Poglejte na ftevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA . »TRIODICAl DIV. MAY 1941 cCElVcU Iis€ slovenskih delavcev^ Ameriki. Telephone: CHclsea 3-1242 Krmun* a» Second CUm Mlier September ŽSlh, 1840 ai the Port Office H New York, N. Y., under Act of Cea«reM of March 3rd. 187». I Trt KOT M NA DAN DOBIVATE , C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na svoj dom (ixTxeaftl M**, ■edeij bi pranlkov). , i, kar Vas zanhnl fl , >< ui No. 100 —Stev. 100 NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 21,1941 — SREDA, 21. MAJA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XLIX, NEMŠKI PADALCI NAPADAJO KRETO 10,000 Nemcev je naskočilo važni otok; napad je bil odbit Dalmacija ima governerja Ministrski predsednik Winston Churchill je v poslanski zbornici naznanil, da so včeraj nemške padalne čete napadle Kreto. 10,000 nemških vojakov med njimi 1500 v uniformah zelandskih vojakov, se je iz transportnih aeroplanov spustilo na tla v bližini Canee ofe severozaipadnem obrežju Krete. Ob istem 7'asu pa so nemški aeroplani bomba-rdirali Candi-jo, glavno mesto otoka. Že nekaj dni so angleški poizvedovalni aeroplani sporoči-li, da so oppzili, velike kpn.cen-traci je nemškega vojia&tva v južni Grški. In včeraj so pod zaščito noči transportni aeroplani pripeljali na Kreto skoro celo divizijo vojakov in jih s padali spnstili na zemljo. Churchill je sporočil, cki so se Nemci kmalu zatem, ko so se spustili na tla, polastili vojaške 'bolnišnice ined Caneo in Maleme, toda Angleži so po kratkem boju bolnišnico zapet zavzeli. Angleži in Grki, katerim poveljuje zeland^ki general B. C. Freyberg, so pričakovali napad iz zraka in so bili pripravljeni. Nemci so se v sedanji vojni že večkrat posluževali padal-nih čet za< napad, toda vedno s sodelovanjem kopne ali pomorske sile, zato je dvomljivo, ako so v tem slučaju hoteli zasedi Kreto samo s padalci in je opravičeno domnevati, da sc(l je vnela že taka velika pomorska bitka. Churchill ^e izrazil mnenje, da se Nemd z zračnim napadom na Kreto samo vežbajo za svoj napaki na Anglijo. NemsUl padalci pobiti ali vjeti Angleška Reuterjeva časnikarska agentura poroča iz Ka-ire, da so bili vsi nemški padalci, ki so pristali na Kreti,, pobiti ali pa vjeti. Angleško vrhovno poveljstvo naznanja, da bo z nemškimi padalci, ki nosijo angleško ali kako zavezniško vojaško uniformo, postopalo kot z vohuni in ibodo vstreljeni. Na Kreti, kjer se nahaja grška vlada, je okoli 50,000 angleških in grških vojakov. General Freyberg, ki poveljuje armadi na« Kreti, se je že odlikoval v svetovni vojni in je bil 9-krat ranjen ter je dobil za-glužni križec kraljice Viktorije. Vladaprevzela, letalo Republic Steel Iz Clevelanda poročajo, da je vlada prevzela veliko Lockheed transportno Jetalo, ki so se ga ob raznih prilikah posluževali predsednik Tom Girdler :n drugi visoki uradniki Republic Steel Corporation. V letalu je prostora za štirinajst oseb. Koliko odškodnine je plačala vlada, ni znano, toda zdi se, da Republic Steel nima izgube. Produkcijski urad je prosil tudi druge lastuike sličnih letal, naj jih izroČe proti primer-li odškodnini vladi.. Opazovalnica zaznamovala močan potres Aparati na potresni opazovalnici Fordham univerze v New Yorku so zaznamovali močan potres, ki se je završil v oddiajjenosti 8000 milj od New Yorka. Vodja opazovalnice Rev J. Joseph Lynch je mnenja, da je bil potres na Filipinskem o-točjn. Osumljenca so prijeli V bližini Iialwrenioeburg, Tnd., so aretirali nekega 24 -letnega postopača, ki ima najbrž na vesti pet umorov. V soboto so našli ustrolje-nega 60 Jetnega Johnstona ""S* Agrue, v njegovi bližini pa trupla njegove žene, njegovih dveh sinov in petletne vnukinje. Sosedje šo malo prej videli postopača v Agruovi hiši ter slišali hud prepir. Postopač zločin zaenkrat še vztrajno taji, toda policija je prepričana, da ga bo priznal. S kraljevo odredfbo*je bil za Dalmacijo imenovan governer bivši poslanik v Londonu Giuseppe Bastianini iti Dalmacija je postala "peto obrežje," po zgledu Libije, ki jo Lahi imenujejo "četrto obrežje." Dalmatinska provinca obstoja pravzaprav iz treh provinc: Zader, Split in Kotor. Reka je provinca sama za sebe in ima poleg obsežnega o-ozadja še otoka Krk in Rab. Natančne meje med provinca^ mi bodo določene s posebnimi odloki, ki bodo tudi dolot-ilj oblasti govemerjev in prefektov. Governer bo imel svoj sedež v Zadru in bo odgovoren naravnost Mussolini ju. Odredbe vojaškega poveljstva v zJa«sede-nih pokrajinah bodo ostale v veljavi do časa, ko bodo pričele poslovati civilne oblasti. Mussolini ni priključil Dalmacije k ifcaljanskemu kralje-tvu, temveč jI je postavil governerja in tiči vzrok v tem, da je v Dalmaciji 80 odstotkov Hrvatov in samo 20 odstotkov It al jan o v. Italjanski živelj v Dalmaciji je večinoma po večjih mestih, medtem ko je podeželje izključno hrvatsko. Delavstvo zahteva višje plače Članstvo petih železničarskih bratovščin bo zahtevalo 30 odstotno povišanje. — Livarji v tovarni za topove so zaštrajkali. — Stavki v ladjedelnicah na za pa dni obali se bliža kriza. FORD NI HOTEL ZAOSTAJATI ZA G. M. Fordova kompanija je dala delavcem pet do petnajst centov priboljška na uro. — AFL smatra to za svoj uspeh. Konci prejšnjega tedna je objavil Harry H. Bennett, Fordov osebni zastopnik, tla so bi- Od 5 do 15 centov več na u-ro bo dobilo 53,024 delavcev v le v Fordovih River Rouge to-jRiver Rouge tovarni. Nad tri-varnah tekom zadnjih treh te- deset tisoč delavcev ni bilo de-Inov povišane delavcem plače iležnih priboljška. /,a letnih šest milijonov dolarjev. Prejšnje povišanje, ki je v veljavi že od novega leta, znaša sedem milijonov dolarjev. V sredo se bodo vršile po naročilo narodnega odbora za delavske odnošaje v Fordovi River Rouge in Lincoln tovarni volitve, če naj zastopa delavce pri kolektivnih pogajanjih CIO unija avtnih de1-vcevali pa or-Ameriške delavske federacije. Federacija pravi, da je povišanje mezd izključno le njena zasluga. — S povišanjem plač v gotovih oddelkih, — je rekel Bennett, — so Fordovi delavci najbolje plačani v vsej avtni industriji. Dasi je General Motors zvišala svojim ljudem plače za deset centov na uro, naši delavci še vedno bolje zaslužijo. Bennett je nadalje priznal, da se je Fordova družba odločila za povišanje prav posebno na prigovarjanje Johna Mur-phyja in "VVesta Kinga, zastopnika A. F. of L. unije avtnih delavcev. POTNIKI POTOPLJENE LADJE na VARNEM Berlin naznanja, da so bili vsi potniki potopljenega par-nika Zamzam, ki je bil na vožnji iz New Yorka v Aleksan- Premogarji so se vrnili na delo Pogodba je bila podpisana v ponedeljek zvečer. — Majnerjem je bila povišana plača za sedem in pol odstotka. . Komaj en dan trajajoča stavka v industriji trdega premoga je bila končana v ponedeljek zvečer, ko so zastopniki premogovnih baronov in zastopniki United Mine Workers podpisali pogodbo, katero pa mora odobriti še 100 tisoč kopačev trdega premoga, .kar se bo nedvomno zgodilo. Pogodba je sklenjena za dve leti ter je veljavni® izza 1. maja letošnjega leta. Majnerji so zahtevali en dolar priboljška na dan, toda tej njihovi zahtevi ni bilo povsem ugodeno. Dnevna pladai jim je bila zvišana za sedem in pol odstotka. Vsak majner bo dobil na leto tudi teden dni počitnic in poleg tega še dvajset dolarjev. Pogodba je bila (podpisana v newyorskem hotehi Biltmore, kjer so se vršila že izza 1. maja pogajanja. Stara pogodba je potekla 31. aprila opolnoči ter je bikai dvakrat za nekaj dni podaljšana. Naposled je Johna L. Lewisa minila potrpežljivost in je v soboto napovedal štrajk. Skoro stotisoč majnerjev je ostalo v ponedeljek doma, v torek so se pa spet vrnili na delo. drijo torpedi rafn, rešeni in so bili izkrcani v nekem zasedenem francoskem pristanišču. Parnik je potopila neka nemška roparska ladja v južnem Atlantiku že v aprilu, ker je po nemškem zatrdilu vozil vojaški materjal. Na parniku je bilo 312 potnikov, med njimi 138 Amerikancev. Nemški parnik je vzel vse potnike najlo. Livarji zastavkali V Aleo oddelku tovarne •American Locomotive Company v Dunkirk, N. Y., je za-žJtrajkalo fvečje število livarjev in welderjev. Zaposleni so pri izdelovanju 15 milimetrskih topov za armado. Spalda-jo k CIO odboru za organiziranje jeklarjev ter zahtevajo deset centov več na uro. * Zahteve železničarjev V Chieagu .so se zbrali zastopniki petih velikih železničarskih brv ft o všč i n ter sestavili zahteve, naj bo 350 ti&oč članom zvišana plača za trideset odstotkov. Zahtevo bodo predložili dne 10. junija železniškim družbam. Železničarji naj bi dobili na dan najmanj $1.80 priboljška, dočim bi imele železniške družbe vsled *tega na leto najmanj 168 milijonov dolarjev več stroškov. Na čikaškem zborovanju so bile zastopane naslednje bratovščine: Brotherhood of Lo-comcftive Engineers, Brotherhood of Locomotive Firemen and Enginemen, Railroad Trainmen, Switchmen's' unija in Order of Railway Conductors. - —■...... Obrambna oblast v velikih skrbeh AVashingtonskim oblastim, čijih naloga je skrbeti za reden in uspešen razvoj narodne obrambe, povzroča največ skr bi in preglavic stavka AFL in CIO mašinistov v ladjedelnicah na zapadni obali. V bližini San Franci&ca je moralo zaradi stavke zapreti svoja vrata enajst ladjedelnic, ki imajo za 500 milijonov dolarjev vojnih naročil. Governer države CaKfornije Culbert Olson bo sklical veliko delavsko zborovtamje, na katerem bo pozval 1700 stavku jočih mašinistov, naj se pobotajo z vodstvom ladjedelnic ter naj se čimprej vrnejo na delo. Mašinisti, ki so <|lani Ameriške delavske fedeftiatoije, bi «te pod gotovimi pogoji vrnili na delo, toda napram CIO članom so v precejšnji manjšini. — Toda če ne bo drugače, — pravijo zastopniki AFL mašinistov, — bomo prodrli piketsko črto ter uvedli med 15 tisoč delavci, ki so vsled' stavke prisiljeni ostati doma agitacijo za povratek na de- C VEK — KRIV UMORA PO 1. REDU Porotniki so se posvetovali komaj dvajset minut. — Obtoženca niso priporočili milosti sodnika. — Mož umorjene bo odpotoval v Egipt. Porota je spoznala krivim u-mora po prvem redu 24 letnega postopača Georgea Josepha-Čveka iz Harrisburga, Pa., ki je zakrivil smrt 22 letne Mrs. Catherine Pappas, žene uglednega grškega trgovca v New Yorku. Sodnik James M. Barrett bo še ta teden proglasil obsodbo, ki se ne more glasiti drugače kot: smrt na električnem stolu, kajti porotniki niso priporočali Čveka sodnikovi milosti. C vek je brezbrižno poslušal pravorek porote in komaj slišno za mrmral: — Ni Še vseh dni konec. Še boste slišali o meni. Cvekov zagovornik je zahteval, naj privedejo v dvorano vse tiste ženske, o katerih trdi državno pravdništvo, da jih je Cvek posilili in oropal, toda -~odnik se ni menil za odvetni-Jcovo zahtevo. Državno pravdništvo raziskuje slučaj Mrs. Eliztabeth Jensen, katero so našli dne 3. marca z ovratnico zadušeno v njenem stanovanju na 179. cesti v New Yorku. Nekateri domnevajo, da ima Cvek tudi to žrtev na vesti. V sodni dvorani je bil tekom proces, navzoč tudi postaren grški trgovec John Pappas, mož usmrčene Catherine. — Upam, da bom navzoč pri eksekucijr tega človeka, — je rekel. — Najraje bi sam spustil vanj električni tok, pa nisem take vrste Človek. Če bi policija Čveka ne aretirala, bi se mi prav gotovo abledlo v glaVi. Ne mogel bi si namreč predstavljati, kako bi mogla biti prosta taka pošast v človeški podobi. Če mi bo le mogoče, bom še ta mesec odpotoval v Egipt, kjer bom Catherininim sbarišem pojasnil vse podrobnosti. Mrs. Pappas je bila stara šele dvaindvajset let ter je bila le kratek čas v Združenih državah, ko jo je zadeta* strašna u-soda. Nova služba za La Guardio Predsednik Roosevelt je new-vorškega župana Fiorello La Grtfardio imenoval za ravnate-ja urada za civilno obrambo. Poleg tega, da je župan največjega mesta na svetu, ima še tri druge zelo važne službe. Od lanskega jeseni je La Guardia predsednik skupnega obrambnega odbora Združenih držav in Kanade ter je tudi predsednik konference zveze a-meriških županov. svoj krov, nato pa potopil. Zamzam Ljubezen vse premaga 23 letni Frank Cusach je u-služben v kantini Wright Aeronautical Corporation v East Paterson, N. J. Prejšnji teden je skfrplodiral kotel, v katerem je kuhal kavo, in vroča tekočina ga je nevarno oparila po o-brazu in po rokah. V nedeljo bi se imel poročiti z Rosemary Gillen. Stariši o-beh so nagovarjali zaročenca, naj par tednov počakata, da se bodo Franku zacelile oparine, toda vse prigovarjanje je bilo bob ob steno. Namesto v cerkvi sta bila Frank in Rosemary v nedeljo poročena v bolniški sobi. Mašinisti zahtevajo $1.15 na uro in dvojno plačo za overtime. Kompanije jim ponujajo $1.12 na uro, za overtime pa poldrugo plačo. ★ Se dva štrajka V Lorain tovarni American Shipbuilding Company je zaposlenih približno tisoč delavcev, ki so vsi zaštrajkali. Zahtevajo dvanajst centov več na uro ter večjo plačo za overtime. Pri Appolo Steel Co. zaslužijo delavci po 53 centov na uro. Leta 1938 jim je kompanija obljubila zvišati plače za šest odstotkov, pa je le pri obljubi ostalo. Zdaj so zaštrajkali in zahtevajo poleg obljubljenega šest odstotnega zvišanja še deset centov več na uro. Vojvoda A os ta odlikovan Kralj Viktor Emanuel je vojvodi Aosta, abesinskemu podkralju, ki se je podal Angležem v Alagi, podelil najvišje vojaško odlikovanje, zlato kolajno za junaštvo v boju. "Z veliko ljubezni}e-4n ob-čudujočim ponosom sem opazoval Vaše delo kot poveljnik in vojak," pravi kralj v svojem sporočilu. " Poklanjam Vam zlato kolajno za vojaško hrabrost.*' Angleško vrhovno poveljstvo je včeraj sporočilo, da je vojvoda Aostia vojni ujetnik afriške armade. pri Hullu Franjcoski poslanik Gaston Henry - Haye je včeraj obiskal državnega tajnika Cordelia Hulla in sta razpravljala o odnošajih med obema državama. Poslanik je pri državnem tajniku vložil protest proti zaplembi parnika Normandie in drugih francoskih parnikov. Poslanik je Hullu pojasnil, v kako težavnem položaju s«* nahaja Francija po kapitulaciji. "Sedaj smo bili poraženi,'* je rekel, "in se moramo v to vdati. Rekli smo, da ne bomo šli več v vojno in nismo ničesar nasprotnega storili." Hull pa ga je zavrnil, da je všled "sodelovalne- pogodbe" z Nemčijo dobil svKjjtis^Jtot-da je vlada v Vichyju popolnoma sedla v naročje Nemčije. Deviško otočje — Karolov cilj Iz Hamiltona na Bermudi poročajo, da bosta bivši romunski knaJj Karol in njegova prijateljica Magda Lupescu šr ta teden odpotovala s parni-'fom na Virgin Islands. KOMUNISTI V VLADNIH SLUŽBAH Diesov odbor, ki preiskuje protiameriske delavnosti, bo skušal dokazati, da se je precej komunistov vštulilo v vladno službo. Demokratski kongresnik iz Texasa, Dies, načelnik odbora, ki preiskuje protiameri-ške delavnosti, je izjavil, da se bodo tekoči teden začela zaslišanja, Čijih namen bo pojasniti, v kbkšnem obsegu se je komunistom in prijateljem komunistov posrečilo dobiti razne službe pri ameriški vladi. Odbor ima baje na razpolago imena članov vseh komunistom prijaznih organizacij, ki poslu- jejo v Washingtonu, ter popoln seznam tistih vladnih uslužbencev, ki imajo sovjetske vladne bonde ter sprejemajo zanje obresti. Dies je zatrdil, da je v vladni službi dosti oseb, pripadajočih skupinam, katere kontrolirajo komunisti, ter da se te osebe brezpogojno vklanja-jo volji in poveljem komunistične stranke. ** E A S II X S O D I" - Jew Tori .Weckies^y, May 21, 1941 VSTANOVEJBN L. 18» u GLAS NARODA (▼OIOB OF THE PEOPLK) 99 Ownod and Published by Slevenie Publishing Cmpwj, (A Corporation). Frank Sikm, Prerfdent; 2, Lapaha, Boc. — Place of business of the eorpoaatloa ud iddrewM ot above officer«: 210 WEST 18th BTRBLBT, NEW YORK. It. T. 48th Year "Glao Naroda" la imned- every day except Saturdays, S and ays and Holidays. • .. « Subscription Yearly 16.—. Advertisement on Ea celo leto relja list aa Ameriko In Kanado »6.— ; za pol.leta IS.-; as četrt leu «1.00. — Za New York h celo leto IT.— ; xs pol leta 98.80. Za Inoaematvo aa celo leto 97.—; aa pol lota 93-fiO. ——--——-> ' ! "Glas Naroda" lxhajs vsaki dsn tsrcemfil sobot, nedelj ln praznikov. "GLAS NAHODA." ti« WEST 19th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CBelsen S—1149 DELAVCI V NEMČIJI Da si je v Nemčiji skoro dva milijona main j delavcev kot jih je bilo v predvojnem čas«, je nemška produkcija o-stala nu is>ti višini. V marsikaterem pogledu se je še povečala. To jo bilo mogoče edinole s podaljšanjem delovnega časa ter natmeščenjem liovib in uspešnejših strojev. Četudi natančni podatki niso na razpolago, kajti take podatke smatra nemška vlada za eno svojih največjih skrivnosti, se vendar ve, da se z zavlečenjem vojne ni produkcija iprav nič zmanjšala, in da so začele nekatere tovarne še več produue..-Navzoči so sledeči : Vincent Cainkar SNPJ Janko N. Rogel j zarABZ Josip Zalar -aa K8KJ; John Gornik za SD|Z; Josophme Erjavec za S2Z; Vatro J. Grill za SSRZ, ki izjavlja, da omenjano organizacijo zastopa neuradno, in istotako Johanna Mervar za zsz. Br. Grill je pozvan, da sprejme sestavo zapisnika te seje. ki to nalogo sprejme. •Predlagano je in sprejeto, tla se zadnje jn-^oovaiia prizna fornsalno »kot zastopnika omenjenih organizacij, ki sta se cR e izrekli za sodelovanje s slovensko sekcijo Jugosflov. 'po* m->žnega odibora, . Br. Zalar prečita pismo Leo Jurjovea iz Ohicaga od ZSZ. v katerem sporoča, da se mu iz tehtnega vzroka ni mogoče udeležiti današnje seje, ter tudi izraža željo, da «?e z organiziranjem" narodnega odibora za pomožno akcijo počaka, dokler ne bodo organizirani centralni odbori sirom Amerike. P:sn*> se -vzame na znanje. John Ermerw1 od Ju-goelov. ipcdfporne zvt«e "Sloge" Milwaukee, Wis., je tudi pismeno sporočil br. Zalarjn, da mu ni mogoče priti na to sejo, in si-,'cer radi oddaljenosti in pa ker je "Sloga" za naslednji dan, 11. maja. sklicala v Milwaukee sejo vseh tamkajšnjih sloven-.-(kiih društev za organiziranje krajevnega odbora v smislu sklepa seje slovenske sekcije, ki se je vršila v Chicagu, 19. aprila. Njegova organizacija bo sodelovaal z vsemi sklepi, storjenimi na tej seji, ki bodo sloneli na programu, kakor ga je začrtala slovenska sekcija. Br. Cainkar poroča, da mu fe br. William Ru^ od SSPZ teiefonično sporočil, da se današnje seje na more udeležiti, da pa bo njegova organizacija sodelovala z vsemi skler>i, s katerimi se bodo zadovoljili ostali zastopniki slovenske sekcije Jugos-Iov. ponižnega odbora. Br. Zalar poroča, da je bil povabljen, da nastopi kot govornik na shodu, ki se je vršil dne 2. maja v Chjcagu za jugoslovanski relief. On se je va- SPREMEMBE NA ŠPANSKEM Reorganizacija špaftiske armade bo zelo razširila moč vnanjega ministra Sunerja. Falangisti, ki jim .načeluje, bodo dobili povsem pod svoj vpliv fašističnega diktatorja Fran-eiscai Franca, ki precej javnp stremi po obnovitvi španske iiKinarhije. vSuner bo odprl Hitlerju pot na Špansko, in Franco bo prej ali slej zginil s politične pozornice. Za znamenje, kaj se bo zgodilo, je treba smatrati imenovanje col. Gerarda Cafoallera, — ki ni v nobeni zvezi z bivšim socialističnim ministrskim predsednikom Caballerom — za načelnika narodne politike, kar je eno najuglednejših mest na Španskem. Oalballero načeluje stranki tradicinoistov, ki je zagrizena nasprotnica obnovitve monarhije. Hitlerjeve zahteve ne bodo zadele pri madridski vladi na kakšen resen^ odpor. Sodelovanje z nemško-laškim vojnim strojem je gotova stvar. LJUDSKA -• KUHARICA NojnovejSa zbirka tiavodil za fcuhinjo ii» dom. Cena 50c. Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY SREDNJEVEŠKA KRČMA NA GORIŠKEM GRADU. Na pobudo goriškt dežeJne uprave, ki je d ala nn razpolago budi potrebna isredsrtva, se bo na goriškem gradu v kratkem otvorila "vinska pivnica." Za pivnico so izbrali neko poislopje ki stoji za prvini obzidjem, pred nekaj isti okusna in načrtno predelanega in popravljenega gradu. Poslopje prezidava-jo «e nekaj mesecev in hočejo ustvariti tipično goriško kremo srednjeveškega kova. Točili bodo v njej marata domača goriška t ina . bilu odtaval, ampak ker slovenska sekcija ni bila uradno obveščena o shodu in ni imela z njegovim, sklicanjem nikake zvaze, se je .strogo držal smernic, ki so bile začrtane na kon-fe.-entci slovenskih organizacij. Po izreku nekaterih uradniji opazk, je na dotičn-^m shodu preči tal izjavo, ki je bila sprejeta na konferenci rlovenskih organizacij, in ki je na zbrano Občinstvo oči vid no napravila zeio ugoden vtis. Teden dni kasneje je od dr. Konstantina Fotiča, jugosTov. poslanika v Washington^ prejel pismo, v katerem se mm jc zahvalil za govor na dotičnem shodu. Poslanik je v istem pismu poro-čnl kot odgovor na njegovo povpraševanje glede uradnega dovoljenja za .odbiranje prispevkov za jugosl'»v. relief, da se m«ora vse tozadevne prošnje nnsloviti na State Department. Kor sta Srpski Nar. Savez in Hrvatska Bratska Zajednica 7.o vložila tozadevne prošnje, bi bi.o umestno, da stori isto tudi slovenska centralna organizacija. Želi, da se mn sporoči, kdaj bo dotična prošnja vložena. da bo mogel pri State Departmental intervinirati v svr-ho čim hitrejše potrditve. Br. Cainkar izjavlja, da se strinja s tem, da se vloži prošnja za tozadevno cjovoljenie, kajti ako Srbi in Hrvati smatrajo za potrebno imeti tako dovoljenje, je umestno da ga dobimo todi Slovenci. Br. Za-l«r pripominja, da ima že ne-ksj denajja na rokaih, da pa. si tega ne upa razlagati, dokler niimftmo nvad. ^ovorjenja od Sfate Department a. iSStavljen je predlog, podpiran in soglasno spreiet, da se v State Departmental vloži prošnja za tozade»vno do vol je-1 nje, izdano na imse slovenske s?kq4je Jugoslov. pomoz. odbora. 'Br. Zalar nato prečita pismo, katero je prejel od br. Ivana Mo>l;a, urednika glasila SNPJ z oziram na shod, ki .«e je vTŠil v Ohicagu, dne 2. mtaja. V njen? je izraženo mnenje, da je i m ol dotični shod preveč urad^-no in režimsko lice. manjkalo pa mu je demokratične gorko-te vsled česar so se Slovenci, ki so se ga udeležili, čutili tuje Ddbro ie le, da s- sklica- iojate protipio, k o pošljejo za • naročnino, da ' se poslužujejo — UNITED STIT^S oxi roma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je rim le priročno njem in vocfcstivcim shoda naše organizacije niso imele stike in torej tn*di niso zanj odgovorne. Chv'br. Zalar, jc- napravil dobro potezo, ker je v svoj govor vipletel izjavo slovenske sekcije, ker jo s tem. dal »hodu rsaj nekoliko demokratične barve. Taki shodi mod na-mi_ niiso zaželjiri, kajti, ako-ravno je namen dober, se na ta način lahko pokvari veliko dobre volje. Njegovo priporočilo je. da sp odbor slovenske sekcije drjfi proč od takih ofi- ne akcije. Obširno poročilo poda Janko N. Rogelj, kot zastopnik slovensflce sekcije JPO odibora na seji zastopnikov Hrvatske bratske zajednice, Srpskega narodnega >-aveza in Srpske opganjzadije "Jedinstvo", ki se je vršila t Olevelandu dne 26. aprila. . •Prečita poročilo, katero je podal dotirni- seji. Dotično poročilo se glasi: '-"Jugoslovani, zastopniki jugoslovanskih hratskib podpornih organizacij v Ameriki! ' I" PriPel sem med vas kot znstopnik in ipooblasčenec Ju-goslov. Pomožnpega Odbora, slovenska sekci.ia, organiziranega v Ohicagu 19. aprila 1941. Jugoslovanski pomožni odbor tvorijo sledeče slovenske podporne organizacije: Ameriška Bratska Zvoza. Jugoslov. Pod porna Zveza "Sloga", Kranj-sko-Slovenska Kat. n*1 Zveza in Slov. Ženska Zvezi, ki predstavljajo 147.235 eiownib in ceremonialnih afer. _______ _____ Treba je, da se izognemo vse- Slov. Nar. Podporna Jed nota, mu, kar bi utegnilo povzročiti i SloV. Svobo^mriselnf. Podpor-razdor med namji glrde te pomožne akcije. Br. Rogelj poroča, da je br. Mole k tudi njemu kot direktorju pufiljcitetc za slovensko sekcijo JPO poslal kopijo tega p?«ma in da so z njejrovo v.se-bi»w) popolnoma strinja. V istem -mislu se izraža br. Zalar, topniki hrvatskih in srbskih hratskflh organizacij stopiti isto v času Oklene preizkušnje našega pravega in čistega bratstva iii edinosti! Naša rojstna domovina je pregažena in poteptana, na-ša ameriška J:«goslavija pa naj pod zaščito lepe in spoštovane ameriške zastave v-Jta-ja in živi, da ne ugasne plamen jugoslovanske prostosti in vzdržanje morale v javnih ko~ pališčih. ★ Zgodvinski pregled. Stavljen, po3!sno je sprejet predlog, da slovenska sekcija JPO, se drži ^emo zopet v našo rodno do- proč od priredb katofefira koli političnega značaja in vrši pjvo-je delo strogo v. mejah pomiož- ških tleh, dokler ga ne zane- movino s pomoč jo bori tel jev za srvetovno demokracijo. (.Nadaljevanje prihodnjič.) V JUGOSLAVIJO ni vec mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo, . DARILNE POSILJATVE v ITALIJO >M LIB 100 UB 200 LIB 300 LIB * V LJQ»H vl1bah « IM $ 4^8 S »J80 $13.20 500 LIB 2000 LIR - $21.75 ~ H«.oo „ $83.00 ■ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, prt-porotamo, da m vse darilne poSUJatve pošlje potom CABLE ORDER. Na te način Je denar najhitreje Izplačan. — Za Cable Order Je treba posebej plačat) Vsled razmer v Evropi nI moro«e v Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, ttmvet samof lirah. SLOVENIC PUBLISHING CO. , - :.' u. < » . -s . . » . H iroINlftll o D D ■ L m K t IS 216 We« 18th 8trMt, Hew York Hrvatje so imeli že v davnih davnih časih svoje kralje. Bili so kralji hrvatske krvi. Med njimi sta najbolj znana Tomi-siav in Zvonimir. Potem jih je zadela zla usoda, kakor večino drugih slovanskih na rodov. Zdaj so robo val i temu, zdaj onemu. Sredi prejšnjega« stoletja je dobil av&trijski oesar naslov hrvatskega kralja. Franjo Josip se je bil preprostemu hrvatskemu ljudstvu zelo priljubjl, ker je. nekoč prišel med narod in Hrvate pohvalil z besedami: — Bravo Horvati! Ti dve spa«čenki so si vtisnili globoko v sopmin, eešj kako ljudomil je naš kralj in kako lepo hvatski govori. . . Zadnji hrvatski kralj tuje krvi je bil avstrijski eesar Ka rol, katerega je slutnja o bližajočem se razsulu dvojne monarhije tako pretresla, da se je začel ob Piavi v rumu utaplja-ti, , . . Po tistem sta vladala Hrvatom dw! kralja slovanske krvi — Aleksander in Peter II. Hrvatje niso bili niti s prvim niti z drugim zadovoljni. Stremeli so po neodvisni državi, po hrvatski republiki. Res so jo dobili. 0 Hitler in Mussolini sta jim jo bila dala ter ji postavila za predse 1nika f i škafe) PaveRca, kateri si nikdar ne bo mogel sprati z rok krvi brezštevilnih nedolžnih žrtev. Srbski komitaši so vzeli Pa-veliča na piko in ga zapisali smrti. To se pravi, da njegovo življenje na Hrvatskem ni vredno več počenega groša. In zato je dal Pavelie laški kraljevi družini hrvatsko krono na razpolago. Takoj se oglasilo nič manj kot sedem kraljevih žlahtnikOVj ki bi radi zavladali Hrvatski. In tako se i spol nuje prerokovanje sv. Šembilje, ki je živo vkoreninjeno v spominu našega preprostega naroda: "Hudo, stra-šno. hudo bo takrat, Ifo se bo na Savskem polju sedem kraljev med sabo za prestol pričkalo ..." (Te vrstice so bile napisane pred zadnjimi "političnimi razvoji. — Op. ured.) naEXB IXIPDX»-Hew Yori Wednesday, May 21, 1 •WTiKOVEJIN L. II II I I anadski n Poročila i* raznih naselbin, kje r bivajo in delajo Slovenci * \ ' Iti »(i i1 - • Od preprostih koč do modernih stanovanj Prvotni naseljenci so v bližini gozdov gradili koče iz brun, na prerijah pa iz ilovice in blata. Zdaj ima kanadska družina povprečno po pet do šest sob. 2 'Po podatkih ljudskega štetji* izza leta 1930 je domini j-ski .statistični urad s»-stavil zelo zanvnuvo polnilo o razvoju človeških bivališč v Kanadi. Pin-i kamul-ski priseljenci ho g'adili svoja b ivališča iz bruu. Taka koča je imela običajno le dva prostora: kuhinjo spalnico. spktsila električno razsvetljavo, katero ji? že deset let poprej (leta 19esor so je ži-Kočo iz brun so postavljali] vljenski standa.d znatno dvig-prvotni nas«lj: nci seveda le vf ni I (Pronnet jo povečala in po-gojEdovih, v bližini gozdov in sološjla tudi poulična železni ka-lota «i morali drugače pomagati.11900. * Hivaliišča iso gradili enostavno iz i 1 m"ice, divjega trtja in blata. Lesene koče v centralnem dolu Kanade, sedanj* provinc? Ontario in Quoin o. so kmalu n&doiifeostilo Gsgradbo iz kam-" na in opoke. kanadskih družin stanovanja od štirih do sedem sob. Dvajset odstotkov stanovanj je bilo manjših, dvajset odstotkov V *čjih. Soglasno z ljudskimi štetjem leta 1931 je imelo prebivalstvo Kanade 2 milijona 252 tioč 729 stanovanj. Vsako stanovanje je imelo povprečno po pet sob. Privatni don*>vi v neposredni bližini mest ter domovi na vzhodnih in zapadmli farmtah so bili večji, po prerijskih pokrajinah pa znatno manjši. 'Kmalu po svetovni vojni, prav posebno pa po letu 1928 ho začeli graditi po kanads^kib m»~stih velike a»-partTnent hiše, v katerih stanovanja niso kdo-vo kako prostorna, zato imajo ■Starvbinskn industrija jo sko- i P» stanovaiei na razpolago vse ro spah^do začetka tekočega ^ umnosti. stoletja, dorim se je v zadnjih tridesetih )e.tih presenetljivo razvila Prod de-etimi loti ie imr'o približno -šestdeset odstotkov odstotkov podeželskih dvrižin preliva v lastnih hišah-dočiin so v osiy'in rve'.ikih mest enodružinske hiše zelo redka pi ikazen.. OČE IN SIN V VOJNI Angleški admiTal sir Martin D unfear-Nasmith seže v roko svojemu sinu ob priliki nadziranja nekega rušilca. V devetnajstem stoletju se je WINANT PRI KANADČANIH trans^pc rtacjja izboljšala. vsled Dasi ameriški poslanik v Angliji ni vojaški izvedenec, se je na prvi pogled prepričal o izbor-ni organizaciji kanadske ekspedicijske armade cesar je bilo lažje dobiti gradbeni material. Prebival-tvo je začelo posvečati večjo pozornost zdravstvenim razmeram* V Kanadi so so začeli razvijati mosta po letu 1850. Takrat sta imela edinole Mont- An>erišM poslanik v Angliji, John G. Winant, si jt nediEivno o^kdal več kanadskih oddel- reail in Toronto na«1 trideset i kov, ki tvorijo kanadsko eks- ti«oč prebivalcev. Rast mest so oviralo nalezljive bolezi i med revnimi in za nema r jen in^ priseljenci. Stanovanjske in žrvljenske razmere -o se le počasi boljšalo. Vse to jo trajalo do leta 1880. Od takrat pa do lota P*14 jo bil napredek naravnost presenetijo . Prav do tedaj so bila ?no-jišča ob hišah, leta 1900 so pa začeli uvajati modelen kanalski sistem, iPtvo požam braii.be so se organizirale v Kanadi med letom 1880 i rt 1890. Brizgalne ho spočetka prevažali konji, 4c-tn 1920 iso pa koivjo nadomestili avtomobili. Moderni vodovodi so l/i Ji »grajeni v večjih kanadskih me-ftih okrog leta 1940. Do leta 1850 niso poznali v Kanadi' peči. Imeli so izključno le ognjišča. Železne peči za kuho in peko so se začele pojavljati v večjih množinah okrog leta 1880. Iznajdba 4tungsten-filament* električne svetilke, je zelo po- p.Hlicij-ko armado v Angliji. Winanta sta spregal jala zborni poveljnik A. S. ifscNan-ghton in brigadni general Raymond E.- Lee," ki je pridel;en ameni-Škem|u poslaništva ket vojaški ataše j. •Pri inšpekciji so se vsi trije odpravili v glavni stan, kjer je rekel poslanik Winant: t Anwrikancev, ki so .prostovoljno stopili v ka-nadisko vorjrfako shrabo. Prihajajo ie naslednjih ameriških držav: Illinois, Arkansas, Michigan, Massachusetts, Ohio, Alabama, New York, Connecticut. Maryland. Pennsylvania, Florida in Washington. Znarii ameriški letalci člani kanadske zračne sile (Konci p rejšnjega meseca se je izkrcalo v nekem angleškem pristanišču več ameriških letalcev, ki so se nedavno pridružili kanadski zračni sili. Med njimi so tudi trije sloviti ameriški piloti: Leland C. Llovd, iz Trxasa, Raymond S. A' Ven (i® Oklahome in P. Clark iz Californije. Pred vstopom v kanad-\ko zračno silo. so bili v službi raznih ameriških zrakoplovnlh družb. NA ŠTRA2I V ANGLIJI Vojaki opazovalnega zbora v Angliji neprestano gledajo na nebo ter opazujejo svoje in sovražne aeroplane ter naznanjajo polete osrednjemu vojaškemu uradu. Novo kanadsko vojno posojilo • • Kanadski finančni minister J. L. Ilsley je naznanil, da bo dne 2. junija razpisano drugo kanadsko vojno posojilo v znesku 600 niiilijonov dolarjev. To bo Izza izbruha vojne- največje kanad ko vojno posejilo. Obveznice bodo predstavljale vrednost $59, $100, $500 in $1000. Naba vi t i ~sl jih bo mogoče na obrok«\ toda plačane morajo biti v teku pol leta. Koliko obresti bo nosilo vojno posodilo in kdaj bo zapadlo, se zaenkrat še ne ve. Vse podrobnosti bodo objavljene do 2. junija. Lastniki kanadskih dominij-skih bondov, kateri bodo zreli meseca novembra, jih bo lahko zelo ugodno zamenjali za bon-de letošnjega posojila. Upati je, da bodo posojiJo kupovala po- spremeniti, in v tem slučajn tudi stroški ne bodo razdeljeni po prvotnem načrtu. {Ralston j< rekeU da je za ka-nad-'ko ekspedicfijsk') armado, ki se sedaj nahaja V AncTiji, določenih za tekoče f'" skal no leto 253,108.174 dolarjev. "Za kanadske vojake, ki bodo še tekom tekočega fiskalnega ,leta posiani v Anelijo, je določenih nadaljnHi 18.189,435 "dolarjev. Obrežna obramba bo veljaka nad 63 milijonov dolarjev, »ločim bodo znašali stroški za na- ji nalogi. rodni obrambni glavni stan ter za okrajno urade skoro 30 milijonov dolarjev. Za vežbalne svrho na doma-ših tleh ter za domače vojaške petrebe bo potrošenih najmanj 55 milijonov dolarjev. ■K temu pridejo še razni drugi nedefinirani stroški tako da J)o. vsf'ota »>66 milijonov dolarjev končaj zadostm ala. Poslanska zbornica je bila pojasnilom ministra Ralstona vplošrrem zadovoer) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (Fr. Mil^inski) Kazan, voijiji pes (J. O. Curwood) Kaj se je Makaru sanjala (V. Ker«, lenko) Na različnih potih (Frane FrUdi) Peter Pavel Clavar (Dr. I. Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Sveta no« (Rudolf Vrabl) Slika Doriane Graj (Osear Wilde) Verne thifte v vieah (Prosper MIH me) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Do-stojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida in Bitolja (Ivan Melik) . Po 75c zvezek Belfegor (Ar t ur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Curwood) Po strani klobuk (Damir Feigel) Romantične duše (Ivan Cankar) Seriant Diavolo (Marrel Priollet) Železna eesta (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Gluck) Gusar v oblakih (Donald Keyboe) Gospodarica svMa (Kari Fidor) Rektorjev Me« (Rene La Bruyere) Rdeča Megla (O. R. Frieb) Po zvezek JADRALNA LETALA ZA NASKOK NA ANGLIJO. Od diplomatske strani je bilo poročeno, da neka tovarna v Pragi po naročilu nemške armade izdeluje tisoč velikih jadralnih leta;. Izmed katerih naj bi vsako Imelo prostora za 50 vojakov, katere bi transport M dc volj takih jadralnih letal ralo po zraku. Vojaški krogi haglašajo, da s« bila ta jadralna 1 e t a 1 i(n a r o^Cen a v z^ezi z nemškimi načrti, kako naskočiti Amglijo Mbrda bi ta jadralna letala utegnila pomeniti^ bolj varen način transporta čea Itanal, kakor pa spuščanje padalcetv. Nemčija bi morda -s pomočjo teh svojih transportnih jadralnih letel niogla na Angleškem izkrcati kaki dve diviziji svojih čet. kar pomeni 30.000 mož. Pogoj pa je, da bi KemčifB mogla spustiti v zrtik in da Ibi se angleška obramba zoper nje ne mogla uspešno bra- riiti. ■ f t y>. ^ h / 'Ameriški strokovn jaki pa so glede uporabnosti teh jadralnih letal ob naskoku na Anglijo različnih misli. Vsi priznavajo, da je taka velika jadralna letala vsekakor megoče gra- V skoraj v vseh državah linije se bo 30. maja proslavil Spominski dan — Memorial Day. — Letos bo 73. obietnica, odkar* se je začel proslavljati tapraznik v proslavo vojakov, padlih za časa Civilne vojne. Prvi Memorial Dav je bil dne 30. maja 1S68, odkar je novoustanovljena organizacija vojakov Civilne vojne — Grand Army of Republic — uvedla ta praznik v sporriin padlih in v nakinčenje njihovih grobov. Zato se je praznik najpoprej naziva 1 Decoration Day, katere ime se je kasneje spremenilo v Memorial Day. V južnih državah se spominski dan proslavlja nekoliko dni poprej, na primer 26 aprila v državah Georgia, Alabama. Florida in Mississippi. Ugrabljeni milijoni (E. G. Seliger) Veridieus (Pater Kajetan) Sirko (R. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pri godbe čebelice Maje (Waldewar Bonsels) Pingvinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kar) Iz življenja za življenje (Ivan Zupan) Po $1.25 zvezek Zadnji Mohikanec (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zv< Zločin in kazen (F. M. Tigrov! zobje (Mavrice Lablane) Krištof Dimae (Jack London) Misterija (Gustave le Rouge) Lucifer (Jean de La Hire) Izpod Golice (Slavko Savinsek) Po $2 zvezek PreSeren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek ViSnjeva repatica (VI. Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. KAKO V&OČA JE ZEMLJA. Strokovnjaki niso enih misli glede vprašanja, kako vroče je v notranjosii naše zemjlje. Nekateri trde. tla je v notranjosti naše zemlje kar 200,000 stopinj vročine, drugi pa pravijo da je tam le 4000 stopinj. p r r ■ T V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških sliL Naročite jo ie vi. Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljili. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaa stane - »i. KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET, NEW YORK "GLAS I110D I". — Kew Tori t • TITiKOVEJIN L. 1M POSPOD iz KONOPIŠTA lr~ Napisal: I. WINDER. —=7== RAZNE VESTI IZ LITTLE FALLS, N. Y. Ker nadvojvoda ni bil pora!»en za vojaško službo, ga je sklenila vnovič oženiti. Rodbinsko življenje nag b. ga varo-viilo do^ocasja in slabe druščine Marija A'juiicinta je ibiJa iz več razlogov dobro dobila snaha. Habsbur^ovci so imeli z Burboni že mnogo zakonikih zvez, to ja bilo dcfcro staro izročilo. Sestra odstavljenega kralja, ki je bil rdaj povsem brez ntoči, ni mogla postati nevarna; po dm;.i strani je bilo upati, da prinese s seboj v zakon poj o no razumevanje dinastm-nlh. zahtev habsburške hiše in avstrijskih državsirh potreb. Strogi red, ki ga je bil Franc Ju^ef pesi materinim vplivom uvedel v Avstriji, se ni miiogo racelikoval od vladarskih poti kralja Bombe. Mladi c esar jo bil v svojih prvih stiskah takisto kaikor kralj Bomba, podaril državi ustavo* kmalu nato je ustavo preklical, prav kakor kraij Bomba. Kakor kralj Bomba, se je bil? tpdi mladi cesar odločil da ne bo vlada z ljudstvom, ampak s policijskimi predpisi.*. Mladi cesarje je bil, takisto kakor kralj Bomba zagledal v dvA'velika nt men a: v utrditev avtokratske vladavina m v razširjenje 11 oči dinastije kot vrhovno načelo. 3k£ladi «-e&ar je bil, en.iko kaker kralj Bomlba, v letih revolucije podpisal dva tisoč smrtnih obsodb ter dal obesiti v^e kolovodje prevrata, grofe prav t>.ko kakor potepuhe. Kralj Bomba je b il jaimeter.. od'.-.cen vladar; gotovo je bil svojo hčer tako dobi o vzgojil,.-ia hc od njenega značaja ni bilo bati mučnih presenečenj. KepeneaMa snana, ki bi hodiia sama svoja pota, se je z dela cesarjevi materi nekaj groznega. Inirala je že dve snahi, ki j* nista bili po godu Cesarica Elizabeta se je razvijal:* na n oč nt razveseljivo; s svojimi romantičnimi muhami, & svojim zan.eevanjem izr.>ei>a. s svojo neobrzdano po-.-miehljivcistjo, ki ni prizanašala no cesarju ne cesarjevi materi, je venoutor zbujala pohujšanje. A cesarica je bila — vsaj do zdaj — politično noškodljh ar mnogo nevarnejša sc je zdela cesarjevi materi druga snaha, Belgijka Šarlota, ki je svojega ::*>ža, nadvojvodo Ferdinanda Maksa, izipodibujala k političnim skokom v i dobro zabavali. Hvala ivsem navzočim in drugim, kateri ste kaj pripomogli k Materinski -zabavi. Poročati moram. dr. bomo zo- K sklepu pozdravljam vse prijatelje in znance sirom Amerike in Kanade ter osebno vabim tudi Petra Zgago na pojedino. Flrank Ma^le. NOVA IZPOPOLNJENA DAJ A KNJIŽICE O DRŽAVLJANSTVU. IZ Common Council for American Unity (nekdanji FLIS), je ravnokar izdal novo izdajo svoje znane k njižice "How to Become a Citizen of the United Stat^V Ista visebuje vse spremembe v načuralizacijskem postopanju. ki so letos postale v pet imeli zabavo v soboto ave-' V*Ija.V0 držav- oer dne 24. maja in sicer z ve-^*™^* (national- čerjo ob 10. uri zvečer, po ve-''tv, codo)\ 3v71^ica delo gospice Marian Schisby, podi avnate;jice. in Read Le- \visa, izvršilnega ravnatelja zgornje organizacije, katera cerj; pa ples. Vstopnina za odrasle 55 centov, za otroke pa 30 centov, vštevsi davek. Igral bc domač orkester. Vabljeni ste vsi Siovenci in Slovenke iz mesta in okolice, da se po možnosti udeležite, za kar vam že vnaprej izrekamo zahvalo. Vreme imamo tudi ta mcrcc bolj hladno, medtem ko je hil april preveč gorak. Dela se tukaj Še dovoli, čeravno ne s polno paro. Kot o its m po časopisih. je povsod ^razvidno, da so razmere malo boljše, in je unati, da se še bolj izboljšajo, seveda če pKe bodo delavci držali kot en mož. drugače bodo pa še tisto izgubili, kar so -a trudom pridobili. Tukaj v bližini je tudi dovolj dela po gozdovih in kot mi je moj prijatelj Flovd Miklič povedal, še ou potrebuje nekaj mjož za sekati in beliti drevesa ali snr|re-ke. Pri njem je že dosti Slovencev in tudi več takih, kateri so tudi naši dobri znanci ter kateriirt ze'imo obilo uspeha. Upamo tudi, da se kaj vidimo v soboto na. veselici. -Članke Mr. Keržeta tudi z veseljem preči tnmo, kot tudi vtse druge, ter po pravici povedano, se popolnoma strinjamo ž njimi, kajti dokler «i ni- Ma-ija Anrmci:iTa m vedela, da je resno bolna. Jsjenega 1 01____♦ v , . , 1 u- 1 • u-i x-r ^ |pmo blovam boli ptiaki. ne mo- pogostega, krhKega pokaš,'javanjs m•!• i -, , - Iku, ter nas bodo vedno drug* so Kasljali, vsi so v-asdi tožili, ar jrh zbaaa v prsui. Karellnriro^- tirali F ■> d b L-idvik je rekel svoj^mladj ženi. da je Goriška najlepša krono- ' ' '* Pt,Tn* a 0 vina Avstrije in njeno prebivalstvo najbolj vdano izmed viseh. Marija Airanci eta r:i oporekala. Bila je rešena osrojnaijočega pogleda na' brata- 'ki ni imel nič dostojanstva, in ni več živela prišel čas. ko se bo tudi Slova nom odprla pot v prostost. fTHikaj je bil na obisku tnd? v pregnanstvu, vse d rr.go je* bilo nevažno. Prarv n ič ni hre- novoporočeni par Mr in Mts. penela po tolikanj s a vi jeni prestolnici cesarstva, po dvorskem I^onis Obreza, sin dobro po zna-življenja v senei e«tstihlepnih in z»\'3islnih žensk, ki so bile }>o činu višje od nje Samotno pokrajinsko življenje v Gorici ji je, bi*o ljubše. 4 Vtse ali nič," je rekla sama pri sebi. Slava njenega kraljevskega donita je bila ljudem v posmeh, njena rodbina ponižana, očetov-spomin oskrunjen. Marija Anuncia-ni bila imela moči. da bi to zalmmila. Morala se je vdati. Hotela ie, da ne bi to»ga nihče vi'teF. . Bila je odljudna. Svojih ouvstev ni Lzidajala nikomur. Bila je osamljena in osamljena je hotela biti. V njenem trdno znklenjeneirt srcu so bile zbrane še vse sanje, ki jih je bil oče Zmutii vitim t Evropi ne moremo ve* dobiti s«™««* ali drugega blaga iz starega kraj«, »to zaloga ni ____ _____ ________ ___ ______popolna. Imamo pa Se na zalogi zbudil v nji. Bi-le so temne, mračne sanje, herojie sanje, tospdilo ustave Združenih droai\ vštevši Bill of Rights in ostale amendmente. Vzlic raaširjeni izdaji knjižica ostane pri isti ceni- 25 centov. Mnogo spremembe v na tura-lizacijskem zakonu in postopanja so važne in v marši katerem pogledu olajšujejo težave ob naturalizaciji. Spremembe so bi'e uvedene glede kraja, kjer se naj vloži prošnja za prvi papir, glede čakalne dobe med v ožifcvijo prošnje za drugi papir in podelitvijo državljanstva, državljanstvo otrok* žen in mož Amerikank itd. Druge -premenfbe se tičejo izgube državljanstva in zopetne pridobitve. Knjižica vključuje tudi kakih 130 vaončnih vprašanj in odgovorov glede oblike ameriške vlade, delovanje raznih vladnih oblasti in nekatera dejstva o ameriški zgodovini — vse kar je dobro znati ob priliki dnža vi jamskega izpita. V knjižici se nahaja tudi seznam priseljeniških in natnra-lizacijskih uradov sirom Združenih držav (Knidiga jo spisana v enostavni angleščini in je prav čedne zunanjosti. -Lahko jo dobiti, ako pišete na: Common Council for American Unity, 222—4tih Ave.. New York City, in priložite 25 centov. do v višini 10 m^ držati tudi 13 5-krat težje Živo srebro v tolikokrat manjši rvisini. ■ Pri poskusu se je pokazalo, da je v približno 1 m dolgi do vrha z živini srebrom napolnjeni stekleni cevki, postaivljenfi navpično v živo srebro, padel stolpec istega do višine 76 can nad njegovo gladino. Nad stolpcem živega srebra je ostal brozzračni prastar "Toricelli-jev vaeum." In Toricelli je kaj kirtau spoznal pri koiebajoei višini živo^relirnepra stolpca, da določa pritisk okoliškega zraka na gladino živega srebra v posodi, kamor je bila cevka postarc-ljena, višino živosrefor-nega stolpca. Nekaj let pozneje in sicer leta 1648 je francoski itčenjak Ferrier opazil, da je ibil stolpec živega srebra v bvrometm vrh 1465 m visoke gore iBuy dc Dome, za 8 cm nižji, kakor ob vznožju 470 m nad morsko gladino. S tem je bil prvič jasno dokazan zračni pritisk za vremenske napovedi. od nosno za vremenoslovje sploh, je bil 1850 živosr®bmi barometer zamenjan za anerol-dom. . (Zelo važen za fiziko je seveda vaciHrm v ToricellVievi praznoti. To je morda najpopolnejši vacifm. kar jih more doseči človek. Šele leta 1857 se je posrečilo Geinslerju izdelati na temelju tega pojava živosre-hmo zračno črpalko in z njeno pomočjo po njem nazvano cevko. Tako je bila odkrita pot k itzdelovanju brezrnčnih steklenih cevk. a te so bile pogoj za izum električne žarnice, katodnih in roentgenbvih cevk ter žarnie naših radijskirr npa-ratov. rS==S= Lepa knjiga Je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nafte d odprimo ji sree . . . (Finigar). ve. ŽIVI VI R I Spisa; IVAN MATlClČ Knjiga je svojevrsten pojav t slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih pofetkov v starem slovansrtvu do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo naSega Uvljenja in trpljenja, in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih veC kot mu more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo. DED — je ZEMLJO otrebit, zoral OCE — Jo je posejal In gledal bujno njeno rast SIN- je zorel med teiktm klasjem VNUK — se je dvignil proti* besu novega buta 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO Cena »2. Po&tnina platana Avtor knjige je IVAN MATlClC, ki je spisal sploBno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH KN JI "Glas «1« WEST IStb STREET G A R N A Naroda** NEW TORE, N. ¥ MORJE VRGLO NA SUHO TOPOVSKE KROGLE IZ \ 16. STOLETJA. SEMENA so bile v njenih sanjah, in bomlba rdi ran je Atessine. Sanjala j?, kar ji je bil oče pripovedoval. Sanjala je o njem, o njegovem zmagoslavju, o njegovi moči in veličini in slava. Ona • dina jc bila to slavo videla in doumela. jSvoje sanje je skrivala prav tako kakor svojr čuvst-va. Mož ni smel n»koli vedeti, nikoli izvedeti, da ima samo njeno teio in nič drugega- ne njene ljul>ezni in niti ne njenega spoštovanja. Tega nedolžnega, omlejenega moža, ki je bil ne-•rkrbno in z lahkiir. srcem stopil v zakon z njo, ni mogla ne spoštovati ne ljubit;. Zrmerom je g ovoril santo o ljudeh in rečeh, ki niso bile vredne besede Bral ji je govore, ki jih je imel kot cesarski namestnik ob slovesnih priiakah, pri odprtju kake razstave ali pri razvitiu veteranske zastave. Zbirni je znanike, in vzkaczalo se je, da ni vedel o ženinem, očetu nič drugega kakor to, da je bil dal rajnki kra1!;5 natisniti lepe sieLHjansflce znanike. ki so jih v zbiralfskih krogih močno čislali. Njegove krolke, vodenoeinje oči so prijazno in vedre zrle vanjo, njegova redka plava l*rada, ki jo je irrjeia zmerom pred sel.oj, se ji je zde'a pusta kailo ie šo v sanjah. Ko je prieia zima, ;e v nji vse zamtrio. EnakvOnterje dni in noči je b il C* grozno Sedeli so v prekurjenih ^abaih, ure -:> glasno tiktakale, to so bili edini glasov^ ki j ih ie slišala razen piahe nndvoj rodovih besed. , V udobni domuči »oknji je sedel za široko pečjo, še briti se ni dagal, rumeno strnišče njegove brade je zoprno bodlo Marijo Anuneiato, kadar jo je poljubljal. Zapirala je oči in prenaišala vse, poljube, objeme, prostodušne pripovedi, ki jih je Se poznala, in zaspano prelivanje n^utrudljivtga mo&kega glasu .ki je tako odkritost eno in pošteno piežvekoval. XXSad»ijev«oje pribodnjič.) SALATA, velika glavnata SALATA, fina celoaezonska ledenka ENDIVJA. pozna Slrokoperesna ENBIVJA. ramena lepo kravžljana KUMARE, Atenske dolge zelene KUMARE, velike najbolje domaČe KOLERABA, podzmnljska ramena KOLERABA, podzemeljska velikanska za krmo PETRSILJ, gladki s korenom PESA, fina okrogla namizna REDKVICA, srednje-zgodna rudefe REDKEV, črna okrogla poletna REDKEV, črna okroglasta zimska GRAH, u21ten v stročju. nizek GRAH, užiten v stročju, visok FIŽOL, brez niti. nizek rumen FIŽOL brez niti, visok rumen FIŽOL brea niti, nizek zelen FIŽOL, brez niti visok zelen PESA ZA KRMO, ramena. Funt SOc PESA ZA KRMO, radeCa, Funt 00c REPA, za kisanje bela, Funt 50c PKOSO, pristno rumeno. Funt 40c MAJERON. sladki dišeči spinaca. najbolja iz Maribora RADIČ, pravi radeC GorlSkl CENA JE: 3 PAKETI 35 CENTOV; 10 PAKETOV |L— Lahko kar lzrežete ta oglas, podčrtajte semena, katera Selite ter ga nam vrnete z Money Ordrom In naroČilo bo točno odposlano. STEVE MOHORKO CO. 7M SOUTH 2nd STREET MILWAUKEE, WIS. 300 LETNICA BAROMETRA. Čeprav se omenja v fiziki leto 1643 kot rojstno leto barometra, vendar je treba pripisati idejo Vilianu, možu iz Galileje va koga. On je pri«el na "misel bat ometra leta 1641, to-rei pred 300 leti. Že od davnega starega veka znano vset^a-vsnje vode s črpalko se je skozi ves srednji vek utemeljevalo po naziranju grškega filozofa Aristotela tako, da se narava upira takccvanemu breezračne-m*i prostoru, kar se imenuje v znanosti horror vacul. Ko so pri neki vodni napravi t Italiji ugotovili, da se voda v crpaltkii z dolgo sesal ko ne dvigne nad 10 m, je izrazil Ga lile j mpienje, ki se nam zdi zdaj močno naivno, da ima namreč odpor narave proti breezraenemu prostoru svoje meje. Tako tudi ta učenjak ni mogel imeti jasnega pogleda, ker se je krčerrito oklepal Aristotelovih nazorov. Italijanski fizik Evangelista Torieelli (1608 —1647) je poskusil v prvi vrsti doseči to. da bi bil ves proces destopen lažjemfu in boljšemu opatzovanju. 10 m dolga ne-prozorna in težko dostopna sevalna cev naj bi bila nadomeščena z lažjim načinom opazo-vania na poskusni mizi. Toricelli je prišel do pravilnega za-k$Hu«eka- da mora isti vzrok, ki drži v sesalni cevi črpalke vo- ZGODOVENA NEGORLJIVEGA FILMA. Od 1. aprila lanskega leta je v Nemčiji dovoijeno izdelovati samo negorljiv« filtne. Že skoai 40 let od začetka kinematografije se uporablja v vseh kinematografih sveta noim(a-len pozatirven kinofilin 35 mm širine iz lahkega gorljivega ni-trofiinia, ki iima na vesti že sto in to človeških žrtev. Zato so >e začeli razii*eroana zgodaj poskusi z izdelovanjem negoriji-v^ga filma. SBnogo dela so o-pravili na tcnV polju tudi nemški učenjaku/ Že Jeta 1908 so začeli v veliki toivami za sirove fi xne podjetja Agfa v Volfe-nn pri Bitferfeidu z izdelovanjem filma, toda saino ozkega formata. Tega Filma niso mogli uporabljati v večii meri tudi zato, ker je njegova mehanična odpornost razmeroma majhna. Ko je prišlo komeno na mednarodnih konferencah do normiranja formata varnega filma. so nemški tehniki nadaljevali izpopolnjevanje trpežnosti negorljivega filma. Glavno de lo je bik) opravl jeno leta 1936 na pobudo državne frmsike abornice. Na njeno polbudo so takrat praktično preizkusili tri velike fi Inske tovarne Agfa. Kodax in Zete Ikon 450,000 m negorljivega pozitivnega filma. Poskusi so bili zaključeni s proizki^Sanjem 1,500,000 met rov filma. ■Nedavno je na Portugalskem divjal velikanski vihar. Takrat so veliki morski valovi neznansko butali ob obal. Pri Eseorialu je moije nametalo na suho več wtarih topovskih krogel, ki so dolgo ea«a ležale na morskrm dnu. Stiokovnjaki PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALLTE. Emil Adamif—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra DMftkl ........................M Sest narodnih pesmi » m- ikl tbor .................... Sest narodnih pesmi m m- iani rbor ................... Ventnrini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... Kerdo Juvanee—Ik. MLADIH LET, mo&kl tbori .................M Peter Jrrrb—OSEM ZBOROV (bm-iki in mefiani) .............. Moški zbori OSKAR DEV: Bazira; Oj, moj florel ^e Sov; Kam ml, fantje, dret » vaa po> demo ......................JN OSKAR DE V: Prečno, ljubca moja; Ko ptlfl-ca na tuje »re; Soči; Moj ofti ma konjička dva; Dobi.v aem pt- Slovo; Je vplbnila lu« .41 EMIL ADAMTC: Modra devojk« {belokranjska. .M Vso noč pri po tod ...........JM Jurjeva ......................J25 Hodi Micka damo; Kaj druse* ga hočem; Zdravlca ........JM VASILIJ MIRK in A. GROBMING: VetrlC; P« cradinl ..........M .4 FERDO JDVANEC: Zjutraj...................... Slovanska ...................Jo PETER JEREB: Pelin roCa; VASI-LIJ M IRK: Podoknlca........JM KORKO PRELOVEO: Ko ao fantje proO vasi,ill....JM Le enkrat fle ................JO Slava delo ..................JM HR. VOLARlC: Rnimarln; J OS. PAVČ1Č: Potrkan ples ......Jt sodijo da so te topovske krogle isr leta 1580, ko je markiz Santa Grouse s svojim brodovjem napadel trdnjavo Antonije Esco-rial. Pri tej priliki je vojvoda AIba z uspešnim manevrom izkrcal v Cacasu 6000 španskih vojakov. NOTF 7A KI.AVIR All H AR« jmNUfft SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA _____ PO JEZERU KOLO _____________ BARČICA MLADI KAPETANE OHIO VALLEY SYLVIA POLKA___ TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ____ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ _______ .35 7. Ji DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA. PEGLJAJ. ŽID ANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) Ji IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: AmerUka slovenska lira. (halmr) m Orlovske himne (Vadoplvec)___M Slovenski akordi, 22 meAanik fai JM JU moških zborov (Kari A4amH) .71 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ---------------------- M V pepelniinl ne«, kantata ta s^e, zbor in orkester, (Sattner).... J§ Mladini, pesmi ta mladino s klavirjem (E. Adami«) Dre pesmi, (Prelovee) zbor in solo___________________ Nail himni, dvoClasno_______ Gorski odmevi. (Laharnar), O. zvezek, mo&ki zbori____M ZA TAMBURICE: NTA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 .75 ZA C1TRE: Poduk za d tre. — I zvezki — (Košrijski) ______________ ZA KLAVIR: Bori pride je. — -------------- JM Slovenske narodne pesmi, Jsnko žirovnik I. zvezek. 123 pesmi aa moKkl all tentiWl zbor ............ I ti II. zvezek. 77 peami sa moški ln meSanl abor .....I.........tlJM 190 narodnih peand za mo«(l la metenl zbor, Emil Adamič____1.— FANTJE NA VASI. 18 narodnih ■a moftkl zbor, drli Preset j.. M Slovenske narodne pesmi sa 1 ra&kl zbor (Bajnk) _________ Bern iel na ptanioee. (Bajnk), Ako le nimate Blazaikove Pratike aa leto 1941, jo lahke dobite Dri ?uto-pniku "Glasa Naroda" v VaSI naselbini. ali pa naravnost od Knjigarne Slovenie Publishing Co, 21« W. 18th Street, New York. - Stane 25 center. NaroČilo poAJlte na : "Glas Naroda" 211 WEST Ittth new york. n. y.