mmras glas SKUPNrODSLSGATSKOGL^SLOOBdlSrC KRdKO ZA CELOTNO POSAVSKO I J 0 R E G KARDELJEVA RAZSTAVA OD 28.XI. DO 6.XII. V KRŠKEM Na predvečer Dneva republike (28.novembra ob 17.uri) bo pred Delavskim domom v Krškem odkritje doprsnega kipa Edvarda Kardelja. Z odkritjem skulpture,ki jo je izdelal akademski kipar Stojan Batič,bo simbolizirano poimenovanje Delavskega doma po pokojnem revolucionarju, mislecu in ustvarjalcu Edvardu Kardelju. Temu bo sledila slavnostna akademija v počastitev Dneva republike in 70-obletnice rojstva človeka, ki je kot eden najbližjih sodelavcev Josipa Broza - Tita soustvarjal in sooblikoval neodvisno in samoupravno SFRJ, ter otvoritev razstave o njegovem življenju in delu. SIS V javni razpravi so osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981 - 1985 stran ^ KS KOSTANJEVICA Krajevni praznik bo priložnost za srečanje borcev Gorjanskega bataljona stran 12 TEDEN OTROKA Nekaj utrinkov z minule I. občinske pionirske konference stran '3 BAJINA BAŠTA Sodelovanje med pobratenima občinama se širi na razna področja dejavnosti stran 16 NAŠ GLAS 10 2 INDOK CENTER SREDNJEROČNO PLANIRANJE RAZVOJA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI Komisi.ja za agitacijo in propagando pri občinski konferenci ZKS Krško je na razširjeni seji - ob udeležbi komisij za informacijsko dejavnost pri občinski konferenci SZDL in občinskem svetu ZSS - 1. oktobra 1980 sklenila predlagati, da se v predlog "Uo- _ govora o temeljih družbenega plana občine Krško za obdobje l'9L>'r - 1985" vnese naslednje besedilo na konec poglavja o družbenih_ dejavnostih: INFORMACIJSKO - KOMUNIKACIJSKA DEJAVNOST V prihodnjem planskem obdobju je potrebno zagotoviti razvoju informacijsko - komunikacijske dejavnosti najbolj racionalne oblike organizacije informiranja in po potrebi vključevanje te dejavnosti v širši družbeni sistem informiranja Posavja in SRS. Skupščina občine in izvršni svet bosta v sodelovanju s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na podlagi samoupravnega sporazumevanja združevala del nalog na področju informiranja za odločanje v delegatskem samoupravnem sistemu kakor tudi pri zagotavljanju pretoka vseh ostalih informacij, potrebnih za celovito obveščanje delovnih ljudi in občanov. Pri tem je treba upoštevati vsestranski družbenoekonomski razvoj naše družbenopolitične skupnosti in njeno vključevanje v širši družbeni in ekonomski prostor. Naloge s področja informacijsko - komunikacijske dejavnosti bodo predvsem: zagotovitev redne dejavnosti INDOK centra, predvidene v dogovoru o ustanovitvi in nalogah INDOK centra ter v vsakoletnem programu dejavnosti centra; dejavnost centra bo usmerjena predvsem v zagotavljanje obveščanja za potrebe delegatskega sistema; ureditev sistema financiranja informacijsko - komunikacijske dejavnosti v občini (viri financiranja II*DOK centra ter sofinanciranja Dolenjskega lista za opravljanje informacijskih nalog v širšem, regionalnem okviru in Radia Brežice v okviru Posavja; okrepitev INDOK centra, ki naj bi bil tudi osnovni nosilec razvoja te dejavnosti v občini, z opremo in kadri, da bi bil usposobljen za celovito in tekoče informiranje delovnih ljudi in občanov; povezovanje informacijske in založniško - izdajateljske dejavnosti na ravni medobčinskega sodelovanja (Radio Brežice, Dolenjski list, Dolenjska založba). P. S. Vse prizadete dejavnike pozivamo, naj planirajo tudi sredstva za realizacijo načrtovanega razvoja informacijsko - komunikacijske dejavnosti v letu 1981 ter v celotnem obdobju 1981-85. NAP. GLAS 10 INDOK CENTER A iLl A-n/rrut S TEM PRISPEVKOM BI LE RADI OPOZORILI NA NUJO, DA "TEDEN OTROKA" NE TRAJA LE 7 DNI IN NA GESLO, POD KATERIM SE BORI UNICEF: "ZA VSAKEGA OTROKA JE VSAKO "JUTRI" PREPOZNO!" Mladi delegati pionirskih odredov, organizacij in društev, ki imajo v svojih vrstah podmladek ter njihovi mentorji so na letni pionirski konferenci v začetku meseca pregledali uspehe svojega dosedanjega dela. Ob tem so seveda zastavili tudi nekatere najpomembnejše naloge, ki jih bo treba opraviti v prihodnjem šolskem letu (1980/81). Zaradi velikega števila delovnih področij, v katerih sodelujejo otroci,in zaradi sila omejenega prostora v našem glasilu, smo povzeli le nekaj citatov in poročil, ki so jih pionirji in njihovi mentorji prebrali na konferenci. Seveda bo temu primerno tudi predstavitev te dejavnosti le skromen odraz tistega, kar počnejo pionirji, šolarji, otroci v okviru rednega pouka, krožkov, prostega časa in vseh ostalih oblik svobodnih dejavnosti. "Počitnice so hitro minile in 1. septembra je šola spet zaživela. 29.septembra smo na redni letni konferenci pregledali uspehe v preteklem šolskem letu in izvolili novi odbor. Sprejeli smo tudi program za delo v šolskem letu 1979/80. Na novo sta bila ustanovljena šolska skupnost in šolsko športno društvo. Na ta dan smo podpisali tudi svečano listino, s katero je delovni kolektiv Lisca s Senovega prevzel patronat nad pionirskim odredom Veternik. Delovni ljudje Lisce so nan darovali barvni TV sprejemnik." (P.O. Veternik - Koprivnica) "Vrh naših prizadevanj je bil prikaz dejavnosti ob otvoritvi naše šole. Zanjo 1 in za našo šolsko okolico smo opravili kopico delovnih ur, svojo dejavnost pa smo dokazali tudi z akcijami zbiranja pa« pirja in drugim delom v okviru RK, s pogozdovanjem, zbiranjem steklenic,čiščan- , jem okolja in solidarnimi akcijami. Čeprav nimamo telovadnice,naša športna dejavnost ni zamrla in smo vsakega dosežka . še posebej veseli - posebno 1.mesta v ob-? čini mlajših košarkašev,l. mesta v občini v krosu-pionirjev in pionirk,dosežka roko-metašev." (P.O. Ivo-Lola Ribar Brestanica!. (nadaljevanje na str.ll)-1 jnAS GLAS 10 4 IK JOK CiSNTiiK SIS — razprava o planih 81-85 V javni razpravi bodo do 31> oktobra srednjeročni planski dokumenti za področje svobodne menjave dela. Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini so prejele dokaj obsežna gradiva - samoupravne sporazume o temeljih planov vseh samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 198l - I985 skupno s povzetki. Ker so ta gradiva (tudi povzetki!) obsežna, jih žal v "Našem glasu" ne bomo mogli vseh objaviti. Zato smo se odločili, da objavimo dokumente o stališčih posameznih družbenih in družbenopolitičnih teles do teh planov, če pa bo možno, bomo poizkusili objaviti naknadno tudi najbolj bistvene dele samih do-" kumentov. IS: V prilogi dostavljamo gradivo za samoupravno sporazumevanje v obliki Osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje I98I-I985 in povzetke teh samoupravnih sporazumov za Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in za Samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti na ravni občine ter predviden obseg združevanja sredstev v obdobju I98I - I985 za splošno ljudsko obrambo in splošno porabo,Samoupravni sporazum za PTT ste že prejeli. Elementi, ki jih vsebujejo osnutki samoupravnih sporazumov so bili usklajevani med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi. Usklajevanje sta vodila Koordinacijski odbor za družbene dejavnosti in Komisija za pripravo in spremljanje izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Krško za obdobje I98I-I985. Kot osnova za usklajevanje so bila upoštevana naslednja izhodišča: - Osnutek Dogovora o temeljih družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 - 1985, ki v 35. členu določa, da bodo delavci pri razporejanju čistega dohodka uresničevali taka razmerja, da bodo sredstva za osebne dohodke, za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb, rastla za najmanj 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka; - Obremenitev združenega dela za financiranje programov SIS v letih 1981-198? ne sme biti večja, kot je bila v predhodnem srednjeročnem obdobju; - V programih SIS se mora upoštevati solidarnost na ravni občine; - Pri opredelitvi nalog v okviru materj alnih možnosti so bili upoštevani kriteriji: 1. pokrivanje vseh obveznosti, ki izhs • jajo iz realiziranih programov iz srednjeročnega obdobja 1976-1980, 2. pokrivanje vseh zajamčenih programov, 3. realizacija programov, dogovorjenih s srednjeročnim planom 1976-1980,ki niso bili realizirani, *4. del nalog evidentiranih po krajevnih skupnostih za srednjeročni plan 198l-I985, ki jih je še možno realizirati v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ob upoštevanju predvidenih virov finančnih sredstev, 5. za izvajanje programov in investicij mora vsaka Samoupravna interesna skupnost pripraviti predlog prioritete po krajevnih skupnostih. Na osnovi teh izhodišč je v tabeli "Projekcija sredstev SIS družbenih dejavnosti in SIS gospodarskih dejavnosti za obdobje 1981-1985" prikazana varianta, ki zajema, sredstva za izvajanje programov SIS v okviru ocenjene 3 odstotne realne stopnje rasti sredstev za financiranje skupne in splošne porabe. Pri projekciji sredstev so bili upoštevani navedeni kriteriji, ki določajo, da se iz NAS GLAS 10 5 I iN DOK CENTKR predvidenih prihodkov pri vsaki SIS najprej pokrijejo v celoti obveznosti, ki se prenašajo iz predhodnega obdobja in zajamčeni del programa. Sredstva, ki po tej razporeditvi še ostanejo pa pokrivajodogovorjeni program, skupni program in možen del investicijske dejavnosti. Zaradi takega vrstnega reda pokrivanja programov SIS so realne rasti sredstev pri posameznih Samoupravnih interesnih skupnostih različne, medtem ko sredstva za skupno porabo v globalu ne presegajo 3 % re-slne stopnje rasti v obdobju 1981-1985. primerjavo obsega združevanja sredstev in . tem obremenitve gospodarstva za skupno in splošno porabo v obdobju I98I-I985 da~ jemo z deležem v družbenem proizvodu, ki znaša skupaj 1^.33 % in ostaja po tej projekciji v obdobju 1981-1983 enak kot leta 1980. V tabeli prikazan večji delež v družbenem proizvodu - leta 1985 za 0.24 % se nanaša na ostale prihodke SIS izven združevanja po prispevnih stopnjah. , V osnutkih Samoupravnih sporazumov za obdobje 1981 - 1985 predlagajo SIS tudi o- rednotene naloge, ki jih glede na sedaj predviden obseg sredstev (glede na predvideno 3.3 % realno stopnjo rasti dohodka) , niso mogle bilančno pokriti. 'aloge so navedene po prioritetnem redu, realizirane pa bodo v obsegu, ki jih bo-,lo dopuščale realne materialne možnosti, (če bo dosežena realna rast dohodka v obdobju 1981 - 1985 večja od 3.3 #)• f nalogah, ki se ne pokrivajo v obsegu sredstev po realni 3 % stopnji rasti,je tudi del nepokritih obveznosti, ki izhajajo Lz že prijavljenih investicij oz.iz že dogovorjenih programov v obdobju 1976-1980 in za katere so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti že dale garancije v letu 1980 in so na tej osnovi že sklenjene pogodbe, in sicer pri: Skupnosti otroškega varstva za: - Vzgojnovarstveno enoto pri osnovni šoli v Podbočju - dva oddelka, - adaptacijo osnovne šole na Zdolah - 1 oddelek - adaptacijo osnovne šole na Velikem Trnu - 1 oddelek - nepokrit dogovorjeni program: štipendije za vzgojnovarstveni kader, letovanje otrok, sofinanciranje skupnih služb, delegatski sistem. Občinski izobraževalni skupnosti za: - Osnovno šolo Podbočje - Osnovno šolo Kostanjevica Kulturni interesni skupnosti za: - Nepokrito obveznost pri izgradnji f v. XIV. divizije in adaptacijo stare kit. dvorane na Senovem. Občinski zdravstveni skupnosti za: - sofinanciranje zdravstvenih objektov v republiki, - sofinanciranje zdravstvenih objektov v regijah Dolenjske in Posavja, - sofinanciranje zdravstvenih objektov v občini - Zdravstvena postaja v Kostanjevici in Zdravstvena postaja v , Brestanici. Programi, oziroma ovrednotene naloge za navedene nepokrite obveznosti, so raz- 1 vidni iz posameznih osnutkov samoupravnih sporazumov, ki so priloženi. 0 predloženih ovrednotenih programih in osnutkih samoupravnih sporazumov SIS družbenih dejavnosti in SIS gospodarski:' dejavnosti za obdobje 1981 - 19&5, so razpravljali: predsedstvo občinske konference SZDL Krško, predsedstvo skup- | ščine občine Krško, Komite občinske kon ference ZKS, predsedstvo OS ZSS, predsedstvo OK ZSMS, predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV in Izvršni svet skunsči-ne občine ter sprejeli naslednja skupna stališča: 1. vsi programi skupne porabe morajo vsebovati stabilizacijska prizadevanja. Solidarnost mora neizpodbitno obstojati v naslednjem srednjeročne? obdobju, tako kot do sedaj. 2. V vseh programih interesnih skupnost za obdobje 198I-I985 «ora biti vgrajena tudi stabilizacija in racionalr koriščenje sredstev. 3. Predloženim programom in nakazanim prioritetam v samoupravnih sporazumi za naslednje srednjeročno obdobje, j dana posebna politična podpora pri: IvAČ GLAS 10 f> IN DOK CEKTSB otroškem varstvu, zdravstvu in občin« ski izobraževalni skupnosti. V okviru Občinske izobraževalne skupnosti je dana podpora razvoju usmerjenega izobraževanja - gradnji Šolskega centra in Dijaškega doma Krško. V okviru občinske Izobraževalne skupnosti naj se izvajajo vse ostale investicije v šolstvu v okviru možnosti in nujnih potreb, t. Da bi zagotovili nemoten razvoj prioritetnih dejavnosti (otroško varstvo, izobraževanje, s poudarkom na usmerjenem izobraževanju in zdravstvo) predlagamo združevanje dodatnih sredstev po posebni stopnji 1 % od osnove osebnega dohodka. Pri otroškem varstvu se podpira oblika združevanja sredstev po ležiščih, ki jih odkupujejo posamezne delovne organizacije. 5. Na področju kulture in telesne kulture je potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju dati poudarek vsebini dela in množičnosti in s tem zagotoviti optimalno koriščenje objektov, ki so rezultat vlaganj v sedanji petletki. 6. Skupnost Bocialnega skrbstva ne pokriva v celoti dogovorjenega programa, zato predlagamo, da se sredstva za pokrivanje tega programa zagotovijo pri prerazporeditvi sredstev znotraj SIS družbenih dejavnosti, v proporcionalnih deležih, kot jih imajo SIS v skupni masi. 7. V celoti podpiramo programe SIS za pospeševanje kmetijstva in dajemo vso prioriteto realizaciji teh programov. 8. Pri skupnosti za PTT podpiramo programe na področju hitrejšega razvoja telefonske mreže - solidarnostno prelivanje sredstev iz področij, kjer je gostota naseljenosti velika na področja, kjer je gostota naseljenosti manjša. 9. Raziskovalni dejavnosti je dana vsa politična podpora pri razvoju in uresničevanju planov, ki imajo za cilj določene vidne pozitivne efekte. .0. V srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 je potrebno dati prioriteto tistim, ki so bili do sedaj najmanj udeleženi pri realizaciji programov in področjem, kjer je bilo najmanj storjenega. 11. Zaradi obveze za zgraditev zaklonišč pri že zgrajenih osnovnih šolah, je nujno potrebno spremeniti prioritet ni red v osnutku Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti tako, da bodo zaklonišča na 6. mestu. S temi stališči posredujemo v razpravo Osnutke samoupravnih sporazumov, ki so jih sprejele in predlagale skupščine SIS« Javna razprava bo potekala do konca meb ca oktobra, v tem času ja potrebno organi-zirati aktivnosti tako, da bodo delavci seznanjeni z vsebino ter pravicami in dolžnostmi, ki jih preko samoupravnih sporu zumov prevzemajo. Delavci se morajo opredeliti: 1. do posameznih programov, oz. sanoupiv nih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti in do združevanja sredstev za SLO; 2. do predlagane prioritete med samouprav nimi interesnimi skupnostmi in do prioritete med posameznimi nalogami v okviru posamezne samoupravne interesne skupnosti; 3. do predloga za dodatno združevanje src« dstev za področje otroškega varstva, i • zobraževanja in zdravstva - 1 % od BOD. Svoje opredelitve pošljite najkasneje do 31. oktobra 1980 Koordinacijskemu odboru za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Krško. Končni roki za sprejem planskih dokumentov na vseh ravneh ostajajo nespremenjeni,sito je nujno, da se do konca meseca oktobra opredelite do predloženih samoupravnih sporazumov. Na tej osnovi bodo samoupravne interesne skupnosti pripravile predloge saBo-upravnih sporazumov o temeljih planov in vam jih v prvi polovici meseca novembra posredovale v ponovno razpravo in sprejem. Menimo, da bo organiziranje aktivnosti za razpravo delavcev nekoliko lažje, ker sovpadajo v čas razprav o rezultatih gospodarjenja po periodičnih obračunih za 9* mesecev. Predsednik izvršnega sveta ing. Franc Juvanc NAS GLAS 10 7 INDOK CENTER PRIPOMBE NA OSNUTKE REPUBLIŠKIH PLANSKIH DOKUMENTOV ZA OBDOBJE 1981 - 1985 V sredo, 1. oktobra 1980, je imel izvršni svet skupščine občine Krško svojo 52. sejo, katere osrednja tema je bilo srednjeročno planiranje. Zato so se je udeležili tudi člani komisije za pripravo in spremljanje izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 - 1985 in pripravo dolgoročnega plana občine za obdobje 1986 - 1995 ter koordinacijskega odbora za družbene dejavnosti občine Krško. Razpravljali so o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje občine Krško za obdobje 198l - I985 in o projekciji sredstev za izvajanje dejavnosti SIS za obdobje 1981 - 1985 ter dokončno izoblikovali stališča do osnutka dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 198l - 1985 in osnutkov samoupravnih sporazumov SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti SR Slovenije za obdobje 198l - I985. Za dokončno oblikovanje stališč so izvršni svet SO Krško na pobudo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Krško pooblastili vsi trije skupščinski zbori na septembrskih sejah. Iz obsežnega gradiva, ki navaja stališča in pripombe na republiške planske dokumente, povzemamo nekatere ugotovitve: - Temeljni nosilci planiranja težko usklajujejo delo, ker priprava planskih dokumentov ne poteka sočasno na vseh ravneh. - Na ravni občine ni možno pripraviti celotnega pregleda združevanja sredstev za vse republiške in občinske . SIS, ker nekateri samoupravni sporazumi ne vsebujejo dovolj določnih opredelitev glede potrebnih sredstev za izvajanje programo . - Skupna obremenitev gospodarstva ne sme prt segati sedanje, zato mora biti združevanje sredstev za programe usklajeno z rastjo dohodka v občini. - Sistem financiranja SIS je nedodelan, saj n.pr. SIS za pospeševanje kmetijstva ne &u» re izvesti programa, ker po zakonu ni tse* žno združevanje sredstev 0,5 % iz dohodka po osnovi BOD, združevanje iz čistega dohodka pa ne zadostuje. OSNUTEK DOGOVORA 0 TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 - 1985 Stališča, ki so jih zavzeli krški skupščiru^d zbori na sejah 28. julija, so dopolnjena še i nekaterimi: - kriteriji za prestrukturiranje gospodarstvi naj služijo pri ocenjevanju investicijskih programov kot prioriteta in ne kot absolutni pogoj. - V dogovoru ni potrebno omenjati investicij po področjih, ker določajo selekcijo kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva. - Za izvoznike, ki gospodarijo pod težjimi pogoji, naj bi že samo visok procent izvozi omogočal bančne in lastne investicije za potrebno posodobitev proizvodnje. OSNUTKI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV REPUBLIŠKIH SIS MATERIALNE PROIZVODNJE Energetika (interesna skupnost elektrogospodarstva, interesna skupnost za nafto in plin skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje pri razvoju proizvodnje in porabe premoga v SR Sloveniji): k osnutkom sporazumov navedenih SIS je v občini Krško prav zaradi živih gospodarskih interesov vrsta podrobnih in temeljnih pripomb ter ustreznih stališč. Navedemo naj jih GLA1J 1U IK DOK tNTiiR ¦ ¦, ¦ e nekaj: a torarno "Djuro Salaj" je potrebno agotoviti premog ustrezne kakovo-ti iz bližnjih rudnikov in to z dol-;oroČno garancijo količin (ob koncu trednjeročnega obdobja kar '+00.000 on). »lin kot najčistejši vir energije je ;reba pripeljati tudi na območje Po-lavja in Dolenjske. telejno trafopostajo 1KX>AlO V je :reba zgraditi skladno z rokom v srednjeročnem obdobju 198l - I985. >IS za železniški in luški promet: iujno je potrebno zagotoviti večja /laganja v tirne kapacitete krške železniške postaje (industrijski in »tali tiri) ter za ureditev nivoj-skih križanj (prehod v Stari vasi). 5IS za gozdarstvo: - Nujno je potrebno ločiti blagovno proizvodnjo lesa za vlaknine od proizvodnje lesa za plošče. - Gozdarstvo se naj obveže realizirati posamezno strukturo blagovne proizvodnje, če so zanjo zagotovljena dodatna vlaganja. - Za sofinanciranje povečanih redčenj in melioracij gozdov, osnovanja topolovih nasadov in gradnje gozdnih cest naj 13 % načrtovanih sredstev zagotovijo TOZD, ki predelujejo les, ter trgovina. Zveza vodnih skupnosti Slovenije: Za melioracije in hidromelioracije je potrebno nameniti večja vlaganja. IZ PRIPOMB K OSNUTKOM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV REPUBLIŠKIH SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Izobraževanje: - Pri investicijski dejavnosti je potrebno vključiti v program gradnje domov Dijaški dom Milke Kerin: novogradnja za 180 ležišč. - 23 učnih ur za teoretični pouk v srednji šoli je previsok normativ. Kultura: V program naložb naj bi Kulturna skupnost Slovenije vključila sofinanciranje II.faze Delavskega doma Krško. Zdravstvo: Občinska zdravstvena skupnost smatra .0 nesprejemljivo dejstvo, da v okviru Zdi&v stvene skupnosti Slovenije odpiramo nove investicije in druge obveznosti, medtem ko so občinske in regionalne investicije skrčene na minimum. Otroško varstvo: Občinska skupnost otroškega varstva meni da je za "malo šolo - 120 ur" načrtovana prenizka cena takega oddelka glede na izobrazbeno raven delavcev, ki te oddelke vodijo. Zaposlovanje: Rast vrednosti programa mora biti usklaje na z rastjo vrednosti občinskih programov Telesna kultura: K 7. členu naj se doda: "Svetovno prvenstvo v kegljanju." K 13. členu pa v primeru sprejetega predloga: TKS Slovenije bo zagotovila del sredstev za izgradnjo zimskega bazena olimpijskih dimenzij v Krškem v okviru republiškega plavalnega centra. Socialno skrbstvo: Ob naraščajoči problematiki alkoholizma in njegovih posledic naj se kot prva naslednja naloga, za katero bi združevali sredstva v skupnem programu, realizira ustanovitev ustreznega zavoda v SRS Pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Za ohranitev življenskega standarda upo kojencev naj bi pokojnine usklajevali med letom, tako da bi se povečale za toliko, za kolikor bi se v I. polletju v poprečju povečali osebni dohodki zaposlenih v SR Sloveniji. NAŠ GLAS 10 INDOK CENTER IS c 53. SEJA IZVRŠNEGA SVETA 16. OKTOBER 1980 Na dnevnem redu; 1. razprava in sklepanje o predlogu sprememb in dopolnitev dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980; 2. razprava o predlogu sklepa o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic elementarnih nesreč; 3. informacija o sodelovanju občine Krško in Bajina Bašta na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih; 4. razprava in sklepanje o vlogah za dodatne zaposlitve in povečanje mase sredstev za osebne dohodke; 5. razprava in sklepanje o manjših odmikih od veljavne urbanistične dokumentacije; 6. imenovanje komisije za izdelavo predloga organizacije javnega cestnega potniškega prometa v občini Krško. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOGOVORA O URESNIČEVANJU DRUŽBENE .USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1980 Dosedanja gospodarska gibanja in sprejeti ukrepi ekonomske politike bodo imeli za posledico bistveno višjo nominalno rast družbenega proizvoda in dohodka. Ta rast bo v večji meri rezultat povečanja cen, saj se predvideva realna rast družbenega proizvoda in industrijske proizvodnje za 1 % izpod predvidevanj ob sprejetju resolucije v začetku leta. Takšna gibanja povzročajo visoko rast življenjskih stroškov ter večji padec realnih osebnih dohodkov od prvotnih predvidevanj . Odbor udeležencev "Dogovora, o družbenem usmerjanju razporejanja dohodka v letu 1980" smatra, da sicer glede na zelo različne pogoje ustvarjanja dohodka v organizacijah združenega dela ni potrebno spreminjati globalne usmeritve za zaostajanje rasti osebnih dohodkov za rastjo dohodka za vse organizacije združenega dela, temveč skladno z gornjimi stališči selektivno zniževati zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke v tistih organizacijah združenega dela, kjer so se v letošnjem letu bistveno poslabšali pogoji gospodarjenja. Glede na zahtevne naloge pri izpolnjevanju projekcije plačilno bilančnega in devizno bilančnega položaja SR Slovenije odbor udeležencev smatra, da je potrebno tudi z usmeritvami na področju razporejanja do- NAŠ GLAS 10 10 INDOK CENTER hodka vzpodbujati delavce v organizacijah združenega dela za povečevanje izvoza. Z dodatnim 8.a členom dogovora se predlaga večja selektivna politika pri zaostajanju rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka v tistih organizacijah združenega dela, ki zaradi objektivnih pogojev v letu 1980 dosegajo rast dohodka izpod poprečno predvidene rasti. Tako bi v razmerah hitre rasti življenjskih stroškov nekoliko omilili padec življenjske ravni delavcev v teh organizacijah združenega dela. V skladu s spremembami zvezne in republiške resolucije se omejuje rast sredstev za osebne dohodke v dejavnosti elektrogospodarstva na 18%. Skladno s spremembo republiške resolucije se predlaga povečanje sredstev za osebne dohodke delavcev v družbenih dejavnostih do največ 18%. Da bi vzpodbujali prizadevanja delavcev zunanjetrgovinskih organizacij za Čim boljše izvozne rezultate, se predlaga dodatno povečanje rasti sredstev za o-sebne dohodke v tistih trgovinskih organizacijah združenega dela, ki opravljajo pretežno izvozno dejavnost. V sklad\i z določili zvezne in republiške resolucije se sredstva za osebne dohodke v letu 1980 na novo zaposlenih pripra vnikov ne upoštevajo pri določanju okvirov rasti sredstev za osebne dohodke po usmeritvah tega dogovora. Spremembe in dopolnitve dogovora se uporabljajo od 1. januarja 1980. za cenitev škode od elementarnih nesreč (Uradni list SFRJ, bt. 17/79). Celotna škoda v naštetih občinah je ocenjena na 1. 269.539.700 din. PREDLOG SKLEPA 0 DOVOLITVI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC E Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji je na seji dne 25. 8. 1980 sprejel sklep, da predlaga vsem podpisnikom tega dogovora, da se za delno odpravo posledic, ki so nastale zaradi hudih neurij in toče 11. in 29. 7. 1980 v občini Šmarje pri Jelšah ter 4. in 12. 8. 1980 v občinah Gornja Radgona, Lenart, Murska Sobota, Maribor in Žalec, uporabijo sredstva solidarno*^ sti v znesku 113.367.000 din. Škoda na območju prizadetih občin je bila ocenjena po navodilu o enotni metodologiji PREDLOG SKLEPA 0 DOVOLITVI UPORABE SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC ELEMENTARNIH NESREČ Na nedavnem zveznem tekmovanju kovinarjev v Ljubljani se je ROMAN JANKO VIČ iz KOVINARSKE KRŠKO, občinski prvak v varjenju s C02, uvrstil v isti disciplini na odlično 4. mesto. Skupaj s tekmovalcem iz Velenja je priboril SR Sloveniji tudi ekipno zmago. NAŠ GLAS 10 11 INDOK CENTER IM-4SN0 y& JE , KOMI SIJE ZA IZDELAVO PREDLOGA ORGANIZACIJE JAVNEGA CESTNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V OBČINI KRŠKO Ob izredno hitrem družbenem in gospodarskem razvoju naše občine postaja vse bolj očitna povsem neustrezna organiziranost prevoznih uslug javnega cestnega prometa. Še posebej postaja to problematično sedaj, ko se formira ; ;>odnji Grič kot zelo pomembno južno izhodišče mesta Krško, predvsem zaradi blagovnega centra in ostalih pomembnih objektov, ki so načrtovani v tem predelu. S tem so postale relacije v Krškem precej daljše in hkrati tudi potrebe krajanov };o prevoznih uslugah javnega cestnega osebnega prometa vse večje. Ob tem je potrebno pou-dariti, da dosedanja organiza- ija teh prevozov nikakor ne ustreza potrebam krajanov. Zato je Izvršni svet SO Krško imenoval komisijo, ki naj bi izdelala predlog nove organizacije javnega prometa v občini Krško. Člani komisije so: Franc JENIC, SO Krško, Peter ZORKO, SO Krško, Darko MEDVEDEC, Medobčinski inšpektorat Krško, SiIvin GREIN , IGM "o. . •a" Franc RADEJ, SO Krško in Kamilo CAPL, PM Krško. Med nalogami komisije bo morala biti tudi dolgoročna komponenta, ki bi imela za namen stalno spremljanje ustreznosti javnega cestnega osebnega prometa potrebam krajanov. še posebej bo to nujno v primerih, kadar bomo vključevali v življenje pomembnejše gospodarske ali kulturne objekte, ki bistveno vplivajo na spremembo potreb po javnih prevoznih uslugah. Glavni nalogi komisije bosta izdelava predloga strokovnih rešitev ter povezovanje interesov uporabnikov s prevozniki in izdelovalci predlogov organizacije prometa. 'Pionirji pionirskega odreda Karel Deetovnik-Kajuh na osnovni Soli Jurij Daloatin v Krškem smo tudi planinci. -282 nas je. Kadi hodimo v hribe, kjer si s hojo krepimo zdravje, spoznavamo kraje,ljudi, ki so bili partizani,aktivisti in se jim zahvalimo za vse, kar so naredili za narodnoosvobodilno borbo.N (P.O. Karel Destovnik-Kajuh Krško) ? šolah naše občine deluje 15 pevskih zborov. To je ena najbolj množičnih oblik udejstvovanja v interesnih dejavno stih, saj zajema kar okoli 800 pionirjev. Precejšen problem v delovanja zborov je uskladitev urnika za pevske vaje. Y množici krožkov je težko pritegniti hkrati 60 pevcev. Za nemoteno delovanje zborov je nujno potrebno razumevanje učiteljev in podpora celotnega šolskega kolektiva." (nadaljevanje na str. Ik) NAŠ GLAS 10 12 IN DOK CENTEH KS Kostanjevica praznuje V torek, 21. oktobra, bo KS Kostanjevica počastila spomin na streljanje talcev iz Kostanjevice in Prekope. Ob siceršnjih žrtvah vojne, ki jih je utrpel vsak kraj, je na Malencah padlo preko 40 talcev. Praznovanje se bo za čelo z vrsto športnih, kulturnih, komemoracijskih in drugih prireditev in bo trajalo od 18. do 26. oktobra. Vrhunec in zaključek prireditev bo srečanje borcev Gor-janskega bataljona in aktivistov tega področja. Srečanje bo 26. oktobra ob 11. uri v še nedograjenih prostorih nove Iskrine TOZD v Kostanjevici. Slavnostni govornik na tej prireditvi bo predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV tovariš JANEZ VIPOTNIK. PRIREDITVE: 18. 10. ob 8. uri: odprto prvenstvo Kostanjevice v streljanju z zračno puško 19- 10. ob 14. uri: turnir v malem nogometu za pokal Kostanjevice 21. 10. ob 15. uri: komemoraci j a pri spomeniku talcev na pokopališču v Kostanjevici 24. 10. ob 15. uri: zabavno -- rekreativne igre mladine 25. 10. ob 10. uri: slavnostna seja Skupščine in DPO Kostanjevice ob 14. uri: odkritje spominskega obeležja na prvo srečanje gorjanskih in žumber-ških partizanov pri Rdeči hiši pod Polomom 26. 10. ob 11. uri: osrednja proslava z bogatim kulturnim programom in družabnim srečanjem v novih prostorih ISKRE v Kostanjevici KRAJEVNA S K U P N 0 S T h 0 S T A N J E V I C A Krajevna skupnost Kostanjevica meri 66 km*-, večja naselja v njej pa so: Gornja in Dolnja Prekopa, Malence, Globočicc, Oštrc, Črneča vas, Orehovec... V 730 gospodinjstvih živi 2556 prebivalcev. Med temi jih je 540 zaposlenih v organizacijah združenega dela na območju krajevne skupnosti same. To število bo naraslo na preko 600 delovnih mest, ko bo dograjena nova Iskrina proizvodna hala. Prva je položila temelje kosta-njeviški industriji Novolesova TOZD "Lipa", razen nje pa so tu še: SOP - TOZD IKON, Agro-kombinat Krško - TOZD Meso in "polnilnica vina", Gozdno gospodarstvo in Iskra Šentjernej - TOZD Kostanjevica. V Krško in Novo mesto se vozi v službo še približno 1^0 ljudi. Razen Iskrine hale, ki naj bi bila dograjena konec novembra in kjer bodo izdelovali regula- 13 INDOK CENTE« NAŠ GLAS 10 torje svetlobe, električne povezave (priključke) za avtomobilske prikolice..., je trenutno v Kostanjevici najpomembnejša investicija v prizidek osnovne šole. Ta je dograjen, ni pa še urejena okolica in komunalni priključki. Vroča želja krajanov je tudi, da bi revitalizirali stari objekt šole, ker bi te prostore potrebovali za uvedbo celodnevne šele. Razen teh dveh investicij, ki sta pred zaključkom, pa je tu še gradnja zdravstvene postaje, katere začetek se vleče že od aprila letos. Investitor gradnje je občinska zdravstvena skupnost, v novi postaji pa bi bili 2 splošni ambulanti, zobni amoulanti za otroke in odrasle, otroška ambulanta, posvetovalnica in laboratorij s prostorom za RTG slikanje čeljusti. V sklopu objekta ho tiidi lekarna. V naslednjem srednjeročnem obdobju bi krajani radi uredili del kanalizacije, ki je trenutno dokaj pereč problem tega "otočka na Krki". Razen v sami Kostanjevici bi radi uredili še kanalizacijo v smeri proti Prekopi in proti Oštrcu. Kostanjevičani se pritožujejo, da so pri sestavljanju srednjeročnih planov SKIS za obdobje 1981 - 85 popolnoma "odpadli", kar zadeva gradnjo družbenih stanovanj, medtem ko je v zasebnem sektorju načrtovana gradnja le nekaj hiš, kar je po njihovem mnenju tudi odločno premalo. Eden velikih problemov celotne občine in Kostanjevice same je nekvalitetno in nevzdrževano telefonsko omrežje. V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi njegovo zmogljivost povečali od 160 na 4-00 priključkov in iz iste centrale naj bi omogočili dobršen del zvez tudi za Podbočje. Vodstvo kraje- vne skupnosti pa je izrazilo željo, da naj bi PTT pri napeljavi novega telefonskega omrežja bolj kot doslej sodelovalo s skupnostjo in s tem omogočilo usklajeno delo. Kar zadeva cestno omrežje, so v obdobju do leta 198^ namenili prioritetno mesto asfaltiranju ceste Grad - Vodenice -- Ržišče - Ban. Ta naj bi spadala v "Nemorialno področje Žum-berak - Gorjanci". Slavo Kostanjevici na Krki je prinesel predvsem Dolenjski kulturni festival, ki letos slavi 25. obletnico delovanja, in seveda Forma viva s stalno razstavo skulptur na prostem. Dolenjski kulturni festival organizira orgelske koncerte, občasne gostujoče razstave, gledališke predstave, skratka vse kulturne prireditve, ki se zvrstijo skozi leto. V nekdanjem cistercijanskem samostanu, ki mu domačini na kratko rečejo kar "grad", gostuje Galerija "Božidar Jakac". V njej so poleg del tega umetnika razstavljene tudi zbirke del Toneta Kralja, Jožeta Gorjupa in ple-terska zbirka slik. Samostan še ni dokončno obnovljen, zato trenutno tudi ni kam postaviti zbirke Franceta Kralja (olja in skulpture), vendar si vodstvo galerije prizadeva, da bi čim prej zagotovilo ureditev ustreznih prostorov. Lamutov likovni salon ima 3-4 občasne razstave letno, vsako drugo leto pa organizira "Bie-nale otroških grafik". Ker je Gorjupova galerija podrta, so dela iz nje nameščena v prostorih osnovne šole. Krajevni odbor ZZB NOV, vodstvo osnovne šole, kulturne ustanove v KS in občinsko vodstvo pa so NAS GLAS 10 14 iNDOK CENTER sklenili v prostorih osnovne šole namestiti tudi stalno razstavo dok\imentov iz NOB, ki so nastali na tem območju. Mednarodni simpozij Forma viva zbere vsako tretje leto nekaj priznanih umetnikov iz vsega sveta. Rezultat tega 20^1etne-ga delovanja je preko 100 skul-ptur iz krakovskega hrasta, ki so razstavljene na travnatih površinah okrog kostanjeviškeg "gradu". JOŽE JAVORŠEK, predsednik KK SZDL Kostanjevica: "Nekateri delegati v naši KS se ne obnašajo tako, kot oi bilo pričakovati, saj se nekatere delegacije (na primer za kmetijstvo), kombinirane med več KS, sploh še niso uspele sestati! Zato delegate pozivamo, da se bolj vestno udeležujejo sklicanih sej in skupščin SIS, kamor jih pošiljamo. Le s tem načinom bomo lahko zastopali potrebe svojega kraja!" Ha začetku Šolskega leta smo ai MČSK izdelali plan dela za posamezne aese-ee. V sto jen plana smo predvideli tri zbiralne akcije, ki sao jih tndi uspešno izpeljali. Pri zbiranju starega papirja so sodelovali učenci 7.razredov in tudi učenci k.a razreda. Količine zbranega papirja so bile dokaj velike. la Senovem sta bili tudi dve krvodajalski akciji, pri katerih so pomagali učenci 8. in 7« razredov. Organizirali sao štiri očiščevalne a-keije Senovega. V mesecu maju sao »prejeli učence prvih razredov v organizacijo MČSK. S programom aao sodelovali tudi pri podelitvi slastih značk ob dnevu krvodajalcev. V mesecu juniju je bila tudi zbiralna akcija starih oblačil, ki je zelo lepo uspela. Izvedli so jo učenci sedmih razredov. 8. marca smo obiskali in obdarili 120 starih, bolnih in osamljenih žena,ki — bile stare nad 75 let." (Mladi člani Rdečega križa-OŠ Senovo) i/McUcU' AZOtoAiA/ "Občinska gasilska zveza Krško združuj« preko gasilskih društev razporejenih po občini Krško 11't mladincev in mladink v starosti 15-18 let, 362 mladincev in «lu dink v starosti 19-27 let, 186 pionirjev in pionirk v staroati 11-14 let in 109 pionirjev in pionirk v starosti 7-10 let. Mladina je vključena v dejavnosti gt*/. ¦' skih društev na organizacijskem področja na kulturnem in preventivno operativr m področju. Ha operativno tekmovalnem sodeluje pri članicah v 6 desetinah cca 76 % mladink in pri članih v 16 desetinah cca 80 % mladincev. Tekmovanja so vsako leto. Za pripravo pionirjev ima Občinska gasilske zveza za vsako šolo določenega mentorja" "Poleg drugih dejavnosti, ki so na šoli zelo bogate, ima že tradicijo prometna vzgoja. Poleg znanja, ki ga pridobivana o prometni vzgoji pri pouku, imamo za v«« stopnje organizirane še prometne krožke. (nadaljevanje na str.Id) NAŠ GLAS 10 15 INDOK CENTER NOVOSTI IN SPREMEMBE V ŠTIPENDIJSKI POLITIKI Predlog SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU V OBČINI KRŠKO, ki je bil do pred kratkim v javni razpravi v OZD in drugih ramoupravnih organizacijah ter skupnostih, konkretizira načela "Družbenega dogovora o izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji". Predlog med drugim prinaša naslednje novosti in spremembe: Pri kadrovskem štipendiranju bo v večji meri kot doslej stimuliran učni uspeh. V vseh prvih letnikih srednjih, višjih in visokih šol bo kadrovska štipendija enotna: ne bo namreč upoštevala učnega uspeha na prejšnji stopnji šolanja, to pa zaradi različnih pogojev šolanja oziroma socialnih vplivov. Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo opredelili deficitarne poklice, za katere bo potem možen dodatek h kadrovski štipendiji. Cenzus znaša 85 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu, sicer je možno podeliti štipendijo le izjemoma. Novost je tudi določilo, po katerem štipenditor oceni, v kate- rih primerih je štipendist še upravičen do štipendije., Če ponavlja letnik ali se preusmeri. Poudarjeno je postopno prehajanje vseh štipendij v kadrovske; štipendisti, ki dobivajo štipendijo iz združenih sredstev, bodo imeli prednost pri podelitvi kadrovske štipendije in obratno. Delež staršev pri pokrivanju življenjskih stroškov štipendista iz združenih sredstev ne bo več, kot do sedaj, 50%, ampak odvisen od višine dohodka na družinskega člana. Za štipendijo iz združenih sredstev je uveden cenzus 55 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka za preteklo leto. Tudi za štipendiste iz združenih sredstev je predviden dodatek za odličen in prav dober uspeh. Do solidarnostnih sredstev ima občina pravico le, če so vse delovne in samoupravne organizacije ter skupnosti podpisniki sporazuma. Pomembna novost je tudi predlog o samoupravni organiziranosti, ki predvideva delegatsko odločanje v zvezi s štipendiranjem kar v skupščini občinska skupnosti za zaposlovanje, dopolnjeni z delegati družbenopolitičnih organizacij. Na ta način odpade podvajanje iz iste delegatske baze. Zaradi spremenjenega režima študija (sprotni študij!) ni več kriterija "hitrost študija", predvideno pa je nagrajevanje za predčasno opravljen študij v obliki enkratnega izplačila štipendije, ki bi štipendistu sicer pripadala do konca šolanja. NAŠ GLAS 10________________^__________________IN DOK CENTER SODELOVANJE POBRATENIH OBČIN BAJINA BAŠTA IN KRŠKO PRVO SREČANJE KULTURNIKOV Od 17. do 19. oktobra bo Zveza kulturnih organizacij občine Krško gostitelj 50-članske delegacije kulturno-umetniškega društva "Milenko Topalovič" iz pobratene srbske občine Bajina Bašta. Pokrovitelj te prve^iz-menjave na kulturnem področju je občinski svet ZSS. Gostje iz Bajine Bašte se bodo predstavili Krčanom in Senov-Čanom s pestrim celovečernim kulturnim programom. Obiskovalci prireditev v Delavskem domu Krško in Domu XIV. divizije Senovo si bodo v petek in soboto najprej ogledali melodramo Dobrice Erica "Prstan v studencu", v drugem delu večernega sporeda pa bodo nastopili člani folklorne sekcije s srbskimi narodnimi plesi,vokalni solisti narodne glasbe, orkester in instrumentalisti. Zabavni del programa bodo gostje izvedli tudi v hotelu "Sremič" v Krškem, ki bo za to priliko pripravil večer srbske kuhinje. Krški gostitelji so za kulturnike iz pobratene občine pripravili bogat spored bivanja. Najbolj pestro bo v soboto,ko bodo gostje najprej prisostvovali projekciji filma "Gremo v Krško", takoj zatem pa bo stekel pogovor o nadaljnjem kulturnem sodelovanju. Po ogledu znamenitosti starega mestnega jedra Krškega in razstave Gabrijela Kolbiča v krški galeriji bodo obiskali akademskega kiparja Vladimirja Lto-vička v njegovem ateljeju v Le-skovcu. Popoldanski del pa obsega ogled osnovne šole "Jurij Dalmatin" v Krškem in gradu v Brestanici, kjer jim bodo raz-kazali muzej izgnancev, sainora-stniško galerijo in na novo odkrite freske. Nedeljsko dopoldne je rezervirano za ogled Kostanjevice in njenih kulturni!: znamenitosti. Na srečanju se bodo dokončno do govorili tudi o tem, kdaj bodo krški kulturniki vrnili obisk kulturnikom iz Bajine Bašte. ŠE ENA OBLIKA SODELOVANJA Od 8. oktobra naprej se na krškem šolskem centru izobražuje skupina desetih fantov iz pobratene srbske občine Bajina Bašta. Sprejeli so jih na poklicno papirniško šolo in tako zaključili dalj časa trajajoče dogovarjanje o novi obliKi sodelovanja obeh občin. Vse učence iz Bajine Bašte štipendira tovarna celuloze in papirja "Djuro Salaj", četudi to ne zahteva, da bi se po Končanem šolanju zaposlili vsi v Krškem ali v TES. V Bajini Bašti imajo namreč kartonazno tovarno, NAS GLAS 10 17 INDOK CENTEfi tako da bo njihova zaposlitev možna tudi tam, če se bodo za to sami odločili. Pri sedanjem štipenditorju bodo učenci dobili običajne nagrade, zagotovil pa jim bo tudi vso potrebno delovno in zaščitno opremo.Poleg tega so v krški tovarni sklenili, da jim bodo povrnili potne stroške, ko se bodo ob polletju ali daljših prazničnih počitnicah hoteli vrniti ~iomo"vr IiOGOVOR 0 KONKRETNIH Sredi septembra so se predstavniki občin Bajina Bašta in Krško dogovorili o konkretnih oblikah sodelovanja med pobratenima občinama. Izvršna sveta obeh družbenopolitičnih skupnosti sta določila tudi koordinatorje, ki bodo spremljali uresničevanje dogovorjenih akcij na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Na sestanku v Bajini Bašti so predvideli naslednje oblike sodelovanja : - med IGM "Sava" Krško in "Elektroizgradnjo" Bajina Bašta, na področju trgovine: zagotovitev poslovnih prostorov v obeh občinskih središčih, med kartonažnima tovarnama obeh občin, - med konfekcijskimi tovarnami "Kadinjača" ter "Lisca" in "Labod", Na šolskem centru se bodo seveda še posebej potrudili, da bi novim dijakom pomagali čimprej premostiti vse težave, ki jih običajno povzroča novo okolje. Da bi premostili jezikovne ovire, jim bodo nudili dodatni pouk slovenščine in enako pomoč pri drugih predmetih, če bi bilo potrebno. Učenci bodo živeli v dijaškem domu "Milka Kerin". Ž.Š. OBLIKAH SODELOVANJA - tradicionalna izmenjava "kuhinj" v februarju 1981, - medsebojni delovni obiski kulturnikov, - izmenjava letovanj otrok na Lošinju in Tari, - med SGP "Pionir" in ustrezno delovno organizacijo iz Ba-jine Bašte, - organizacija sestanka strokovnih ekip (ekonomisti, pra vniki. družbenopolitični delavci; v zvezi z izvajanjem ukrepov ekonomske stabilizacije in priprav na realizacijo naslednjega srednjeročnega načrta, - izmenjava predavanj profesorjev zgodovine o preteklosti obeh občin, - organiziranje fakultativnega pouka slovenskega jezika v osnovni šoli v Bajini Bašti. NAS GLAS 10 18 INDOK CENTER Učenci k. razredov predvsem pridobivajo spretnosti dobrega kolesarja,ki zna osnovne prometne predpise in znake, obvlada vožnjo po prometni cesti, da ne ovira svojega in drugih življenj, na viiji skupini delata še dve skupini krožkov, ki tarejo že trže prometne o-rehe in obvladajo spretnostno vožnjo na poligonu. Svojo spretnost in znanje pokažemo na Šolskem prometnem tekmovanju, ki pa je obenem selekcija za najboljšo ekipo mlajših in starejših pionirjev, ki se potem pomerijo na občinskem tekmovanju." Čebelarski krožek pri Osnovni šoli Jurij Dalmatin Krško je bil ustanovljen leta 1971, na pobudo Čebelarske družine Krško. V letu 1973 nam je na našo prošnjo Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj podarila nov čebelnjak, organizacije združenega dela in naša šola so prispevala sredstva za nabavo panjev, domači čebelarji pa so nam dali čebele. Tako danes uspešno čebelariao v šestih AZ panjih v enem nakladnem in enem opazovalnem panju. Denarna sredstva za prodane čebelarske proizvode imamo naložena pri šolski hranilnici. Krožek deluje v dveh skupinah. Nižjo obiskujejo učenci od 1. do k. razreda in višjo učenci od 5. do 8. razreda. Naši mentorji so čebelarji Čebelarskega društva Krško.M 'Valvasorjeva knjižnica in čitalnica Krško kot občinska matična knjižnica ima med drugimi tudi nalogo, da vzgaja bralce, še posebej mladega bralca. it Skupno s šolami in vodstvi vrtcev je treba potlej organizirati skupinske o-biske knjižnice; pri tem so lahko v *e liko pomoč šolski knjižničarji in ¦> visti v šolah, pa vzgojiteljice v vrt cih, saj se lahko le s trdnim sodelovanjem, pa z obilo dobre volje pri vse:. uresničuje program izobraževanja v širšem smislu (naše knjižnice so splosuo izobraževalne in tej dejavnosti je družba prisodila poseben družbeni r Filatelija je med mladimi zelo priljJ ljena dejavnost. Radi posegajo po zp kah in spoznavajo njihovo vsebino. Delo usmerja filatelistično društvo m svojim programom. Usmerjanje mladih is spremljanje njihovega dela je najpoaea. nejša naloga vsakega člana. Obenem pa . gotavlja pogoje za delo v krožkih s sve -jimi materialnimi sredstvi in opremo,ko likor je to pač mogoče. V glavnum vz?«-; : buja bogato in razgibano razstavno d-v ,. nost. Člani oblikujejo svoje rbirka ? jih pripravljajo za razstave. V dmStrv se zavedajo, da mora biti filatelija &š va. Biti mora odprta in živeti z ok*>I, Prav zato pa organizira številn« razstave, ki so vsebinsko prilagojene is akt* alne. Največkrat so vezane na pomembne ;; bileje in prireditve. Največja je bila doslej republika j»i< nirska filatelistična razstava leta r-v Leskovcu na 130 vitrinah.M » V MESECU KNJIGE (15.1Q.-15. _.i SE LAHKO OBČANI BREZPLAČNO VPIŠEJO MED BRALCE KRŠKE VAL VASORJEVE KNJIŽNICE IN ČITALNICE! NAF GLAS - skupno delegatsko glasilo občine Krško - Izdajatelj. INDOK CENTER občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic -Oblikovalec: Niko Keše - Naklada: 600 izvodov - Izhaja po potrebi - Tiska "tiskarna" SO Krško - Naslov uredništva: INDOK CENTER občine Krško, CKŽ 14, 68270 Krško; telefon: 71 - 711/53 Veseli bomo vsake vaše informacije ali prispevka! NAfi GLAS 10 19 INDOK CENTER "V občini Krško je bila najprej usta-noTljena pionirska hranilnica na osnovni šoli Jurij Dalmatin Krško. Danea pa so že na večini Sol v naši občini ustanovljene pionirske hranilnice. Vanje zadnje čase tudi že vključujemo predšolske otroke, ki so v varstvu v vzgojno varstvenih ustanovah. Vso poaoč pri delu naa nudi naša Temeljna Posavska banka Krško, kjer dobimo ves material za redno delo, vsak drugi mesec pa nam dajo tudi določeno število nagrad za mlade varčevalce, ki jih na ta način vzpodbujamo, da zelo redno hodijo v hranilnico. Na osnovni šoli Leskovec imamo v pionirski hranilnici trenutno vključenih 370 varčevalcev. Ne varčujejo samo posamezniki, ampak tudi razredne skupnosti. V okviru naše hranilnice imamo vsako leto razpisano aedrazredno tekmovanje, udeležimo se vseh akcij, ki jih organizira Temeljna Posavska banka Krško j.n se trudimo, da bi v naših mladih varčevalcih privzgojili potrebo po varčevanju." Na področju kulturne vzgoje si moramo prizadevati, da bo vsebina izobraževalnega procesa pomagala oblikovati sposobnosti tako za dojemljivost kulturnih vrednot kot za aktivno kulturno dejavnost v prostem času. Le na ta način bodo današnji šolarji, dijaki pozneje tudi kot delovni ljudje sodelovali v kulturnem življenju tako kot dojemljivi u-porabniki kot sposobni in zavzeti izvajalci. Opažamo namreč, da se po osnovni šoli kaj hitro pretrga ljubiteljska kulturna dejavnost mladih ljudi in le malo jih najde pot v kulturna društva oziroma njihove sekcije, ki se skoraj povsod srečujejo s problemom pomanjkanja mlajših članov. Seveda je treba najti ustrezno pot,kako bomo lahko mlade vključili na primeren način in v sami dejavnosti vključili del njihovih interesov in hotenj." "Imeli smo kar 50 raznovrstnih dejavnosti. Poglejmo le delo in uspehe nekaterih: - člani OZN krožka so redno pisali referate o zunanje političnih dogodkih, pripravili razstavo o mednarodnem le t otroka, organizirali proslavo ob ¦• -•-OZN, naredili shemo o sestavi OZN i. i prodajali voščilnice; - zgodovinski krožek je vključeval v svoje vrste pionirje od 5. do 8. razreda. Množično je bilo šolsko tekmov nje na temo TITO-SEfOLUCIJA-MIR. Na občinskem tekmovanju pa smo bili prvi V drugem polletju pa je bilo delo ue merjeno počastitvi 70-letnice rojsn Edvarda Kardelja, uspešno pa je bilo tudi sodelovanje na srečanju pionir j*, zgodovinarjev in likovnikov v Ljubljani. Likovni izdelek naše učenke je dobil bronasto priznanje," Mladi/ sfckoTrnpfo tfAŠ 10 20 INDOK CENTER "RASTEMO POD TITOVO ZASTAVO" M PIONIRJIDELEGATI V sredo, 8, oktobra 1980, j prireditev ob letošnjem ""te e bila v Krškem osred dnu otroka". Svet za delo s pionirji pri občinski zvezi prijateljev mladini je sklical prvo delegatsko občinsko pionirsko konferenco V veliki sejni dvorani občinske skupščine se je popoldne zbralo 121 predstavnikov pionirskih odredov ter organizacij in društev, ki imajo v svojih vrstah podmladek. Kot gostje so delovni konferenci pionirjev prisostvovali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. Pionirjem so zaželeli delovnih uspehov tudi njihovi vrstniki iz Brežic. Po uvodnem referatu predsednice Občinske zveze prijateljev mladine Rezike Pirčeve, ki je nanizala dosedanje uspehe in se zahvalila vsem, ki pomagajo pionirjem pri delu, so poročali o aktivnostih pionirske organizacije na svojih šolah predstavniki pionirskih odredov iz Brestanice, Velikega Podloga, Koprivnice, Kostanjevice, OŠ "Dr. Mihajlo Rostohar" in OŠ "Jurij Dalmatin" iz Krškega,iz Leskovca, Senovega, Podbočja in Rake. Poročila so lahko le skopo zajela bogato paleto dejavnosti, del pismenih poročil s podrobnejšo predstavitvijo posameznih dejavnosti pa je zaradi časovne stiske delovno predsedstvo le zbralo in jih bo svet za delo s pionirji posredoval v obliki publikacije kasneje. V odmoru so si udeleženci konference lahko ogledali filate-listično razstavo in razstavo fotografij s prireditve predšolskih otrok v 'tednu otroka" 1979. V drugem delu konference so pionirjem spregovorili gostje in delegati organizacij in društev. ki posvečajo posebno skrb delu s pionirji in zanje. Nato so pionirji prisluhnili sklepom ii; stališčem konference ter sprejeli program pionirskih prireditev v krški občini za obdobje 1980 - 1981. Poseben poudarek bodo pionirji dali udeležbi v jugoslovanskih pionirskih igrah, ki potekajo pod geslom "Rastemo pod Titovo zastavo". Za uspehe v minulih pionirskih igrah pod geslom "Narava, zdravje, lepota" je republiška zveza prijateljev mladine podelila 7 odredom iz krške občine plakete JPI, dvema odredoma priznanje in enemu diplomo. Poleg teh priznanj so ob zaključku konference podelili pionirskim odredom še spominski knjižni darili skupščine občine Krško in občinske zveze prijateljev mladine. Srečanje mladih delegatov so popestrili glasovi mladih pevcev z osnovne šole Krško.