gospodarske, obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani v sredo 23. avgusta 1871. Obseg: Kako se bode vravnal zemljiški davek od močvirja (mahu) okolice ljubljanske? Nova notarska postava Bivša parižka komuna in socijalizem. (Dalje.) O gozdnem varstvu. (Dalje.) Zgodovina priča > kako nevarna je nemškutarija slovanskim deželam Slovensko slovstvo Dop Novičar Gospodarske stvari. Kdor bi hotel mah naš metati v en koš z druzimi zemljišči, temu svetujemo, jih je spisal leta 1838. grof Franc Hohenwart pod naj vzame v roke bukve, ki Kako se bode vravnal zemljiški davek od močvirja (mahú) okolice ljubljanske ? Spisal dr. Jan. Bleiweis. „Novice" so o vravnavi zemljiškega gruntnega leta ^858. pisal g. Podkrajšek. davka že marsiktero pametno besedo rekle. One no- ímenom: „Die Entsumpfung des Laibacher Morastes" in pa to, kar je v letopisu družbe kmetijske „Mitthei-lungen der k. k. Landwirthschaftgesellschaft in Krain" Čeju , VA« MX umuw U«»IXM «I. pc da bi se gospodarjem druzih dežel krivica godila, ker kajo v járek ljubljanskega močvirja, in pri tej priliki dobro čutijo, kako britko je, če je která dežela tako pravi, da po vsem tem je čudo, da ljubljansko močvirje neprimerno z zemljiškim davkom preobložena, kakor že davno ni jezero. „Wenn man die Masse Wasser Hohenwart v omenjeni knjigi na drobno našteva da bi nikdo davka ne plačeval ali pa tako malo, 52 vodá (studencev, potokov in večih vodá), ki se ste- je dosehmal bila naša kranjska Al „Novice" pa tudi nočej ; da bi se ta krivica spet naši deželi zgodila po tem j če bi kdo si prizadeval zemljiški davek zdaj y ko gré za prenaredbo tega davka, zeló napeti zato, da bi se mogel sladkati financarjem in o tem zaslug iskati pravic to bodi vodilo betrachtet, welche durch die 52 Flusse und Bâche in das Morastbecken einfliessen, so muss man hoch stau-nen, dass das Ganze nicht schon lange ein See sei" so lastne besede njegove. Naj nam zdaj kdo pové: ali je mogoče toliko studencev in potokov kedaj odpraviti od močvirja? ali Nadjamo se za trdno, da po novi vravnavi zem- je mogoče temu svetu kedaj tako naturo dati kakor ~ krivica, ki so jo jo imajo druga trdna zemljišca brez vodá? ljiškega davka se Kranjcem odp veliko let trpěli zato, ker so tujci cenili naša zemljišca, s kterimi naši ljudje še govoriti niso mogli, ali zato, ker nekteri domačini pri prvi katasterski cenitvi pred blizo 50 leti so se še s tem ljišče se stavi v viši razred pobahali, da njihovo zem tem, da marljivo in na tanko se vsako leto tre-bijo veliki in mali kanali, se dadó odvraćati povodnje to je res; al koliko prizadeva to stroškov, in svet t Al ena skrb nas navdaja zdaj, in ta skrb zadeva naše (mah ali morast). Ta svet, ki okoli 40.000 mocvirj e oralov meri t pride daj prvikrat v cenitev > m spet kdo tak cenil senožeti in njive tukajšnje ) če bi ki nič je vendar-le še zmiraj med vodami. Ali pa je po vsem tem mogoče, da zemlja maho-vita neha mrzla zemlja biti? ali je mogoče kdaj prestvariti po dne bje tukaj tako, da ne bo slane na močvirji Je o po zni spo ml adi in pa že zgodaj je 9 kaj ta svet, koliko tavžent in tavžent goldi pomladi in jeseni, kako ga Še večkrat zalivajo 3, ki je ne vé, narjev je zakopanih v tej zemlji, kako nevarna sta mu mraz 4 w povodnji, zadéla bi potem tista krivica maharj trla druge gospodarje na Kranjskem dosehmal. Neobhodni pogoj je tedaj ta, da se močvirje odloči za p o s e b druzimi zemlj seni s eni? Ce nikodar drugej ni slane še spomladi in je- , posmodi slana na močvirji pridelke in jih bode se tudi mah še desetkrát bolj na suho vsaj na večne čase ostane zemlja smodila ? nai dene kakor je zdaj med vodami! Zdaj pa poglej mo, koliko denarja že zakopa-_ da se ne^meče z nega leži v močvirji. Gosp. Podkrajšek, ki na tanko naše dežele v en koš ! Ako se to ne Pozná svet na močvirji in delà vsa od časa Hradec- tveni okraj zgodi krivi so tega tišti y navo v svojih rokah ki imajo zemljiško vrav- kovega do danes, je sestavil pregled strašanskih s trosko v, ki jih je do 1857. leta (14 zadnjih let tedaj ni Ko se mah odloči za pose ben cenitveni okraj, se mora potem še ves ta svet razločiti v odsekov, kajti vsak otrok vé, da drugače je više žeci mah memo nizko ležečega itd. To zapoveduj postave od 24. maja 1869. leta vštetih) prizadjalo obdelovanje mahú ljubljanske okolice vrstiínih posestnikom njegovim samo za napravo cest in po- ) ki 17. se ozira. na površje tal, na podnebje in na kmetijske okoliščine Da se za cenitev močvirja našega mo poseben okraj, na to kaže že ravno omenjena postava sama, která ne meša trdega sveta z močvirnim, a še celó tov, štradonov (gospodarskih potov), velikih in malih kanalov, in na tanko te stroške razložil na 312.689 gld. in 49 V2 kr. ; magistrat ljubljanski in okrajni blagajnici ljubljanska in vrhniška pa so dodali k istim stroškom narediti 46.357 gold. 27 kr., tedaj samo za pota, kanale in grabne do 1857. leta skupaj 359.047 gold. 1672 kr. To pa so bili stroški močvirja taka, ki se kmetijsko ne obdelujejo celó 2 y emljiškega davka oprostuje po kanalov in grabnov. Vsako leto vzdržijo, je treba še 21.753 gold. za prvo napravo potov ) pa > da se ta delà 72 gospodar potroši za-se, da obdeluje zemljo s tem, da vse te stroške pa ni nic vštetega tega, kar vsak če se velike ljuknje v nje nasekajo, kamor se potem sneg in voda nabira. Nobeden, razun lovca, nima pra- gnjezda izsekavati; če pa lovec ni tudi gozdni nima pravice, lastniku drevesa priditi, da bi požiga površni svet ali da napeljuje zemljo itd. itd. veči-del od velike daljave, ker na močvirji samem ni veliko biš in vasi. Taka daljava po podraž uje gospodarstvo stem trati, vice y lastnik vozovi kvarijo, živina prenapenja itd. Kdor pa misli, da si pomaga samo s tem, da šoto ure daleč silno sebi stregel. Izsekavanje tičjih gnjezd se mora prepo- vedati in gozdar mora vsakega prestopnika kazno vati. ali da se časa veliko (Dalje prihodnjič.) koplje in prodaja, ta pogrezne svet svoj spet popolnoma v močvirje, ki potem ni krajcarja vredno. Kdo tedaj, ki vse to vé in vidi, more s pošteno vestjó se ustavljati temu, da se za močvirje okolice Nove postave. Nova notarska postava In vsaj ljubljanske napravi p os eben cenilen okraj? še močvirje samo mora se razdeliti na več odsekov. Že dr. Orel je v občnem zboru družbe kmetijske leta Novi notarski red ki stopi v vseh Svetih t 1847. očividno dokaza! y da vsa zemlja na močvirji se ne more meriti po enem vatlu. Rekel je, da svet, kjer veliko resice raste, ni za nobeno setev ugoden ; niti žito niti sočivje, niti klaja noče veselo rasti na taki zemlji; če mešaš tak svèt s prstjo, se vgnjezdi bramorjev to- uumioai xeu., XVI O LKJ fJl V VOĆU kJ V veljavnost, je v marsikterih rečéh predela dosedanjega zboljšan. Med prenaredbami, ki so za pravno posebno važne, in ki je tedaj dobro in potrebno se ž njimi seznanimo, so pa sledeče v in memo 1 j e n j j da Dol pisma, kup kupščina na dolgu ostane y da pokončajo ves pridelek ; bolji in za obdelo- liko vanje pripravmsi jemne pogodbe, lu q^iuu v©«* pravu«* upravna . v kterih se ena stranka drugi v denarjih ali sploh v takih y pogodbe, v kterih kup ne (štantne) in na- in pio h vsa pravna opravila v je mah oviti svet > ki se dá v koristne njive in senožeti premeniti, ako mu primešaš zemlje in gnoja ; najbolji je pa svet ondi, kjer breza in munec (Wollgras) raste itd. Te vrstice pa sklepam z živo željo delna komisija za vravnavo zemljiškega davka bla- govoljno sprejme te moje besede, da ne ostanejo rečéh x^u, ki so v denarjih nadomestljive, aauuizii, uuuo vprihodnje, ako se v notarski obliki izdelajo, kakor bodo d P ) naj si. de- dolžnik ni mož beseda precej ne 1 m jt tr eb y u i » jui uiv/£i uco^ua , ue u u ti c u a 8 6 l c i u ů 1 U ampak se s takim notarjevim pismom precej to ako t ožit y y la h k b klic upijočega v puščavi. Sitna formalnost y da so se vsakemu notářskému pismu morale klicati p • V bo gozdnem varstvu. Spisuje Fr. Padar. O poskodovanji drevja in lesnih rastlin po Ijudeh. (Dalje.) Nabiranje smole in borovine, obližji mest je poškodovanje šilovine p r a vlj pridržana je daj čem samo mente) in za pisma, ko stranke ne jezika porok (testa , UlV DUlMUab U U Ci XI a J \J pioctbl , ail mejo, v kterem se pismo delà; ali so pisati ali ne gluh y lep ali m Notarji so poklicani, da dokazila izdajajo o vsa kovrstnih dogodkih y ki se vpnčo ijih vršé in pravne nasledke imeti. Semkaj spadajo: Sklep utegnejo ve likih (generalnih) skupšč y borove, v navadi, posebno ki v tem obstaja, da se drevesa obravnav, izsrečkavanj ponudbenih (offert ali hoče kdo kako reč pokazati v dok y do 4 čevlje nad zemljo nasekavajo, da se sok tje iz-ceja in les na tem mestu smolnat naredi; smolnati kraji se izsekajo in za prižiganje prodadó. Veliko najlepših dreves se spridi, da jih pozneje slej ni padalo v njih področj da je in kaka je itd. To do jemal Tudi bo notar odslej po svojem pokliču lahko spre ne samo pisma, ampak tudi d in t pap d- (obligacije itd.), da jih bo izročal veter polomi. Najrednejše varstvo gozdarja in najostreje kazni ne zadostujejo neprijetnost popolnoma odstraniti. Skoro povsod so taki ljudjé, ki se s tem pečajo, revni, da jih v denarji ni mogoče kaznovati, drugih kazni pa ne čutijo. Ako hoćemo temu poškodovanju v okom drugi stranki ali polagal pri gosposki, kar je délai do slej y če ni bil sodni komisar ? notarskega poroštva kot privatnik in brez Notarska tarifa je skoraj v vseh postavkih zni- žana, in notar se mora po njej ravnati pnti krajcarje služijo, smolnata drevesa podariti ali pa po —------ _ 4 u . pis mih, tu je najbolje, revnim ljudém, ki si s tem svoje tarski obliki to je y tudi pri tacih h f ki jih ne naredi v no- y kar doslej ni bilo tem je skrblj celó nizki ceni prodati. Z ago to viti morajo, da bodo poke zamazali. Samo to pomaga. so manj izdatni. 3UU, delali, ne L UiVlU| v y UM ^v/VLV Vsi ukazi in kazni kroženji drevj ljubljenji d da se ljudém, ki bodo pred notarjem pisma more preveč rajtati, ker se vsakteri, ki se mu čez ta rifo zarajta, lahko pritoži, in notar bizapadel kazni Te prenaredbe priporočajo notarstvo vsem denar-skim napravam, hraniloicam, bankam, akcijskim družbám. pa tudi privatnikom, ki dobijo tukaj zvedensko uarn, ua luui jjiivatuiauui , ai uuuiju tu^aj Avcuçuonu nekterih krajih, kjer je veliko jagod, malin itd., izdelana pisma pod javnim verovanjem in po trdno je navada, da se posode iz ljubja narejajo nje nabirajo in na trgih prodajajo. jagode y V ustanovlj tarifi uauuaju iu ua* tigiu pi uuajaj u. n xiadjatl oc je luui, ua oc uu vuoioj , jxu ou UU" Tudi si v nekterih krajih oglarji, drvarji in pa- tarske pravice povećane, dovolj izučenih in sposobnih se je tudi da se bo odslej ko so no- stirji svoje stanovanje (barake) z dre vesno kožo pokri- mož obraćalo k notaratvu, in da to sčasoma tudi pri Koliko lepega drevja se pokvari s tem, lahko si nas zadobi tisto zaupanje in spostovanje, ktero vživa vajo. mislimo. Naj se vse take napake prepovedó in naj se na Francoskem, Laškem oglarji in pastirji do gozdarja obrnejo, bo že povedal kaj je storiti. izsekavanji tičjih gnjezd. 7 v Belgiji, v Svici, na Nem škem > in sploh t , V X^OlgXJX, V kJVlW, U koder je dalje časa vdomačeno Naši bralci že v današnjem listu beró Kranjskem razpisanih vec notarskih tudi v druzih deželah y da služeb, in tako je na Je Tudi z izsekavanjem tičjih gnjezd se gozdom lahko škoda napravi. Drevesa, v kterih tiči gnjez-dijo, že tako niso dobra, vendar se se bolj spridijo, služeb Pravoslovcem je tedaj vprihodnje odprto mnozih 213 Socijalno - politiška študija. Spisal dr. V. Zarnik. VI. Vsemu svetu veljá kakor stvarnik narodno-gospo-darstvene znanosti nekdanji profesor moralne filozofije na skotskem vseučilišču v Glasgow-u: Adam Smith. Ta slavni Anglež je veliko popotoval posebno po Fran-coskem, kjer se je v Parizu z enciklopedisti in fizio-krati seznanil. Fiziokratična šola je bila potem od veli-kega vpliva na vse njegove nazore in na razvitek njegove teorije o národnem gospodarstvu. Quesnay je rekel, da je vir vsega blagostanja v državnem kakor v dru-štvenem življenji: prosto gibanje v naravi, ali vladanje nar ave. To prevec v obče izraženo formulo, poleg ktere člověk na prvi mah sam ne vé, kaj bi si mislil, je A. Smith bolj poostril, rekel bi, preciziral, s tem, da je za podlago vsega blagostanja: delo postavil. Bistveno sta se Quesnay in A. Smith v svojih nazorih popolnoma skladala, ker sta bila oba liberalca najčistejše krví in ker sta obadva kakor glavne zahteve liberalizma postavila te točke, ktere smo zadnjič pojedino našteli. Quesnay je v svoji sistemi veliko špranjo v tem pustil, da ni povedal, ko je vse blagostanje na svobodno gibanje pri poljedelstvu vtemeljil, kako bo to svobodno gibanje tištim koristilo, ki ne posedu-jejo nobenega zemljišča? To špranjo je pa ravno A. Smith s tem spolnil, da je za vir in temelj vsega bo-gastva delo in popolnoma svobodno gibanje pri delu proglasil. — Pripoznati se pa mora, da A. Smith in njegov slavni učenec Ricardo, ki je iz-našel znano formulo za „dobiček iz poljskih pridelkov" (Grundrente), ništa bila nobena fantasta, ki bi se bila v mislih zibala, da bota s svojo sistemo vse ude človeštva usrećila. Ona dva sta na tanko spoznala^ in hladnokrvno opisala žalostno stanje delalcev, ki ima nastati vsled svobodné konkurencije podvzetnih kapita-listov; ali rekla sta, da jima je glavna svrha blagostanje cei ote: to je cele dežele ali države v skupino vzete, ktero blagostanje se pa ne dade drugač doseći, nego po tej poti, da postane delalec le prosta mašina kapitala, kteri ga mehanično sèm ter tjè suče, kakor ga hoče. Drugi genijalni učenec A. Smith-ov je Malthus, ki ie skoz in skoz še boli hladnokrven in dosleden, ^ « f -pi « i ekonomičen liberalec, nego sta A. Smith in Kicardo. Malthus pa pravi poleg vsega tega, akoprem je od-ločen liberalec, odkritosrčno, da je velika naivnost misliti, da bi bila individuelna svoboda sama ob sebi, kakor jo liberalizem tirja, že v stanu vse člo-veštvo ne izvzemši proletarcev usrečiti. Malthus je s svojo malo al imenitno knjižico „razprava ob oblju-denji ali pomnoženji človeštva", *) ki je prvikrat pred 73 leti anonimno na svitlo prišla, tako občo pozornost prebudil in tako raznovrstno polemiko provociral, da še ne kmalu kteri pisatelj dozdaj take. Dokazal je on v tej razpravi, da je razmera med plodnostjo človeštva in neplodnostjo narave taka, da je la ko ta^ veko vito zeló, s kterim se mora in se bo moralo človeštvo zrne-rom na veke boriti. Se ve, da to zeló zadeva izklju-čivo proletarca — siromaškega delalca. Malthus iz-razuie to s stavkom: da se človeštvo v geometrični *) „Essay on population" London 1798. Knjižica je že do današnjega dne čez 20 natisov doživela in je skoraj v vse evropejske jezike prestavljena. ' P1S» progresiji pomnožuje, med tem ko pridelki narave (to je naš živež) le v aritmetični progresiji naraščajo. — Slavni amerikanski ekonom Carrey je skušal v no-vejŠem času na temelju statističnih dat dokazati, da se je Malthus zmotil in da je njegova formula kriva. Govorili borno o tem jako zanimivem predmetu v enem poznejših člankov obširneje. — Malthus pravi: Ravno tako kakor zmerom ljudi preveč na svet pride , v isti meri se zmirom premalo živeža pridela, toraj je neob-hodno potrebno, da vsako leto dan za dnevom nekoliko proletarcev lakote umrje. Malthus, kakor čisto libe-ralen ekonom ostane pri vsem tem vprašanji neizmerno hlađen — ktlhl bis ans Herz hinan — on niti ne po-skuša sredstva iskati ali celó najti, kako bi se dalo temu zelu v okom priti. On pravi, da so edina sredstva proti preobilnemu pomnoževanju Človeštva: Vojska, kuga, lakota, pokvarjenje posamesnih ljudi, da neplodni postanejo, celibat, posebno pa lakota. Se ve, da vse te nesreće, če ne izključivo, vendar većinom proletarca zadenejo, ali obče blagostanje celega človeškega društva brez tega žalostnega dodatka obstati ne more, toraj ga moramo — pravi Malthus — mirno in hladnokrvno vzeti, kakor nam ga nespreminljivi zakon narave podaj a in předpisuje. Malthus hvali modrost in državno premišljenost starih Grkov in Rimljanov in sedanjih Kitajcev, da je bilo in je še državljanom dovolj eno novorojene otroke izpostavljati in si na ta način življenje olajšati. Samo ob sebi se razumeva, da so vsi ti ekonomični liberalci socijalističnim pisateljem neizmerno zoperni, posebno imajo pa socijalisti Malthus-a v želodcu. Nihče ne more tajiti, da ne bi bil liberalizem mnogo mnogo za napredek človeštva dobrega storil, akoravno morajo tudi liberalci poleg tega priznati, da ni bil v stanu liberalizem ideje sedanjega časa, namreč ideje enakopravnosti v društvenem kakor v političnem življenji oživotvoriti in spolniti. Ekonomični liberalizem, sedanji kapitalizem, nas je v strašansko društveno ne-enakost zapeljal, na eni strani vidimo milijonarje in bogate zemljiške posestnike, na drugi beraške, blede delalce in siromaške vincarje. Tudi na političnem polji je čisti liberalizem velike neenakosti prouzročil; res da je vse sredovečne privilegije razdrobil in poteptal, al ob enem je samega sebe priviligiral, kakor je to na Francoskem pod L. Filipom, najlepše pa pri nas v Avstriji pod Schmerlingom, posebno pa pod tako imenovano novo éro pokazal. Z visokim cenzusom — to je, da ima samo tisti volilno pravico, kteri visoki davek plačuje — izključuje sedanji liberalizem vse niže vrste našega društva od vsega političnega vpliva. In ravno te najniže vrste človeštva morajo naj več delati, morajo državi največ vojakov daj ati in morajo skoraj največ neizravnega davka plačevati. Zarad tega ravno so se ekonomičnemu kakor političnemu liberalizmu so-cijalistični pisatelji in delalci z vso silo in eneržijo pro-tipostavili. Ta opozicija pa ne izvira še le iz novejših časov, temuč je že več kot 100 let stara. Ko se je ravno fiziokratična šola ustanovila in na vse kraje sveta sloveti začela, pisal je Linguet, Quesnay-ov vrstnik, oštro kritiko o liberalizmu fiziokratov v svojem delu, ki je izšlo pod naslovom: „teorija civilnih zakonov". *) Po preiskovanji in pretresovanji civilnih zakonov je přišel do prepričanja, da sta monopolistični, kakor liberalni društveni red le na to napeljana, da posestniki neposestnike, bogatinci siromake plenijo. Ko je mono-polizem vladal, bil je proletarec kar naravnost rob, pod liberalizmom pa po ovinkih še hujši suženj postane. *) „Theorie des loix civiles" Paris 1767. Pis. # 214 Linguet se je v tej zadevi s takim prepričanjem s xjiu^uub ou jv y ivj ^wuv > j a taoijjuL ^ivjjiivaujoui j o taau pu^avcuu n tolikim ognjem in s tako brezobzirnostjo proti libera- čeno slovanščino tako popačeno nemščino, kakor so prej govorili popa lizmu izrazil, kakor nobeden drugi poznejših socijali-stiônih pisateljev. Glejte sad nemškutarije ! žré narodnost ljudstev. Pod hlimbo omike šol ami pa začnó. Narodne stvari # Zgodo vina priča, kako nevarna neinškuta Slovensko slovstvo. Občna zgodovina za niže razrede srednjih sol. lija slovanskim deželam. Prvi del: Stari vek. Spisal in založil Janez Jesenko, profesor v Trstu. Profesor Jesenko, od kterega imamo že ,,zemljepisno začetnico za gimnazije in Znano je iz zgodovine, da velik del s ever ne realke", je sedaj zacel izdajati zeló potrebno „občno ^iiawi^v/ J v ^t) » ) ¥ «v^T^i^^r ---- - / J ---------------J--------r------77 ~ ~--~ Ne m čije je bil nekdaj slovanski. Slovani so bili z g osovino", ki se bode bistveno ločila od druzih ali s silo ali zvijačo, najbolj pa po lastni malomarnosti nemških knjig te tvarine v tem, da je v njej zgodo- ponemčeni. vina zastavljena na zemljepis; spisatelj namreč pri Kako se je to z zadnjimi ostanki slovanskega pre- zgodovini vsacega naroda ob kratkem popisuje d e- bivalstva pred 180 leti godilo, poroča nam Kristijan želo f Hennin g okoli 1690. leta duhovnik v Wustrovu na čitatelj ima tedaj, ko po kterej je bil naseljen. Učenec in vsak drug se uči zgodovine, tudi tišti svet Po našem Meklenburškem. O tamošnjih Slovanih in njihovem je- pred seboj, na kterem so se vršile zgodbe. ziku pred in za svojih časov piše tako-le: „Za pridi- mnenji izvrstno dobra misel! Jesenkova „občna povest garja tega kraja postavljen si prizadevam nekoliko spi-sov narodovega jezika v roke dobiti. Pa vse zastonj. kolikor vsaj jaz vem, se v tem jeziku u Lahko, Ker, noimor vaaj jaz vem, se v lulu jcziku «^p«^ ^vuuu uciv. ^ icm ou^ci oc je pu- nikdar ni nic pisalo, pa tudi pisati ni moglo, ker v drlo nemškutarjem obrekovanje, da Slovenci ne znajo ker nica knjig jene ) ni tedaj suhoparen prepis ali prepoved nemških ki so od ministerstva za srednje šole že potr- ampak je izvirno delo. tem sopet se je po- prejšnjih časih nikdo tega ljudstva ni znal niti brati druga nego prestavljati nemška delà. Danes omenimo niti pisati. Izobraženi po očetu ali materi ali po obeh slovanskega rodu so to nalašč zatajevali bojeći ovaditi se, soldov pri gosp. pisatelju v Trstu, pa tudi pri knji še to, da se knjiga tu naznanjena, dobiva po 80 oiuvausivcga iDuu ou uajtaou ^atdjCYaii uujcw u v auiw do, . t? r * ~ " ^ ^ * da so slovanské krvi. Šteli so si to v sramoto, garjih. Drugi pot obširnejše o tej knjigi. in tujcem kolikormogočezakrivali. Tujcipa so * še manj na povzdigo jezikovo mislili, brez dvombe na svetio dal Fel. Stegnar Vojvodina kranjska. Zemljovid za ljudsko šolo učitelj v Idriji. y Ra- , ves primeren našim kjv-i * o j * v 7 ^ f JUL Cm 0> Vj liv UOi JL. vi* uig^uai ^ Li spoznavši, da si s takim delom ne pridobi ne dobička dostni pozdravljamo ta zemljevid ne časti. Pridig starega učenika Bruna po pravici ime- ljudskim šolam, na kterem učenec vidi domovino svojo, novanega blagovestnika meklenburških Slovanov v tem kako se stika s sosednimi deželami, razdelieno v 12 m • % m mm m mm w m * m 1 • • « . * tJ ki bi bi celó nobena jeziku govorjeni in spisani ni več najti. Neprencenljiv okrájev, z glavnimi cestami, řekami, mesti itd. ostanek bi bil starodavnosti! Ko se nič ni dalo pisanega škoda, da pogrešamo vsaj imenitnejše goré naše, najtl, uauiai OG1U uwavuau aamiuirm olvc*ij. a\j í-i » vwu II C UClčUC Z»CLU1J C V lUa. UCJ UMJ U1 CdO nODeUÍ običajev in vraž tukajšnjih Slovanov hoté jih primer- ljudska šola kranjska ne bila brez ličnega tega zemlje nabral sem nekoliko zanimivih stvari še živečih ne delale zemljevida nejasnega Naj jati običajem in obredom drugih malikovavskih narodov 9 vida ki bar van veljá in dati jih z opombami med svet. Al vse mi je vpe- gosp. izdatelju v Idriji. pelil požar leta 1691. Pozneje sem se seznanil z raz-nimi imenitneži razodevajočimi posebno željo, da bi se 20 soldov, in se dobiva pri kaj od tega jezika zvedelo. Nekteri so si dali celó ljudi pred-se poklicati in so jih izpraševali o jeziku in posamne besede iz njihovih ust si zapisali. To mi je željo po tem jeziku sopet zbudilo in skušal sem lastni Odprto pismo slovenskim možém na Stajarskem in Koroškem! Prihodnjega meseca prvi dnevi bodo sila važni dnevi in drugih želji vstreči. Bilo je sicer težavno in zdelo za domovino Vašo a tudi za Avstrijo vso, kajti volitve se mi je, da sem se praznega delà lotil. Prvic mi noben bodo posl Slovan ni hotel obatati, da še kaj maternega je- za dežel b Presvitli zika zná ^ i a a n li co , b OJ é o g , víc* p í. a o chj o ^ a u u u g lu « c«- mgu smehovati in sramotiti ga. Vrh tega so bili sami j i m se da prašaje ga hočem za- menlj ukaz je ministrom sedanjim ponovil po i) Nar e dit m m med d m priprosti kmetje, ki sploh tako malo vejo o razlogih te prvi nálog in ministru Hohenwartu bil je po teh besedah A jl V/Uti jlv uji uujv, jlm uj/xvix uam&v f vj v vr «.MiMAVj^i^i vv J/A f * "WAV^ y UM 1 U» ^ JJ U O li JL V OU |Cti\U UV^VIUV Uk KJKJL V y Y ali one besede kaj povedati, kakor o drugih jezikih kterih so dosehmal zvonec nosili taki gospodje, kterim i • "i • 1 • 1« ř TA 1 •• i 1 v 1 i«t t «• • ° i t . da pusti vse take deželne zbore v so pruske zmage veliko bolj pri srcu kakor pravica, ktera gré nam slovanskim narodom v Avstrij se drugi prosti ljudjé. Dandanes govorijo tu okoli nekteri starci in starke slovanski, in še tega skoraj ne smejo pred lastnimi otroci in drugo mladino, ker se jim posmehujejo, kajti tem, mladini namrec, se je ma- Kazp skem in Koroškem temi jezik tako pristudil , ua ga ic uuix uuucju , i^ui oo paaúc • au je rca vuija aiuvcllo.&.jl.ll uiuz» , Ućt suutJ manj se ga učiti. Zato se sme za gotovo pričakovati, pridejo taki poslanci v deželni zbor, ki z nogami tep da ga čuti nocejo tem se poka so ti zbori tedaj to je nove tudi lit na bodo S ta j da worvv^ jlxj. , li\J JC , UU V C V W 1 i. L v C UUUU , UČk ali je res volja slovenskih mož, da sopet da bode v 20 30 letih, kedar stari pomrjó ; slovanski taj jezik tukaj zginil, in da potem tukaj ne najdeš več vij o pred pravice naroda slovenskega in svojo pravico sta Slovana, če bi tudi veliko denarja za nj ponudil". 9 au«j vi*-» wi tnul » viiau uvuctijt« lij j/uuumu • i ^ V □ j^» U U J , » A U a U1 a Tako je opisal Henning tamošnje nemškutarje. njihovega liberalizma. In zato smo M gospodj kterim je naša vera hud trn v pêti itd.? hlap u to je geslo Slovani nevolj ni ; Govoril je kot prorok resnico. Leta 1751. se je v Wu- zatirani v šolah, kancelijah in sicer v javnem življenji s tro vu zadnjikrat slovanska božja služba opravljala, ne moremo priti do mirú. To pa je britko délo srcu Bili so sicer še Slovani v zadnji polovici 18. stoletja cesarjevemu, in zato je rekel po svojem bitji tam, al ker so uradniki neprene- m bod med na- haje slovanski jezik zatirali, ljudstvo samo pa Je tudi 9 zanikerno bilo, je zdaj, kakor popotniki trdijo N moj im u< 9 popolnoma izginil, in prebivalci govorijo zdaj tam ravno m pravične zahteve od pšenice. volitve naj tedaj vresničijo željo cesarjevo naše po jih naj se ljulika loči Zato treba, da se vsi volilci zavedajo, kakoršno y sreča se doloČijo možje, ktere naj se v slovenskih okrajih lastna, volijo za poslance deželne. Stvar je^jako važna, dolžnost jim naklada cesarjeva beseda in in da se po svoji vesti potem vedejo pri novih vo- tako važna, da tako še nikdar ni bila. Ce kedaj litvah.H ^HHI I ________ _ I UH tuii.v/ thciuc« , u« inau ou utauai m una« vo , je zdaj treba delati na vse strani, da se slovenskemu narodu ne vrinejo za poslance ljudjé, ki z nogami tep- Svoji svojim najbolje zaupati moremo ) to je res al tudi med svojimi morajo se izbrati le taki tajo svetinje naroda slovenskega! Zdaj zdaj se bodo možje za poslance, o kterih nas s kuš nj a večletna uči, plazili po naši slovenski zemlji grizoci volkovi v ko- da je njihovo rodoljubje čisto in stanovitno. Ce take žuhu krotke ovce } da bi zapeljali nevedne m na izvolite in tudi vasi nemški sosedje na Stajarskem in svojo stran zavrnili omahajoče. Zato rodoljubi! čujte in Koroškem si izberó poštene možake za svoje zastop- pazite. nike. ki Slovencu privoščijo, kar Slovencu gré potem Trst 14. avg. (Čitalnica Rokoljska) je imela 13. bodo slovenski poslanci združeni s poštenimi dne t. m. glavni zbor in volitev odbora. Izvoljeni so Nemci v deželnem zboru močna skala, na kteri se za predsednika g. Peršic, za odbornike pa bode razbilo nezadovoljstvo narodov. Purič, Kerpan Al vedeti morate, možje slovenski! da lepe in grde ska čitalnica! y Cergoj Kozina Pregrac, Požar. Živila Rokolj- > besede, da laži in podkupila boste morali odbijati od sebe, da Vas ne omamijo nasprotniki naši. Iz Cerknice 15. avg. (Potovanje na Snežnik.) Naj Strašili Vas bodo, da Slovenci hočejo zatreti nem- Dné 30. julij tudi jaz nekoliko besedic črhnem o potovanj Snežnik t odpotoval sem s tremi tovarši proti ški jezik, da se ga Vaši otroci ne bodo nič učili in visokemu Snežniku. Tavali smo počasno skozi veliki __^ • « m. m m ^ a « « . . «r ^ m. /—^è m m « â ^ A a ^ m » « m a • % w • a % to bode škoda za-nj e. - xu je giua v oa,J kJlu_ 1/tmui. ^u^u , lu uiu^i uau j tu je, wa. juuj« j^ijuw/ímvhí venci nismo tako neumni, da ne bi vedeli, da je prav zjutraj ob 6. uri na vrh Snežnika. Nebó bilo je skoraj To je grda laž. Vsaj Slo- temni gozd, in drugi dan to je 31. julija prikoračil koristno, če člověk več jezikov zná. Al uči naj oc uiowu jaouu, XXI laagicu lep iu aamrniv. xuaivaiw xixe je nemški jezik v soli na pravém mestu, da pa tudi v na- posebno prepričati se, ali raste na tej visoki gori tako se čisto jasno in gled lep in zanimiv. Mikalo me je šem maternem jeziku se otroci v soli učijo svet poznati, zvana bel zgodovino, natoroznanstvo, sadjerejo itd. (oč zelišče, Edelweiss) ker pravili maternem mi so mnogi, da so te cvetlice na Snežniku zastonj jeziku se otrok v ljudski šoli kar naravnost uči teh iskali. Jaz sem jo zasledil precej na malem Snežniku; vednosti, ne pa da se mu v glavo vbija najpred nemški in kolikor više smo šli y jezik in se zato ne uči potrebnih vednosti za življenje, sem, da celó na vrhu Namesti da se s križem hodi okoli cerkve, hočejo nem- gorski bor (rušje, toliko vec je je bilo Videl strani Snežnikovi raste Pinus Pumilio) kog škutarji, da bi se s cerkvijo šio okoli križa! In po-glejte zdaj reveža Slovenca v kanceliji! „Beri nemško pismo ali pa plaćaj člověka, da ti ga prestavi tako delajo z nami. na tej kratkočasiti se s kurjavo, ni a Druga grda laž je, da slovenski rodoljubi no- vejami borovine in sicer edino (kolikor smo opazili) • bi mikalo treba deset ---------- --- —,----j---- / ^ korakov storiti, in borove suhljadi ima kolikor mu je Pljučnjaka ali gorskega maha, ki ima za pljuča posebno zdravilno moč, raste prav obilno pod na drago čejo svobodě ; da hočejo desetino in tlako Snežnikovem temenu. Snežnik je na vrhu s tenko tra nazaj , — ua uuucj v ou^ui uitx gji a j fiuajiuui m v , uauicsauu ju uli oj jjl u i lu i uvctuuauii , orvei aj giauiw je m" in druzih tacih burk več. Ali nismo Slovenci obledinjen. Na vrhu je najmanj^dvakrat toliko prostora da hočejo sužni biti grajščakom in far- vico namešano z majhnimi cvetlicami, skoraj gladko še dosti trpěli od nemškutarjev, da bi si svobodě ne kakor na vrhu Trigl Še zmirom se radosten želeli kakor riba vode? Ali niso ravno nemški gospodje spominjam potovanja pred dvema letoma na Trigl bili večidel grajščaki, mi Slovenci pa tlačani? Ali niso ravno duhovni gospodje s spisovanjem dobrih knjig Snežnik lahko a reči moram, da na Triglav priti bilo je težavno ) v > na kajt steza na Snežnik je skoraj do v kmetijstvu in druzih rečéh nam pomagali do več pre- vrha uglajena. Naleteli smo marsiktero strmino > a ni- mozenja. ue ni vsaK aunoven taK, Ka&or Di imel biti, Kjer tako velike, da bi se morali z rokami ob tla pri-ali bodemo kamenje metali potem na vse? Ali je mar jemati. Potovanje na Snežnik je vse bolj prijazno, med tudi vsak „statthalter" tak, kakor bi moral biti? ali turobno skladnjo velikanskih pečin pa gledaš, ako ta vaš vsak cesarsk uradnik, vsak dohtar, vsak kmet rokodelec tak, kakor bi moral biti? ; vsak do vrha Triglavovega. Ostali smo na vrhu Snežnika štiri ure, potem pa se vrnili z neko sladko otožnostjo. Kdor tedaj s takimi lažmi in psovkami do Vas Dolga gostovejna šuma senčila in spremljala nas je pride, poznate ga brž lahko, da Vas oslepariti hoče; nazaj proti domu. Memo gredé prijazno opomnim vsa- r----j r v----w &----——— * ---- r ~ ^ j ne poslušajte ga! In če Vam pride s tem, da Vam keg ) ki se je namenil na Snežnik, da se memo dru denarja obeta, da volite, kogar on nasvetuje, vzemite zega tudi preskrbi s čutaro dobre vode, kajti od graj denar, pa ga nesite gosposki, da po kazenski po- ščine do vrh Snežnika (celih sedem ur hodá) ni dobiti stavi přejme, kar je zaslužil --vaîIa nnaaKnn r»a r* vrn^om V n \7 Ir zapor Na posled pa še eno: Združeni delajte! Ne da posebno JL ^ JL v l J Iz St. Jurja pri Šmarji. (St pa o vroce^m poletj ^voivw. i^m ov vAiv . i—a vi x u «j u u i ueiaj te . JL^e , ua xa u»» vuiju pi i o ili c« * j ■ • yKJUi ^votvu bi eden vlekel hi, drugi hot! Tako se cepijo g la- „Novice" že zadnji pot na kratko naznanile Vo vk nesrećo) so SOVI oevx, in sovražnik pride na vrh pri volitvi. jjxu*, uci« x^. uau t. m. uaou laru. jl upuiauc w pmcu Vam jih za poslance svet uj ej o prij atli naroda, kršćanskim naukom je treščilo v cerkveni stolp ki je za- Mož ki £JKj /JOiUUII jJUt XI c|| Hl aiLVU lidiLlUaUliU J XX JL JVs ZJC*~ delà 13. dan t. m. našo faro. Popoldne ob poltreh med ï v y 1 • 1 • w • i i t n se držite trdno. To pisemce Vam? bratje slovenski, pošiljamo daj stolpá leté ob zidu prebije střela zid na koru, ter leta V —. —,----j« ., ťv»ixjuuiu m razsaja po cerkvi, da so kamenja in šípe vse Kranjci, ki sami z volitvami nimamo nobenega delà, frčale. Tri ljudi je ubila do mrtvega, veliko je hudo križem m idej želj volitve gledamo na Vas f da se Vam po sreči iz- to Bog pomozi in pamet slovenska Ljubljani 20. avgusta 1871 jenih, da je pri nekterih*) těžko misliti, da bi še ozdravěli. Nekterim je čevlje razkosala, drugim obleko, ter jih tudi po malem ranila. Tudi gospoda fajmoštra je malo po levi roki in levem lici osmodila Dopisi Iz Stajarskega 20. avg Za juter (21. avg.) je začaani^ odbor za volitve deželnih poslancev na slovenskem Stajarji sklical v Maribor volilce ker je ravno vštric lece letela. Hvala Bogu vendar huj > ni poškodovala roka jih malo bolí in po lici' skli da jih kakor toliko. da leva Ljudj po cerkv da vo- fVJJ.WU.W4Ai UlMiWiJA oauvm V «LIJL C%> L 1 U V 1 V \J JLIJLV^W j UU JL J VU" lijo centralni odb or, ki bode vodil volitve, in da *) Slišali smo > da ena oseba je že umrla pozneje Vred so padli večidel vsi v omotico, in zopet zavedevši se so drug po drugem hodili, nekteri so celó skozi okna skočili. Strah je bil tak, da se ne dá popisati. Ob dveh je še solnee sijalo; na enkrat se pa privlečejo Črni oblaki, hud vihar nastane ter začenja hudo v obla-kih vreti in grmeti. Hipoma se pobliska in střela vdari v stolp. To hvala Bogu, je še dobro, da ni ogenj vstal. Škode je pa vendar veliko: zvonik je zeló poškodovan in tudi ura. Cerkvena okna so vsa pobita in zid otolčen. Bog nas varuj takih nesreč! (Naj tudi sl. vredništvo „Danice" blagovoli ta spis ponatisniti.) Vižmarje 20. avg. — Bodi Bogu potoženo, da je čista resnica, kar so „Novice" zadnjič o nesreći naši pisale. 27 gospodarjem so pogorela poslopja in vse, kar so dosehmal imeli pomladanskega pridelka sprav- ljenega. Skoda se ceni okoli 40.000 gold. Le sreča je še to, da je gorelo podnevi. Ako bi se bilo to zgodilo ponoći, ne vem, kakošna bi bila za ljudi in živino, kajti hiše vižmarske so tako na kupu, da bi se v ponoćni zadregi ne bilo vedelo, kam vén kam noter. Posebno kakih o hiš je v takem položaji, da pri novem zidanji se morajo kam drugam postaviti, da se ognemo še veči nesreći. Kako je požar se vnel, še do danes ni prav gotovo; verjetno pa je, da po nečimur-nosti, ktere je, žalibog! na kmetih še veliko preveč o tem, da ljudje ne pazijo na nevarne reči. — Cez dva dni potem pa je naše sosede v Pól jan ah zadela enaka nesreća, le s tem razločkom, da je ondi pogorelo 6 gospodarjev, ter se škoda ceni na kakih 7000 gold. Ljudje trdijo, da je tù mahoma potem goreti začelo, ko se je memo odpeljala železnica v Kranj ; sapa je pihala na desno stran in lahko je mogoče, da je iz kotla hlaponovega švignila iskra, ki je vnela streho. — Iz vsega tega vidijo milosrčni ljudje, da imamo spet prilike dovolj skazati se dobrotljive in pomagati reve-žem v nesreći, ki so tem več usmiljenja vredni, ker je res, da niso zanikerni, ampak da so zavarovana imela svoja poslopja. Al kje je žito, kje je klaja in vse drugo, kar kmetje navadno ne za varuj ej o ! Iz Ljubljane. — Rojstni dan presvitlega cesarja se je v petek obhajal z navadno cerkveno svečanostjo. Vsak, kdor ima srce za srečo Avstrije, je gotovo danes Boga prosil, naj dodeli vladarju moč, da srečno dožene blagi namen svoj: zadovoljstvo in mir vpeljati med narode, kterim so prejšnje vlade le mačohe bile. — Pogorelcem v Petelinjah, Rodokovi vasi in na Belskem je presv. cesar iz lastne blagajnice podařil 500 gold. — Dr. Costa se je včeraj^podal na Dunaj, kjer so ravno zdaj zaupni možje iz Ceskega in Moravskega o važnih spravnih zadevah. — (Iz deželnega odbora.) K preskušnjam, Jstere bodo imeli dijaki deželne gozdarske šole v Sneperku 29. in 30. avgusta t. 1. po končanem dveletnem šolskem tečaju pred izstopom iz omenjene učilnice, pošlje deželni odbor dva zastopnika, da mu potem poročata na podlagi lastnega prepričanja, s kakim vspehom so dovršili dijaki prvega tečaja to šolo. — Ker stopi do-sedanji učitelj šneperske šole gosp. Furlani v službo nadlogarja v Križevski veliki županiji na Hrvaškem, bode šneperska grajščina, ktera učitelja plačuje, izpraz-njeno učiteljsko službo razpisala in do prihodnjega meseca oktobra tudi oddala, ker se meseca oktobra zopet začne šola z novimi dijaki. Želeti je, da se za to službo oglasi izmed Slovencev sposoben učitelj. — V podporo Vižmarskih pogorelcev je deželni odbor dovolil 500 gold, s tem posebnim namenom, da se od teh denarjev kupi na pripravnem kraji prostor, na kterem se imajo zidati hiše, ktere so dosehmal stale preveč na tesnem in se vsled tega tudi po postavi ne smejo več na pogorišču zidati. — Vecletna želja mnozih posestnikov ljubljanskega moč vir ja (mahú), ďazodeta tudi po kranjskem deželnem zboru dunajski vladi, se bode zdaj vendar spol-nila, namreč ta, da se nazaj prodá tišti veliki del močvirja, ki so ga vladi morali takrat prodati, ko se je železnica dělala v Trst in so nekteri mislili, da se bode šota dala pripraviti tako, da bode za kurjavo pripravna. Skušnje pa so pokazale, da vse to nič ni. Med tem je vlada Francozom prodala tržaško železnica in ž njo vred tudi ta svét na močvirji, ki je od tisteh-mal mrtev, ne obdelan ležal. Prav pravična je bila tedaj prošnja, naj se ta svet, ki ga železnica za ničesa ne rabi, nazaj prodá; al vse prošnje bile so bob v steno, dokler se ni sedanje ministerstvo pri lastnikih južne železnice za to krepko potegnilo in razmotalo to stvar. — (VojaŠki manevri)} ki se začnó v okolici ljubljanski prihodnji mesec, nam pripeljejo v Ljublj ano med druzimi tudi drage goste treh slovenskih krdel. V Ljubljano namreč pride iz Celovca hrabri polk peace v (štajarskih Slovencev) in ž njimi slavnoznana vojaška godba; iz Novega mesta pride 19. batalijon c. k. lovcev, — poleg teh dveh krdel pa pride tudi eskadron c. kr. knez Schwarzenbergovih dragonarjev (tudi Slovencev), ki še nikoli niso v Ljubljani bili. Ne bodemo tedaj gledali samo zanimive manevre, temveč imeli bodemo tudi med seboj drage slovenske rojake. — (Dve učiteljski službi na c. k. realki ljubljanski) ste razpisane ; ena je za italijanski jezik ;kot glavni predmet) in za francoski ali nemški jezik ali pa za zemljepisje in zgodovino kot drugi predmet ; druga pa je razpisana za francoski jezik (kot glavni predmet) in za italijanski ali nemški jezik ali pa za zemljepisje in zgodovino kot drugi predmet. Pro-silci, ki morajo dokazati znanje slovenskega jezika,-naj pošljejo svoje prošnje do konca avgusta c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljano. — (Na tukajšnji mestni ljudski Šoli) je izpraznjena služba učitelja z 500 gld. oziroma 450 gld. letne plače, dve službi podučiteljski pa po 400 gold. Prošnje do konca tega meseca se izročijo mestnemu magistratu. — ( Učiteljski službi na c. k. realni gimnaziji v Novem mestu) ste razpisane: ena za klasično filologijo, ena za filozofičco propedevtiko z zemljepisjem in po-vestnico vred; plača je navadna postavna; prošnje naj se pošljejo do 10. septembra deželnemu šolskemu svetu v Ljubljano. V razglasu v „Laib. Ztg." je rečeno, da je znanje slovenskega jezika „ erwunschlich". To je menda tiskarna pomota, in se menda mora glasiti „er-forderlich". — (Učiteljev ljudskih Šol) se je k skupščini učiteljski v Zagreb samo iz Kranjskega podalo okoli 50 ; vseh skupaj iz različnih dežel jih menda pride blizo 800, ki bodo gotovo prav prijazno sprejeti. V saboto je bil začetek slovesen. Na povratku namerava, kakor slišimo, rodoljubni gvPfeifer jih pogostiti v Krškem. — (V spodnji SiŠki) imajo od 16. dne tega meseca pošto za pisma in druge reči, ki dvakrat na dan v Ljubljano hodi. — (Notarske službe) pri c. kr. okraj ni sodniji na Brdu, v Bistrici, Kranj ski gori, Ložu, Tr-žiču, Vrhniki, Senožečah in Vipavi so razpisane do konca tega meseca. — (Nov političen Časnik v nemškem jeziku). Pod naslovom „Adria" bode dr. Razlag tukaj izdaval v nemškem jeziku časnik za politiko, narodno gospodarstvo in društvensko življenje, ki bode izhajal dvakrat na mesec, 10. in 25. dan vsacega 2ÏÏ meseca, pocensi krat prve od meseca septembra t in vsako stavo in čisti dohodek tega večera tudi darovati pogorelcem TT# v 1 • 4 rf i i v i t cT bsegal poldrugo tiskano pólo. Cena mu bode za Vižmarskim. — 17. septembra začne podvzetnik pl. Ve- mesece 7 to je ) do konca tega leta i za celo leto potem pa brez pošte gold. 25 kr. ,,Ad KtU J/UOLtř c/ gold., puotl Y itiilQ 1U bode imela geslo: „Durch za operete gold ; sečky t ki pride iz Prage, nemške predstave. Gospoda po pošti Vaniš in Weger sta prva tenorista 7 Sulc tenor nek Verstàndigung zur Vereinigung. Durch A beit zur Freiheit!" in v tem duhu bode vredovana s posebnim obzirom na jugoslavenske kraje jadranskega břich 7 Nedelko in Prosek baritona Scbarf in Klostik basista f Hi pevkinje so .u vy u. , vu mi i. au iv/aviu, u»oioia , - pOV JLV1U gospodičinje: Barth, Hess, Haida, Leitner . Zeli: Ha- igralcev s pěvci vred ima skupaj za morja ležeče in bližje dežele. Prvi list pride na svitlo vece role 21, igralk spevkamivred 15, za manjše role še pred 10 bralcev že sedaj obračamo na ta —j ~ --------- - - - - ^ — — ----------.ww * " * j ptembrom; toraj pozornost svojih in kor 12 možkih dostni pozdravljamo kot sad večvečernih časnik ter ga ra- Horák. 7 pa žensk 3 prvi kapelnik je pomenkov društva „Slovenije" o časništvu za slovenske interese (Sokolov izlet v Moravce) preteklo nedelj o 13 dne t. m. je bil zopet sijajni dokaz, kako ljabeznjivc ^ovicar lz Dunaja. domačih in ptujih dežel. Dunajski mestni zbor je začel in navdušeno se sprejemlja povsod na Slovenskem rogoviliti zoper ministerstvo. To pa se je zgodilo tako-le: da, kteri ima srce za duševne in gmotne Ker je tudi doljno-avstrijski (dunajski) deželni zbor med tistimi, ki so razpuščeni, je ondotni ces. namestnik jatelj potrebe našega nafoda. Pač žal sme biti vsakemu ki se ? c* učil vjuLc** JL au £jcki omu uiti v oaa^Luu y rvi -------?--—---r-----/ j --------------------- dal prestrašiti nekoliko kilovému vremenu ter P° předpisu ministerském ukazal županu dunajskému r # i » • «i i • i ostal v ljubljanskem idovj mesto da bi bil šel s So- naj dá sestaviti nov imenik volilcev po tem načinu 7 7 kolci v krasno Moravško dolino. Ne moremo tu na da se v dávek, ki ga kdo plačuje, vštejejo tudi pri« drobno popisavati vsega izleta, ker bi morali biti pre- klade. Potem bode volilcev dvakrat^toliko ko doseh- mal, in po takém marsikdo dobi pravico volitve, ki je dozdaj ni imel. Župan pa je na to mestnemu zboru po- obširni, da bi vse vredno popisali. Omenjamo le toliko da je bil v vseh vaséh sprejem ne samo po vnanjem z nastavljenimi slavoloki in mlaji, tem več s prisrčnimi slal pismo, v kterem pravi, da on n e storí tega 7 čes pozdravi županov in ljudstva tako prijazen, «a, -------------r------ - — — > — -- -- — ostane še dolgo dolgo v spominu. Na lepem vrtu mar- m ini s ter ski in da bi po takém se pregrešil zop da nam da ni dloč post za to, da to je k 7 Ijivega gospodarja g. Vodé-ta v Dovskemsmo prav t 7 dobro zajutrkovali, pri s v. Heleni bila je péta maša v Zaloškem gradu pa je bil ako bi vbogal, kar zahteva ces. namestnik in biser vsega izleta preljubeznjivi sprejem, s kterim jegrajska rodovina zboru mestnem je bilo to pismo županovo brano „pravo, pravo!" so mu kričali ustavoverci, kterih prav zagrizenih je veliko v tem zboru. Strašno so grmeli Ko širje va, gospod, gospa, ljuoeznjive zaie gospoai- ^ » «uj c mmiDicioivu v gavunu o v wj m, ^ čine in gosp. sin iznenadila Sokolce, ter jih pogostila cedica pa je omamljena potegnila pri glasovanj gospá ljubeznjive zale gospodi- kolovodje zoper ministerstvo v govorih svojih druga za s pravo slovansko gostoljubnostjo. Pri Jurku De- njîm*; razun enega, in tako je obveljal sklep: „naj se tela je bil obed, kjer je med godbo, napitnieami in petjem le prekmalu minul popoldan. ^Mladina pa je ra- jala pod milim nebom do večera. Se čez polnoči ukaz ces. namestnika izroči odseku za pravne zadeve v prevdarek in hitro poročilo." Včeraj je imel odsek poročati, zato nam ni še znan sklep mestnega zbora. smo došli zopet v Ljubljano. Vsem rodoljubom Ďase bode glasil proti ministerském k tedaj 7 ki so nas tako častno pozdravljali in prijazno je gotovo, kajti tega odseka je dr. Kopp 7 jtuj i sprejeli, grajski gospodi Koširjevi in gosp. dekanu Toma ustavoverec. Kaj pa storí ministerstvo potem? to je ■m. \j m. a n U , rvi. uao ig o puuv/uutu ovujiuj puuaaui P11 obedu, kakor sploh vsem prebivalcem krasne Mo- ki nas je s pohodom svojim počastil pri vprašanje, na ktero ne vemo druzega odgovora, kakor tega, da se pust ravške doline AuiiJLicž Srcen ..ua ^ ui a v i^i f"*—---« ~ ' / 1/ I f f # . (Veliko besedo v podporo pogorelcev Vizmarskih) ni protipostaven na zdravj e!" pravico, in da po ves mestni zbor, do česa ima vlada vojih pooblastencih izvrši svoi ukaz 7 ker dloč ill jjiubipuotay cu ^ tvci uuivv/uu jO xv> ^n t vuvthu likih posestnikov izrečeno, da se přiklade ne pri volitvah napravi prihodnjo soboto 26. dne t. m. zvečer ob 8. uri čitalnica s prijazno pripomočjo c. kr. vojaške smejo vštevati, pri druzih volitvah pa ni to rečeno 9 in godbe si. grof Huynovega polka pod vodstvom ka tako so se res v nekterih obČinah zmirom vštevale přiklade pelnika Schantelna, pevskega zbora, dramatic- Tudi je mestni odbor dunajski sam že petkrat prav nega društva in „Sokola" na vrtu čitalničnem, ali tisto, kar zdaj noče sprejeti od Hohenwartovega mini vreme neugodno bilo, v dvorani čitalnični in gornjih njenih prostorijab. Program pevskega razdelka te besede je ce sterstva, prosil pri prejšnjih „liberalnih" ministrih Iz vsega je očitno, da dunajski zbor le nagajat" Hohenwartu hoče nadejati se je, da Hohenwart tudi za .. Budnica srbska (zboT). 2. Romanca iz „Krstpri te grablJe naJde grabljišče. Na Dunaji je vendar na Savici", zložil Heidrich, poje gosp. Méden s spremlje- tisoče tacih mestjanov, ki se ne bodo dali zapeljati, da vanjem zbora. Bratom (čveterospev). 'remue- uouuo laum oo uo muva^ u«u Večer bi se v glavnem mestu začel upor (punt) proti vladi na Savi (Zajčev zbor s čveterospevom). 5. Komičen (D na kmetijski soli v Modling prizor s petjem. Plave oči (zbor). Sablja Dunajem) ste razpisani po vseh vradnih časnikih nad Te moja (Jenkôv zbor). — Program vojaške godbe pred stipendiji, ustanovljeni po presv. cesarju Franc-Jožefu, pevskim razdelkom in po pevskem razdelku je: vertura operi 9) Nabucco (( deradatseh (poutpouri). cessin von Trebisonde". Polka française. Napitnica iz operete Mladenške fantazije. 9t Oa- Kla- Prin-Ži- vsaka v znesku po 250 gold oddaj po predlogu ministerstva kmetijstva cesar sam. Kdor hoče prositi za eno ali drugo teh štipendij, mora prošnji priložiti iuv; au uiu^u tvn ovi^vnuij j uxv*.«.« ^* ^^ J r pričalo od starišev ali varuhov, da so zadovolj vila Avstrija! (Schantelnov poutpouri). Úmetniška da prosilec stopi v kmetijsko šolo 7 7 7 krstni list 7 da kadrilja. lija. o. Plesalska radost (polka). — je uajina-uj ovai, «« * Vstopnina je30kr. Vsak veči donesek mi- nazijo ali realko in da ima nekoliko zapopadka 0 kme je naj manj 16 let star da je dovršil spodnjo gim îodarnemu namenu se sprejme hvaležno. tij stvu Kdor tega ali unega ne more dostojno dokazati ^ . _ ^ a a m mm T^ w t 1 4 ^ Vljudno vabi tukajšnje in vnanje dobrotnike selici tej ve- naj se podvrže sprejemni preskušnji. Prošnje se do odbor čitalničin. dne prihodnjeg m vložé kurátor j m (.Dramatično društvo) namerava na čast dežel- novane 1 v Modlingu. Kdor je to bi nemu zboru 14. septembra v gledališču napraviti pred- pripravljajočega kursa 2 leti trajajočo šolo dobro do 278 y temu c. kr. državno vojaško ministerstvo dovoli, potem vlovijo; po tej poti si misli zaslužiti oproščenje> sta taista člena pariške vršil da vojaško službo opravi z enoletnim prostovoljstvom. Billioraj in Del es cl Iz Gastajna 22. avg. — Do danes še ni velika po- srenje, ki sta še v zadnjem trenutku svojega gospod litična uganjka řešena: ali pride cesar Franc Jožef stva ukazala, naj se Pariz zazgè. Ko so Delescluze-ž ie-sem ali ne na obisk nemškega cesarja Vilhelma? jel y Vsa zamaknjena v tretja nebesa, da nemški car pod del iz mestne blagajnice svoje krilo vzame Avstrijo, že je ploskala koterija tralnemu odboru so pri njem našli 300.000 frankov, ktere A ukra ki Pa J bil duša cen- osnoval revolucijo 18. marca. nemškutarskih liberalcev: „pravo, pravo!" shodu ce- Akoravno ni toliko zmožen, da bi mogeí pismo pisati Utiuoauiaiottiu iiwwwxuut . „j^j.m.tw, J^»'"- «uutwruu ut. iuuay ůiiiu^tu ? \ío> Ui ULI U g Cl pi3H sarja avstrijskega in nemškega, kterega sta osnovala brez pomot, vendar ima toliko moc v besedi Bismark in Beust, in glorijo pela zvezi avstrij- --r — v,. } ' --* muv> y uvso^u! , ! ljudstvo vselej za seboj potegnil, kedar je govoril da ski in nemški. Al kmalu jih je osupnilo to, da oče kmalu je bil odstavljen, kajti sumili so ga, da delà na in mati cesarja našega in druga odlična gospoda so za- prid cesarju Napole 9 Poveljnik Ko s sel je bil v pustili Išel, ko je imel car nemški tje priti, in da se vojski kapitan in pri štabu maršala Bazai 7 « « « « . • y i . 11 "T* 1 • v • 1 • v * * • vi « i • i -i , i ^ je nekako krhati začel ta shod. Pruski časniki so na to jeli trditi, da shod cesarjev ne pomeni zveze je ušel vkljub dane besede; Gram be tt am- pak listi pa so še zmirom trobili, da shod pomeni z vezo. sprej eti v armado Prihodnost bode kmalu odkrila, kar je še danes skrivno. - - _ . imenoval za generala. Ko je Thiers vzel v roke kr Iz Nem ga je prijateljsko manifestacijo, dunajski centralistični milo vladino, se mu je představil To , a on ga ni hotel pa ga razkacilo tako Vsak pa y kdor politiko prusko pozná iz starodavne Vže topil v puntarski odbor in hitro je bil y da J* zgodovine, vé minister maja je pa odstopil s temi besedami: „Jez od da Prus je bil zmirom sovražnik Av- stopim, ob enem pa prosim, da mi pripravite prostor striji in se boji hinavskega pruskega prijateljstva. Francosko. Iz Pariza. (Obravnava z zatoženci pa- jeci Mazar ga caka ječi se možato obnaša: on vé riškega punta Konec.) Puntarska srenja sama brez Luli j v eno mer ima cigaro v ustih y C h ari kaj nekoliko prismuknj Kot mladi lajt glavnega odbora štela je 90 glav. Zgodovino puntarske nant je pisal dobro knjigo o mornarstvu, a pozneje ga srenje sestavlja vladni komisar Grimald. Po stanu so bili glavarji ti-le: 12 časnikarjev, 4 učitelji, 4 odvet- 3 zdravniki, 2 lekarja (apotekarja) niki (advokati) y m alarj e v y arhitekta y mgenirja y je zapustila zdrava pamet. Ker se je v armadi večkrat pregrešil, dali so mu leta 1869. slovó ; potem se je klátil okoli po Ameriki do letošnjega leta. Lulliers nikov, 1 podobar, trgovca zlatar trgovskih urad- je bil prvi general narodnih pariških stražnikov y ciseler y tiskar y bukvoveza čar, 5 umetnikov , « barvarja, 6 čevljarjev, 1 klop- košar, 1 mizar, , kte rega je imenoval centralni odbor. A hitro so ga od 1 kotlar, 1 bla- stavili, ker je nek on bil kriv y lauv , Ji auuai , jl n.uoai , jl uíiaoií , jl mi«- SiciVDO trdQjavu „J.TJ.uJLib V AlCUCU UiUU V CI'BillISIil dišavar in 3 posestniki. Za stan ostalih madi. Vendar se je opravičil, in postal je potem ad y da so gubili Parižani Mont Valerien" proti Versailski ar- gajmcar 20 glavarjev se ne vé. Francoska vlada se pogaja zdaj mirai brodov na reki Seine A nekoliko dni z amerikansko zarad onih članov pariške puntarske srenje, ki so pobegnili v Ameriko y n. C1 u s e r e t. trpělo kmalu so ga odpravili od to onega casa pa je Ra z ou-a, poveljnika vojaške šole v službi srenje živel v vedni borbi z drugimi členi pariške srenje y so Zadnj čas pariškega punta je stopil^ nekega dne popol vjeli v kavarni v Švici. M egy je na Angleškem, Bru- noma oborožen na prižnico cerkve Sent Evstache nereau y C.X &J X T ~ XiVi^l* \J KJ \J X UuVU UM ^lifUlW ^IttVO KJVŠLL l> -l—i V ďuOvUu , 1VJC od kterega se je govorilo, da je bil ubit na je jako oštro govoril proti Rosellu in Dombrovskemu eni pariških barikad, sedi mirno v Svici in pije siratko. al ljudstvo mu je galo, in zopet je moral iti v ječo y Li sag ar aj je na Angleškem in razlaga javno zgodo- Konecno je vendar všel in je pisaril razne stvari o vino pariške puntarske srenje. Bergeret, eden pariških generalov, živi na otoku Guernsey; tje ga je puntu S tem končamopopisovanje najimenitnejših pun tarjev , ki so nepopisljivo škodo naredili Parizu , da je pripeljal ribič Louvet, kteremu je zato plaçai 2000 zgorelo in razrušilo se mnogo najlepših in zgodovinskih frankov. Policijski komisar Moussu, ki je ustayljal časnike in pečatil cerkve, živi na Angleškem. Clen srenje Beslaj, ki je jako pripomogel, da se je rešila francoska banka, živi v Genfu. Feliks Pij at, naj- palač, in se pomorilo toliko ljudstva. Preiskovanje sod niško sila s že več časa traja v Versaillu; kako se )dba, povemo ob svojem času. bode glasovitniši glavar pariške srenje, še zmiraj ni vj et. Na Napol dan 15. dne t. m. se je vlada - i.ia iiajjuiouuuv uau , uuc i. ui« ov v Parizu bala demonstracij za cesarja Napol ai Veliko čudnega se o njem pripoveduje. Pariški časniki vse je ostalo mirno; za Napoleona ne mara narod fran so objavili, da je policija iznajdla skrivališče njegovo, coski več a prepozno , AC je un uoyx uvjua. »jam »v jv» uuuixvw 4.V m o/votyi*. - 1.1» JLkUOlV,cm liJ dalj časa pod vodo v neki kuhinji. Tam je bilo veliko deželah se še zmirom razširja kol že je bil ušel tiček. Skril se je namreč Iz Ruske g Na Ruskem in Poljskem in bližnjih korito, v kterem je bila kalna voda, v sredi vode bil ie votel prostor take velikosti, da mu je bilo mogoče, v njem Čepeti nekaj časa, da so odšli policisti. In tako se je rešil Pijat, ki je najbolj kriv pariških požarov Telegram » Noyicam" iz Maribora 22, ayg Včeraj se je sešlo v Mariboru nad sto najodlićnejših stajarskih rodoljnbov zarad prihodnjib volitev. Ustanovi] Najbolj se je prileglo vladi, da so vjeli ministra vna- se je centralni volilni odbor, ki bode vodil volitve; njih zadev pariške srenje, Paskal Grousset-a. Za- v ta odbor je voljenih 15 udov, skoro soglasno: Kosar, ~ dr. Zarnik. Boliinec, dr. Ipavec, prof. Pajk, dr. Prelog, dr. Raděj, Rola, Robič, dr. Srnec in Rapoc , z većino glasov: dr. Dominkuš, Jarčić, dr. Koceli in Železnikar. . . . Za poslance so izbrani: Šaman, dr. Prelo g. Herman, hotelo je razkačeno ljudstvo pobiti voz m svojega dr. Srnec, Košár, pl. Adamović, dr. Vošnjak in sačili so ga pri njegovi ljubici, ko je ravno zajtrkoval; oblečen bil je za žensko. V postelji našli so vsa pisma vnanjega ministerstva. Ko ga je policija odpeljala v ) general Pradier in vojaki so Kandidate za mesta bode centralni volilni odbor se ta ječo nekdanjega ministra ga resili smrti. Paskal Grousset in glasoviti Rohe-fort pa sta zdaj najveća babeža; Rohefort se trese kot šiba, Grousset pa se delà zeló pobožnoga ; vedno zraven sebe duhovna, kteremu se neprenehoma spo- veduje ; vsaki dan ovaja kakih 60 do 70 oseb, ktere teden imenoval. Kursi na Dunaji 22. avgusta. ima 5°/0 metaliki 60 fl. 10 kr. Narodno posojilo 70 fl. 20 kr. Ažijo srebra 120 fl. 40 kr Napoleondori 9 fl. 66 kr. Odgovorni vrednik : Jožef tíolé. — Natiskar in založnik : Jožef Blazilik v Ljubljani.