ClTATELJlt Prosimo, poglejte n* ttevilk* poleg naslovi a dan ko ▼aia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebu Je list Vale sodelovanje Skušajte ! imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisf slflwn*kih delavcev ▼ Ameriki.
Kwrtert4 m Set«* Clam Mitttr Stfitmbtr 25th lfrrt »t the Port Offlet »t New York, N. J, under AH of Con*™* of Mmrrb 3rd. 187»
No. 244 - Štev. 244	XEW VQRK, FRIDAY, DECEMBER 17, 1943 — PETEK. 17. DECEMBRA, 1943	VOLUME LL LETNIK LI
ZDRAVO ZA RUSE-SMRT NEMCE?
Rusk: uspehi včerajšnjega dne pri Smeli in ko je rde ča armada vstavila nemško prodiranje proti Kijevu in s tem na tem kraiu sopet prevzela inicijativo, vse to kaže na pričetek ruske zimske ofenzive. — Posebno poročilo po radio na rdečo armado pravi, da bodo Rusi to zimo vdarili po Nemcih mnogo bolj kot kdaj poprej.
"Zimske razmere so ]x>sebiio ugodne za obhod, obko-ijevabie operacije, zavijanje v zasede in druge nepričakovane strateške operacije, ki so v nesrečo sovražniku," pravi radio. "Rtfeki pregovor pravi: Kar j«? zdravo za Ruse, je smrt za Kemee."
Kakih lat) milj severovzhodno od Ccrka^ija je rdeča armada prevzela inicijativo pri Kijev u. Associated Press pravi, da izid silno vročili bojev še iti trotov, vendar je gotovo, da so Nemci izgubili svojo pro tiofenzivo na tem kraju, ker se je generalu Vatutiuu jiosrečilo ne sumo Nemce vstaviti, temveč je dvakrat tekom tega tedna oelo prešel v ofenzivo in je >koraj izključeno, da bi mogli Nemci lopet zavzeti Kijev.
Včeraj je IMeča armada že druyi zaporedni dan potiskala nazaj nemško črto zapadno <*l Kijeva, 150 milj nižje proti jugu pa Husi stiskajo obroč o-koli Smele, ki je važno železniško križišče I ."i milj ji^rozit]>a-no o«l lerkasija.
Bolj v notranjosti Ukrajine potiska rdeča armada proti Kirwrogradu, GJ milj jugoza-|*udn.< od Kiemeiičupi, odbila je več nemških napadov in o-t v obudila mnogo močno utrjenih krajev.
Kemika poročila pa omenjajo rusko ofenzivo višje proti severu od Xevela in 57 milj severno od Vitebska.
Moskva že dragi zaporedni dan naznanja, da je general Ya-tut»n pregnal močno armado feldmarša'a Fritza Ericha v on Mannsteina iz mnogih krajev pri Kijevu. Moskovsko poročilo pravi, da je l»ilo zapadno od Kijeva ubitih »00 Nemcev.
Grške žene streljajo
Kot pravi poročilo iz Kaire, .> 4000 prškrh žena demonstriralo v Kalamati. ker je nemško annadno poveljstvo ukazalo vstreliti 10 talcev, ko je bil ranjen en gectapovee. Poročilo dodaja, da je bilo nekaj žena vstreljenih, nato.pa je bilo vstreljenih *e 10 talcev.
17 ZAVEZNIS&1H LADIJ POTOPLJENIH
"fojni tajnjk Htinison je v Wa-liiiiirtoun naznanil, da je pred dvema tinlnoma kakih .'10 nemških acroplanov nepričakovana bombardiralo pristanišče Muri in <ia je bilo v nekaj niiuu-j tali |»oiopljenih 17 zavezniških ladij, med njimi 5 amerških. l~!>itih in ranjenih je bilo okoli HKM> Ijtali, meti katerimi je tudi nekaj Amerikanoev.
Po Pearl Harborju pomeni ta potop največjo zavezniško izšlim tu morju. — Vse ladje; v pristanišču Bari >o bile trgovske.
Nemški aerop'ani so nad Bari prileteli zgodaj zjutraj, pre-' •Ino se je zdanilo in so leteli ze-j lo nizko. Mestno obrambo so našli popo1iMima presenečeno, kar >e poarosto zgodi, ako lete napadalni aeroplani zelo nizko.
Xapadalei se niso to'iko zmenili za pristaniške naprave, kot za ladje. Zavezniški konvoj je dowpel v pristanišče komaj dva dni prej in blago so z veliko navlico razkladali. Vsled tegal so bile nekatere po t op1 j ene la-d je popolnoma prazne, dmge pa so bile že več ali manj raz-tovorjene.
Največjo škodo so povzročile dve municijski ladji, ki sta bili tudi v pristanišču, in ko so buitilv zadele, so se rnzpoči-le s strašansko silo.
Vsega skupaj je bilo ob času' napada v pristanišču okoli 30 ladij.	i
Napad je trajal samo nekaj minut. Ko je bilo vse končano, je 17 ladij ležalo na dnu morja.
Največ poškodovan ill in mrtvili je bilo meti italijanskimi pristaniškimi delavci, ki no bili pri delu z raztovor jenjem la-_
Vojaške potrebe za Tita sedaj prihajajo redno
ZAVEZNIKI SO DALI MARŠALU TITU ŽE PRECEJ VOJNEGA MATERIJ ALA
Kairo, 15. dec. — Maršal Tito, k;. se zdaj z vsemi močmi bori proti nemškemu poiskusu, da mu zapre jo pot na morje in s tem preprečijo zavezniško dosta vo vojnega materijala njegovim četam, .ie dozdaj prejel od zaveznikov na tisoče ton vojnega materijala.
bo. kot vojni minister kraljeve vlade, spoštoval splošne želje ljudstva in da je prepričan, da bodo mogli S H »i. Hrvatje iti Slovenci najti v mejah svoje skupne domovine dovolj prostora za razvitje svoj»»ga narodnega življenja.
MIHAJLOVIČ OŽIGOSAL TITOVO GIBANJE
London, 15. dee. — General Draža Miliaj'ovic, vojni minister zamejile jugoslovanske via de v Kairu, je v sredo podal svoje mnenje glede angleške izjave, da se bo nudilo več pomoči Titu in njegovim četam, kakor pa njegovim četnikom, ter je dejal, da Titovo gibanje skuš:i vzpostaviti diktatorstvo manjšine v Jugoslaviji. Izrazil je tudi, da je de1ovanje Titovih partizanov zakrivilo "strašno i-zs trebi janje jugoslovanskega prctiiva'stva."
Miliajlovičeva izjava je bi'a vključena v depeši "Demokratične Jugoslavije", ki je uradna novinarska agencija arnia-
lo naznanilo je bilo podano, začno z zadnjimi dogodki, ki! <o ]>ostavili Titovo gibanje bolj! v ospredje. A' "X. V. Timesu"! I piše (\ L. Sulzberger, da |>o- J J staja zavezniško sodelovanje s i Titovimi četami čezdalje bolj' 'u<jH*no in točnost v dostavi potrebnega materijala se je precej izboljšala. Tudi zavezniški zračni napadi -e vršijo sporazumno s Titovimi vojnimi (»oticbaini. Kadar je treba partizanom j m »moči v kakem kraju, kjer so v teku bitke, je^ <lan signal, katerega prejmejo ' zavizniše zračne si'e, ki takoj : nato odpos'jejo bombnike nad . one predele Jugoslavije, kjer < je pomoč partizanom najnuj-,1 nejša.
Sulzberger pravi tudi, da se': sedaj sme obelodaniti dejstvo. 1 da so zavezniki dostavili te " kom zadnjih treh mesecev Ti- ] tovim silani velike količine voj- 1 nega materijala po skrivnih ^ {>otih. Način dostave, piše, mu-1 I ra ostati tajen.
| Zavezniška pomoč Titovim ( armadam se bo sedaj stalno večala, ker je bila poslana na teren v Jugoslavijo sovjetska I vojaška misija. Verjetno je, da bo Titovo partizansko gibanje odslej nadkriljevalo vsako drago gerilsko separatno giba-;nje v Jugoslaviji.
I <.W angleške strani je bil poslan v Jugoslavijo brigadier | Fitzroy MlacLean, ki je bil svoj čas diplomat in je tudi dober lingvist — on razume rusko, nemško, francosko in srbsko. Ime ameriškega vojaškega predstavnika pri Titu se ni o-belodanjeno, ve se le toliko, da je major. Obelodanjeno pa je, da je bil v AVashingtonu pred kratkim še nek drugi ameriški častnik, ki je bil pri Titu na terenu in je o tem poročal osebno v Washington!!.
Poročevalec dalje piše, da je bilo tekom zadnjih mesecev poslanega Titu mnogo materijala j>o prizadevanju nekega ameriškega častnika — tudi majorja — katerega ime mora enako ostati zaenkrat tajno.
SulzJberger omenja tudi, da je gen. Mihajlovič izdal 1. dec. proglas, v katerem pravi, da
WINSTON CHURCHILL IMA PLJUČNICO
London, 16. dec. — Angleški ministrski predsednik, Winston Churchill, je zbolel za pljučnico, kakor je danes povedal nižji zbornici nadomestni ministrski predsedn k Atlee, ki je dejal, da so zdravniki izjavi li, da bolezen ni ravno nevarna ako se sedanje stanje bolnika ne poslabša. -
Premier Churchill je nekje na predujem Vzhodu m kot se glase nujzadnejša poročila, se počuti že nekoliko boljše. Vzrok njegove bolezni je predvsem naporno delo, ki so ga zahtevale konference v Kairu in T-heranu. Pravijo, da je na konferenci v Teheranu bil že tako zmučen ter bripav, da ni imel več nobenega glasu. V tem stanju se jo še prehladil in tako je moral v posteljo. Zdravniki so tudi rekli, da je pokadil preveč cigar tekom konference. Nasvetovano mu je sicer bilo, da naj kajenje vsaj deloma o-pusti, a Obureshill brez cigar ai mogel uspeino konferirati in aato ni poehiial nasvetov zdravnikov,
Dokler ne bo premierjevo zdravje spet dobro, bodo slednji dan podana uradna ]»oroči-la o njegovem stanju pred nižjo zbornico. Ta poročila podaja osebni Churchillov zdravnik, Lord Moran.
Churchill je zbolel za pljučnico tudi lansko zimo, a se je zlečil. To pot je bilo očividno, tla bo moral zboleti ponovno, ker je imel vročino že, ko je odhajal na konferewo v Kairo. Iz tega vzroka so tudi poslali z njim njegovega najboljšega ed ravnik a.
Dajte War Bond kot darilo za Božič in pomagali boste ne samo na domaai pač pa tudi Bi bojni fronti.
& NOVA IZDAJA ^PJ Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega «veta, ki so tako po-| trebni, da morate slediti da-i našnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvali.
Cena 60 centov > Naročite pri: "GLAS U i NABODA", 216 West IStli i Street New York 11. N. Y.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V DRŽAVI NORTH CAROL!\I
Lumberton, N. C., 16. dec. — Dva natlačena potniška vlaka Atlantic Coast Linie železnice sta udar.la skupai v zgodnjem jutru blizu tega mesta in pri tej nesreči je zgubilo življenje 57 oseb, nad 50 pa je bilo ranjenih.	„„. „IlllilIf,iM-.:	»...
B. Srblep, predsednik železniške družbe je dejal, da je med mrtvimi 37 vojakov in 20 civilistov.
Vzrok nesreče je menda bila pokvarjena tračnica. Prvi vlak se je ob tej tračnici iztiril, drugi pa je zavozil naravnost v iztirjene vagone. Temu je bila največ kriva snežena nevihta, ki je divjala z vso silo in tako zastirala strojevodji fpogled.
Nekatere žrtve nesreče so bile strašno razmesarjene in po lieija ni dovolila poročevalcem vstopa v mrtvašnico, kamor so odne?li trupla, ki so jih izvlekli izpod razbitih in zvitih vagonov.
William Wood, založnik, ki se je vozil na prvem vlaku, ki je bil namenjen v Tampo. Florida, ter se je iztiril ofcrog ene
ure popolnoči, je povedal, kako so sknsa'i vsi, ki so osta'i nepoškodovani v prvi nesreči, preprečiti nadaljno nesrečo s tem, da so kurili na zasneženi zemlji ob tračnicah, kjer so obtičali vozovi njih vla'ka, velike ognje, da bi s tem opozorili kak prihajajoči vlak na iztirjene vagone ha progi.
Dva tovorna vlaka >tu bila na ta način opozorjena in se pravočasno ustavila, ko pa ji- privozil brzovlak, niso otrnji ob pro id pomagali nič.
Preden so se potniki ponesrečenega prvega vlaka zavedli ka j se ?<><li, je bilo pet voz brzovlaka prevrnjenih in razbitih ob proiri. v noč pa so se razleirali kriki ponesrečenih.
ZELEZNTCA NA
BRENNEBJU
RAZBITA
Zavezniška zraena armada nad .'»00 aeroplanov je razbila nemško zalagalno črto Čez Bren ner. Hazbita je bila poglavitna železniška proga, ki veže Nemčijo z Italijo, na obeh straneh Brennerja in sicer na severu pri Inomostu in na jugu pri Boleanu.
To progo so zavezniški bom-niki že pogosto bombardirali in Xemei so jo vsakikrat zopet popravili, toda sedaj so bili proga, železniške postaje in veliki most čez reko Avisio tako zelo razbiti, da Nemci proge
Zemljevid kaže pristanišča v Albaniji in Solim ob Ege » it.ri:-j "- =.-'I v r.i l»i mogli zavezniki vdariti do Skopi j a in dalje proti Xišu.
de jugoslovanske za mej ne vlade.
ŽELEZNIČARJI GROZIJO S STVVTvO
Inflacija za pršriro j ri>i'rliv.nih in
cija za \rrino, - j<* \ 'r<>njih zaht^N
Cleveland, 0. — 15. de . Železn.čarska un'.ja ali takezvana železničarskr r/tovščina, je slvlerjil.i. ra pojdejo vsi železničarji debele ^a ctavKo decembrom, ako ne bo pv^] sado.lčeno njiTi ir^tevi *?o višii plači.
Narodni železniški o<ll»or u po-redovanje v delavskih sp ) rih železnicarskih delavcev in uposljeneev, je takoj šel na d< lo, da jirepreči iz vedenje na] " vedane -tavke. 1'ovabi! j<- /.<•-lezničarske uradnike in |»re«l stavnikc železničarjev, da pri dejo v ]»oiuleljek na ]>osvetova-lije v < 'liicago. Voditelji železničarjev si, obljubili, da pridejo na sestanek in tako -e bodo odzvali tudi predstavniki železniških družb.
Železničarska unija šteje <>-krog 350,COO članov in je deljena v pet posameznih bratov še in, katerih pn^bedniki so >♦; zedinili, <la prediože zahtevo za povišanje plače. Ako tej zahtevi ne b i ugodeno, Ih»I<> žel o z ničarji zastavkali proti "inflaciji pešči<-*e priviligiranih in deflaciji za večino." To bi zna čilo. da železničarji 1 matrajo, tla se hoče z inflacijo, ki jo hoče uvesti kongres potoni po raženja stabilizacije četi, o!«> ris! i peščica profitiirjev, do-čim bo večina prebivalstva prizadeta po inflacijskih cenah in p'ačah. ki ne bodo šle gor s pored no s porastkom cen.
dolgo časa ne bodo mogli uporabljati. Most čez Avisio je dolg 930 jardov in se nahaja 30 iailj od Bolzana. S tega napada so se vrnili vsi aeropla-ni.
Jon- J. I Vi:, a. pr.ds« ' i k / •:>./.•■ ari ,-ri-ke	j.
j.: I v \Va.-!iingtonu, d a - • ■••> | .-širilo vse. da ■• ; repre i i-t;;\'ki» žele/'iičnr>'\ v imi e^ i -u !"ta, ko ; ntovanje <•■ /<■
' leznieaii največje ii ■<» i •'•ni h ' razni kov.
Po poročilu I"nitrd i';• je .Joseph B. Kri -1 u .an. »lis ■ t I rada za obratu1 .u" tr.-iuspor taeijo dejiii, da ImmIo železni •'•a rji stnatrani za }>atrijote L. i wi-oveira tipa, ako bodo stavkali sedaj, ko je . .!*<.;J važno, da železnice operira • nemoteno in to izreeno t, prvih mesecev v prihod m letu, ki bodo "najkritie • -meseei vojne.'
Izjava predsednikov železni
j'-ar-ke unije pa pravi, d
i more nobeno ceneno apeliian
: na <"-ni palrijotičnosti Zi ri'i
idej-tv«, da se dela velikf 1 .. . i protite na železnicah in dru
t
!<;o<l in če j,- treba kdo br-kati | za pomanjkanjem patrijotič-nega čuta. tedaj se }1i treba o zirati na delavce, ampak raje na one, ki žanjejo maslne pro fite iz te vojne, ter zato tudi iz udobnih svojih mest v Wash ingtonu in drugod vodijo pro-pasrando proti nepatrijotičnim delavcem.
I	—	.
I Najbolj praktično božično i darilo za letos j<» Uiiited States War Bond
tai www — www tow
FRIDAY, DECEMBER 17,1943
VflTAMIVUBN L. UN
RAZGLEDNIH
"GLAS NARODA"
_____muc* or m people-_
■«>«i umi PiMtK Cm* rMiil^ Oimij. (A Osrpontta*) hul fUkaw. PMMatj lew Bate. Tnamnr; Jocepk Laprta, Bm «f tkt MfPMltaa ud mMmm of tke«* offl«n 2ie WEST Utfe 8TBBET, NEW YORK 11, K. X.
~ 51 »t Year """
*«•» Naroča" Is broad erery daj crecpt Satordaji. Sunday* ud BeUdaira.
Subscript!« Yearly fT.	idnntinaeiit ob Afiwaat
ZA CELO LETO VELJA LI8T ZA ZDBCŽENE DRŽAVE IN KANADO: 17 — : ZA POL LETA PJS; EA ČMTRT LETA g—
•<;u« Naroda" Uhaja trnki dan Iwiwi lobot, oaiMj 1» pwlkor.
M.LAS NAHODA" Ud WEST IS* STREET. NEW KOBE 11. H. I Ttokffcma: OMm S—1241
PRISILNO DELO ZA REPARACIJE
Napisal Donald Bell.
Aiigluški in ameriški Trade Unioni -so protestirali proti ivdlugu, ki je bajt' prišel i* Rusije, da bi se upo-i 1»! julo milijon, ali pa celo morda več milijonov nemških i ve-v za reparacijo opustošenili okrajev Rusije—kra-.1 v. katere so ix>rušili N«nici. Predsednik Ameriške Fe-1 . je Delavstva, William Greeu, je pred reem protesti-j I , »on zasužujevanju kavteribkoli delavcev, pa bodisi i kil. ki so nemške krvi.
Vr<i nekaj tedni je izjatil ruski gospodarski stroll ik Varga, da so zahtev« za reparacije, v opustošenili . Ji, tako ogromne, da jih je nemogoče zadovoljiti i t in m alo z materijalni m i kompenzacijami. Varga je m" una ti število delavskih ur, ki bi'bile potrebne
i,	i konstrukcijo, ter je prišel do zakl učka, da bi si-• r I'i.'t- mogoče, pogrniti del teh reparacij z materi jalni-i , «]. hrinami. da bo pa na vsak način potrebno, da Nein-, in lic , mesta odda.jo jako visoko število delavskih ur. . «11 iti i vodljivi način za take vrste podjetje bi bil, da se
ti milijonsko delavsko organizacijo iz Nmčije v Ru-. t« ;1 e tam prisili, da se loti tega delal rekonstrukcije. (M tega trenutka naprej se je začela debata o tej iade' vidika kazenskega ukrepa pri sklepanju miru.
N do. niti ne angleški ;di amerišik Trade Union ni i : i kal obligaciji Nemčije, da popravi škodo, katero napravila.
ii : i sit tem organizacije svetovnih tržišč izklju-
<	i rvanjr enostranskimi reparacij na daljšo dobo. I izkusi izvesti tak sistem, bi ona dožela, ki repa-••ii biva, skoro več trpela pod njimi kot dežela, ki
I ,1'iln. To volja za naš gospodarski sistem, ne pa i d. liusko narodno gospodarstvo je zares v stan;u, iila "darove", tribute ali i)a reparacije, tudi v iio velikem obsegu, ne da tbi radi tega trpela nje-I ^tna produktivnost.
»a je seveda vzrok, da se Rusi za reparacije nmo-nteiiziviio zanimajo kot ostale evropske države, ikor nočejo še enkrat zabresti v tako strahotno ulje, pod katerim so trpeli pred 20 leti. Ko je i l.i vojna, se jim je bilo ravno začelo goditi neko-Ije, in zaradi tega tudi zahtevaj o, da jim gredo nem-»elav-ke sile, ki so jim napravile vso škodo, popraviti, r je bilo porušenega.
' U bi zahodne velesile zares nameravale ščititi •h v«- delavce pred tem delom, bi obenem dbsodile ru-delavea v to, <la sam opravi ves oni posel, od ka-r. t hi bil nemški delavec oproščen. Tu gre le za vpra-in je. kdo Ih) delal čez urno delo, in kje. Z drugimi be-••'I; mi. delalo se bo — ali v Nemci i, v produkciji izvoz-»v< Maga za Rusijo, ali pa v Rusiji sami, za pozidan je -enega sveta. Rusi trde. da bo oboje potrttfmo, kajti
<	iv .'a" je, da je mogoče brez nadaljnega, proizvajati v V« i ji nekatere stroje in jih potem poslati na Rusko.
> je v mnogih slučajih celo ugodnejša in bolj umestna t« \ vprašanja. To velja posebno za one slučaje, kjer m« mški premog in želeoo surovina izdelanega blaga. To i vel dl<» za ruhrski industrijski okraj.
Toda na tli-ugi strani, hiše in tovarne, nasipi iu pro-■tna sredstva bo treiba seeidati na ruskih tleh ... in .!•• pač izredno težko uvideti, zakaj naj ibi tega dela ne Nemci. Proti tej zataevi ni najti nobenega pame-icga argiunenta.
Vprašanje, ki se j>ostavlja je druge vrste, in sicer lia-» I nje: Kaj velja bolje, pobrati izurjene nemške delavce nemških tovaren in jih nastaniti na ruskih tleh v istih ibnkacijah, ali pa uporabljati pri zidanju hiš in cest, !<mie in tovaren. jerov, nasipov itd., nemške delavce, • izurjeni in bi radi tega mogli izhajati iz drugih
ii.	kili ljudskih slojev.
V?e te množice mladih in zdravih, močnih ljudi, ki «1 s služijo v Nemčiji v redih BS-čet. v Gestapi in dru-< ■ mizacijah nacistične stranke, ljudje, ki niso še ni-\ v« »jem življenju ničesar pametUega delali, bi 1110-it ■ p« -lani tja, kjer so delali škodo, da jo pomagajo r ' i. Pošteni del nemškega naroda bi smatral, da je '•> pravica.
Kay. ven i o-a pa smo lahko prepričani, da bi ti izur-ii iiueisti ddl>ili na sovjetski zemlji kar najbolj umetno, skrbno in strogo "pre-vzgojo", katero si je mogoče mi liti. Rusi bodo sigurno dovolj nesentimentalni, da bodo znali uničiti vsak upor.
Bii bi to tudi najhujši udarec ravno tej struji iu ravno tem slojem, ki oo zdaj spremenili v sužnje skoro v-c evropske delavce. Bilo bi to plačevanje milo za dra-j.o — upati je, da te n*fe9 *»šk> na zahodu dalavskiii or-. anizacij, ki bi m pritoževale nad usodo tega sloja sadistov in sovnw4k$i del*Y8t*$. — ONA, . / _j
, aSEKiii
Izinod knjig, katere je ameriška armada določila, da jih izda za naše vojake, (kateri se bore na raznihh frontah, je za nas najznačilnejša ona, ki jo je opisal Louis Adamič po svojem obisku v Jugoslaviji "The Native's Return." Naši vojaki bodo imeli na razpolago 50 tisoč izvodov tega dela in sicer bo dobila mornarica deset ti m>č teh knjig .armada pa štirideset tisoč. Čitanje te knjige bo dalo nn«im vojakom brez-dvoma boljši vpogled v zgodovino in razmere br\ š • »Iržavr Jusros'avije.
S tem ponovno dokazano da ima naš pisatelj Louis Adamič odličen usrled med odgovornimi uradnimi osebnostmi Ta niesruv uirled je tudi glavni \ zrok. da je Združeni odbor jnžnoalova n škili Amerikancfv nod ti i wo vim p*"edsedn:štvoni dosegal tako xidne usnehe v prav kraffrem času svoVira ob-stanlca. Danes vsi vplivni a me'iski listi prinašajo resnico o ,Tu2roslavi.ii; niihove analiz« so točne in objektivne. Mihai-lovicev mr:t se je razblinil v nič in kmalu bo pozabljen. .
Najnovejši dokaz, da je delo našeaa Zdrnženega odbora in posebno še Louis Adamiča sa-■neira. odprlo oči ja\Tiemu mi-šljenjn v Ameriki, ji* analiza ki jo ji prinesel v svoji zadnji št vilki (za december) pre cej vplivni in konzezrvativni mesečnik 'The Atlantic Month ly'. Aa analiza se nanaša na civilno vojno na Balkanu in so rluga z našim stališčem in mnenjem v tej zadevi na celi črti Atlantic Monthly piše:
"Tudi tam (v Jugoslaviji) Ke istorako pojavlja \*prašanje zastopstva prošlosti in bodočnosti. To sporno vprašanj s! i ši onemn v ^^čiji, vsled katerega so razdeljeni grški patrio ti. pojavlja se v Itaiiii in ga j<-sUtiti tudi v Španiji.
"Ali naj l>o vlada, ki bo prišla na oblast v Jugoslaviji )>«; vojni, slična oni. ki je obeta jala, ko je Hitler navalil na de želo, ali hoče postati iskreno di mokratična f deracija f
"Kralj Peter in njegova via da v iziniair-tvu predstavljata povrattk srbske oblasti ]m> ino narhi<lični trad:ciji. Draža Mi hajlovie in njogo\i četniki sini Itolizirajo to monarliistično srbsko stran spora.
Wjecrendarni 4*Tito", general Josip Bro/. in njegovi po-jrumui partizani smbolizirajo t<'žn.ie <prf men^be Njihova na mera .ie. da dajo avtonomijo Srbiji, Hrvatski. Črni trori in S oveniji, ter da združijo te avtonomne narodne države v skirnno celoto aM zvezo po zjrle du Švice, Združenih držav ali Sovjetskih npublik. V tej zvezni ali federalni državi naj l»i bilo uvedeno pravo, ki bi vključevalo vvobodo govora tiska, zborovanja in verskega nrepriranja. Osnova nove države, ki je oni predvidevajo, bi slonela na kooperativni po<l lairi.
"Kot.srbski monarhisti žele. da uvode io oblast od zgoraj tako partizani hočejo, da zgra dijo in vzpostavijo oblast od snodaj, iz ljudstva Ta raz-• ;ka kaže, zakai je Titu uspelo pridobiti kmečki narod brez ozira na verske nrenrieanje ali naciionalne tradicije '*
V erjavnem se more reči, da je Združeni odbor do danes do •»ocrel svoj nrvi cilj. ki je. da .iinyiska iavnost snozna stvar no stran Jugoslavije in njene borbe. Na^a borba j > bila dol aa in težka, kajti pobirati srn-
AMERIŠKA ARMADA IZDALA ADAMIČEVO KNJIGO ZA AMERIŠKE VOJAKE
morali strupene in lažnjive pro pagan-le, katere s-o trobili o-iirog pc tej deželi Hitlerjevi agent je. Ali danes ve vsa A-merika. kdo se bori v Jugosla-^ iji in kdo ima pravice, da go-ori v imenu jugoslovanskega naroda. Ime Tito jo poštah?! kalkor piše 'Atlantic Monthly' "legendarno" a provizori^na vlada dr. Ribarja se danes sma tra za demokratični izraz/ ljudi ske vo'je.
Sedaj pa je pred i,ami vsemi] v Ameriki in še posebno pred Zdru/enim odborom južno-slo-' anskih Ani rikancev, v inie-'•n katerih Kf>vori. velika in važna na'oua: da zagotovimo -.ašim bratom, ki >e tako sijaj-bo'-iio ;n ]ireizkušajo svojo demokraoiio v otniju borbe, 'akoišnjo ponuMv- od >trani na-vlade in o«*«l:h znvernikov. r,"a naloga zahteva od vs<-b '•°bio sfb.loranie. Zdmženi ^1|Kor nnelira na vs- iskrene Slovite v Ameriki, da "odiio wvoio tk>t<h)Č. ker le ta-■»-o	ino"1!! izjesti yinlo^e
n ciljf». ki smo si rh postavili.
Zilruženi oilbor jnžno-• lovan>k il i Anieri k ance v
POLOTOK HELA
Polotok Hiela. na katerem to T»olj>ke čete po padcu Gdinije nudile zadnji odpor Nemcem, j" km dul<r. Xa najširšem mestu ob koncu, kj r je stala rekoč vas Hela s svetilnikom, ie .5 km širok, na naiožjem pa meri ."MiO do C/Ml ni Polotok za nira v obliki »»(»Ikro^a Gdanski 'al i v. Leta 1!>19 je pripadal s I'omoriansko in vasjo (Jdinjo foliakom.
I'red voino je polotok veljal ■•'ot nekakšno ned i^ko izleti-šče Ghlančanov. Pri'ike za ko i»ani<' je b lo tu dovolj. Parni Vi. ki -o prevažali od izliva V;s'e ali rxl Sonota konalce do ribiške va<i Hele. so bili vedno deni.
iStare pripovedke pravijo, da »pravljična potoni jena Vi-Tieta ni ležala na otoku Vswlo-niu ali pri sedanjem Slettinu. t-m več ob iužnovzhodnom kon cu Hele.. ^^orda je i»ilo tam n koč res kakšno naselje,, ki je do?iveo podobno usodo. Zani-n ivo i,, vsekako. da je Gdanski za'i v zelo srlolvd*. irloblii »•e'"o katerakoli dmira točka A'zhodneca, morja. Izmerili so ž globino 118 metrov.
Na Heli je bilo najlepše na<" v zarod nji jeseri, ko je bi 1 lo res je v polnem razcvetu ;n se ie ves i>olotok s svoiimi bo--ovci \*red ]K)b'inai rdečkasto. Vas H la ie bila seveda tudi kopališki kraj. imela je nekak -en obrežni hotel in neko'iko hiš. ki so daiale priliko za ceneno letovanje in prenočevanje- Vse skunai bilo namen ieno bolj prijateliem tihe sa-motnosti. ne pa zahtevnim ko-oališkim postom
Ko so Poljaki izgradili svoja vrata v svet, pristanišče Gd in jo, niso pozabili tudi na stratearično zavarovanje V ta namen so * svojega ozemlja zsradili železniško progo na ])olotoik, ob zapadnem koncu ^dinjskih pristaniških naprav so uredili baze za svojo vojno mornarico, potem so začeli utr jeva/ti polotok sam. Skoraj vse naselbine so na njem iz-orazniH in podrli. Zirradili so celo vrsto 'betou'i ranih zaklonov. postavili obalne baterije in so prepovedali vsem neno-r1'lie^nim dostop na Helo. Ko-[nališkejra življenja na poloto-' ku je brio konec..
ClTATELJEM je znano, kako se je tm podražilo, in ravnotako tudi tiakomi papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki sasignrajo redno dopoftfljanje lista, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES?
JUGOSLOVANI
občudujejo in plotiltajo najino-gornejšemu i/ med v srh filmov—
'SEVERNA ZVEZD A"
S J4 NAJVEČJIM! AMERIŠKIMI IGRALCI Slovanski narodni plesi, praznovanje žetvi-, godbeniki, plesalci, |K>rci . . . K rti sna povest in železna volja va^uor male ruske vasi, da iztrebijo nacije — vas bo
tisočkrat razveselila. Tri iniljone je veljalo ta film.
NEW VICTORIA
Broadway in 46tl» Street - Vsi sedeži rezervirani -
RKO PALACE
1*roadway In 47th Street Nepretrgane Prell»tare Ljudske cene
\ c vv V n r k C i I v
OD 6 DO 12 000 KONJSKIH SIL
Prvo lokomotivo jc zgradil leta 1803 Anglež Trevitalk. Ta j«- tehtala le 10,000 kg in vozila ic s hitrostjo 8 km na uro. Bi'a j na f»!abo Zfiraiena ill kmalu j jo ie zaiii njala Stepheusonova, lokomotiva z 12 konj. sMaini ' Ta lokomotiva je leta 1829 /.masra'a na raitihilski tekmi lo 1-omotiv. kjer je vodila s hliro j-1 jo (>0 km na uro. S tem h*-tom se lirieenja v«-k lokomotiv. ■ V gradnji -o prišli inženirji do ogromnih stroiev. Na iver (i lokonmt:ve ima pa Amvrjka. (''"n ho izdelali o^promne lokomo t i ve p i 12 oni in konisWh '-i . Rabili so j»h večinoma za tovorne vlake. Ustrezale so si-; icer stremi jen in konstruktor J •ev Q lokomotivah, ki bi vlekle najdaljše in nait žje vlake, hi-'e >o pa premočne in dol^e vlake so trsale. Zato jih rabi-j yd m i samo za potiskan ie. ; Podobne tnočne lokomotive' »ma tndi N-fnrriia. To -o bile' svoj čas na »več lokomotive.) I ali v s' »'dnii Evrooi so >e rabi-j •e lot.imctive r»:iivcč do 4500, Voniskih sil. Te/Je 1pkomoti| niso piimerne kei iudi trač-« nice n;so tako močne kakor vi Ameriki in ker take lokomotive težko vozijo po ovinkih. KVwi>ae:teto se je pos»*eč'lo dviir niti samo pri eleHrični lokomo t i vi, ki doseže 7000 konjskih -il. pa ie mnoffo manjša od parne. Vsaka eltktrična loko »motiva obstoja iz dveh delov. Snmo v Švici rabiio za z 'ezni--ke procre v <rorsVih krajih lo. komot'vo do 12.000 konjskih «».!. torej naimočnejšo lokomotivo na svetli
Amerikanci vpadli na New Britain
►Šesta armada generala I>ou glasa MacArthurja je vpadla na jugovzhodno obal New Britain otoka, ki je središče najmočnejše japonske utrjene črte na jugozapadnein Pacifiku.
Vpad ko pripravile bojne ladje in bomibniki in samo topo vi z lojnih ladij so na japon-^ke postojanke po-lali 315 ton izstrelkov. V petrh urah so a-nieriški eonuiiandos zasedli nekaj obrežja in ga naglo utrdili. Skoro ve? tri milje dolgi A rawa jxdotok je v ameriških rokah.
Z itaJ janskejra bojisra
Angleška osma armada je na
več krajih prebila Orton-Orso-
jma cesto in je zasedla Be rad i,
dve in pol milji od Jadrana.
I Vsled tega je stališče nemške 1 i
i armade v Peseari zelo |x»>lab-šano.
Na zapadnem koncu fronte se je vreme izboljšalo in peta ! armada je nekoliko napredovala. Prišlo je do več zelo vročth spopadov in Amerikanci so zavzel neko višino jugozapadno od Castel San Vineenzo. Italijanski oddelek, ki se je pred nekaj dnevi pričel bojevati v vrstah pete armade, je vjl pet Nemcev.
Angleški pravopis
Kdorkoli se j.- z angleškim' jezikom saj približno seznanil u še posebno v pihanju, se culi, kako se pišejo angleške be ■ede. Medtem ko se piš.' v dru-j .'ill jezikih večinoma tako, kot 'e besede izgovarjajo, imajo Angleži popolnoma drugačno [risanje.
Mimo grede povedano, je an-?le>kl jt-zik nastal iz najmanj. twmili različnih jezikov in -i-x>r tako, da je Anglež takore koč kako besedo naravnost " n-kradel". j<> več ali manj v izgovoru premenil in jo slednji«*' -e bolj premenil ali (»okvaril v pisavi, tako da izgleda popolnoma drugačna. Tako se lahko reče: kar ni narolte, ni angleške.
Posebno v pisanju beseil m> Angleži napravili tako klobu-štro, da se sami sj»otikajo nad njo. Profesorji v Ameriki in v Angliji že dolgo časa razpravljajo o tem, kako bi bilo mogoče poenostaviti pisanje an-geščine tako. da bestnl ne bi bilo trebč- "spellati". Marsikateri profesor je podal že refna prijx>roeila za premembo pisave. nekateri pa se iz sedanjega pisanja celo norčujejo.
Tako poroča londonski li>t "Ti mes , da je dr. Daniel Jones, profesor fonetike na University College v Londonu zelo presenetil svoje poslušalce, ko je rekel, da bi bilo mogoče besedo "fish" prav lahko pihati tudi ''ghoti". To j»* utemeljeval naslednje: — "lig" se izgovori *"f'\ kot na koncu besede "rough" (rof), "o" kot "i" v besedi "women" (winien) in "t" kot v •besedi "nation" (uejšen).
Kdaj se bodo Angleži naučili pravopis ja '
"Nae" puran
Poročevalci in fotografi listu "Augusta Herald" v Augusta. lia., »o na lovu za puranom brez perja. Nek učitelj jim je Zii ud n o povedal, da je neka Učiteljica za Zahvalni dan kupila žive«r purana in ker v njeni hiši ni bilo nobenega moške-
,gu. se je odločila puraua usnir ititi s kloroformoin. mesto mu odsekati glavo.Brisačo je ua|>o-' jila ^ kioroforom in jo trdno za I vezala okoii puranovega kljuna i iu glave. Ko je puran omagal 'in tudi /a' od brcal v smrtnem strahu, ga je, mir leč, da je mr-|tiv, lepo o*»kroila in ga položila v hladilnik.
Ko je naslednjega jutra odprla hladilnik, ji je "nagi" pu | ran sfreal iz njega. ! Učitelj je poročevalcem re kil, da je učiteljica puranu o blekla sweater, da ga ne bi u blo in čaka, da mu do Božiča zraste perje.
Cčitelj pa ni | »o ved al iiuciia učiteljice in tudi ne njenega uas'ova, tako da si poročevalci ourana ne morejo ogledati iit fotografi slikati.
V strahu za predsednika
Nek ugleden newyorski list izraža veliko bojazen za varnost predsednika Roo^evelUi, ki je odšel na tako dolgo potovanje, kot je Tehran v Iranu iu se še sedaj ni vrnil, ko je iz Združenih držav že več tednov.
List pravi, da ^c predsedniku more kaj hudega pripeti-l ti, kar bi v tem času moglo i povzročiti naravnost nepregledno nesrečo za deželo in za celi ■svet. Tudi mnogo m'ajM iu > mnogo bolj zdravi mož bi težko prenesel tako dolgo potovanje » in posebno v nevarnem vojnem
-	času.
n Teheran je že bil nevaren, i še nevarnejši pn so bili Malta. ■ Kartaga in Uibraltar. I "Pridi domov, Franklin." Iga kliče list, "predno nam l>o i treba postaviti odbor, ki te l»o trdno držal in ti lx> pokazal k on t rak t. ki >i aa -kler.il z Združen*mi državami in da ga
*	11 m>s držal. Imaš strahovito tul--jločnost in velikansko odnonio
-	silo. toda neuire'jiv ni^i. Pa l,naj ti Harn llo]»kins svetuje
kar hoče." -' Ust je seda i lahko potolnžen.
•	| kajti pred^eilnik Roosevelt
-	je z vrnil v AVashtngfon.
Še imate čas
razveseliti svojega prijatelja za Rožič
Pošljite nam S2.50 in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "'Glas Naroda."
Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel.
Uporabite ta narocilni listek
I "GLAS NARODA" , 216 West 18th Street, New York 11, N. V.
I	Pošljite zu--mesece "Glas Naroda" J
J na naslov: -------------------—--------------- |
: i i	I
| Moje ime je: - -- #--------------- - j
j Moj naslov: - ~ —----------- ~ ^ I
i
j Tukaj priložim M. 0. za $---
j Pričnite pošiljati dne----
! Za 4 meseec $2.30; m pol leta $3*0; za c«A0 leto 17. J
'^M^ASVUMIUA'' - mw tIHtt
FRIDAY, DECEMBER 17, 1943
VCTAMOVLJKN IWI
Kratka Dnevna Zgodba
10X1A0 MTSIOR:
TA PRESNETA ZIMA
Zima te nikjer tako ne ufik ne, kot v Xew Yorku. Kar na hitro; vet raj je bilo primeroma toplo in enkrat ponoči me pa prebudi žena z novico da gre dež. EPra, kaj 3t za kaj takega splača človeka opraviti iz najlepšega spanja," sem rekel nekoliko nej voljno. "Dež kolikokiat je že šel. pa se ni nobeden razburjal poleg dedca sredi noči," sein godrnjal in se obrnil ter zaepal.
K'ez reko'iko ča^a začutim sunek komolca:
"No, kaj pa zdajf" sem si mislil, kaj neki ženska hoče, da me drega."
Ker če se č'ovek premisli, >o med moškimi taki. da gji more včasih malo podrezati jxvd n bra. Kn čas sem tiho potdu-Šal. k«i bo mogoče, sem si mislil, da me je v spanju sunila. Prišel je drugi sun.k v hrbet.
4<Xo kaj pa zdaj. zakaj me pa drezaš v lrbet!"
"Sueg gre;" mi poja>ni na kratko.
"No. in kaj na i pa jaz storim če irre sneg, ali nai jokam? Kaj arr<> snecr, nravisf" sem vn'uSsl presenečeno ko sem se nt ' n'lko preobrnil.
".Ts. o« Še fest,'' m; tnlreže
"Kdo ti je pa povedal?" "Videla sem ga "
"Kie m ki, skoz- okno!"
"Pa kai pa hodiš k oknu. sredi noči!"
•"O'-oke s-m šla odeti."
"H>ri. otroke si šla odeti lnej notoina r»a mene zbuditi! Ali nimaš nobene".*! drugega d Zakaj ne sniš?"
"Kako na morem snati. ker tako ?near — leno se mi zdi, če ere sneg," pravi in se obr-11>
"Pa n(* punca. ko bi se ti še kai d'novea le«H> zd 'o nolcjf sne "a. k; ira boš lahko jutri irle dala cel dan!	S|1
leim k o pve zbudiš?"
"Oa bom, ali na ne, kaj ti ve* " r»e »e Z^^r^nila.
"?nVHi „H> ,]H	nt?p> j
"Zato, an uiouoee ž" ne
bo, do jutri je se dolgo in lab-Jko izgine!"
44 Naj izgine, kdo se zmeni za
J to! Kar se mene tiče, bom ajši do zjutraj 'jjočaikal da ara vidim."
"Oil, kako si len," mi pravi. . "Punca, če ti misliš, da je 'enoba. č - nočem zlesti iz gor-ke postelje in iti k oknu zijala prodajat, potem kar misli. Sneer naj me piše v uho!"
Zjutiaj, ko sem se zbudi! sem p;« premišljeval: ali se mi ie -anjalo od pogovora ali pa ie rt s govorila o snegu ponoči. Grem k oknu in od snu jem za-jrrinjalo, kaj rečete, kaj sem videl? Ik> vrha zamrznjena! okna. In kadar pri nas zamrznejo, tudi drže.
Zdp.j, ko to-le pišem, je pol šestih zve<\r in okna so še do vrha zamrznjena; še v kuhinji ve vem, kam se je toplomir namenil, j>ot mu ne gre nič izpod noir, malo pod šesideseti-mi >e drži in izgleda, kot da se ie iz trn bil, da ne ve kam.
Pravijo, da je bohzen Voko-;iei in svare. da ne pregrevati <*oh preveč, ker ie nfvamo. No »m5e niso ravno preveč pregrete. kljub tenrKi! bi bile pa jako nrimeren in dobrodošel kotiček marsik-nt^emu fantu, ki se se danes valia po zamrznjenih 'vkniah na boinih poljih in ko '"love1: pomisli nato, se vsa stvar vidi v precej bolj prijaz-b'či.
S"e"a pa danes res ni, pač n;. tobko več bu**ie in če pričal- v'eči burja v New Yorkn. je ta bnria imena vredna. Ko sem šel kakih de«et blokov me ie tak0 premikastila. da so °e mi eedile *olrc. l:ot najeti jo '*ot:nii pri židorvkem pogrt bu | X:i iK'Su kier le5e oč»'a. me je Melo. kot bi očala tehtala eno tono T-esa <o bila pa trda irf t inwVo<i.
Nehote mi je p'i«lo na misel, kr. so i»avr'i na;i fantje do-
štva. Haniki M^n kov John 11 ie [i»wvil. da »e bilo tako mraz rpl-ie blizu S*biriie. ko so ži
zraCne ceste do miku
Briljantn® — Razburljivo
"March of Time"
0#ejte »i predsed. Iloos^eita v 1RANC. — OgVJte si M raJni film bitki« na TAHAWI. Poslušajte polkov. Car lom Roinu-lusa. ki intervjuva lir. in Mrs. Ouintt-rvn, ravno laku i;; sijajnih novih filmov. Največja predstava v mestu.
EMBASSY NEWSREEL Theatre
i BitNiiviy in 40th Street I	Now York
» el i v taboru, so iineli polep koče tudi ogenj: ne. ta ogenj sc naložili dosii lesa. Ponoči pa j( še bolj pritegnil mraz; in kr so prišli zjutraj iz koče, ji tam stal ogenj zmrznjen in trd nad obžganiin lesom, da so ga 'morali odlomiti, pridno so nanovo zakurili.
Sedaj $2
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal REV. KAZTMTR ZAKRAJŽEK
Ejjj T« ^Mdaj M prMMcna nekatera anenja naHh rsjaksv in	=
=E	rojakinj, ki Jih Je pisatelj knjiCe prejel od onih, ki so	=
S	knjigo naročili in pratitali. T« Je samo en del teh mnenj,	=
S	Imt nwB n—njnli^jn pHrtw ni nifii« priobčiti v »oh.	=
Cleveland, O. — VaSo knjigo "Ko smo Si v morje brid-kontl Ma prtjel. In Če povem, da nem jo fie isti veter prebral do polovice In naslednji dan pa do konca, Je dovolj priznanja ca nje vsebino • • •
Greaney, Minn. — Soda J, ko iem prebrala VaSo knjigo: "Ko sino BI v morje bridko*!", Vam bofem povedati, da tako zanimive knjige nisem So brala. Kako lepo In Jasno ste popisali pot slovenskega naroda v morje brld-ko*l. Ne vem, kako bi Jo mogla dovolj priporočiti vsem amerliklm rojakom
• • •
lnrora, lil. — Knjiga—Ko smo fill v morje bridkosti ml tako zelo ugaja, da takoj naročim fie eno za svojo prijateljico.
• • •
Lo« Angela«. Cal. — Sprejela sem poslano knjgo "Ko smo fill v morje bridkosti' in selo se mi dopade. Tudi semljevld Slovenije mi ugaja. Pokazala um Jo rojaku,
U Jo tndt hoče imeti. Tu pofiHJnm naročilo.
• • •
Morgan. Pa. — Vafia knjiga zasluži vse priznanje in zato
pa tudi aasluti, da pride nafiim ljudem t roke.
• • •
Wslsentrarg, Colo. — s knjigo "Ko smo Si v morje bridko«!* ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi pe »tal« p« vseb naiih nanelMnali. Jaz Jo v«em priporočam.
Enjlfo lahko naroČite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 216 Wait lath Street Hew York 11, H. Y.
Dober zaslužek dobe:
ŠIVALKE
SLAMNIKOV
na milon in Reo in druge vrste kite. Dolga serija. Vprašate lahko vsak dan kakor tud: ob sobotah pri:
BERWICK HATS (15th floor) 54 West 38th Street New York City
—17, 20. 21
VESTI IZ CLEVELAND, OHIO
John Zakiajtuk, star 59 let dobil poškodbe pi i <lelu v rudniku v Homer City, Pa., katerim .je po treh urah podlegel. ^ ClcTelandn zapušča eestro Mai v, poročeno Gorjup in ve-. l:ko sorodnikov. Rojen je bil v Stvuklovi vasi, fara St. Vid i.ri Cerknici, kj r zapušča brata Lo'ii^a in dve se>tri ter več .-o-odnikov. V Ameriki se je v.abaial o5 'et. Truplo j<- bilo nrfpeHano v Ceveland-	'
—	Po dobri bolezni y< um Ha rosenhine Peček. roj. ČeHalič. Doma ie bila i/. Dolnje stare( ' asi tir? St. .Temeiu. odkoder je prišla r Cleveland pred 23 i ti. Tukaj zapušča soproga Franka, sina Franka, brata Fr. ("ertaliča in vee diugili ^orod-»•ikov, v Jndiana]K)lis brata Jo-sepha ter v starem kraju sestro Man.
| — V St. Vincent Charity bol nišniei je 11. decembra umrl John Rogelj, samski. Star je i)il 50 'et in je bil uiwslen pri Pavlin Machine Co. Bolder je napadla i)ie<l 2 tednoma
V	Ameriki >e je nahajal od le 1a 1913. Doma je bi! h f^e« kovea, fara Krka na Dolenjskem. Zapušča brata Jo«epha.
li dva n čaka, ki «o nahajata 'iri a» n«adi
—	Dne 11. decembra je po kratki liolezni umri Jim Račič star 55 let. Pokojni je bil doma iz Dniovega pri Krškem.
V	Oirardn 2»po§ea soprogo Jennie, roj. Cigolle in sina Henrvja, ki se nahaja pri vo jakih. ter lii bratrance.
. — Po dolgi in mučni bolezni "c u juri na svojem domu Jakob Pemšek. v starosti 71 let, po pokli'Mi tesar. Doma je bil iz vasi Št. Frančišek pri ^Ribnici je prise") v Ameriko
V	red 38 Vti. Tukaj zapušča eo-nrosro Marv. hčer Mary Nosan sina F*fe. Williama, pastorka Jakob Vidmar, sed m vnukov b*a-ti Petra in vee drugih so->odni^ov..
*— Dne 3. decembra je ipo do1 <t'' in m učni bolezni preminila. \T»T>n Holili.. roj. Trampte, sta 'a 61 let. Pokojnica je bila ^dova. Tipkaj zanušča sina) .Tot:anha, Pfc. Anthony, ki se! ^•nha.ia v Novi Foundlandiii. 2j hčeri, Veroniko, por. Kalasky »n Amno. por. Jams, štiri vnu-k" in več soroduJlcov.
b*ln v vasi "Rnčka. fara Skoc na Doleniskem. kier zat>n-' šča dve sestri in več sorodn'-1 ''ov. V Clevelandu je bivala 38
(
KONCERT ANN KEPICO VE
Slovenska in jugoslovanska nasi Ibina v New Yorku je doživela preteeeno nedeljo 12. decembra prav lep in spomina vreden dogodi k. ko je napravila svoj prvi koncertni debut n.ed n«inti naša mlada newyor-ška Slovenka Ann Kepic.
Ana je bila rojena v New Yorku, sedaj pa živi s svojimi starši in dvema sestrama v brooklviiu. Njena mati prihaja iz Starega trga ol> Kolpi, B li K ajini. Njeno dekliš-kt» ime je bilo Ana Suštaršič. Oče, Joseph Kepic je doma iz Trzina pri Ljubljani.
Hčelka je 'pohaja a višjo šolo in potem je šla, kot druga dekelta, na delo. Poleg tega pa je skušala šolati >*voj Upi I irla«. Njen dosedanji ivčitelj, Ilir. Emil Blaževič, jo je začei T ou<"evati pred okrog tri in pol leti in v tem času se je njen' glas izoblikoval do tolike viši-j ne, da j? nastopala z lahkoto, tudi na boljših programih.
Posebno mnogo je mlada' pevka nastopala tekom zad-nfh par let Včasih sama, včn -ill skupaj z Olgo Turkovieh Christi, s katero posebno pri-«nčno zapoie v dvospevu.
So'ieo njene radodamosti in r-oz'tvova'nosti je bilo mivst-"o. da se nfladi in talentirani " v ki naselbina oddolži na ta način, da se ji priredi koncert. To so iineli v nameri mnoiri '••^aniezniki, kot skupine, že ' dalj časa in letošnjo jesen fco stopila skupaj kulturna dni štva 'KI o van" (iiKrtki -zbor) ("Domovina" (mešani zbor) in TaimburaŠi, ter povzela potreb, 'ie korak ', da se je priredilo konet rt za Ano.	I
M B aževič je pevko naučil potrebnih pesmi za program ' fiicena in vijolinisl Jaša Hei'! '•o*r *e ie ponudil, da nastopi s1 '•evko in tako pomaga napra ' ,-iti program inteiesantnojši i "al pa. da je baš par dni prt d Wuieertom zbolel za influenco 'n ni mogel nastopiti. Namesto je nastopil znani jngoslo vanski upietnik na vijolino T*lado Količ, ki je svojo vlogo -av častno in lepo izvedel v °liko zadovoljstvo v^eh poset "•ikov kone rtii.
O koncertu samem je bilo ši T,ekaj tjpisano, toda kiju h temu hočem zabeležiti potek < oga p ograina vsaj delno, da 1 o tako vključena priličuo po-* olna >lika te. za našo našel bino v' N w Yorku zgodovinske priredbe.
Ko je razvidno iz programa, H" bi'a mlada pevka najprej '»'•odstavljena olx*instvu s kraj :ini govorom, katerega je poda 'a A P. Krasna v riovenskom ;u angleškem j ziku. Ob za-'-Hučku introdukcije je govornica predstavila pose t n ikoni J oncerta pevko samo, ki je pri la na ode'* oblečena v do tal segajočo čipkasto 'belo obleko. V j * bila ukrojena proprosto :n izredno okusno, kar je povzdigovalo očarljivost nastopa nlade pevke, ki je tako naprav 'lena predstavljala tipično cve 4očo mladost, kakršno so nam nozueie pričarale pred oči du-iba nekat re njene pesmi. I Za uvodno pesem je podala j-kladbo dr. Evgen Lainpeta <;Pri zibeli." Zapela jo je lepo z uglajenim in čistim glasom, v katerem se je prelivalo milo jobčutie manree. iki poje svoje J mu detetu. Da, Anna zna s svopm glasom dobro nrednesti v -pesmi zajeto in podano euv-jstvo. Pri tem pa ostane docela naravna v »vojih kretnjali ;n izrazu. To je, poleg tepegn glasu, velik dar za pevko.
Odobravanje občinstva po prvih pesmih je bilo tako prisrčno in tako mogočno, da je morala Ann ponovno stopiti pred občinstvo in «e pokloniti v znak zalivale. Poleg pesmi "Pri zibeli"' je ob prvem nastopu zapela tudi "Pastarico" (Josip Pavčič) ju "Planinec" (Emil Adamič).
{Morda bo prav, če se vključi cvetje, preden gre opis naprej do drugih točk programa Pev-
ka j. bila nagrajena za svoj ljubki nastop in petje s toliko množico rož, kot kaka operna zvezda. Nad tem je bila gin-jum in iznenadena obenem in je v tem svojem razpoloženju napravila nekaj, kar jo je občinstvu še bolj priljubilo — kr ni vedela kaj naj pravzaprav napravi spričo vse to prisrčne :n topla naklonjenosti, k: jo je bila deležna, se je z dekliško •rest o ob'nil a k občinstvu ir 'ekla po slov nsko: "Hvala lena!" Ljudje so to sp'-ejeli z navdušenjem na znanje.
Za prvini na-topom pevke je bil občinstvu predstavljen X Količ, ki je s svojo vijolino napravil ta dan prvovrsten uspeh
—	pos bno z navdušenjem j«* bila sprejeta ruska pesem, ki "■e poznana kot pesem partizanov. To je violinist Količ sam priredi1 za vi iolinsko izvajanje da jo je moffel podati ob pri-IrVi A^inesra koneei ta, na ka-ie»em nadomestil obolelega I fe''<*(>L'a. Posvetil je to točko "bo'benim patriotom Jucro^la-viie". Naši mladi debntantk* tepa dne. ie pa posvetil t:str linbko "Kie so moje rožice" Za odrom pozn je deial. d« se p»u ie zde'a nairrime^neiša ta pe-tm za pok le n pevki, ki je bila na od'u. kakor vrtna
-	'ea med rožami-
Mr. Količ in Ann sta na<to-rila s'-npaj v rvesini "A'^e Maria". ki ie bila mojstrsko podana. Glas pevke s* je le^o, poda j'! 1 zvokn vijoire in obči" sivo ie snre-'elo to toč1*o s po novirm odobravanjem.
Nadaljni na-top vijolinista s pevko je bil v pesmi "Zora T-uca, bit če dana." To pesem ^e .-pisal hrvaški pesnik Pot r P eradovič in Mr. Blaževič jo ;e etrlszbil ter jo posvetil new vorškemu županu La Guardi ji. Zapeta je bila samo pnkva+ ived tem koncertom. V3jol:-^ist j ostal v tej pesmi v ozad b« odra. kjer je s svojim lokom ubiral na vijolini melodiie Predvajane pesmi, kar je bilo ^osebno lepo-
Pevka je poleg s'ovenskih in 4p«roslovan?kili pesmi podala 4n<li v*»č unrturških skladb in ' dlomke :z oper. Vse je izved-, ]h precizno in brez napak, ka-| kor so povedali taki, ki se na "odbo dobro razumejo. Njen "■ias je bil v vseh pesmih kos
1'ffaiala j» pesem "Slavjan-ka" (E. Blaževič) in naši ljudje so bili posebno zadovolini ko je za nameček zapela tisto vedno leiK) in siKnllnidno slovenski i>onos vzbuiajočo V'1 '•arievo "Po jezera". Ann j" že ve'ikokrat riodala to pesem a to oot .se jc zdela posebno mo</očnA in i>omenljiva v svo-i; l-oneliivi kitiei, ki pravi-"širite £rore in bregovi, da sinovi Slave smo!"	1
Jugoslovani v snlo^netn dobil* za namee^ eno linbko "n nam^ivo brva^o pklndbo l-i io tudi noo-osto slišimo in se n~rn vsnV^r^j- enako dopade "MM« moia.**
PevV4' ie 7»'Winč'ln wrnj ]fon *ert «r 'R^qr pnpno-led "Rann-r* k-nv V bilo rolo -namerno in je (udi n^p^avilo dober vtis na vso tipt^ČP.
Na ktnvirin ie sp^mlia^a pevko	Winseb
uinn in Vtn^o TTol.?«?« np •'p srni-mlial« IVHrs Cbnriotfp Tri. ttine.. Olve ista dob^o izvod1! bvoV naloge. Mr. F^il Bla-vevjč Tri ie A^no iznč?l za ta L rvneert. ie dob'1 od svoie hvp.
n^enke odru ler» rdeč nae-li v pnrrVbnico, on pa jp v zameno ix>l''nbil svoio pridno nčenko na lice. kar ie zelo u<f» ialo občinstvu, ki je vsem. k; 'o s pevko sodelovaM na koncertu, dalo primerno priznanje
Udeležba je bila lepa, toda bilo bi brfzdvo^a veliko več ' iudi, ako bi b! , ^o koncertu 'erala godba za. ples. To se i" opustilo, ker se je smatralo, da ■e k tffki stvari ne poda ples in nn«ča ter navadna zabava. !
^Cvetje so pevki poklonili slei eteči- pev^fo arultvo "Dogiovi
V PESMARICI
'AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
so vkljnfrn« slede?««
slovenske pesmi:
1	Hr.r|..knlca — mofllcl zbor m h«rl-
ton »a mopppvom
2	l'«izdr:iv — in<>Skl zNif
S Ijthk. n<f mofikl ibor t >t ftkl svoti mfAdnl *t>or ' » "••niladnskh m. A.<nl »bor * ■ S«rltoii «im«|ifvoin
<	t.ir>' 1 — za «>1o ^jM've. moSkl
lr. >i<>«itni »lun l.ir,. II - za m **šh n i r.tioi
<	tltantsk! cxltnevl — za m oft ki In
tenskl zbor ■ bariton aa-musix-vom v Kari tata iz iitwlrra 12fl — mofikl zbor
•n	_ za «ani"8pt-ve. meAanl
zlM>r in .pr^mljevsejetn (tWanvira i e«alm 29 — z.i samunitevf. me-dani zt>or in »premlevanje K'nsovlra all nricel OENA SAMO
50 centov
KtiMAl>
I n -*n kimrertiH- p^tmi /a moikr n mKanr tlwrc. kalrrr jr uglits '»•I in t <*n»izalržbi i/d»l M \ I'M I. 1101.M Alt. .•reanisl in , .-uniKlja pri !«\ Vidu (Irve i »hI Ohiu. ISSH • Mničitt- to zbirko pri:
t.\ji«;\kni si.ovkmc piki r«MP\N\
Jib West 18tli Stre*! York 11 N. Y.
na", kateresra članica je Ann: Fantje in dekleta od Tamburice • oš' o nevsko društvo "iSlo-' an"; F"ate lanza Giuliana. društvo ki pripada I.W.O; da-
Ilje italijanski pix>gresifvni tednik "L'Unita del Popolo"'; Miss li. Mihel cb Rudolph F ani'h; mati, oče in »fstre j pevke; James, Anna in Olga I Christie; Mr. in Mrs. Kessel; j Srtrt. A'bin Zaic; Mr. Marsic. i Popovich in (la«par Mr. Perie. i trr ^e mnosri drn<ri, ki pa žal ni j ^o priložili svojih imen, rad j 'v-ar pevka ni monrla navesti ' '"do so bi'i nVni ostali poklo-j T'tp'n. Vs m skupaj se prisi"* j j'o zahvaljuje in bo ceveda iz reklr vsakpmu ]>osebej svojo j osehno zahva'o. J| S'overiska naselbina v Xew j j Yorku ie ponosna, tla se je nr d j "ami rarvi'a ne\ka An:nega .k.nly1>ra in ii JeMmt« nsneha na in'eiii noli unietno-ti. Za ni«'-;i'<» sodelovpnje i»'i tolik'b na pili vtva-eli smo ii hvaležni in n*»amo, da n> bed'mo ^e i»o«o--*<< -' »-'P "i	i>"
v Vow Yo^kn. T.e potnim. Ann. t i \-Tf-qi«o«t in u-rveli nn rio iin i^Hn ti je za^ofovlt.^n. Ti--i n«oi crinč^bi n'-i'IVJ svo-•e"a koncerta v nedel'o.
A. P K.
STWTRTVA ROSA.
V Stanton, Pa., je dne 23 "ove'p^-a t>o dolgi bolezni u-ri'1 Mihael V^<rnn. slar 72 let ~ J" doma iz Yel'ke doline na Tv,\.Ti^-lfpr»i. V AmeHki ^ b'1
j -or, 3-*, lpf. Zapp2f"'f» ž no. 5ti»i t i~inovp in bčer. Fden sin ie v -rem krain »ko je >e živ.
Naznanilo in Zahvala
S težkim, potrtim srcem, v največji žalosti naznanjam M>r«lni-koni, prijateljem in znancem žalostno ve«t. da me je zavedno zapustila in se ločila iz te solzne doline moja ljuWjcim sopropt —
JERICA LISAC
Pokojna je po 11 mewVni l>olczni na raku tn večkrat pr^-ideua h Kvetini zakramentom, mirno zjiti-Miila svoje tnulne of-i v jietck zvečer due 2C. novembra, 1!»4;:. Pokojna je bila operirana 11. janu.irja 1<»43 in je operacijo dotiro prenesla, brez hudib boleT-ln, lu .»c dobro počutila čez po'etje do pktobra mc^ia. potem j«a * ji je ua slabie obrnilo, in ko je več zdravnikov povmlulo. <la ni vt-t" i«onn>či. oba Bogu priiioročaia in itokojna je do zadnje minute zmeraj mislila, da bo Se ozdravila, ali B«ni bote* dru»rače in |h> njegovi volji se je zgodilo.	*
Pokojna je bila rojena. Jcrca Si4ierl. v vasi Zgornji Dobravi, St, 2«. pri Rodovljici, ua Gorenjskem, dne 12. februarja 1807. Semkaj v Ameriko je prišla leta POJ, in sicer v Ridgewood, N. Y. Pri-51 a je k teti, Fani Xakrst, in stanovala Je pri nji do letu UttT. dokler se ni poročila.
Pila je ljubiteljica nedolžneua veselja in tnili tekom svoje dolge bolznl ui kazala žalostnega lica ln vedno z veseljem sprejemala svoje številne obiskovalce in prijatelje.
1^'pa hvala vsem obiskovalcem za »-asa njene Indezni, posebno pa Be njeni teti in stricu. Fani in Ijniaz Nakrmi. Jpnnie Martinčič, Francki Fabjau, Ann Kerkovich. Agnes Klarieb, Tončki Yuvan, Jeu nle Pere iu Mary Lenarčič za njihovo pogosto obiskovanje in lepo postrežbo 8 hrano, katero so ji nosile d" zadnje minute.
Prisrčna hvala vsem. ki so me v teh težkih dneh obiskali, tolažili In molili ob krsti pokojne.
Lepa hvala, Mr in Mr« Ignnz Nakrjit, Mr in Mrs Paul Xakrst, Mr in Mrs George Lisae, Mr in Mrs Joseph Klun. družini L. Sed mak, družini J. Hodnick, družhii A. Klaricb, družini G. Markovic, družini L. Paleic, družini C. Lacjan. družini J. Kerkovich. družini F. Fabjan, Mr in Mrs Erderly, Mr In Mrs Hein, Ethel in Mrs Kanz, DruStvu Sv. Yetra. wt. 50 A. It. Z.. DrnStvn Ženska Zveza, št. M, delavcem pri Reo Hat Co., s katerim jaz delam, in delavcem Bolivian Hat Co., kjer je pokojna delala. Omenjeni so darovali cvetlice za pokojno.
Hvala tudi, Mrs A^nes Kerkovich. družini Routar, Mr in Mrs George Sendlein, Mary iu Louis Jakowaiz, Mr in Mrs T. Jakowatz, Mr in Mrs J. Kobetitsoli, Mrs Mary Hodnik in delavcem Reo Hat Co., ln Mr in Mrs Kožar, kateri so darovaU za sv. maše za pokojno.
Hvala, Mrs Frances Habjau in Milki Medved za avtomobile za pogreb.
Nadalje lepa hvala društvom Sv. Petra, fit. 50, A. B. Z., in Ženski Zvezi, 3t 84, čigar članica je bila pokojna, ki so v takem lepem številu priSli kropit in v obilnem številu spremili svojo sestro na njeno zadnjo pot.
Lepa hvala tudi vsem, kateri so se udeležili maSe zadušnlce v cerkvi Sv. Alojzija, ln pogreba na pokopališču Sv.Trojlce. kjer pokojna počiva, kakor tudi mojemu bratu George Llsac ln ženi in hčerki, kateri so prisil iz Brier Hlll, Penna.
Končno Se enkrat, prisrčna hvala vsem, ki ste mi karkoli pomagali v teh mojih b.idkih dnevih.
Ti pa, moja preljubi jena soproga, težko Je bilo slovo. V globi ža'osti si ml trgala tree ob težki url ločitve. Neusmiljena smrt te je Iztrgala Iz naše hlSe. Zastonj se ozira moje oko po Tebi. Počivaj t miru is naj Ti bo lahka ameriška zemlja. In jaz Te bodem vedno ohranU ▼ nepozabnem spominu, dokler se za vedno zopet ne združimo pri ljubem Bogu, kjer ne bo več ločitve.
Žalujoči ostali:
JOHN LISAC, soprog; V Brooklynu, teta F AM NAKBST, rojna Peejak; v Chicago, dva bratranca, za enega ven po imena, PHHLXPH SOBERL; v starem kraju, mati JEBA SOBERL, brata MAX in JOSEPH, sestra PAVLA, CILKA, ANNA, ROZA, ANGELA in JOHANA.
Brooklyn, N. Y.. 12il4i43.
"mat NiiaiM* - «mr mm ■i
FRIDAY, DECEMBER 17,1943
yWANOWiPi k 11
POD SVOBODNIM SONCEM
BOMAN' - Spit al: F. a FINŽGAR.
78~	■--
Spiridion je pokazal » prstom liu jeoarjeva vrata in trepeta je pocenil za vlažen slop ob zidu.
"Počakam! Počakani! Pojditi sama!" Xuinida udari na ječarjeva vini a* -Odpri!" ,	.t
••Nikomur!"	f *
••Vreliki despot zemljo in morja li veleva!" Sivi ječa rje v obraz se je zasveti! v vratih ob žaru <pl a menice. Epafrodit je razgrnil plasO. da je ječar o^tnnel ob sijaju jasnega gospoda.
"Velik gospod si,' se je priklanjal jvar, "nisi pa despot. No morem!" "Beril"
Kpafrodit je potegnil iz srebrne cevke Jnstinijanov pod-p's. na katerega je ponaredil carsko dovoljenje, da vnie do Oriona.
Ječar je slabo eital, a je vendar s|K>2.nal J neti uija.no v ix>d-pi>. Poklonil se je do tal perganw ntu in >uel ključe. "Da nisi v dvomih, en dok;r/ Poznaš prstan?*' "Od despojne?" se je začudil ječar iu :>e vnovič prikloni1 prstanu.
Zarož jali so skr.vljeni ključi, zaškripali zapahi, zakrulila vrata, prva, zaječala dru^a in t reja.
"Toda Pamo ti, pospod. o tem" — pokazal je Numido — "ni pisano na pergamentn!"
"Ssmo jaz " odgovoril Epafrodit in vzel plamenico Nn uiidi. katerega je pomenljivo .pogledal.
V Grku se je we razplamenilo H razburjenja. Njegov, razvajeni voh ni občutil groznega zraka, ki j- pritisnil vanj' iz ječe. Začutil je v stari in šibki roki mot-, da hi prijel nož iri s silno močjo sunil vsakogar v prti, ki bi mu sedaj hranil do smotra.
Ko je zacledal Iztoka, je prebledeh Ustnice >e mu tresle, v očeh ga je ?as*kelelo kakor od solza. Zarožljala je veriera, ko je Iztok ohmil vanj pogled- Mrak je ležal na njegovih o-Vh kakor žalostna blaznost
Kpafrodit j sta' sredi ječe, plamenica je trepetala v njegovi desni, bc-ede ni mouel iztisniti iz gila.
Tedaj je zunaj nekaj vol'« zabobnelo, kakor bi padlo trup lo na tlak. Epafrodit >? je osvestil v grozi, v jero j«, plani? Numida s kn*avo tuniko.
Iztoku se jo zdanilo, prj)oznal je Numido. ppoznal Kpafrodit a
Vk< vani roki je ski -ml in dvijrnil pa izpregovoril zamolklo, kakor iz trioba- "Bosrovi! O. otmite me! Xa Krisla, vajinega Bo«»a, pomagajta!"
Ko je Numida v svini luči ugledal svojega ljubljenega gospoda, kako je prikovan na jasli, krko je shujšano in vdrto njegovo lice. je naglas zai-kal, tse zgradil k njegovim, nogam Ml pol nihil okrvavene členke, koder gi je rezala železna spona. "H tro, Numida!" je velel Epaficdit-
J lasi <vajen s vil- in beguna, mehkih preprog in deliteeiil ob. Grk i>oklekml v nesnago poleg Iztoka. Numida je >e-n« I v nedrje in odmotal zavitek z jeklenim orodjem.
ZaMiim le in zaskrtale to pile. Razvajenemu trgovcu se jo pocedil pot curkoma po maziljetiem <*»!u. Toda ni odne-hal. Šumelo in -krpalo je z ueiičnkliivo nagHco jh> železnih obročkih krop členkov ol» iok»!i in nogah. Počasi «> >«• rrzaval skrhine, oiinočki so odneha- ali. Numida jih je z orjaško silo razkrehnil. os vol h • j, n« j,. hi i m noira. desna. leva. :a njo roki. Iztok jih je dvijrnil in zganil. Zapckalo je v zastalih iu okorelih členkih IVieela *tn na vratu. I H>roc ni bil deliel. Cas jo pa Miškovo h ža! "Pustita obroč!' izpr« jrovori Iztok.
Vsa sila. ki se pojavi v boju na ž:vljeuje in smrt. >e je xbudi'a v Iztoku Zgrabi! je za pivet j šibko vrrigu, a ka »« »-n j bn prikovan na jasli, otrple mu>i<v na rokah m se zdra-i«mIc in vzvalorile. hvbet se mu je stljučil. žile na vratn na brx>lmile
"N:kar! Prepliva verisfo!** wkliktv- Epafrodit.
Toda j je počilo. ?lab ndek v v« ri-i jt odnehal in Iztok je "Skočil na «redo ieče. dr/fč v t'e>oči se roki kos ve-iee. ki m- ii* držah obroča na vratu. Kolena so m- i.m ^ibila in s sedel se jo na mokro prsj.
Z^net j«- ^ rc Numida v nedrje ter mu ponudil iz steklenice a rab*k iiranjice. I/tok je drhteč nastavil k ustnicam in izpil. Dvignil« j,- v u vm vsa moč in naglo je vstal brez tpore. •
"Bežimo!" veli Epafrodit in zdrahi plamenico, ki je bila vtakniwa v vlažno zemlje
Odhitel ie po trMih -»rprncah. Iztek za njim, držeč v roki ven "O, da ni zvenekala. Pred j carjevimi vrati so vsi oprezno preskočili n.lako krvi. Epafrodit se je ozrl samo mimoze na ječanevo truplo ki je. ležalo vznak z izbulienimi f. nn. V srcu mu jo Še tičal Nunrrdev nož. Grka je stresla groza in bežal je, da je ugasnila plamenica.
Ko so pribežali do kr?ja, kjer je čepel Spiridion ie vehi Epafrodit: "Zapri!"
"Ne bom, ne utegnem! Bežimo!" Skoro ipo vseh štirih, knkdr plalia žival je tekel Spiridion in j:h vodil po ovinfkih in stopnicah. Epafroditu se je zdelo ia je pot daljša kot prej, da so hodniki ožji, stopnice vse opolzle. Ozrl so je na evnuha in se za trenotek ustrašil.
"Zmotil si se — pot je Čudna, Spiridion!" "Ne 'boj se, bolj skrita je, bolj varna!"
Tedaj je trgovec -videl, da tlači Spiridionov hrbet težka vreča. Povprašat bi, pa ni utegnil.
Nenadoma so stali izven ozidja v gostem gnničju. "Kje smo?" izpregovori Epafrodit.
Spiridion je .položil prst na usta, pokazal s kazalcem kvišku in zašepetal: "•Teodora!"
Privd jih hje bil po skrivnem potu prav pod caričanim oknom aa vrt.	1
{NadaJjtfaoja prihodnji^.} -
1'ivdsednik ivnsian je mišljenja, da bi poleg podatkov
0	kupljenih bondih uaše podružnice zbirale tudi podatke vi naših fantih v ameriški armadi a!i mornarici, ravuotako podatke o slovenskih odliko-vancih.
Brat Zalar pa je mnenja, da bo lažje })odpornim organizacijam dobiti podatka o vojakih kakor pa na > i ni podružnicam.
Predlagano in podpirano je. da se <-ba aix>Ia prejmeta So-glasno sprejeto
Kris-tan poroča, da je Zdni ženi odbor zvini! kvoto delega tov za vsako narodnostno sku pino iz pet iia sedem, radi te-"a smatra potrebno, da SANS izvoli *e dva nadaljna delega ta. Omneja, tla je na seji Zdr. adliora bi'a izražena želja, da •h) e<l^n izmed novih delegatov tudi katoliški duhovnik, ena na ženska.
Nominiran i«. Rev. 1'rankar 'kot duhmnik) po bratu Za-'anu ter ^stra Prjgland (kot Iflina) po sestri Zupančič in •Ivi sta soglasno izvoljena kot leh <rata za Združeni odbor.
V razpravo pride velrvaŽT.a konfer. nca med zasiopniki A-' 'of-ike in Andi ie. ki se ba> t.-dni vr<Lla v <^uebecu. Brat Kohfl t>r«>d|i;/i p-siuo od dr 'o' ;:, ki apelira, »la bi SAXS "ixlv/fj fHitrebne korake in da •i iKxiruztiice v telearramih za-j 'M vale, da konferenti rešijo I '•riinor-k<» vpra>an.;<' v ]>rid •'.Mr «.>ke«'a naroda. Tudi pre •ita brzoiavko ««1 Zveze juiro-dovanskih društev v New Y01 ku. ki ur^i a. tla Slovenei jvi--i iaio številre- teleiowne tej konfer-nci.
Izra/ena -«• razi!:, mnenja' in > |tra-an ia kot ali se re- dela'o -:)7iie koncesi ie Italiji na rami Slovencev, oduosno Juiro-• lova 110v * Ali ni treba fiozor--»osti. da -e ne prenaglimo in zahtevamo nekaj, o čemu sploh n«- bo rriTTiravlialo? V splošnem urevladuie mr.enje. da so "i" m« vladama že znan«* naš ' >el:o i» zahtev* Sh<vencev. ra-i ii te i? a bi smatrale pmiov-m 7aiit«-ve le /.:. nadlegovanje.
Bvnt Knhel ure-iin It-eirram Louis Adamiča, v k.nt rem je ii-.nvuo. <la dr ('ok sani se-•aj -matia. <la je nevarnost že( minila ter da priporoča, da t 11 k rat ničf-sar •» ten» m- ukre-HHiio. Zaključ no j^. da po tožili tajnik obve>*i n. »Tnr-ka dništva. da cecimo njihovo zauiuianj«'. tinla. da raznM--fv ne /ahte\aj«i kakega kora ka ob leni ča.cn.
Brat Kristan s|H>rr>ča, da bo v kratkem ~estavil 'Spcum-ni-'*o in Snjetsko » iado in jo ndpo>lai m.-k«niu poslaništvu
1	Washington.
Brat Zalar prediogu. <la ta l koj v listih opozorimo naše nrgaaizacif in društva, da ne lernljejo nobenih korakov na svoje roke, pač jja da pusto I celo stvar SANSu v skrb. Ta je- edina organizacija, ki sme govoriti v imenu vseh ameriških Slovencev. Druge organizacije bi nam znaJe naše delo •e kvariti, ako bi se Vmeševale. Predlaga tudi, da se "spomenica" Sovjetski -vladi pošlje 'im prej mogoče. Predlog je podpiran in sprejet.
Rev. Oman tudi dostavlja, ia je potrebno apelirati na narod, naj se v vseh zadevah a}>r ne na SAiNS in ničesar ne pod-f-zame posamič, kajti to bi le škodilo skupni stvari, koristilo pa nikomur.
Brat Zalar in Rev. Oman o-nenjata, da SANS nujno potre buje rednega tajnika in ape-irata na Rev Urankarja, da sprejme že preje ponujano me-!to. Rov. Urankar odklanja "Kxricijo, ne samo iz razlogov, d jih je navedel že preje, tem reč tudi radi dejstva, da ima »edaj kot župnik v Co. Chicago (e več dela kot preje.
Sprejet je predlog, da se oh lav! v listih dr. Odra zahvala Adamiču za telegram, ki ca ie
ZAPISNIK 8EJE SANS A DNE 21. AVGUSTA, 1943 V CHICAGU, ILL.
i Ko nec. 1
.)>o>lal predsedniku Kooseveitu rUa časa kapituliranja Italije, j Predsednik Kristan prečita pismo, ki ga je naslovil Zvezi jugoslovanskih časnikarjev v > Ijondor.11 z ozirom 11a njihovo 'resolucijo, v kateri je bila kri-jtiziraua jugoslovanska vlada 1J rad i cenzuriranja vesti iz stare j domovine in dragega. Pied-; lagano, ]xxlpirano In sprejeto i da se odgovor predsednika odo hrava..
i Predsednik Kristan želi, da I -e ponovno razpravlja glede finančne 1 »odpore za Združeni j od bor. Sicer je velika večina odbornikov iSAMSa glasovala vendar smatra, da !>e o vprašanju lahko še enkrat u-kn*oa na tej seji. ' Brat Zalar pred'aga. da se d mol i vsota $1000 iz SANSove bhugajiie. Rev. Oman sporoča, da stri Rev. Urankar in 011 svoja glasova "proti" umaknila ter podpira Zalarjev predlog l''ed|<»u j., soglasno spreiet. <M> t«'j priliki s-e razviio da'j-raz;»'avji „ Sovjetski Rusiji ?n o stališču, ki ir;i soviet-kn ,Ma«!a zavzciiLi napram cerkvi.
j Z.it.ni >e ra/.p:-i'vija o /.u-oisniku Slovenskoira 1 ia renin«-•ra kongresa in b»-at ('ainkar j«-i.i iiovno pttoblaščen pr. skrl»eti; l^i |iot«»In zapisnik prirejen. Brat Zaitz aoelira. da S4« v l«>d(i(" > takoj napravijo izčrpki r/:.tvsii'ka vsake SANSove >♦• ! V- iu ... naj isti tat-oi razp. 1 ši:eio listom za priobeitev. j •'Brat Za'ar in Kristan govo-lita o potrebi ured-einih komu n'k »ev. ali "releasov" za «"ri uikari '. da nas n«- hodu nad 1 rovali na v>aki -«'ji. Ker >e S« ie vrši oh sobotah dolu- l;sti ,:,ati""i?;I preno/no /.;, nedoli • l;o izdaio, v<l<*d <Y-;ir naj v- č-lx':it :i:rsir	.1..", .„...•(.
Brat Kulu i pivd!i»-/i jeoCnjo -'r. Cnbnivška. da i»i SANS za !o/;| h»*ošuro ekonomsl-ih ii» ••■'ovskih vprašanjih T»sta. '•:;\no fak<« razna tioročila o •" -'< j.n»in Inii lain.v > sloven--•iijnii uietriiW v končen t racij--vdi tivlioriščih \ okunirani Stoveniii il, neverni Italiji. O-•»»eiiia. da je gradivo ]»rei j ob ši'iio .1! ^a j«- iKdreba najorai !,p>M,'iti; 7ato bi I do itotr<-ba >7\oIiti o/ 'i <hWmm". ki na i b» -tvar preirh da! in |**»ročaI pv, ,»
Bral Zaitz predlaga, da J'voV, , dlx»r treh čl; i nov. in če •'» «.;». da j.' mal vrdeti -«!..;itve. naj pred^ednJl- • -• di. .i-» t. r»da v obliki l»r«i v" * e Piwl'ou ie iKwtnirsn in v »?i oži i inl|»or iz-v»»l i« n j dr. Kera. R E 1'ran -i	Zu!,-,TH-Č
R»v. Oio tn |»HTfi'-»2Ss. da M —'iKnyi nov iii^uL-j nai»ir. na
' :itor, r„ t,., j },; J,;| ,M)|t,.r }„.,,.
-	\-~iiki-rx <HtlM»rni-
Vrt 7-lVIinčvii.t. d i tli >t«»rj \ »*«i v.. t rjrt kfi i :,7i»nvii •<•!,..
j (i č') »opisov iu el» de iz'oč«-r).
T SONART I REKORDI
i
Nove slovenske plošče!;
J«rry W. Kuprivšrk in njegov orkester
j US»S—'WwMtrx 1^-lk;.
(Ne bom tus mu^:la; Ti pa !
jest. pa r.iOanu iu:>"ul;i) AVrrdOinK Val t z Slovinnkl AViJts
Pojo Rupnick s:ttre ' MSN—Je«p Polk;t
(Mat1 potico Marine — poika
573—T^rezinlta — polici Xa planlncali—vulcek
Lepe Melodije
Ouquetne University Tamburica Orkester
M575—Na Marijancc, polka Kje »> moje ruik. llaiitka pegi:; -polka
Jerry Koprivšek in orkester
j lliTO—TcrtzJnlca polka .	Na pla-'iincab—vaKti:
' Za tozadevni cenik In cene pleič tt obrnite na
JOHN MARSICH, Inc. !
; 463 W. 42nd ST^__NEW YORK
kritiko o "sejah aa zaprtimi vrati" na kar predsednik zaključi sejo ob 6. zvečer.
Etbin Kristan preds. M. 0. Kuhel, zapisnikar
NAŽIM NAROČNIKOM V CWISH0T M MINN. IN OKOLICI NA ZNANJE
Naša zastopnica v Chishohn. Jinn. se je preselila ter se njen raslo v sedaj g'asi: .Mrs. F. Lu-' '-anicli. i;; S. W. 3rd Avenue. ' hishoim, Minn.
/a\i vem naročnikom vese-v božične praznike ter srečno Vovo leto!
POGREŠAN
Mrs. Homee v Hudson Wyo. " bil;, obveščena iz Washing j ♦ona, da ie njen sin Fr. Homec, j •:i služil v bojni mornarici •>og!e:aii.
PT ES V ZAKT.0NIŠ6U
PCeki poročevahnr amrleške-'/a radia je pred č»>"in prijjo-vedoval svoi doživljaje v ne-j •'♦•m zaklonišču. V pritličju ve-,;k.» stanovatiiske hiše .ie opa-':1 nam's, ki ie opozarjal, da je z?)tionišiV in da >e v tem '»klo»»išču vrši itles. Videl je *«e:|ii»lriati mno?o ljudi. Vrak le nosil v papir zavito voln.no
.'•.o.
Ko V* plačal 2 špjn^a vvto|>-ie vstopil in našel v za-'-"•oT.jV-u 5e V»Hnih :t00 lindi ' ? s.» v velikih udobnih klub stolih izvrstno ^»»v«'! ■ •" i>'esal: ob zvokih jazza r-e*;!no obi skovala v s«, i»re<]-pnoHdniki vois^o. M,d /;»h-»vo i v«nlia priridit-
*	«• i K j *•# H" 11 ^ da •»» t»ii n^vt-r
•	'an /n:«k t.\ Tračni alann. V-i
<,■	n'lf»/-jr ni
' »	Ob kotiti
1 •?»»— n;k v o—"-d	"hhkn'
"i i.l. J-n-vji ,-i	v
••*?■■•l«*»th t!..»»i>|| 7i ' f* \ «-■•'»• »e t.-- Tn-f*f»>i 7«tv'-. "»•t-:<i	tripsin i k tot »r
•	i m	«l.t	t»rr»v„| I -.»• i« .ji 7».«k. da u n varaost
*	!l uKli /.M«loV"|Mi«» d"-
i BOŽIČNA PRIREDITEV SLOVENSKE ŠOLE V BR00KLYNU. N. Y.
I	KI SK VRSl
v nedeljo, dne 19. decembra, 1943
<ol> o. uri in>|iuIiIu«>)
I V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 In ing Avenue cor. Bleecker Street VSTOPNINA JE PROSTOVOLJNA
S jj o r e d :
jI. a) Ameriška himna
b) "Hej, Slovuui" -	K»JO V ZBORU ŠOLARJI
2.	Nagovvr — A. I*. KRASNA
i
3.	"Lepa Vida" — (Oton Zupanflf>
Izvajati: FRANCES ZALETEL in DOROTHEA GERJOVICH
4.	a) "Pu Jezeru" — (Vilbar) b) "Prišla bo iiomlatl" —
NastuiJ v t*»l<rsj*.vu Mi» JOSEPHINE PESHEL
5.	"MedvtHl z medom'' — (Oton Zujiaufl^i
Izvajajo: HELEN in SYLVIA MEDVED, JOSEPHINE PESHEL iu MARION SVET
I t>. Igra:
j	"Plamenica"
j	(Igrokaz v dveh dejanjih.!
IO * e Ii e :
I Klancarica, žena mal.-ga poamtuika. ki Je od.^l k jcerllrom... .Jennie Alex
France'j in Milka, njena otr.ta ............ Ja(.k ZalrtH lu Helen Medved
Kezika in Ji^ek. auwdma otroka, katerih o(v je (KljSel v horto
Mari<»n Svet in Thomas tirehek
-»larija, mlada sestra Klanftiru^.......................... .. .
| „ ,	................................ Unth Kepic
I avla. mlada mali, katere mož je tudi M v h««lo ......... Josephine .Svet
Zalka ii. Ivanka, njeni h*rki ...................... Svlvla iu BeUy Mcdv^
A * m	T. a) "La.stovki v »lovo"
m a *	b>	-
A	I*oj.ti v dvcwpevu Ml« JENNIE PATELLI in
# ^^	Ml« DOROTHEA OERJOVICH
Nastopijw b i«eijem šolarji
«» Predstava Jeslk- živa ^ ika '"^■BSk,	b) "Sveta No."" —
Poje
k	c> M'Wavž z darili
Prosta zabava
1	Za obilno udeležbo se priporočajo
mrn/km	Šolarfi Slovenske dole
Posamezniki, obrtniki, podjetniki
VOŠČITE
svojim prijateljem, znancem in odjemalcem
i
VESELE B02ICNE in NOVOLETNE PRAZNIKE potom —
"Glas Naroda"
Slovenski Dnevnik rriwiijH un
Oglaa t tej velikosti in obliki |1.—; cena večjega oglasa sorazmerna s velikostjo. ^^
erPOSEBNA CENA^	y
j" VOŠČILO....................................................
I I me posameznika ali tvrdke........................................
^ Podjetje, obrt ...................................................
"fcislov: cesta, Številka .................'...........................
Mesto, držara....................................................
Telefon Številka....................................
Oglasi za svoto $..........................
Dan objave..........................
SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street,	New York 11, N. Y.
^ noček plačati več kot "^jhpl i najvišje uradne cene!
f ne sprejmem racioniranih [m^-jj
Il živi ako ne oddam znamki
Molitveniki
v "Co	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
š vil^' -i Ant & *	i
i ca^0'60:	v krasni vezavi importi-
I	^ to rani iz starega kraja se
K TftO^6^	pred vojno ... Ko zalo-
■ sedal 910 ' ^^^ ga poide, je ne bo mo-^^^fl^^H goče nadomestiti do
konca vojne.
Slovenski:
RAJSKI GLASOVI
Velikost 3x4 iiK-e; v belem eeloMu; 288 strani
Cena $1.25
Angleški: NOVA ZALOGA!
"KEY OP HEAVEN"
Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem usnju $1.50
Slovenic Publishing
Company216 W. Utb St, New York U