastava je vsebovano, da lega, kar imamo za'zastavo v oblasti, ne bomo obdržali, ako se končajo pogajanja ugodno. Nikakor ne nameravamo obdržati Belgije v bodisi katerikoli obliki. Želimo fsto-tako, kakor sem rekel že 24. februarja, da ostane po vojni obnovljena Belgija kot samostojna država, nikomur podrejena, z nami v dobrem prijateljskem razmerju. To je stališče, ki sem je zavzemal glede belgijskega problema od začetka in je zavzemam tudi še danes. Ta stran moje politike se popolnoma strinja s splošnimi smermi, ki sem jih pojasnil včeraj. Mi vojujemo vojno kot obrambno vojno, ker nismo nikdar mislili na svetovno gospodstvo. Zato bodo temu primerno odgovarjali tudi naši mirovni cilji. Kar hočemo, to je nedotakljivost našega tertorija, svoboden razvoj našega naroda, posebno na gospodarskem polju in posebno varstvo za bodoče težavne razmere. To se tiče tudi popolnoma stališča, ki je zavzemam napram Belgiji. Kako pa bo to stališče v posameznih točkah, to bo odvisno od bodočih pogajanj.
Novo posojilo entente Srbiji in Črni gori. »Journal« poroča, da je ententa dne 1. junija srbski in črnogorski vladi dovolila nov kredit v znesku 670 milijonov frankov za nadaljevanje vojne s centralnimi državami.
— Anglija in splošni mir. L!oyd George je imel na di-nejti, ki ga je priredila angleška vlada na čast kanadskim žurnalistom, govor, v katerem je izjavil, da sodelujejo državniki dominijov v vojnem svetu kot enakovredni člani in bodo skupno z angleškimi ministri postavili pogoje, pod katerimi so pripravljeni skleniti mir. Mir ne sme biti neodkritosrčen, ampak resničen. Ako pri-tem popuščamo, zakrivimo goljufijo nad človeštvom.
— Obtožba proti kabinetu Bratianu. O razpravi glede obtožbe kabineta Bratianu v rumunski zbornici poroča c.
kr. korespondenčni urad iz Jaša: Ko je poslanec Stere začel čitati svoj predlog, so se dvignili poslanci ter burno demonstrirali proti bivšemu režimu. Ko se je omenilo ime Bratianu, so zaorili klci: V ječo z morilcem! Demonstracija se je ponavljala, dokler ni zbornica predlogo za obtožbo izročila posebni komisiji.
■=“ General Diaz v Rimu. Kakor poroča »Agenzia Štefani«, sc je mudil general Diaz te dni v Rimu. Konferiral je ponovno z ministrskim predsednikom Orlandom in prisostvoval dvema sejama vojnega odbora. General Diaz se je vrnil nato zopet na fronto.
— Gospodarski boj. Londonska trgovska zbornica je sprejela na vlado naslovljeno resolucijo, v kateri zahteva, naj se gospodarsko orožje za čim hitrejši konec vojne v največji meri uporabi proti sovražnim inozemcem.
— Japonsko brodovje v Sredozemskem morju. »Ne\v-york World« poroča iz VVashingtona, da bo Japonska svoje pomorske sile v Sredozemskem morju z ozirom na naraščajočo nevarnost podmorskih čolnov znatno pomno-žla. Japonska ima sedaj v Sredozemskem morju flotiljo torpednih rušilcev.
Pismo iz Trsta
Gostovanje zagrebške hrvaške deželne opere v Trstu, se je zaključilo. Po skoro štiriletni dobi vsakojakih vojnih gledaliških surogatov, smo imeli srečno priložnost, poslušati in gledati resnično umetniške operne predstave, podane v imenu najglobljega umetniškega pojmovanja. Stara, priznana slava zagrebškega gledališča je spremljala umetnike na poti v Trst, ki jih je sprejel, žejen lepe glasbene umetnosti, z odprtimi rokami, kakor, da sprejema božje razodetje. Na poti iz Trsta bo spremljala umetnike globoka hvaležnost tržaškega prebivalstva, hvaležnost iskrena, spočetka iz srčnih vezi, ki so jih spletli mili gostje med seboj in občinstvom v divnih večerih svojega, žal, premalo trajajočega gostovanja. Bil je pač le sen, lep pomladanski sen, porojen v vročem hrepenenju po umetnosti, zasanjan v hipu splošne duševne potrtosti in obupa. A komaj, da smo se dotaknili z ustnicami zlatega keliha opojne umetniške pijače, nas že budi k prejšnjemu življenju trpka reelnost. V največji in najbolj popularen Talijin hram tržaški se bo vrnil vojni surogat ali pa bodo sanjali v njem pajki, zaprti in zaklenjeni od vsepovsod, o div-nih večerih zagrebškega gostovanja. Trst, pravljčno mesto večnega dela in večnega življenja, božja pot vsakovrstnih dobrih in slabili gled. družb, se bo vlegel zopet v kotiček gledališke rasegnacije, kamor ga je položila vojna, da zadremlje v pričakovanju na bolje dni.
Gostovanje zagrebškega gledališča v Trstu je poučno v mnogih ozirih. Da je prišlo tudi do političnega inter-mezza je žalostno, toda za tržaškp. razmere skoro naravno. V Trstu je od nekdaj tako, da se dovoli politiki in raznim političnim vprašanjem, da sežejo povsod s svojimi grabežljivimi kremplji. Nobena stvar ni bila v Trstu nik-kdar varna pred politiko. Niti cerkev, niti gledališče. Prvo besedo je spregovorila baje tržaška policijska oblast, ki igra od pradavnih časov sijajno vlogo nebodigatreba Saj je odločila, da se ne sme otvoriti gostovanje s Smetanovo opero »Prodano nevesto«. To je bil uvod. Sledila je nepotrebna in neopravičena jeza nekaterih malih ljudi na hrvaške umetnike, a zlasti umetnice, ki so pele nekatere arije italijanskih oper v italijanskem jeziku. Jeza, skoro gotovo otročja, se je povečala radi zastave v operi »Nikolaj Šubic Zrinski«, ki ni bila hrvaška trobojnica. Pa se je vendarle nastopilo v Zrinskemu s zastavo, s katero se je nastopilo vedno tudi v zagrebškem deželnem gledališču. Poleg policije imamo v Trstu še vedno gotovo krdelce ljudi, ki so potrebni, kakor bolha v ušesu. Kar se je pisalo v Trstu in iz Trsta, se je pisalo seveda tudi po hrvaških novinah in je bil intendant gledališča prisiljen braniti se pred neopravičenimi in gotovo zlobnimi očitki. Radi svojih italijansko petih arij je bil skoro proglašen bojkot proti umetnici pevki Sari. Italijansko občinstvo se je obnašalo ves čas gostovanja skoz in skoz korektno, nepristransko in ni štedilo z javno pohvalo in simpatijami. Kakor italijansko, moramo pohvaliti tudi slovensko občinstvo. In potrebno je, da se pritrdi, da ni slovensko občinstvo krivo nič na dejstvu, da se je skušalo od gotove strani spraviti v slabo luč vodstvo in nekatere umetnike. Oseb, ki ribarijo neprenehoma v kalnem, je vedno in povsod preveč. Ne zdi se nam pa resno, če se da takim ljudem na razpolago prostor v časopisju, da uganjajo nelepe in neresne reči tudi v zadevah, ki nimajo opraviti ničesar s politiko in sličnimi vprašanji. Ni čuda potem, da se pride do mistiiikacij in da se raznaša v svet neresnico, da je vodstvo hrvaške opere prepovedalo nekaterim svojim članom sodelovati na neki veselici v dobrodelne namene
v	»Narodnem domu«. Več strpnosti in več resnosti ne bi škodovalo niti gospodi, ki vodi danes slovensko narodno politiko v Trstu. Drugače se bo pripetilo še marsikdaj, da se nas bo smatralo vse, ki vendar nismo krivi, za paglavce in za odiozne političarje, ki nočemo dati miru niti svojcem, kadar pridejo k nam, ne zato, da dajo umetniški pečat našim političnim aspiracijam, marveč zato, da pokažejo tujcem lepoto naše umetnosti, da nas zbližajo, potom nje z ljudmi drugačnega jezika, ki nas še ne poznajo in s katerimi bomo vedno primorani živeti v najtesnejši gospodarski in splošno socialni zvezi. Ako je italijansko občinstvo pozabilo na staro barbarsko mržnjo, ne bi bilo
nič neokusnega, ako bi se bili pokazali malo bolj resne tudi oni krogi, ki so skušali, pa se jim ni posrečilo upr -zoriti prepir, kjer ga je bilo najmanj treba.
Resnost, konkretnost in iskrene simpatije italijanskega občinstva napram zagrebškim gostom in hrvaški operi, je tvorilo, poleg umetniškega užitka, lepo podlago za lazlična razmišljanja in je polnilo vsakega prijatelja narodnega bi atstva z najboljšimi upi v bodočnost. Pred vojno, t. j. v dobi, ko je živelo tržaško italijansko občinstvo pod strupenim vplivom idej italijanskega šovinizma, ne bi bilo mogoče tako gostovanje v gledalšču »Politeama Rosseti«. Vojna je pač izpretnenila mnogo tudi v tem oziru. A ne bilo bi mogoče tako gostovanje niti sedaj ne, da imamo v Trstu mesto razširjenega italijanskega socialističnega lista, mogočen italijanski nacionalistični dnevnik, kakršen je bil »II Piccolo«. Doba tega gostovanja, ki nam ostane večno v prijetnem spominu, nam govori odkrito in jasno, da ni narodnega sovraštva, ni narodnega žaljenja tam, kjer ni onih, ki ščuvajo na tako sovraštvo, ki goje strupeno mržnjo med narodi. O italijanskih socialistih sme misliti seveda vsakdo karkoli hoče. Sme se ujemati ali ne z njihovo politiko. Meščanskim strankam ne zamerimo resnega in poštenega boja se socialističnimi strankami. Toda nihče ne more odrekati italijanskim socialistom resnega stremljenja po spravi med tu živečimi narodi, po odpravi narodnega sovraštva, po bratstvu med narodi, ki jih je usoda spravila na en in isti kos svete zemlje, a "c zato, da bi se eden drugega klali, marveč zato, da bi se ljubili in si ustvarili s skupnim delom blago in srečno c'0' veško življenje.
Zagrebškim hrvaškim umetnikom pa kličemo: Na zopetno svidenje!
Dnevne beležke.
— Vsem sodrugom In organizacijam odgovarjamo na njih vprašanja, da se bo »Vseslovenski delavska shod« vI" šil nepreklicno v nedeljo 28. julija t. I. Vse drugo ostane nespremenjeno, kakor je navedeno v okrožnici.
— Za naš tisk. Sodrug-vojak nam piše: Včeraj je nas dnevnik »Naprej« obhajal obletnico svojega izhajanja. Mislim, da bi se mi slovenski delavci najlepše spominjali le obletnice, da bi mu vsak izmed uas dobil nekaj nov.h naročnikov in če to ni nikakor mogoče, vsaj nabral neka) za tiskovni sklad. Sodrugi, spominjajmo se vedno in oh vsaki priliki »Napreja«!
— Kako skrbe trgovci za aprovizacijc? »Anbelitenica« poroča Lz Ltjiuibfelne: Piiieid pelktui dineivii »mio poročallii, da se }e 'v gtarniziijslkli bobiic1
v Trstu oibesliil obcrstlajtmaint Leitner iz Ljubija-ne. Naše uitaitcJje bo gotovio ztunimailo, zakaj se je to zigoldlillo. V Ljubljani obstoji tkiaikior v 'viseh glaivinitli mestih po ena poidmžtnica »Gšzag«, ta-koimeinioivaima »Aproivlija«. Ljubiljainslka »Apro-vda« se imenuje kranjska ap>navfcadjtska družba iin obstoji liiz sedmih dmižalbnilkolv, ikii so P° nasvetu kranjske dežehie vHaldie naslednji: dva nemška, dva silorvetnslkio-lliibieralina, dva slov eli-sklo-Merilkailma trgovca in trn iobvetn!ik kot zastopnik mesta Ljubljane. Tej družbi je načeloval trgovec Aldialf Kordin, brat deželnega tajnika Kjordina, ikii kot vsemogočni gospod »oskrbuje deželo z živili«. Sčasoma jc diobill še onega .tovariša v osebi gospoda Menardi ja, voditelja po dnužniicc »Geos« v Ljubljani. Pmod mesecem dni je državno pravidništvo zaprlo gospode Kjordiina in Menandija kakior tudi vodjo vojaškega transportnega vtadistiva v Ljubljani. Pberstlajtnanh1 Leitnenja. Gospoda Kjordliin in Menardii sta š® vedno v preiskovallneim 'zaporu, gospod oberst-lajtnant ipa se 'je rešil :s tem, da se ue 'obesiti. Kakor hitro bo preiskava končana, boimio 'mogli o tem Obširneje poročati. Govori se mnogo o -sle-' parijah, ki znašajo mnogo Milijonov.
_ Masti dovolj — vsega dovolj! Večina mestnega prebivalstva trpi veliko pomanjkanje všled maščobe, točk masti je ponekod še veliko preveč. Fred nekako 14 dl,e'
vi je šel pisec teh vrstic po ljubljanski ulici iu ko prid1-do neke vile, stoji tam neki mož, ki je imel poleg sebe dvokolesni voziček, na katerem jc stal velik lonec. I d nesli so prav takrat še dve veliki posodi iz vile in omenjeni mož jih ,ie naložil ter odpeljal. Bilo je za okolo 61) k3 vsebine masti. Tako, vidite, imajo gospodje vsega še preveč. Tudi neka žena iz tiste vile jc šla prej. preden je bil tobak na karte, po trafikah in jc vsak teden nabrala veliko tobaka, dočim je posameznik moral čakati celo nou da ga je dobil en zavitek. Seveda, krivi niso tisti, ki ta''’ delajo; krivi so tisti, ki tako površno gospodarijo i» 'M tisti, ki sc ne.strnejo, da bi te napake odpravili. Tako I« eni stradajo ih umirajo, drugi pa žive v izobilju. Pako pa imenujejo zdravo politiko.
—. Povračilo škode. Komu so nemške čete naprav,R lani kako škodo, naj to naznani pri mestnem gospodarskem uradu, ker jo bo uprava nemških čet Kranjski m Koroški povrnila.
Občni zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani se ic vršil minuli četrtek. Odkar obstoja to društvo, »Glasbena Matica«, še ni imela tolikšnega števila učencev in ni P" redila še v nobeni seziji toliko koncertov, kakor v P"-
Stev. 159.	_____________
lektein letu. Kljub vladajočim razmeram jc dosegla »Glasbena Matica« v letu 1917/lS višek svojih uspehov. Članov je štela 1098. Poučevalo je na tem zavodu 15 učiteljev. Denarnega prometa je imela »Glasbena Mat.ca« v minulem letu 177.597:11 K. Plače so zahtevale 41.972:74 kron. Za koncerte se je izdalo 28.621:85 K, dohodki koncertov in produkcij so znašali 43.547:12 K. V novi odbor ie izvoljen predsednikom: dr. Vladimir Ravnihar, odbornikom pa prof. dr. Škerlj, dr. Pavel Grošelj, uradnik Pre-■lovec, prof. Jug, nadučitelj Račič, dr. Krejči, sodnika Zot-ntann in Lajovic, knjigovodja Pretnar, ravnatelj Hrast, kanonik dr. Kimovec .beneficiat Premrl in nadoficial Završan.
—	42 milionarjev imamo sedaj v Ljubljani. Vsekakor tih bo še nekaj več.
Politična organizacija v Trstu sc v zadnjem času hrav lepo razvija. Mnogi starejši sodrugi. ki so morali zaradi vojne iz Trsta, so se sedaj povrnili in se takoj zopet pridružili svoji politični organizaciji. Tudi nekaj no-v Ji, mlajših sodrugov se vneto trudi za ojačenje stranke. Sodrugi naj ne pozabijo, da je ravno v inočni politični organizaciji temelj in cilj našega dela. Pravi, zavestni pristaš stranke mora pripadati nele strokovni kulturni organizaciji, marveč tudi politični. To si je treba zapomniti, te tedaj bo mogoče izvesti z uspehom velike socialistične boje. Po številu politično organiziranih delavcev sc presoja moč in pomen stranke. Tržaški sodrugi naj-se /.glase vsi pri odboru naše deželne organizacije ali pa pri za-upnikiii. Strnimo pogumno naše bojne vrste, da nas bl.ž-nii časi ne dobe nepripravljene!
Pomladanska predavateljska sezona »Ljudskega °dra« se je zaključila z najlepšim uspehom. Odboru se je Posrečilo prirediti v dobi nekaj mesecev celo vrsto predavanj o najrazličnejših problemih. Predavanja, ki so se \ ršila vsa v veliki dvorani »Delavskega doma«, so bila naravnost impozantno obiskana. Odbor je na to svojo sezono lahko ponosen. Natančnejše podatke o vseh prireditvah v tej dobi. ki nam bodo obenem nudili vpogled v organizacijo kulturnega dela, objavi društvo v kratkem. Sezona se je zaključila z jako uspelo domačo zabavo. Prijateljem izobraževalnega dela priporočamo, da se pridružijo v vedno večjem številu »Ljudskemu odru«, ki ima velike in krasne naloge pred seboj!
»Lavoratore« za siromašne otroke. Kakor lani, tako tudi letos pošlje glasilo italijanski! sodrugov »Lavoratore« na lastne stroške 200 otrok v Ancarano, ob koprskem obrežju, kjer ima tržaška bolniška blagajna lastni, krasno urejeni sanatorij. Prvih sto otrok je že odšlo, ostali pojdejo meseca avg. Sanatorij leži v čudovito lepi '"•'■vniui ob morju. Tam se napije siromašna, od vseh bo-š°v zapuščena tržaška deca čistega, zdravega morskega -traka ter okrepča s primerno, boljšo hrano. Neprecenljivo koristna se jc izkazala »Lavoratorova« iniciativa, in le želeti bi bilo, da bi se število otrok določenih za poletno okrevanje v Ancaranu bolj in bolj množilo. Upamo, da bo v bodočih letih to mogoče. — Vso akcijo vodi posebni odbor, sestoječ iz zastopnikov raznih strankinih inštitucij (Laurenčič, Fragiacorno, Golouh. Maraszovič in Finigaglia); naloga mu je, da uredi in izpopolni akcijo tudi za bližnja, upamo srečnejša leta.
— Odbor za podporo stradajoče mladine je v svoji zadnji seji sklenil vložiti pri c. kr. deželni vladi pravila za osnovanje dobrodelnega društva po vzorcu diuštva »Češko srce«. Iz Zagreba je došlo obvestilo, da sprejema 'uvmošnji »Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žena za siročad« gladno in vsled lakote propadlo deco le za daljšo dobo na primer pol do enega leta, ali pa do konca vojne, ne pa samo za dva meseca. Kar bi šlo samo na počitnice, ne kaže pošiljati na Hrvatsko. Ljubljanski odbor v Podporo stradajoče mladine sklene z ozirom na to, da Pošlje od mladine, priglašene od šolskih vodstev le one, ki So se oglasili za Hrvatsko do konca vojne. Dan odhoda se za to deco še pravočasno objavi. Otroci naj imajo obleko, obutev, perilo, krtače za zobe, glavnik, šolske knjige in svinčnike. Prvo zbirališče bo v Ljubljani, od koder povede mladino v Zagreb ljubljanski odbor. Odbor v podporo stradajoče mladine sklene končno naprositi ubožno akcijo mestne občine ljubljanske, da posveča rodbinam otrok, ki so jih odboru naznanila šolska vodstva, kot posebno Pomanjkanje trpeče, posebno pa/njo, in da jim po možnosti vsaj začasno da kak priboljšek. S tem bi bilo vsaj nekoliko pomagano v slučajih najhujše bede.
— Poštne pristojbine bodo zopet zvišali, kakor poročajo nekateri merodajni listi. Za pisma bo znašala pristojbina 20 vinarjev.
— Javornik na Gorenjskem. Vsaj vam je že znano, da nam je c. kr. okrajno glavarstvo prepovedalo shod, ki ie bil sklican na nedeljo dne 7. t. ni., in sicer društveni shod, katerega dnevni red jc bil »Delavske plače in draginja«. Delavci, ki delamo od zore do mraka in od mraka do dne že nimamo več pravice, da bi govorili o svojem krušnem vprašanju! Da bi tako daleč šla tista »preseku-cija«, ki smo je vajeni tudi v mirnem času, je pa prehud tobak. Onemoglo delavstvo, izstradano, ki že ni več kos svojemu delu, torej nima več pravice, da bi se člani ene in isto organizacije pomenili, kako bi sl izboljšali svoj živijenski položaj v trenutku, ko poklicani faktorji ne store svojo dolžnost iz kakršnegakoli vzroka. Naj nam povedo gospodje, ali je mogoče izhajati s sedanjo plačo? Ali je mogoče živiti sebe in svojce ob tej prehrani? Gospod-
  N A PR E J.___________________________________________________
jc, sedite par dni k naši mjzi, pojdite z nami v tovarno, pa boste takoj dobili drugačno mnenje. Mi imamo v svoji organizaciji svojo pomoč, svojega posredovalca, in kdor nam krati zborovalno pravico, tam nam dela krivico, zakaj mi stno svobodni državljani, ali vsaj biti bi morali taki. Zdi se nam, da je popolnoma nepotrebno, razburjati delavstvo s takimi prepovedmi. V štirih letih vojne je delavstvo izgubilo vse, nima več kaj izgubili. Do smrti utrujen oče pride iz tovarne domov, nima kruha, nima druge primerne hrane; okolo njega kriče otroci: kruha, kruha, ali nas nimaš nič rad, saj smo pridni itd. Kdo krivcev se zmisli nato, kdo sitih oderuhov in njhovih Pandurjev vidi in okusi to gorje?! In res, tako življenje ni več vredno življenja! Kaj ima delavec torej izgubiti? I o-da nihče se noče brigati za nas, da bi se pa brigali zase sami, nam prepovedujejo. Namesto da prepovedujejo shode, naj bi se rajši pobrigali za boljšo prehrano in pomagali delavstvu, da dobi boljše plače; zakaj za drag denar se še vedno kaj dobi, a s sedanjimi plačami ne gie. Kako je pri nas; samo en primer: Delavstvo se je potrudilo, da spravi vsaj toliko mleka skupaj, da bi ga dobil vsak oti ok pod letom starosti pol litra na dan. Malo časa je šlo, toda že dva meseca ga ne dobimo niti četrt litra. Okrajno glavarstvo ni moglo storiti nič. Oderuhi in vsi izkoriščevalci nas odirajo, oblast pa brani nam samoobrambo. V našo obrambo pa ne stori ničesar, ker je v odvisnosti kapitalističnih izkoriščevalcev proletariata.
— Zidani most. Dne 14. julija ob pol 6. popoldne je nastal veliki požar, na tiru 3 (Felsengleiš) je stal celi vlak prešane slame, in sicer v bližini Radeč, odhajajoči vlak 506 je slamo na treh mestih zapalik in takoj je bilo 13 voz v ognju. Sreča je bila, da sta gosp. Punčuh, asistent južne železnice in gosp. Jakša pravočasno ogenj opazila in takoj telefonično i/ Radeč postajo Zidan most obvestila. Gospod postajenačelnik in prometni kontrolor Štefan in službujoči premikači so se takoj peljali s pre-mikalnim strojem na lice mesta in vlak na tri dela razmaknili in s tem preprečili, da ni vlak zgorel. Za hitro izvršitev tega dela se mora posebno zahvalo dati navzočim premikačem, ki so odpeli goreče voze, in so preprečili s tem veliko škodo. Mestni mojster Pečnik in Horjak sta dobila opekline na rokah. — Upamo, da dobe zopet lepo remuneracijo po 5 K (reci in piši pet kron).
— Zvišanje oficirskih plač. V vojaških krogih se govori, da bo vlada zvišala sedanje oficirske plače. Zvišanje bo različno ter bo znašalo pri subalternih častnikih
1	stopnjo. Nadporočniki bodo n. pr. dobivali toliko, kakor sedaj stotniki. Zvišanje bo imelo veljavo že od L maja tega leta.
Oddaja erarskih konj poljedelcem. Artilierijska opremljevalna postaja v Ljubljani bo oddajala od 19. t. m. dalje za nedoločen čas poljedelcem precejšnje število konj. Prosilci — iz Ljubljane in okolice — morajo predložiti v ta namen c. in kr. poveljstvu artiljerijske oprein-ljevalne postaje v Ljubljani (artilierijska vojašnica) potrdilo c. kr. okrajnega glavarstva in občinskega urada, iz katerega mora biti razvidno, da je dotičnik res poljedelec in da more naprošeno število konj tudi resnično prehraniti.
— Kako so zaplenili živila na postaji Špilfeld. Potniki iz radgonske okolice, ki so se vozili v torek popoldne in zvečer skozi Špilfeld, so bili nemalo presenečeni, da jc bil kolodvor vojaško zastražen in vsi civilni potniki pozvani, da se podado v čakalnico. Tu je poslovala komisija za rekviriranje od glavarstva Lipnica. Vsi so morali odpreti nahrbtnike, taške in torbice in mnogim so odvzeli živila, katera so si ljudje s težavo kupili in jih nesli cele ure daleč. Otroci z nahrbtniki so glasno jokali, ravnotako žene, možje pa so kleli. Ljudje so rekli, da so časniki pisali, da je promet z nahrbtniki dovoljen, pa je odgovoril dotični uradni organ: Na časnikarske notice ni dati ničesar! Odvzeli so jajca, moko, koruzno moko, mast. Neki ženi rezervista iz Gradca, materi osmih nepreskrbljenih otrok, so pobrali iz nahrbtnika krompir. Žene so vpile, naj bi se to rekviriranje prej objavilo po časopisih, da bi se ljudje mogli obvarovati škode in troskov. Le majhne množine od pet do deset kilogramov so dovoljene, a treba dovoljenja vojnožitnega zavoda ali prehranjevalnega urada. Ali je ta odredba namestnika ali samolastna glavarstva v Lipnici, ni znano.
— Koliko vojnih kuhinj je na Dunaju. Na Dunaju je sedaj 63 vojnih kuhinj, ki pa ne slove posebno. Ljudje, ki hodijo jesti v vojne kuhinje, gotovo niso izbirčni, a vendar ne morejo v nekaterih kuhinjah jesti jedil. Mnogokrat se ne more pri kaki jedi udaniti, kaj da je: ali juha, ali omaka, ali zelenjava? Sedaj, ko veliko govore o razširjenju ljudske prehrane in javnem razdeljevanju jedi, bi morali poklicani čini tel ji vendar paziti, da je hrana vsaj za jesti, da ne bodo potem še ta cena nenadomestljiva jedila potovala v kanale.
— Dvanastletna mati. Dne 26. junija ie v Celju porodila dvanajstletna deklica, ki je doma pri Št. Petru v Savinjski dolini. Služila je za pastirico, pa jo je menda -zapeljal gospod.
— Nad pol milijona vojnih ujetnikov se je vrnilo do-sedaj iz Rusije, tako da je izjavil vojni minister in dodal, da so ukrenile vojaške oblasti potrebne korake, da pridejo iz ujetništva tudi ostali naši vojaki. Na one, ki se nahajajo v Sibiriji — in tam se jih nahaja večina — bo
 Stran 3.
težko računati, vendar je ruska republika obljubila podpirati našo akcijo za povrnitev ujetnikov iz rukega ujetništva. Preskrbljeno je, da se izplača vrnivšim se vojakom vse zaostale pristojbine in da dobe osemtedenski dopust.
Za špansko boleznijo je obolelo v Berlinu že 16 do 17 tisoč ljudi. V Lousannu v Švici je bolezen tako razširjena, da so morali zapreti vse šole in prepovedati vsa javna zborovanja.
Vojna.
Avstrijsko vojno poročilo.
Duma j, 15. jmilija. Na fronti v gorovju je artiljerijsiko 'delovanje zelo živahno.
Nemško vojno poročilo.
B ei ir il :i n , 15. julSjal Armada skupina kraljeviča Ruipreohta: Po imioanli airiiltjierifekti .pripra-
vi	ije sovražnic napadel jugoz-aip-adino Ypenna lin ima (majhni širini fronte vidri .v naše jarke. Ob o-beh straneh Lyse po dnevu topovski boji, kii so proti večeru oživeli tiudi uti ostali fronti. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča:	Med
Aiismo in Mamo žiivhaien topoviskli ogenj. Južno St. Pierre-Aligile iin v pokrajini Savi c ros inf ant e-rijsflci spopadi. Poročnik Loe\vemhordt je izvore; val svojo 35. zračno zmago.
Beni iin, 15. julija zvečer: Južnozapadnio lin vizholdino Reli/msa so naše čete vdrle v fran-colslke jarke._______________________________________  —•
Zadnje vesti.
Izjava zunanjega ministra o zunanjem položaju.
Dunaj, 16. julija. Izjava zumiain/j-ega ministra o zunanjem položaju, se glasi med drugim: V tej strašni obrambnli viojinii, ki je priinaišailia doslej centrailmiim državam velike uspehe, ne zahtevata osrednji veleisiili nič drugega, kakor iz-vojelvati sovražnikovo vodijo za imlLr. Pravzaprav Imajo -vojn joče države na zahodu de cilje teritorialne narave. Kar se tiče velikih interesov-človeštva, pravičnosti, svoibcide, časiti, miru med miarodii ;iin enakopravnosti, za katere se naši za-ipaidmi sovražniki baje bore, pa smo doivolj poučeni; za te čilije se hočemo zavzeti mi. dioda ne gre za to, ainnpak gre predvsem za cino, tej sc razumeva v zveži s temi »tdoibnoifcatmd človeštva« in to naj bii verujoče dedi vendar enkrat pravično proučili in pojasnili
Pa ne po metadii, kakor se je na pr. isodiillo o naših iminoviriih sklepih na vzhodu. Saj smo povabili Ik vdel-ežbi pni rruLrovmiiih pogajanjih vise naše sovražnike in ti bi morali skrbeti za te, dahi diotbiiili ti siklepi kako drugačno iliice. Sedaj pa stoji injih kritika rta -jako slabih nogah, kajti nikakor ne morejo obsojati mirovnih pogojev, ki so bili za prizadete sprejemljivi oili neizogibni. Z visemi silami zahtevajo sctvražniikli Ailzacijo-Lo-relno, Triant lin Trst, nemške ikdlioiniitje liitd. Tu je meja naše imlirovne pripravljenosti, ki bi razpravljala -o -vsem, le ne -o medo-taiklpviosti lastnih ozemelj.
Od Avstro-Ogrske moče sovražnik de odtrgati posameznih delov, ki jih -zahibeva zase, hoče zrahljati tudi notranji ustroj miicmarinijc in jo razkosati. Ko iso -sovražniki -spoznali, da dosedanja vojna sredstva ne zadostujejo več, da nas porazijo, tedaj so v-ngli sveti pogled ma naše notranje razmere. In to šole po dolgih lletli-h svetovne -vojne, dočim v n jen emu pričetku iioibem sovražni diplomat -o njih miti sanjal .ni. Našii sovražnika -se glede ustroja maše imtoinarhije fin -njenega bisva zelo motijo. Ne v-edio tega, da države z več ma--radmoistmli miso nilkaka -slučajna tvior-b-a, ampak produkti zgodovinskih lini etricgraf&i-čnih potreb, dni nosijo v sebi -svoj -oihrantievallinii princip. Zmožne so, -da rešijo svoje notranje krize .samie, brez vmešavanja tujcev. Avstrijski -naredi razpolagajo 'S toliko eflaistiaitato in zmožnostjo -prilagoditve -menjajočim -se razmerami, da -se morejo sarmi -vladati. Zato -m-oramio odločno -nadaljevati -obrambni boj do dobrega konica, dclktcr -ne bo zajamčena maša eksistenca.
Viojn-o -vodstva An dipo-maoija islu-žita v vojni istemu maimemu. Ne moreta 'izključevati drug drugega. Dipilomatiičnio delovanje se bo oziralo pri vsakem koraku na vo-jino vodstvo. Uspehi voljnega vodstva- boldo cdlkoilmii za njeno delovanje.
Z zaupanjem glodamo v bodočnost. Z zaupanjem, -ki ga -jačijio našli enotni, enaki abramlhri cilji, predvsem naša stara zvelz-a z Nm-či-jo, zve-za, ki se je -izkaz-ala -v -miru, kalkor -v vofiinti kot -najboljše jamstva zn obstoj monarhije. Ta naša zveza z Nemčijo bo pripomogla, da Izidemo srečno iz isveto-vme krize in -pirion-eimio po-tem z delom za -zcpetnio vp-o-sta-vibvijo rednih ratamer
in pričeti mirno državno im gospodarsko živ-jcitje.
Zvezna viladarji ii/n njih ivJatde se prizadevajo še tesneje in intenaivnege združiti odnošaje med A'vstro-0«ir«fco in siiceir v soigilasjiu s pretežno večino sivojiilr narodov. Zvetza naj ohrani tudi zanaipreii svoj lizključno obrambni značaj. Edina n ali bo v zodovoJijivli -rešitvi vseh vprašanj, 'ki sio skupni zaveznikom, Zvečana pogodba naij ne bo le pcil/iittčne:gia značaja, ampak naj stremi za itenr, da se bo tudi v gospodarskem, vojaškem in siceršuiiem oziru spopoilmila, oziraje so na nove priJiike in spromenjene razmere; skuša naj rešiti tudi poijsko vprašanje na poiditaKi želja prebivailstva. Zveza naj tudi vbodoče ne pomenja proti nikomiur kakršnekoii nepri-jaznositi.
Kar smo izrekla dne 12. decembra 1916, je merodajno za nas tudi še danes. Le -sovražni diplomati, ki iiiočejo odnehati s svojo luirfioevaiino volija, nadaljujejo v.oano. Svoje naroide pa slepijo s frazami.
Nujne interpelacije socialno demokratične stranke.
Dunaj 15. julija. Socialnodemokratična stranka na jutrišnji seji poslanske zbornice vložila nujne interpelacije o vnanji politiki, o protiustavni ratifikaciji mirovne pogcdbe z Rusijo, o vprašanju prehrane in o prelcem sodu, ki je bil razglašen za Štajersko, Koroško in Kranjsko.
Konferenca načelnikov strank.
Dunaj 15. julija. Na današnji konferenci načelnikov strank je predsednik, dr. Gross naznanil, da bo vlada predložila poslanski zbornici mirovne pogodbe z Rusijo, Rumunsko in Finsko. Poslanec dr. Korošec je izjavi), da bo pred prvim čitanjem začasnega preračuna vložil nujno interpelacijo o uvedenju mirovnih pogajanj, ob enem pa predlaga, da se koj po proračunu prične debata o persekucijali proti Jugoslovanom. Poslanec Seitz je predlagal, naj se vsa ta važna vprašanja razpravljajo v okviru velike politične debate pri prvem čitanju proračuna. Govori ik je ob enem izjavil, da socialno demokratična stranka vztraja na svojem načelnem stališču glede proračunskega provizorija. Predsednik dr. Gross je naznanil, da bo jutri proračunski provizorij postavil kot prvo točko na dnevni red in da se bo potem obenem s proračunom razpravljalo tudi o interpelacijah, če jim bo zbornica priznala nujnost. V imenu češkega svaza je poslanec S tanek naznanil interpelacije o ustavitvi »Narodnih Listov" in o kršenju poslanske imunitete. Konferenca je končno sklenila, da se za proračunsko debato določijo štiri seje. Govorilo bo 32 poslancev. Ob enem se bo razpravljalo o nujnih interpelacijah. Druga točka dnevnega reda bo predlog glede obtožbe Seidlerjevega kabineta.
Iz jugoslovanskega kluba.
Dunaj 15. julija. Načelnik jugoslovanskega kluba, dr. Korošec, je imel kratek razgovor z ministrskim predsednikom. Na vprašanje viteza Seidlerja, je Ii bo poteklo zasedanje poslanske zbornice mirno in brez škode za državni ugled
Socialni demokrati proti proračunu in vojnim kreditom.
Dunaj, 15. julija. Državnozborski klub socialnih demokratov je sklenil glasovati proti proračunskemu provizoriju in proti vojnim kreditom.
Na Dunaju zapirajo gostilne.
Dunaj 15. julija. Ker so bila gostilničarjem rekvirirana razna živila, zlasti vsa zaloga moke in masti, je cela vrsta večjih dunajskih gostilen ustavila obrat.
PoPski kljub vztraja v opoziciji.
Dunaj, 15. julija. Poljski klub je sprejel danes skoraj soglasno resolucijo, v kateri izjavlja: Poljski klub nima nobenega povoda za nove sklepe v političnih zadevah.
Zmaga ruske vladne politike.
Moskva, 15. julija. (Agentura.) Peti kongres sovjetov je odobril poročilo, katero ugotavlja zmago vladne politike ter izjavlja, da je po krizi, katero je povzročil upor socialnih revolucionarjev in umor grofa Mirbacha, vladna oblast zopet ojačena in trdna. Kongres je nadalje odobril načrt za ustavo novega režima, ki bo izdelana na podlagi oblasti proletariata in sovjetov.
Uspehi sovjetskih čet.
Moskva, 15. julija. Uradna objava vojnega komisarijata naznanja: Bela garda, ki je bila zasedla Jaroslav, je zopet pregnana in beži čez Volgo. En del teh čet se je obrnil proti Sibin-sku in skuša povzročiti tam vstajo. Vsi potrebni protikoraki so se ukrenili. Na fronti vzdolž Volge so sovjetske čete izvojevale veliko zmago ter zasedle Syzran in Bngulmo. Stavropol je pred padcem Bela garda in Čeho-S!ovaki beže v neredu proti Samari. Na vzhodnem odseku se Čeho-Slovaki umikajo pred našo ofenzivo. Vrhovni poveljnik sovjetskih Čet ob uralsko-sibirski fronti, Deržina, poroča: Češko-slovaški oddelki pod poveljstvom ruskih častnikov trpinčijo in ubijajo uslužbence zapadno sibirske železnice.
Muravjev izdal vlado.
Moskva, 15. julija. Vrhovni poveljnik na fronto ob Volgi odposlanih ruskih čet, Muravjev, je izdal rusko vlado. Vendar ga čete, izvzemši mali oddelek, niso podpirale. Podal se je v ‘ imbirsk ter razglasil manifest, v katerem po-zivlje čete, naj korakajo proti Moskvi. Napovedal je Nemčiji vojno. Sovjet v Simbirsku, ki ga ni hotel podpirati je v zaporu. Drugi poveljnik, Blagonravov, je ukazal četam, naj vjamejo Mu-ravjeva. Muravjev se je ustrelil. Armada je v celoti ohranila zvestobo.
Aprovizacija.
Goveje meso na zelene izkaznice B štev. 1 do 1400 prsjmejo stranke po znižani ceni v sredo, 17. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400. od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. štev. 601
>rmce mirno m Dre*	do 800. od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4.
zgodŠlo^°Sanio tolahko^o«, "dl bedo	j	<*•	'*»•	od	5	d°	5
vani govorili o vsem, o čemer govoriti je njihova	00	14ua
dolžnost Če bi to komu škodovalo, bi odgovornost za to ne padla ria Jugoslovane, marveč na viado. — Jugoslovanski klub je sklenil danes,
da bo stavil,J..;ZmI čiio”'namerava ni anek'- 201 do 400, od 4. do 5. št. 401 do konca. Stran-
| —3 * kl,°-Kis za I. In II. uradniško skupino. Stranke
združitvi Dalmacije s raznih persekucijah.
Dva letalca sta se ponesrečila.
Dunaj 15. julija. Letalo, s katerim se vz-držujč poštna zveza Dunaj ■ Budimpešta, je pri Mosonu ponesrečilo. Eksplodiral je bencin. Letalo je popolnoma uničeno. Oba letalca sta mrtva.
I. in II. uradniške skupine prejmejo kis v sredo, dne 17. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Duuaj-ski cesti. Določen je tale red: I. uradniška skupina od 2. do pol 3. št. 1 do 100, od pol 3. do 3. št. 101 do 200, od 3. do pel 4. štev. 201 do 300, od pol 4. do 4. št. 301 do 400, od 4. do
Krompir na rumene izkaznice D prejmejo stranke v sredo, dne 17. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3. št. 1 do 200, od 3. do 4. štev.
i'lQ alfi-;
  DeiniSka glavnica —
k io,ceo.ooo.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju-
pol 5. št. 401 do konca. II. uradniška skupina od pol 5. do 5. št. 1 do 100, od 5. do pol 6. štev. 101 do konca. Stranke dobe za vsako osebo, pol litra kisa, liter stane 1 krono.
Suho sadje za I. in II. uradniško skupino. Stranke I. in II. uradniške skupine prejmejo suho sadje v sredo, dne 17. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: 1. uradniška skupina od 2. do pol 3. št. 1 do 100, od pol 3. do 3. štev. 101 do 200, od 3. do pol 4. št. 201 do 300, od pol 4. do 4. štev. 301 do 400, od 4. do pol 5. št. 401 do konca. II. uradniška skupina od pol 5. do 5. štev. 1 do 100, od 5. do pol 6. št. 101 do konc.a Stranke dobe za vsako osebo poi kg suhega sadja, kg stane 2 kroni.
Suho sadje za III. in IV. uradniško skupino. Stranke III. in IV. uradniške skupine prejmejo suho sadje v sredo, dne 17. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red:	III. uradniška skupina	od 9. do	pol	10.
štev. 1	do	100, od pol 10. do	10. štev.	101	do
konca.	IV.	uradnižka skupina od 10. do	pol	11.
štev. 1	do	100, od pol 11. do	11. štev.	101	do
konca. Stranke dobe za vsako osebo pol kg suhega sadja, kg stane 3 K.
Razno.
* Koliko je v Nemčiji res invalidov? Po poročilu generalnega zdravnika dr. Schultza je bilo v Nemčiji do aprila 1.1. 629.000 invalidov, od teli je bilo 70.000 popolnih invalidov (za delo nesposobnih). Slepih je bilo 1950 (!) mož. Resnici to uradno poročilo Kotovo ne odgovarja.
že po tem lahko sodimo, kako gorje je napravila vojst^ -; Kam pa pojdejo s 70.000 berači in 2000 slepci... Ciovek se na to sploh spomniti ne more.
* Razglednice Leva Trockega se smejo prodajati, ker je nižjeavstrijsko namestništvo ugodilo rekurzu dunajske »Volksbuchhandlung« in ji naznanilo, da prepoved več tie velja.
* Med organizacijo železničarjev in ravnateljstvi kanadskih železnic so se otvorila pogajanja, da se prepreči generalna železničarska stavka. Upajo, da bodo železniške družbe predlagale precejšnja povišanja plač.
* Nova metoda za pridobivanje aluminija. V San Frančišku so iznašli novo metodo za pridobivanje aluminija. Ta novi aliiininii bo trd kakor jeklo in bo imel l£ enajstinke njegove teie. Uporabljali pca bodo predvsem zn za gradbo zračnih letal
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Nadomestilo mila
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj, t. j. 5 kilogr. K 12. 1 zavoj za 10 kg ‘23 K. Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zabo a z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14 Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč’ 1 zavoj 32 kosov K 18. Roza barve, 1 zavoj 24 kosov K 18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. — Izvozno podjetje
M.Junker v Zagrebu 40, Petrinska ul. 3/I1I, tel. 23-27.
SOBI
H!!
^zanesljivejše sredstvo proti temo je
PARATOL
domač® mazilo,
Ne maže, je brez duha, lorej tudi čez dan uporabna. Velik iončok K 5; rodbinski lonček K 9. PflRATOL-PRAŠEK varuje občutljvo koio. Škatlja stane K 3.
Oboje se dobi proti predpiačiiu ali povzetju pri Paralol delavnice lekarnarja UBmer,
BUDAPEŠTA VII-11., ROZSA UTCA 21.
Lišaj
Hraste
v Ljubljani.
Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Oorici (t. č. v Ljubljani) in Celju
Rezervni foueii okt-ottla
K 2,000.00®.
Kupuje in prodaja
v r i; I i
vrednostnih papirjev, financira erariene dobave in dovoljuje — aprovizacijsite kredite ——