Posamezna številka Din 2.
Št. 130.
V LJuMjanf, v torek 3. junija 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto I'
narodni
m
Hm
■r |
gam -
mm
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. f	Mesečna	naročnina:	?
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j
?	Neodvisen političen list.
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
        •••*•'*□
I	Rokopisi se ne vračajo. — O^asi po tarifu.	f
| Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f i Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	|
-H
Ministrski svet.
Zunanjepolitična situacija.
Atentat ne avstrijskega kancelarja.
Po trboveljskem atentatu.
Komunistični hujskači so uspeli. Zapeljani delavci so sledili njihovim pozivom in na oltar že preobilo z muče niško krvjo prepojene Jugoslavije so biie Položene tri nove žrtve.
Z bolestjo v srcu objokuje Slovenija smrt teh svojih najmlajših mučenikov in žaluje za tremi junaki ki vse svoje ‘življenje niso poznali drugega ko ljubezen do domovine in ki so bili vedno Pripravljeni v nje blagor žrtvovati vse, Pa tudi svoje življenje.
Slavnemu spominu teh žrtev jugo-slovenske misli zato naša prva beseda in odkritih glav mora danes ob 6., ko bodo njih zemeljski ostanki položeni k večnemu počitku zaklicati vsa Slovenija:
Večna slava spominu padlih idealistov, večna slava Francetu Žlajpahu, Stanku Žnideršiču in Žarku Boltav-serju!
Toda z bolestjo v srcu moramo objokovati tudi one nesrečne rudarje;, ki &o postali žrtev hujskarije komunističnih voditeljev. Ob grobu njihovih tovarišev jim glasno kličemo, da se v svoje lastno dobro odrečejo komunističnim hujskačem, Id so jim prizadejali že toliko gorja in ne dali še nobenih dobrot.
Težko je stanje delavca in zlasti v Trbovljah skrbi tuja premogokopna družba, da ni delavcem postlano z rožicami. Toda če kdo, potem so nacio-nalisti tisti, ki so vedno pripravljeni braniti slovenskega delavca, proti tuji kapitalistični družbi. Ni so to samo prazne besede, temveč ravno Orjuna je že °Petovano dokazala, da zna in hoče nastopiti za koristi slovenskega delavstva.
In prav proti 'tej Orjuni so klicali komunistični hujskači delavce v naskok. Ali so se ti, le od demagogije živeči kričači bali, da bi dejanska pomoč Or-june več zalegla pri delavskih masah, ko pa njihove vpijatske fraze o svetovni revoluciji Ali so ti komunistični hujskači v resnici tako malenkostni, da se boje onih, ki bi pomagali delavstvu?
. Ne čudimo se koračno, če so komunistični hujskači v resnici tako podli, da se ne sramujejo zaradi svoje nevredne popularnosti tirati delavstvo tudi v nesrečo. Toda čudimo se, da je mogel slovenski delavski razred, nekdaj tako zaveden in tako razumen, pasti tako nizko, da je postal plen hujskačev.
Ali je mar pozabljena lanska popolnoma ponesrečena rudarska stavka v trbovljah? Ali so pozabljeni vsi drugi ®zki grehi, ki jih je zakrivilo vodstvo nujsfcaške komunistične stranke nad delavstvom? Kadar je bilo delavstvo v sin, kdo mu je pomagal? Ali se niso te-ti »voditelji« dosledno skrili? Kar «ar pa nj nobene nevarnosti, kdo re. Je Pojavil v prvih vrstah! Ali niso Dnsli zopet vsi hujskači na dan.
In čeprav delavstvo vse to ve; ven-ii«ax je ge mogoča da imajo med njun hujskači uspeh! Da. to žalostno dejstvo i*® najbolj obupno in najbolj obžalovanja vredno!
Pa danes zapeljani delavci tega no-!lvwJ^e izprevideti. Toda bojimo sev da ■j*o kmalu prišel čas* ko se bo vse de-jjavstvo še bridko kesalo in ko bodo i o vseh revirjih še glasno kleli oni dan,
i	° je bil v Trbovljah izvršen atentat na j ^slovenske nacijonaliste. Zakaj eno ' danes jasno z vso oštroto. Za dolgo ne smejo trboveljski rudarji niti osicusiti z mezdnim gibanjem in danes . trboveljska premogokopnai družba repljena tako, kakor še nikoli. ska*° tJ'e *uspeh* komunističnih huj-krf * ,	*a »uspeh« jo za delavce ta-
ne n °Sterij ^ morali delavci — in v J"* — postaviti tiste, ki so po-ocili trboveljski atentat, pred sodišče, fot a‘*£a *e bilanca trboveljskega aten-' ^ta za rudarje.
prugačna pa je bilanca atentata za b(ii r°na	misel. Zgodovina ne pozna
In J; i?a, serneiui» kakor kri mučenikov, iliah • 50 stre^£di v nedeljo v Trbov-n na jugoslovenske nacijonaliste, ti-So Poveličali jugoslovensko nacio-2lTla^ misel, tisti so pospešili njeno
*'! v tem je historičen pomen trbo-
idi « if*. vave nedelje. v tem pa je tu-
-	veličina padlih junakov
'Beograd, 2. junija. (B) Vlada je imela ves dan konferenco, zvečer pa je bila plenarna seja ministrskega sveta, na kateri se je največ razmotrivalo
o	zunanjepolitičnem položaju, posebno
o	meščanski vojni v Albaniji ter o dogodkih v Avstriji, Romuniji in Franciji.
V	razgovor so prišli tudi krvavi spopadi med komunisti in Orjuno v Trbov-
Beograd, 2. junija. (B) Opozicijski blok je sklenil, naj se na zborovanjih, ki jih bodo imeli zastopniki opozicije med narodom, zahteva od kralja, da se skupščinske seje ponovno skličejo, ker je sedanja rešitev neparlamentarna. Prva brzojavka v tem zmislu je bila poslana kralju včeraj z zemljorad-
Beograd, 2. junija. (B) Danes ob 11. je dospela iz Budimpešte senzacionalna vest, da je včeraj izbruhnila- revolucija v Romuniji, posebno v Bukarešti. Listi so vest takoj afiširali. Romunsko poslaništvo in naše zunanje ministrstvo nima doslej o tem še nobenega potrdila. Brzojavke, ki so do večera prišlo v Beograd iz Romunije, ne vedo o i evoluciji ničesar povedati. Ni izključeno, da je vest lansirana iz Budimpešte z gotovo tendenco.
Beograd, 2. junija. (B) Iz Romunije prihajajo vesti o velikem nezadovoljstvu opozicije proti današnjemu režimu, ki mu stoji na čelu general Ave-rescu.
Beograd, 2. junija. (Z) V mestu razširjene vesti o vstaji v Bukarešti so med seboj v protislovju tako glede
Beograd, 2. junija. (B) Po zadnjih vesteh, ki so dospele iz Albanije, je ondi že izbruhnila meščanska vojna.
V	soboto zvečer okoli 8. je napadla četa Redžepa Šalja s 100 Malisori. ki jih vodita' poslanca Gurakuči in Džamil beg Pušati, orožnike in vladne pristan še v Skadru. Razvil se je ljut boj po ulicah, ki je trajal vso noč. Zjutraj so zavzeli vstaši del mesta do stare turške vojašnice. Vladne čete in orožniki drže prefekturo (policijo), občinsko hišo in postojanke pri Tepe ter muslimanski del mesta. Uporniki imajo 700 vojakov. 100 Malisorov, štiri gorske topove in nekaj strojnic, vladne čete pa imajo sedaj 400 prostovoljcev - muslimanov, 300 orožnikov in štiri strojnice. Vstaši so vso noč obstreljevali s topovi prefekturo, kjer se je utaboril poveljnik orožnikov s svojimi možmi, lačelnik orožnikov Fašeri je padel v tem boju. Na obeh straneh je precej mrtvih in ranjenih.
Po poslednjih vesteh je začela obramba Skadra popuščati. Pričakovati je vsak trenutek, da se uporniki pola-ste mesta.	v
Beograd, 2. junija. (Z) V soboto ob 8. zvečer so se začeli boji med albanskimi vladnimi četami in med revolucionarji za posest Skadra. Vodja ustašev Redžib Saja je začel napad z naskokom na vojašnico, v kateri je bilo 40 vladnih orožnikov in množica meščanov, ki drži s tiransko vlado. Vlad-
Beograd, 2. junija. (B) Ker je Ljuba Jovanovič postal podnačelnik radikalne stranke, izraža opozicija nado tako v časopisju, kakor na svojih posvetovanjih in ‘zborovanjih, da bi mogoče Ljuba Jovanovič v kratkem prišel na krmilo radikalne stranke. Ker Jovanovič brani idejo sporazuma s Hrvati v nasprotju s politično koncepcijo Paši-čevo, ni izključeno, da ne bi radikalna stranka v kratkem začela z drugačno
ljah. Vlada je sklepala o raznih korakih, ki jih je treba storiti v obrambo naše meje proti Albaniji. Gledati je treba, da ne prestopijo albanski vstaši in roparji na naše ozemlje. Enake ukrepe je sklenil kabinet tudi proti Bolgarski. Glede Romunije sc je postavila vlada na stališče, da naj ostane tamkaj pri starem režimu, ki ga je treba podpirati.
niškega zborovanja v Grocki pri Beogradu. V brzojavki se zahteva, naj se skliče skupščina na izredno zasedanje, na katerem bi se imel sprejeti invalidski zakon in zakon o zemljoradiiiskih kreditih kakor tudi podpora za poplav-ljence.
uspeha, kakor glede obsega revolucije. Jasne slike o položaju v Bukarešti na ta način ni mogoče dobiti. Naša vlada ni še dobila nobenih poročil iz Romunije. Budimpeštanski list »Az Ujšag« javlja, da je bil v soboto od kralja sprejet v avdijenci Avarescu in izjavil, da bo zrušil Bratianovo vlado, če treba tudi s silo. V ta namen je včeraj pripeljal 50 tisoč svojih pristašev na bukareške ulice k demonstrativnemu sprevodu. Bra-tianu je baje izjavil, da bo preprečil vsako demonstracijo. Ce bi se pa kljub temu poskušale kake demonstracije, bo poskusil demonstrante razgnati s kava-lerijo. Vesti, ki so se davi razširile po Beogradu, so bržkone v zvezi z vestjo »Az Ujšaga«. Razširjene so nadalje, bržkone iz Budimpešte, vesti, da sta romunski kralj in kraljica pobegnila iz Bukarešta.
ne čete so slabo oborožene in nimajo dovolj municije. medtem ko so prista-Redžib Šaji uspelo, da osvoji vojašnico, so se pridružili tudi katoliški malisori s preko 1000 ljudi. Redžib Šaja razpolaga z artilerijo in ima dovolj municije. Napad je trajal vso noč. Vojašnico so bombardirali. Komandant vladnih orožnikov je padel. Še-le kasno v noči je Redžib Šaji uspelo, da osvoji vojašnico Tako je ves Skader padel v njegove roke.
Beograd, 2. junija. (Z) Iz Tirane javljajo, da se je tam ustanovila liga častnikov, ki so zvesti vladi. Liga je odposlala v Skader delegacijoi, ki naj vzpostavi mir. Vrloni, ki mu je regent poveril sestavo kabineta, je pozval vse šefe opozicije iz Skadra in Valone v Tirano na posvetovanje. . Vrioni upa na uspeh svoje misije, četudi je v južni in severni Albaniji državljanska vojna. Z mobilizacijo vladnih pristašev se nadaljuje.
Atene, 2. junija. (B) Grška vlada je dobila od svojih mejnih oblastev poročilo, da so albanski ustaši zavzeli rne^to Argiro Kastro. Ustaši se pomi-čejo proti Tirani. Na čelu jim je eden od skaderskih polkov, ki so se pobunili.
Tirana. 2. junija. (B) Tukaj so splošno uverjeni, da bodo vladne čete porazile vstaše. Pričakuje se, da bo posegla v meščansko vojno Italija, čije vojne ladije se nahajajo v bližini Skadra.
politiko. To spravljajo tudi v zvezo z akcijo in razpoloženjem v radikalni stranki in z velikim nerazpoloženjem proti samostojnim demokratom, končno pa tudi željo, da bi se v Beogradu r.e vodila surova politika. Če bi Jovanovič ne uspel, kandidira opozicija stalno Nastasa Petroviča.
Naročajte in širite »Narodni Dnevnik"!
Dunaj, 2. junija. Včeraj ob 19.10 je streljal neki tkalec iz Pottendorfa na zveznega kancelarja dr. Seipela v trenutku, ko je kancelar izstopil iz vlaka. Kancelar je bil težko ranjen v pljuča, vendar ne smrtno. Atentator si je takoj po dejanju pognal krogljo v trebuh. V pismu na ženo pravi, da je bil za atentat določen in da ga je moral izvršiti. Zove se Karel Jawurek. Atentatorja so prepeljali v splošno bolnico, kancelarja pa v bolnico na Wiednu.
Zakaj je Jawurek Izvršil atentat?
Dunaj, 2. maja. (K) Atentator Ja-wurek, ki se nahaja pod strogim nadzorstvom v bolnišnici, se je začel davi kesati svojega čina. Ko so mu prinesli zajutrek. je izjavil, da noče zavžiti ničesar. dokler zvezni kancelar zopet ne ozdravi. Ponovno je zahteval, naj pride k njemu njegova priletna mati. Poizvedbe v Pottendorfu so dognale, da je Ja-wurek, ki je stanoval ondi z ženo in dvema otrokoma v majhnem stanovanju predilnice, kjer je bil uslužben, živel v bednih razmerah in da je občeval le malo z ljudmi. Pri tovariših je veljal kot zaprt in zamišljen človek.
Dunaj, 2. maja. (K) Dopoldne je policija zaslišala atentatorja Jawurka z dovoljenjem zdravnika. Napadalec priznava v glavnem svoj čin. Povedal je, da je trpel kot dninar v predilnici, s svojo rodbino bedo. Večkrat je slišal, da je zvezni kancelar dr. Seipel največ kriv bede širokih plasti in je zato sklenil spraviti ga s poti. V soboto je dvignil v okrajni bolniški blagajni v Badnu bolezenski prispevek za svojo rodbino v znesku 700.000 kron, ki jih je pa porabil zase. Še isti dan se je peljal v Dunajsko Novo mesto, kjer je izvedel, da
5šaisk@ priprave na besarabski meji.
Beograd, 2. junija. (Z) Iz sovjetske Rusije je v Beograd dospelo poročilo o velikih pripravah sovjetov na mejah Besarabije. Kakor se je izvedelo, delajo municijske tovarne putilovske noč in dan. Neprenehoma se pošiljajo nove čete na besarabsko mejo. Tam je že precejšnje število boljševiških čet, ki so vse dobro opremljene z orožjem, obleko in municijo. Tudi hrana, ki jo dobivajo čete, je izvrstna. Morala vojske je prav zadovoljiva. Poveljniki te vojske so počenši od najnižjega častnika samo častniki, ki so se šolaii pri kadru.
Herriotovi načrti,
Pariz, 2. junija. (Havas) Herriot je imel na seji izvrševalnega odbora socijalistično - radikalne stranke Kovor, v katerem ie naglašal, da hoče voditi vlado skupaj s kartelom levice. Ako hočejo socijalisti sklenjeno vstopiti v vlado, se bo posvetoval z njimi o razdelitvi portfeljev in o programu. Ako pa se odločijo le za politiko podpiranja, bo zahteval Herriot formalni dogovor za skupno delovanje v svrho izvedbe določenega programa. Ako pa bi socijalisti odbili tako obvezo, bi moral Herriot odkloniti sestavo nove vlade. Končno ie naglašal svojo voljo, da se udejstvi mir in vzpostavi ravnovesje v državnem proračunu.
Pogajanja z Stalijo-
Beograd, 2. junija. (Z) Pogajanja z Italijo o tranzitnem prometu z Reko preko našega ozemlja so zaključena v zmislu določil mirovnih pogodb s tem rezultatom, da mora biti tranzit z Reko svoboden. Rešiti je treba samo še ljekaj podrobnih vprašanj. Kar se tiče pogajanj o carinski tarifi, so se pokazale težkoče, ker se italijanska delegacija obotavlja, da bi se pogajala na podlagi nove carinske tarife, ki še ni vstopila v veljavo, in zahteva, da se za osnovo pogajanj vzame naša, sedaj veljavna, carinska tarifa. To so težkoče resne narave in rešitve dosedaj Se ni.
porablja dr. Seipel ekspresni vlak za Dunaj. V njem je dozorel sklep, da izvrši atentat pri vlaku.
Stanje kancelarja dr. Seipla.
Dunaj, 2. junija. (K) Kakor pi?Q »Wiener Allgemeine Zeitung«, je dr, Seipel navzlic svojim ranam danes im?l razgovore z merodajnimi politiki.
Dunaj, 2. junija. (K) Bulletin ob, 10. uri 15 minut: Temperatura 37.5, Srce deluje krepko in pravilno, žila 120, dihanje 28, splošno zelo povoljno. Spre-, jemanje hrane popolnoma zadovoljivo, Bolnik je subjektivno in objektivno čil in se za vse dogodke živahno zanima.
Sožalje ministrskega predsednika Pašiča.
Beograd, 2. junija. (B) Ministr* ski predsednik Pašič je poslal avstrij-« skemu zveznemu kancelarju dr. Seiplu brzojavko, v kateri mu izraža sožalje radi atentata.
Sožalje francoske vlade.
Pari!z, 2. junija. (K) Po nalo&n francoske vlade je zastopnik zunanjega, ministra posetil avstrijskega poslanika in mu glede na atentat proti zveznemu kancelarju dr. Seiplu izrazil sožalje in ogorčenje svoje vlade nad atentatom, hkrati pa iskreno željo, da bi zvezni kancelar Čimpreje ozdravel.
Dunaj, 2. junija. (K) Danes dopoldne se je sestal ministrski svet pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Griitibergerja Posvetovanjet se bo nadaljevalo, ko se povrne podkancelar dr. Frank. Opoldne so imele večinske stranke seje v parlamentu, ki so se jih udeležili tudi člani kabineta.
Uradna ugotovitev napada v Trbovljah.
Ljubljana, 2. junija. Uradna ko-i misija, ki je preiskala dogodke v Tr-v bovljah, je ugotovila, da so padli pivi streli iz komunističnih vrst. Vest, ki jo je priobčil »Slovenec«, da je bila izvri šena nad Fakinom justifikacija, je po-, polnoma izmišljena kleveta, ker se n{ zgodila nad nikomur kaka justifikacija,
Borzna poročila.
Beograd. 2. junija. Devize. Dunaj 0.1160-0.1162, Bukarešta 35.50—35.75, Ženeva 1452—0, London 356.75—357.26, Milan 358—359. New York 82.60-0, Pariz 410--412, Praga 243.25—243.50, Sofija 58.50-5!).
—	Valut e. Češkoslovaške krone, zaključek 241.50.
Zagreb, 2. junija. Devize. Duna) 0.1155—0.1175, Budimpešta 0.09—0.11, Bukarešta 0—36.75, ItaSija, izplačilo 356.40-?-359.40, London 356.25—359.25, New York, ček 82.70—83.70, Pariz 407.50—412.50, Brasa 242—245, Praga, ček 241.25—244.25. Švica 1463.50-1473.50. — Valute. Dolarji 81.50—82.50, avstrijske krone 0.1152— 0.1172. češkoslovaške krone 237.50—240.50, Italijanske lire 354.50—357.50.
Trst, 2. junija. Devize. Zagreb 27.90-28.10, Franclja 113,50-114.50, London 99.75—100, New York 23.10—2320, Švica 408—411, Praga 67.50—68, Dunaj 0.03175—0.03275. — Valute. Dinarji 27.90 —28.15, dolarji 23—23.15, avstrijske krone 0.03175—0.03275, funti 99.60—99.90.
C u r i h, 2. junija. Beograd 6.95, Ne\v York 568.50, London 24.51, Pariz 27.S0, Milan 24.525, Praga 16.65, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.35, Sofija 4.05, Dunaj 0.0079625.
Dunaj, 2. junija. Devize. Beograd 858—862, Berlin 16.85—17.15, Budimpešta
0.76—0.82, Bukarešta 299—301, London 306.300—307.300, Milan 3074—3086. Nev* Y«k 70.935—71.185, Pariz 3477-3493, Praga 2080—2090, Sofija 503—507, Curih 12.490 —12.540. — Valute. Dinarji 854—860, do-laTjl 70.460—70.860, bolgarski levi 488—496, nemške marke 16.50-16.90. funti 304.500-306-100- francoski franki 3435—3465. lire 13070—3090, romunski leii 294—298, Švicar* ski franki 12.375—12.455, češkoslovaške krone 2062—2078, madžarske krone 0.70— 0.<6.
Praga, 2. junija. Beograd 42.25, Div naj 4.76, Berlin 8.20, Rim 150.875, avstrij« ske krone 4.76, lire 150, Budimpešta 3.79. Pariz 171.25, London 146.80, New York 34 Curih 602.50.
Berlin. 2. junija. Beograd 5.09, Dtf« naj 5.89, Milan 18.10, Praga 12.27, Pari* 20.55, London 1S.08, New York 4.19, Curifc 73.72.
OpezlcSla zahteva sidicsnle skupšiina
$®»za«’I©a«lna vesti © maM v Uomumlli.
Vesti še niso potrjene. Mogoče je, da so tendeiicijozne.
Vstala v JUbanilL
Boji med vstaši in vladnimi četami. — Vstaši so zavzeli Skader.
Nade opozicije.
KOMUNISTIČNE HUJSKARIJE. - DOBRO PRIPRAVLJEN ZAVRATEN NAPAD NA ORJUNAŠE. — KRVAVA NEDELJA V TRBOVLJAH. — TRIJE UGLEDNI ORJUNAŠI UBITI, VEC TEŽKO RANJENIH. — UBITI KOMU-NtSTI. — SLOVESNO RAZVITJE PRAPOROV SE JE VSEENO DOVRŠILO. — PO ATENTATU. — DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI. — UTIS V SLOVENIJI. — KLEVETE »SLOVENCA«.
Orjunašev z dr. Andjelinovlčetu na čelu. Prav tako so bile zastopane Orjune iz Štajerske, a iz Ljubljane je prišla godba Dravske divizije s kapelnikom dr. Čerinom, potem zastopstvo oblastnega odbora Orjune s Stankom Žnideršičem, Žarko Boltavzarjem, Francetom Žlajpahom in inž. F. Kranjcem.
V	nedeljo, dne 1. junija se je Imelo vrški v Trbovljah slovesno razvitje ■PTapora tamošnje Orjune. Ker je vladalo za to slavje v vseh nacijonalnih •krogih največje zanimanje, je bilo pričakovati, da se bo razvilo slavje Orju-ne v pravo manifestacijo nacijonalne Orjune.
Da to preprečijo so napeli komunistični hujskači vse sile in tajno in javno. na nalašč za to prirejenih shodih in v svojih listih z vso vehemenco agitirali med delavstvom, da mora za vsako ceno onemogočiti nacijonalno manifestacijo, ker da imajo v rdečih Trbovljah pravico nastopa samo pristaši rdečega terorja. To se je glasno in javno povdarjalo in zato je postalo slovesno razvitje prapora trboveljske Orjune častna zadeva vseh nacijonalistov, ker vendar ne gre, da bi v svobodni Jugoslaviji vladal rdeči teror in da bi itnel pravico agitacije samo komunistični agitator, ne pa tudi jugoslovenski idealist.	...
Hujskarije »Glasu Svobode«.
S posebno vnemo se je zagnal proti trboveljski slavnosti komunistični »Glas Svobode«. V svoji številki z dne 22. ■maja je »posvetil« Orjuni kar cel čla-■oek. V tem članku čitarno sledeče zanimive stvari:
»Orjunaši so sklenili, da pridobivajo Potom shodov pristaše za svoje zločinske namere... Na muho so vzeli tudi 5i$to delavske kraje. To pomenja direktno izzivanje delavstva. Delavstvo n* sme dopustiti (debel tisk je od »Glasu Svobode«), da bi orjunaši neovirano iirili svoje nazore. (Torej niti idejna borba ni dovoljena Orjuni. Op. ured.). Orjunaši hočejo začenjati ofenzivo proti Proletarijatu, najprej s shodi, potem s silo... Motijo se oni delavci, ki mislijo, da zadostuje pobijati orjunaše le v tisku in v besedi. Proti fašizmu treba nastopiti z disciplirano obrambno proletarsko organizacijo, zakaj samo tako je mogoč odpor proti roparskim napadom.
Še jasnejše pa je govoril »Glas Svobode« na drugih mestih, ko je odločno povdarjal, da se sedanja parlamentarna kriza ne da rešiti z volivnimi krogljica-mi, temveč samo z revolucijo. Zadnji »Glas Svobode« je to hujskarije še podvojil in pisal že odkrito, da je s pas edinole v revoluciji.
Ker pa hujskaška pisava »Glasu Svobode« še ni zadostovala, so prirejali komunisti po Trbovljah številne sestanke in shode, na katerih so še z vso večjo strastjo hujskali, kakor pa v svojem glasilu, ker so bih varni pred cenzorjem. Tako so priredili celo na dan razvitja prapora tik pred pričetkom Slavnosti, hujskaški shod, kjer so dali poslednja navodila in ohrabrili zadnje omahljivce.
Hujskači so dobro pripravili tla in edino na nje pade odgovornost za vse tragične dogodke, ki so se v nedeljo odigrali v Trbovljah.
KRVAVA NEDELJA V TRBOVLJAH. Na kolodvoru
v Trbovljah je bilo v nedeljo zjutraj zelo živahno. Od vseh strani so prihajale Orjune, da se udeleže slavnosti razvitja prapora Orjune v Trbovljah. Med gosti je bilo tudi 50 zagrebških
Predsednik trboveljske Orjune je pozdravil goste, nakar se je formiral
V;:-	sprevod, «.< ■■■ >
broječ do 1000 Orjunašev in Orjunašic v kroju in v civilnih oblekah. Povorko so med potjo ljudje navdušeno pozdravljali in obsipavali Orjunaše s cvetjem. Vse je kazalo, da se bo slavnost izvršila v aajlepšem redu in popolnoma nemoteno.
Atentat komunistov,
Sprevod se je pomikal med svira-njein godbe in popevanjem nacijonalnih pesmi dalje mimo Počivavškove kapele do novega Rudarskega doma. Tu pa je stalo kakih 150 komunistov, ki so imeli pripete rdeče znake. Dokler je korakala mimo njih godba, so bili komunisti popolnoma mirni in slišal se je klic: Godbo pustimo mimo. V trenutku pa, ko so šli mimo Rudarskega doma praporščaki in zastopstvo oblastnega odbora Orjune, so se vsule iz skupine komunistov na Orjunaše psovke, kakor: Fej, Orjuna! Doli z Orjuno! Abzttg Or-juna!« V tem je zapovedal četnik Žnideršič: Mirno! Takoj na to pa se je pognal eden od komunistov proti praporščakom, hoteč enemu iztrgati prapor iz rok. Istočasno so že tudi padli iz vrst komunistov prvi streli. Oblastni četnik Stanko Žnideršič, ki je hotel braniti ogroženi prapor, je bil takoj mrtev. Nastalo je splošno streljanje in kmalu je padel še Žarko Boltavzer, glavar šišenske Orjune. Nastalo paniko sta povečala dva silna poka. ki sta se cula iz sredine zmešnjave. Med sprevod sta bili namreč vrženi iz bližnje brivnice dve bombi, ki sta se s strašnim pokom razleteli. Nekateri, ki so ohranili tudi v splošni zmedi prisotnost duha, so se vrgli na tla in se tako izognili še večjim žrtvam. Vendar so drobci od bomb ranili več oseb, med njimi tudi težko Franca Žlajpaha.
Komunisti so med tem neprestano streljali in streli so padali tudi iz Rudarskega doma. Orjunaši so nato z naskokom osvojili Rudarski dom in pregnali atentatorje. V tem je dospela tudi žandarmerija in oddala salvo v zrak, nakar so se razbežali poslednji komunisti.
Kako so umirale žrtve?
Ko je bil Boltavzer smrtno zadet, se je zgrudil in še povprašal: »Kje je naš prapor?« Nato je želel vode. Dali so mu vode in prinesli prapor. Umirajoči Boltavzer je pritisnil rob prapora na svoja usta, ga poljubil in — izdihnil.
France Šlajpah je neprestano prosil, naj ga spravijo v Ljubljano, ker noče v Trbovljah umreti. Odnesli so ga na kolodvor, da bi ga opoldne odpeljali v Ljubljano. Vsled silnih bolečin v trebuhu, kamor je hil zadet, pa je začel pojemati. S slabotnim glasom je naročil: »Skrbite za moje otroke!«, nakar je umrl.
Žnideršič, ki je padel kot prvi. je bil na mestu mrtev in ni izpregovoril nobene besede več.
Žrtve.
Kat prva žrtev je padel
Stanko Žnideršič,
oblastni čelnik Orjune. Žnideršič je bil rojen 1. 1890 v Matenji vasi pri Prestra-neku. Za časa vojne je bil kot Slovenec zelo preganjan in to tembolj, ker je njegov oče pobegni! v Srbijo Fašisti so razpisali na njegovo glavo več tisoč lir. On pa je bil med nami in ko se je ustanovila ljubljanska Orjuna. je bil Žnideršič njen soustanovitelj ter pozneje eden njenih najagilnejših članov. Po poklicu agronom je postal upravnik posestva Vilsoni na Bledu. Mlad in neoženjeu, a zelo idealen mož, se ni politično udejstvoval nikjer, vse njegovo delo izven stanovskih dolžnosti je bilo posvečeno Orjuni. — Krogla mu je prodrla srce in bil je takoj mrtev. Njegovi stariši prebivajo v zasedenem ozemlju.
V	krvavem rnetežu je sledil Žnideršiču v smrt mladi
Žarku Boltavzer,
rojen 1. 1900 v Vipavi, a stanujoč v Sp, Šiški, kjer je bil tudi glavar šišenske Orjune, Po mišljenju je bil pristaš JDS, a uslužben je bil v Kmečki posojilnici kot uradnik. Ko so se 1. 1919 zbirale v Ljubljani legije dobrovoljcev za na- Koroško. je bil Žarko Boltavzer eden tistih, ki ga je čista in idealna ljubezen do domovine vodila branit naš Korotan. Kot vojak je imel lepe sposobnosti in jekleno voljo. Po cele ure in to po noči. je prezeboval prostovoljno v nad pol metra visokem snegu v Koroških gorah in ko se je vračal, je bil vesel in zadovoljen ter ves srečen, da more služiti domovini. V naši armadi je postal rezervni podporočnik, Njegovo upapol-no življenje pa je pretrgal drobec granate, ki ga je zadel v glavo. Njegovega obraza ni mo goče spoznati Iz gleda, kot ena sama velika rana.
Morda najbolj tragična pa je bila smrt tretje žrtve
Franceta Žlajpaha.
Rojen je bil 1. 1893 v Ljubljani. Študiral je v Grazu in postal magister Pharmaciae. Ni bil še dolgo ožejnen in komaj enega otroka je irnel. Zaposlen je bil v tovarni pharm. predmetov »Kolar«. Do leta 1920 je bil Član starešinstva JSS. Bil je zelo agilen član Orjune. Šlajpah ima veliko zevajočo rano. v trebuhu. Zadet je bil od več krogelj in od drobcev granate. Pokojni Šlajpah je bil tudi aktiven član Preporod-cev. Na Starem trgu štv. 9., kjer je s svojo družinico stanoval, pa objokujeta iežko izgubo neutolažljiv otrok in žena, ki je že v 7. mesecu blagoslovljenega stanja.
Razvitje prapora.
Po končanem boju s komunisti se je izvršilo razvitje prapora popolnoma mirno, dasi ne ob taki udeležbi in razpoloženju, kakor bi se sicer.
Utis v Trbovljah.
Prebivalstvo Trbovelj je nad temi dogodki zelo razburjeno. Že dopoldne, ko so zborovali komunisti neposredno pred Or junaško svečanostjo:, so nekateri s strahom pričakovali krvavih dogodkov, na katere so pripravljali komunistični hujskači svoje zaslepljence z vzklikanjem: Vse Orjunaše je treba pobiti. Treznejši rudarji so sicer svarili ljudi, pa bilo je zaman. Grozovite posledice atentata pa so iztreznile vse prebivalstvo in danes obsojajo vse Trbovlje komunističen atentat, ki bo vzrok no vim trpljenjem delavstva.
Odhod Orjunašev.
Nekaj Orjunašev se je odpeljalo z. opoldanskimi vlaki, ostali pa zvečer. Ljubljanska Orjuna je nameravala odpotovati ob pol 6. uri zvečer. Ko so hoteli vzeti s seboj v vlak svoje mrtve tovariše in se je temu orožništvo uprlo, so se nekateri Orjunaši vlegli na tračnice pred lokomotivo z izjavo, da ne gredo v Ljubljano brez svojih mrtvih bratov.
Slednjič jim je bilo dovoljeno vzeti »mrtve s seboj.
Prihod v Ljubljano.
Zvečer okoli 7. ure je prispel vlak z 20 minutno zamudo v Ljubljano. Na kolodvoru je bilo zbrano veliko občinstva, ki je že popoldne zvedelo za krvave dogodke v Trbovljah. Uriiiomira-ni Orjunaši so dvignili svoje mrtve tri tovariše na rame in jih v dolgem sprevodu ponesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Mrtvi Orjunaši so biii okrašeni s poljskim cvetjem in odeti v Qrjunaške zastave. Žrtve je spremljala množica ljudi tiho, v globoki žalosti.
Demonstracije,
S pokopališča se je vrnila povorka v mesto, kjer je zvečer demonstrirala proti komunistom. Demonstranti so zahtevali izobesitev črne zastave na magistratu. Prav tako so bile takoj ukinjene vse predstave v gledališču in kinih ter koncerti po javnih lokalih. Nekaj Orjunašev je odšlo na dom dr. Le-rneža, katerega pa ni bilo doma. Pri dr. Lemeževi ženi je bil komunist Hlebec, katerega so Orjunaši nekoliko okrcali. Vojaštvo in policija sta zastružila »Železničarski dom«, na. Turjaškem trgu in dr. Lemeževo stanovanje.
V	znak žalovanja je izobešenih po Ljubljani'' veliko črnih zastav. — Občinstvo trumoma obiskuje žrtve, ki leže na mrtvaškem odru v avliji »Nar. doma«. Pogreb padiih bo danes popoldne ob 6. uri izpred Narodnega doma na pokopališč- k Sv. Križu,
Ranjenci.
Ranjenci, ki leže v ljubljanski splošni bolnici so:
Fajn Ludovik, 26 let star, oženjen slikar iz Zagorja.
Weinberger Mirko, 27 let star, oženjen, steklar. Zagorje.
Hlebec Ivan, 21 let star, samski, steklar, Zagorje.
Obaha Helena, 54 let stara, omože-na, upokojena rudarka.
Lebar Alojzij, 48 let star. oženjen, delavec pri Hudoverniku v Radovljici.
Kralj Edvard, 21 let star. del. juž. žel,, Ljubljana.
Razborsek Karol, 20 let staj-, rudar, Trbovlje.
Vsi ranjenci imajo lažje poškodbe na glavi. Edino Weinberger in Hlebec sta resnejše ranjena, vendar smnrione-varno nobeden.
VTIS TRBOVELjSKIH DOGODKOV V MARIBORU.
O	krvavih dogodkih v Trbovljah so prispele v Maribor prve vesli že kmalu popoldan, ko so prišli prvi udeleženci. Vesli so vzbudile na sokolskem telovadišču in v celem mestu vetik vtis in se ni ves popoldan in večer govorilo o drugem kakor
o	tem. Vsa javnost odločno obsoja nastop komunistov in zahteva najostrejše mere proti boljševiškim metodam v naši državi.
UTIS V BEOGRADU.
Beograd, 2, junija. (B) Vesti o včerajšnjih dogodkih v Trbovljah so povzročile v Beogradu veliko senzacijo. Opozicija je takoj začela praviti, da so ti krvavi dogodki prvi odgovor današnjemu režimu. Vladni listi ugotavljajo, da so ti dogodki jio-sledica akcije in agitacije klerikalcev, ki zavajajo množice in ki so sami udeleženi na stvari. Priiičevičeva »Reč« prinaša danes obširno poročilo o izgredih v Trbovljah. List napoveduje pri tej priliki, da bo vlada storila vse potrebne korake, da se v bodoče
taki dogodki ne ponove. Vlada je danes poslala v Ljubljano višjega uradnika iz notranjega ministrstva, da tamkaj in v Trbovljah preišče zadevo in potem poroča o tem vladi. Kabinet je sklenil, da bo z največjo strogostjo postopal proti povzročiteljem krvavih dogodkov v Trbovljah.
Predsedništvo ukroinega udbora Narodu* radikalne stranke
za ljubljansko oblast in mestni odbor NRS za Ljubljano sta na svoji seji 2. junila t. 1 sklenila, da je izreči oblastnemu odboru organizacije Jugoslovetiskih nacijonalistov naj-iskrenejše sožalje in sočustvovanje ob priliki krvavih dogodkov v Trbovljah rer da "položita veree v imenu NRS na grob za Jugoslovensko nacijonalno idejo padlih žrtev.
Dalje sta združena odbora sklen^a, d» se pošlje utemeljena predstavka glede komunističnega gibanja v Stovefliji ministru za notranje zadeve.
Končno sta združena odbora izrekla obžalovanje, da je izvestno časopisje porabilo žalostno priliko ter skušalo NRS spraviti v kompromituiočo zvezo z dogodki V Trbovljah.	1
Oblastni odbor Saveza dobrovoljcev Kra;
tjevirie SHS v Ljubljani
je sprejel na svoji izredni seji dne 2. junija 1924, sklicani povodom trboveljskih dogodkov, sledečo resolucijo:
Zvesti veliki ideji narodnega osvoboje-nja in ujedinjenja se klanjamo spominu žrtev, padlih za isto idejo.
Obsojamo moralne in dejanske povzročitelje bratomornega čina, s katerim so si oni blazno domišljali, da zamorejo zadušit! ali zajeziti jugoslovensko državno in narodno misel v njenem nujno zmagovitem razmahu.
Zahtevamo od državne oblasti, da ne* mudoma in brezobzirno zajamči dolino spoštovanje vzvišeni ideji edinstva, zgrajenega na kosteh neštetih najboljših sinov našega naroda. V to svrho smatramo za ne-obhodno potrebno, da dajejo državni organi s svojim javnim delovanjem sami najboljši vzgled in da jih ne vodijo partizanski strankarski interesi, v katerih vidimo izvor vsega 2la.
Naglašamo, da Je jugoslovenska misel največja moralna sila, ki edina more družiti vse sloje v bratskem sodelovanju za razvoj in napredek celokupnega naroda.
Izjavljamo, da bomo, dosledni svojim tradicijam, stali neomajno na braniku dosežene svobode in ujedinjenja našega naroda, če treba tudi z najskrajnejšimi žri tvami.
Tovariši dobrovoljci!
Jutri se udeležimo korporativno pogreba trboveljskih žrtev. Zbirališče ob pol 13. pred vhodom I. državne gimnazije. Udelež. ba dolžnost. — Odbor.
Sokolstvu!
Padle so žrtve ideje narodnega edinstva in državne misli, ki je temelj uj»-dinjenega jugosloveriskega Sokolstva.
Poklicani smo, da padlim bratom Žlajpahu, Žnidaršiču in Boltavzarju izkažemo bratsko ljubav na zadnji poti
'Te žrtve so obenem naši sokolski bratje.
Poživljamo vse brate, da se vsi do zadnjega udeleže pogreba v kroju. Društva s prapori.
Zbirališče na vrtu Narodnega doma Ob pol šestih popoldne.
Bratje, ki nimajo kroja, in sestre se v civilu z znaki udeleže pogreba med ostalim občinstvom.
Zdravo!
Starešinstvo JSS.
Pogreb trboveljskih žrtev je ob 6. uri pop. Ijine ob 5., kakor Je bilo včeraj javljeno.
28
s' gf® BUj	lIJMUUHJtftMiOtoSS: TARZAN		
	SIN OPICE.		f
»No,« je vzkliknila deklica, »naj bo kdor hoče •— dolgujemo mu svoje življenje. Naj ga bog blagoslovi in varuje v tej temni džungli!«
»Amen!« je odvrnil CIayton.
Tedaj sva ugledala Esmeraldo, ki je sedela na tleh. Njene velike oči so blodile okrog, kakor bi ue verjela, da je se živa.«
in vrh tega ni niti vedela, da jo je hotela njena lastna gospodarica usmrtiti. Rešil jo je krik levinje, ob katerem se je Jane Fort er tako zdrzuila, da je strel zgrešil cilj in se je krogla zarila v tla.
Zdaj se je tudi pri Jane Porter pojavila reakcij*. Zgrudila se je na klop v nervoznem joku.
pZelo čudno.«.
Par mili južno od koče sta stala na peščenem Obrežju dva stara moža m debatirala.
Pred njima je ležalo atlansko morje, za njima Srna celina s svojimi neprodirnimi črnimi pragozdi.
Okrog so renčale in tulile divje živali. Hodila sta že več milj, da bi našla kočo, toda žanrom v z. .ji,./-.'!;■ smer. Bila, sta izgubljena, kakor. bi s* na-
enkrat znašla v čisto drugem svetu. V tem položaju bi vsak človek posvetil vse svoje misli pretečim nevarnostim in pa iskanju prave poti.
Le onadva ne. Vneto sta razpravljala o vpadu Maurov v Španijo, o njihovi kulturi in o slučaju, kako bi bilo v Evropi, če bi Mauri zmagali.
I	edaj so se pojavili v temnem tropičnem grmovju obrisi tujega bitja.
»Gospod profesor, — lev!« je zakričal mr. Philander.
»Da, da, mr. Philander — lev, če že hočete uporabljati poulične izraze. Toda kaj sem hotel reči...«
»Oprostite, gospod profesor,« ga je prekinil mr. Philander, »dovolite pripombo, da se vpliv Maurov, ki so bili v petnajstem stoletju poraženi, pozna še dandanes. Toda predno nadaljujeva pogovor, morava pogledati, kako blizu je že Felis carnivora.«
Medtem se je lev mimo in dostojanstveno približal obema na deset korakov; onadva sta ga radovedno opazovala.
Obalo je obsevala polna mesečna luč, da sta se postavi obeh čudnih mož jasno odražali od rme-uega peska.
»To ni v redu,« je razburjeno vzkliknil profe'-sor Porter. »Mr. Philander, svoj živ dan še nisem videl, da bi bilo zverem dovoljeno hoditi okrog izven kletke. Ta pregrešek si je gotovo dovolil ravnatelj bližnjega zoološkega vrta.«
»Res je, gospod profesor,« je odvrnil mr. Philander, »toda najbolj umestno je zdaj nagjo de ja
m*. Ro&va dali««
Prijel je profesorja za roko, da bi prišla iz levje bližine. Cez nekaj časa se je ozrl in z grozo opazil, da je stopal lev za njima. Prijel je profesorja še krepkeje in pospešil korak.	v
»Toda kaj sem hotel reči, mr. Philander,« je nadaljeval profesor Porter.
Toda mr. Philander je pogledal še enkrat nazaj in videl, da jo lev s hitrimi koraki ubira tesno za njima.
»Zasleduje naju!« je vzkliknil mr. Philander in stekel,
»Le počasi, mr. Philander!« je dejal profesor. »Ta naglica se ne spodobi učenjakom. Kaj bodo mislili naši prijatelji, če vas slučajno vidijo s ceste, in opazijo, kakšne burke uganjava. Ohraniva svoje dostojanstvo.«
Mr. Philander je še enkrat skrivaj okrenil glavo.
O	groza! Lev je bil komaj še pet metrov od »učenjakov«.
Mr. Philander je spustil profesorjevo roko in se spustil v divji beg.
»Khkor sein torej dejal,« je pričel profesor Porter znova in se ze hotel pričeti pogovarjati sam s seboj, ko je vendar tudi on pogledal nazaj, videl strašne rmene oči, in polodprto žrelo bestije, ter jo ubral z opletajočimi škrici in svetlini svilenim klobukom za mr. Philandrom.
Tik pred njima je temnel gozd. Mr. Philander je nameril tja svoje skoke, da bi dosegel do drevja. Istočasno pa je iz tega drevja dvoje ostrih oči opa-,
ama >r» rvjl«k talone.
Bil je Tarzan. Vedel je, da lev za enkrat še ni nevaren; gotovo je bil namreč popolnoma sit, da j« tako udobno preganjal svoj plen.
Dokler ima poln trebuh in rii razdražen, ne stori nikomur nič žalega in morda se bo naveličal zasledovanja iri se vrnil v džunglo.
Nevarno bi bilo samo, če bi se kdo od obeh iz-podtaknil in padel. Potem bi vzplamtela njegova ki" voločnost Ln v trenutku bi raztrgal oba.
Sprejemam
dame in
gospodične
. praktičen pouk v »vrhv prhiienja *i z» J&»fn<; rabo samostojno izvrševati vsakovrstne tttoir,« klobuke. — Sl. junijem tudi večerni tečsi'. Konc. uinl teiajl za modno obrt In snad. *al°n
flj. M-fflozetič, LjuSliana, Pred Škofijo 21/11
Dne 16. Junija ob IS. uri pop. prodala se bode na
javni prostovoljni dražbi
na Lavi št. 14 pri Celju
vila, enonadstropna z 12 sobami, z gospodarskim poslopjem in cka. 5 oralov vrta (deloma park,-Paromlin 20 vodna HP, 60 parna HP. kapaciteta en vagon. Moderno urejeno ob žele^MCi. Objekti v bližini Celja. Podrobne informacij® pri dr. Goričan, odvetnik Celje ali Lava c Pri Celju. Interesenti se vabijo*
Komunistična propaganda iL	na	Balkanu.
Ki
»■-..:• berlinskem ruskem demokratskem fj«6Vnik.u »Kulj« odkriva Jevgcaij 2u-rV, tajnosti o zanimanju sovjetske ofi-pjflme diplomacije za balkanske drža-t®’- dobro poučene strani je dobil in-tt°ma.cije. da kljub uradni italijanski jndatvi, predsednik SSSR Rykov ni sa-pn° radi svojega zdravja obiskal Itali-Pe- Ko se je za par dni ustavil v Rimu stanoval je pod imenom inžcnjer Po-r°v v neznatnem pensionu v »ulici 20. ffiptembra« — je imel tam tajen sesta-j?ek s senatorjem Contarinijem, funkcionarjem italijanskega zunanjega ministrstva. Predmet razgovora je bila #obhodna nujnost formalnega uravna-r1* italijansko - sovjetskih političnih nteresov, predvsem na Balkanu. So-
i	letski komisarijatski predsednik je ita-»jposkemu zastopniku izjavil, da bi se Praktično lahko dala doseči, ako Italija srednje - evropske in m. e države od vsake pomoči Ro-v slučaju mogoče poostritve bes-
itar konflikta in ako prevzame -^^Janska diplomacija vlogo posredo-ifCai za obnovitev prijateljskih odno-Zfey ^ed Jugoslavijo in Bolgarijo na ln SSSR na drugi strani. Semafor lij nt^wi je na to odgovoril, da je ita-nska vlada sicer pripravljena poma-
fc
sovjetski vladi v tej stvari, ali šele oajj^t, ko bo sovjetska vlada dejansko izvajati zaključke italijansko -
©isfee
Pogodbe, posebno konvencijo o
Mesijah na Kavkazu. Po sporočilih ganskega zastopnika v Tiflisu ne ka-u lQntolno in faktično obstoječa. »Ce-,2a Zakavkazje nikakih simpatij za katerim ne dovoljuje obljublje-leD(5 g°sp°darskega razmaha in jih na
2	zapira e Preje je sovjetska vlada večkrat 0y, ala navezati diplomatske in tr-^ k e stike z Jugoslavijo in Bolgarijo. Miarr p°Sledu so se vršila zadnja po-^ v Berlinu med poslaništvom IhevtJf ^SSR s sodelovanjem tretjega Jnega udeleženca. vendar so 'kiju*! °*>stalai na mrtvi točki in se za-naj« ^ vsakega rezultata. Na Du-NLSWe-3e pa ^ miciativo sovjetskega b^tva pogajal boljševiški emisar Pfl v s . 2 bolgarskim poslaništvom, prizna - ^ 80 kategorično odklonili /bil	s^ietske vlade, ker jim je
iživft«, * komunistični puč še v preveč m spominu.
Poleg oficialne razvija sovjetska diplomacija še drugo delovanje v balkanskih državah — namreč revolucionarno. Ker je Moskva preoddaliena, vodi to propagando poseben »balkanski komitet« na Dunaju, ki je postal, prav kakor Berlin, važno središče boljševi-ške agitacije.
V aprilu je bil sklican na Dunaj kongres predstavnikov vseh balkanskih komunističnih strank v svrho določitve taktike in načrtov udejstvovanja. Posebni odposlanec Moskve Harlakov je jako razveselil udeležence kongresa z novico, da je Zinovjev nakazal 40.000 zl. rubljev za zrevolucioniranje Balkana. Sklenili so, da se opusti komunistična propaganda v Avstriji. Češkoslovaški in Ogrski, pač pa da se vse sile osredotočijo na Balkan in Besarabijo, kjer naj se organizirajo novi nemiri in puči. Na dunajskem kongresu so tudi sklenili, naj se napno vse sile. da se pridobe na bolj-ševiško stran taki elementi, kakor so Radič in njegovi mirotvorci v Jugoslaviji in organizacija makedonstvujuščih pod Todorom Aleksandrovem v Bolgariji. Pred nedavnim je t. zv. rudeča zemljedelska sekcija komunistične internacionale poslala Radiču oficialno povabilo, podpisano od poljskega komunista Dombala,, naj vstopi v to organizacijo, ker njihovi cilji popolnoma soglašajo. Radič se je tudi v resnici pripravljal na pot v Moskvo, da se osebno seznani s tamošnjo gospodo. Makedonska organizacija naj pa po boljševiških načrtih spusti rudečega petelina na balkansko streho v tem trenutku, ko bo vojska maršala Trockega stopila na besarabska tla.
In ta trenutek se — sodeč po vsem
—	približuje. O tem pričajo mnoga dejstva in načelnik štaba zinovjevske ar-inije K. Radek piše v poslanici tovarišem, delujočim v Romuniji: »Opozarjam vas, da se bo besarabsko vprašanje rešilo samo z oboroženo silo in zato mobilizirajte, naprezite vso revolucionarno energijo in delajte.«
Pripomniti pa je treba, da sovjetski agenti na Balkanu prav nič ne prikrivajo, da je termin nastopa sovjetske Rusije proti Rumuniji odvisen od tega, ako bodo dali Angleži boljševikom tako nujno potrebno denarno posojilo.
Nemška predrznost.
!*avi
Slučaj
v Guštanju, kjer so hoteli tam-
iVi n mci’ °z*TOTn'a b^i6 nemčurji, ker Nemci »o večinoma samo inozemski v tamkajšnji jeklarni, istega se je odkrivaj spomenik Malgaju, na tamkajšnjem pokopališču s po-
■Vniuf v boju proti Jugoslaviji padlim 2 KSwehxovcem. J n dovolj karakterističen (^spoznavanje nemške predrznosti na naši111 severnem obmejnem ozemlju, s kateio L Moramo dan m dnem boriti. Na naših (Scenskih tleh, na teritoriju naše jugo-Cu^&nske države, so hoteli tl ljudje posta-IjC spomenik tistim tujim nahujskancem in 'S^icem, ki so hoteli tudi te tisočletja slo-.3$ke kraje pritegniti v objem germanske-V Umdcnwumw. Toda ne samo to, hoteli postaviti na ta izzivalni spomenik tudi izzivalen napis: »Die fur unser Va-
®S'
te
Felde der Ehre gefahle«...» In 1Jt-- sramote naj bi se vršilo pred aleau°^tv Slovencev, ki so prisostvovali slavnosti!
ijiudje ?! Peklensko predrzni morajo hiti ti e6a.’ t> , s* sPloli morejo zamisliti kaj ta-$j05a'euna?! pa gotovo niso s tem, da £phlewenci kakor 'mgledamo na prvi pogled
v	°ni n ^endar nismo tako neumni, kakor .®o, ^Odstavljajo ln računali menda tudi p se bo tega dne zbralo v sloven-™<1L ,“«w]u toliko tisoč naših zavednih in°r se **** ^e- Njihovo predrzno iz-JJV°	n	” za ves naš narod in	državo ža-
10	le oblast sicer	pravočasno
’	tfe im	u?a tl!<ii £e bi je ne	bila, se od-
vrS^°- Guštanjski	izdajalci bi
^ dn« *?e?* tisočev Slovencev, ki so w °bcu Prihiteli v Ouštanj. Drobec na > sani« M osta' od njihovega izzival-Sicer pa bi oni to menda 'n in zat!	^	bi potem hinavsko zavili
.r^io y	v	svet, češ, »tako nas prega-
navadnega liagrob-
i	Porrr i6 nam ne Puste postaviti.«
„ te Pa, kaj bi se zgodilo Slo-‘j^Oo rir,3i,avstrtiskem Koroškem, ki bi si tw? Sdg.^ .,	na	to,	da	postavijo sli-
s sličnim napisom našim ju-Padli v koroških bojiR
^	v9in’ ki so Ka l’°dvze,li s
»i valen t	. Nemci in nemčurji ni samo
Aalc i zaJi*v M nas in našo državo, n-*av]ja„i a *udi pod paragraf veleizdaje. -* le spomenika našim sovražnikom državnem teritoriju z naplisom:
&
fflr
gefaMnser Vaterland im Felde der J^ia ,n • • je pač brez dvoma ve-zato zahtevamo, da naše oblasti
Maribor, 31. maja.
ne gredo molče preko tena. Imena onih, ki so akcijo pripravili in doprinesli denarne prispevke za spomenik, so znana. Med njimli so naši državljani, ki so jo v četrtek vsled slabe vesti popihali fz Guštanja, ki pa kadar je potrebno sveto zatrjujejo, da so »lojalni« naši državljani. Te je treba prijeti s trdo roko, da bo enkrat za vselej konec slepomišenja z »lojalnostjo«. Drugi šo pa nemški nameščenci v jeklarni, ino-zemd, ki jedo naš kruh kot »strokovnjaki«.
Naše stališče do teh tujih nameščencev vobče je znano, obrazložili smo ga že če sto in tudi ministrstvo za trgovino in industrijo je te dni izdalo že drugi poziv, da se odstrame in zamenjajo z drugimi, ki so domačini. Le v izrednih slučajih, kjer absolutno ni mogoče najti sposobnih domačinov, naj bi z izrecnim dovoljenjem še osta-
li	tujci. Mi se s tem docela strinjamo, keT vemo, da so tudi res stroke, kjer nimamo naših specijalistov, toda od teh ljudi zahtevamo pač upravičeno, da ostanejo samo pri svojem posliu in se ne vtikajo v naše notranje politične zadeve, še manj pa da organizirajo, vzdržujejo in podpirajo irre-dentistično, proti naši državi in narodu naperjeno gibanje. Inozemski nameščenci gu-štanjske jeklarne so se z akcijo za ta izzivalni in veleizdajniški spomenik kruto pregrešili zoper takt gostoljubja in zato zahtevamo energično, da se brez pardona in takoj izženejo iz naše države. Svojih sovražnikov vendar ne bomo redfrli z našim kruhom. Gadov ne bomo gojili na svojih prsih!
Guštanjski slučaj nemške in nemčurske predrznosti je pa obenem tudi glasen opomin naši javnosti, da se mora na Mežiškem vendar enkrat napraviti red in pomesti z vsemi tistimi, ki tamkaj delujejo odkrito in prikrito proti nam. Treba je posvetiti malo tudi v tamkajšnjo socijalno demokracijo, ki je največja ovira da se Mežiško ne more narodno prebuditi. Nikakor ne moremo mirno dopustiti, da bi ta brezdomovinska družba, ki je obenem tudi azil za renegatstvo in iredento, še nadalje imela izključni monopoli nad tem lepim delom naše domovine. Pritisniti pa je treba tudi brezobzirno na nemške in angleške (getmano-filske) lastnike industrije. Naše potrpežljivosti in prizanesljivosti mora biti konec, če nima do naših bratov na Koroškem in Primorskem nihče usmiljenja, ga tudi ml ne moremo in nc smemo imeti do tujcev in re-negatov pri nas. Nemška predrznost se mora zatreti!
Prosveta.
°A!* NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama:
ob 8. uri zvečer.
Tori^etek ^ 8- uri
i)...tonUa. Zaprto.
g “a 4, juniia
iunija. Cezar in Kleopatra.
junija. Ana Karenina. Red G. * juniju. Izgubljene duše. Red A. ^delia a iun^a' Ana Karenina. Red D, o. junija. Dom. Izven.
Opera:
Tarpi^ek °b pol 8. uri zvečer.
“• junija. Zaprto.
* “*• Junija. Manou Lescaut. Red D.
Četrtek 5. junija. Carjeva nevesta. Red E.
Petek 6. junija. Zaprto. (Generalna vaja.)
Sobota 7. junija. Telovadna akademija Sokola I.
Nedelja 8. junija. Prodana nevesta; popoldanska predstava ob 4. uri. Izven.
Pondeljek 9. junija. Pikova dama, pre-mijera. Izven.
Torek 10. junija. Zaprto.
Uprava Narodnega gledališča vljudno opozarja gledališke abonente na malo spremembo v tekočem redu repertoarja in abonmaja. Abonentje reda B, ki so, imeli določeno Carjevo nevesto za torek, dobijo to opero takoj po Binkoštnih praznikih. Dramski repertoar se je moral na novo urediti iiledo obolelosti gospoda Putjate.
Desetletnica razvitia prapora
Sokolskega društva v Mariboru,
Letos na Vidov dan poteče deset let, kar se je istočasno, ko so v Sarajevu padli streli jugoslovenskih atentatorjev, vršilo v »malem Beogradu«, v ponosnih slovenskih Rušah razvitje prapora Mariborskega sokolskega društva. Udeležniki te prireditve so mesec pozneje, ob izbruhu svetovne vojne romali kot veleizdajniški srboiili v mariborske in graške ječe. Ta ruški dan je bil pravzaprav že prvi začetek svetovne vihre, ki je skoraj nato izbruhnila. Toda ta vihra je bila potrebna, kajti iz nje je izšla naša svoboda in danes, po 10. letih je siavil tisti mariborski Sokol, ki takrat 1. 1914 ni smel nastopiti v Mariboru, slavnost desetletnice svojega prapora ravno v Mariboru, toda ne več v avstrijskem, ne več v nemškem in nernčurskem, ampak v jugoslovenskem in slovenskem.
Bakliada.
Današnji 1.. junij je bil določen za jubilejno proslavo tega znamenitega dogodka. Pravzaprav se je slavnost začela že včeraj zvečer. Popoldan so se v Ljudskem vrtu vršile vaje za današnji nastop, zvečer ob pol 21. uri pa se je razvila pred Narodnim domom bakljada. Krog 500 Sokolov, Sokolic in naraščaja Bakljada je krenila na Aleksandrovo cesto, pred hišo dr. Rosine, kjer je čakala na sokolsko povorko že večtisočglava množica. Tu je pod oknom, na katerem se je prikazala kumica zastave ga. dr. Rosinova, spregovoril društveni starosta br. dr. Toplak, spominjajoč se razvitja pred 10 leti ter v toplih besedah pozdravil njo, kateri je veljala ta bakljada. Njegov govor je zaključil gromovit trikratni »2ivio!«, nakar je zaigrala godba »Drave« tri komade, moški zbor Glasbene Matice pa zapel tri ubrane pesmi. Po ponovnih »živio«-klicih se je povorka vrnila po Sodni in Tattenbacho-
vi	ulici v Narodni dom, kjer je bil razhod.
Slavnostni občni zbor Sokola.
Danes dopoldan so se vršile še vaje za nastop, ob 11. uri pa je bil v veliki dvorani Narodnega doma slavnostni občni zbor, katerega se je udeležilo skoro vse domače Sokolstvo in tudi nekaj gostov. Občni zbor je otvoril starosta br. dr. Toplak s trikratnim »živio!« Nj. Vel. kralju Aleksandru kot najvišjemu Sokolu ter prečital brzojavko, ki se mu je odposlala na Bled. Nato je pozdravili navzoče goste, starosta JSS br. E. Gan-gia iz Ljubljane, zastopnika zagrebških Sokolov br. Lhotskega in Hauslerja, zastopnika Sokola iz Kreke pri Tuzli v Bosni, br. Živa-noviča, zastopnika oblasti okr. glavarja dr. Vončino in srezkega načelnika dr. Poljanca, br. Zupana od Sokola Ljubljana I., br. Rajha in br. Goriška iz Ruš, br. dr. Stankoviča iz Varaždina, ki je bil tudi i. 1914 v Rušah, starosto dr. Šalamuna iz Ptuja in vse tiste, ki so 1. 1914 nastopili v Rušah, in sicer tedanjega načelnika br. Ilicha, ter brate Hvalen-ca, Volčiča, Petovarja, Ungerja, Kranjca, dr. Kovačiča, oba brata Hrena in ostale ter vse navzoče. Zahvalil sp je Glasbeni Matici za sinočnji nastop ter dal besedo br. senjor-starosti izza časa razvitja prapora, dr Rosini.
Dr. Rosina je v lepih besedah očrtal položaj mariborskega Sokola v tisti debi, ko se je razvijal prapor. Spomnil se je preminulih bratov in sester, dr. VI. Serneca, ge. Šaupahove in gdč. Lasbacherjeve ter drugih, ki danes žal ne morejo biti navzoči na te] lepi slavnosti. Pa tudi oni so obilo pripomogli takrat do razvitja sokolske misli v Mariboru in ob narodni meji. Spominjal se je dalje vseh, ki so morali mesec po razvitju v ječo. Deset let je minilo od takrat in dogodki teh burnih let, ki so si sledili tako naglo, da jih danes niti ne moremo več dobro pregledati in se nam zde kot sen, so prinesli popolno uresničenje tistih želj in hrepenenj, ki so jih ruški izletniki gojili v svo-iih srcih. Izpolnilo se je še več kakor smo se nadejali. Danes je tudi državna oblast naša, danes je naša vojska, naša je dinastija, naš je kralj. Sokolska misel pa mora po-
Maribor, 1. junija.
leteti še dalje, delovati mora za utrditev svobode, za osvobojenje bratov v Korotanu in Primorju ter za veliko slovansko bodočnost. K tej misli Sokolstva je ob koncu zaklical »zdravo!« in v dvorani je odgovoril buren aplavz.
Starosta dr. Toplak se je nato zahvalil br. dr. Rosini za lep govor, kakor tudi njegovi soprogi za njeno kumovanje in delo in podal besedo saveznemu starosti br. Ganglu, ki je pozdravil navzoče v imenu celokupnega Sokolstva, ne srbskega, hrvatskega in slovenskega, ampak jugoslovenskega. Ena in enotna je naša zemlja, je naglasil, In en in enoten mora biti tudi naš narod in Sokol. Naj se nihče ne straši nasprotnikov edin-stva in Sokolstva, kajti slepota je v dušah tistih, ki so v nasprotnem taboru. Sokolstvo mora dalje vzgajati svoje telesne ln duševne sile za narod in za domovino, da bo pripravljeno vedno in na vse. (Buren aplavz.) Sledil je pozdrav br. dr. Hauslerja iz Zagreba, ki se je spominjal ruške proslave in poznejšega trpljenja in borbe za severno mejo ter želel, da bi se ob 25 letnici prapora sestali že v popolni svobodi in ujedinjenju vseh Jugoslovenov. Opozoril je na zlet v Zagrebu v avgustu in povabil navzoče, naj se ga udeleže, da bodo tudi separatisti videli moč sokolske in iugosloven-ske ideje, kajti zaslepljenim je treba odpreti oči. Z besedami: »Naprej, na delo! Zdravo!« je dr Toplak zaključil ta slavnostni občni zbor.
Telovadba.
Kmalu po 14. uri so se začeli zbirati Sokoli, Sokolice im naraščaj pred Deško ljudsko šolo lil. v Magdalenskem predmestju, odkoder so potem odkorakali skozi mesto na telovadišče v Ljudski vrt. Na čelu povorke je šla konjenica, 36 po številu, nato godba »Drave«, starešinstvo in gosti in potem krog 600 članstva in naraščaja. Na telovadišču se je zbrala večtisočglava množica občinstvi in pozorno sledila izvajanjem ter vstrajala tudi v dežju, ki je nekaj časa motil potek. Nastopili so najprej 4 Sokoli na konjih s skokom preko ovir, potem je sledil nastop 16 telovadcev, ki so nastopili pred 10 leti v Rušah s takratnimi vajami, 228 malih naraščajnikov in naraščajnic z mešanimi prostimi vajami za naraščaj, 44 večjih naraščajnikov s palicami, 82 velikih naraščajnic s prostimi vajami, 36 malih deklic z rajalnimi vajami s petjem, 64 članov s prostimi zletnimi vajami, 44 članic isto-tako s prostimi zletnimi vajami, več vrst na drogih, bradlji, krogih, kozi. konju itd. in končno je zaključilo nastop 16 konjenikov z jahalnimi vajami. Vsa izvajanja so bila zelo dobra, polna discipline in elana. Posebno pohvalo zaslužijo člani in članice, ki so nastopili kljub dežju in vzorno telovadili. Po nastopu je bil sredi telovadišča zbor, kjes je govoril zopet društveni starosta dr. Toplak navduševalen govor, ga. dr. Rosinova pa je pripela na stari prapor nov trak, spomin lepe desetletnice. Po tem ceremoniju je Sokolstvo odkorakalo v mesto in se razšlo.
Na udanostno brzojavko kralju in kraljici je prišel tekom dneva z Bleda odgovor, v katerem se kraljev pobočnik podpolkovnik Dragutinovič zahvaljuje mariborskemu Sokolu za pozdrave v imenu kralja, kraljice in prestolonaslednika.
i
Ljudska veselica.
Zvečer ob 20. uri se je pričela v vseh prostorih in na vrtu Narodnega doma velika narodna veselica ob veliki udeležbi Sokolstva in drugega občinstva. Tako je mariborski Sokol proslavil znameniti desetletni jubilej svojega prapora in obenem trpljenja, tisti Mariborčani pa, ki so 1. 1914 preprečili slavje v mestu in pljuvali potem v naše mučenike, tisti Nemci in renegiiti so se lahko prepričali ob tej slavnosti, da ideje pravice in narodne volje ni mogoče zatreti. Ruški trpini so zmagali in danes so sijajno proslavili ta svoj veliki dan.
Politične vesli.
= O blokaškem proglasu pravi beograjsko »Vreme«, da je izraz demagogije in da ne bo niti od daleč napravil onega vtisa, na katerega se jc računalo. Ostal bo samo tolažba za one, ki niso hoteli ali niso nngii razumeti stvarnega pomena velike krize, ki jo je stvor il Radič.
= Radičevski volilni načrti. »Vreme« poroča, da se v Zagrebu živahno komentirajo Radičeve izjave glede bodoče skupne politike samo z republikanskimi strankami. Izjave se smatrajo v prvi vrsti kot volilna parola, da se povdari razlika med HRSS in ostalimi strankami. Ker*so te izjave v zvezi z volitvami nimajo velikega pomena za federacijo HRSS. Kakor znano, je sprejela HRSS pod svoje okrilje Hrvatsko zajednico in obljubila, da bo kandidirala par zajedni-•čarjev na svojih listah. Hrvatska zajednica pa se še ni odrekla svojemu monarhističnemu programu in zato se misli, da bo HRbS ultimativno pozvala Hrvatsko zajednico, naj sprejme republikansko stališče, ker bi v nasprotnem slučaju ne prišel noben zajedničar na radičevske liste. Ker je malo verjetno, da bi Hrvatska zajednica pristala na to, bo HRSS vzela to odklonitev kot razlog, c'a tudi topot kandidira samo svoje pristaše. To bi obenem pomenilo konec icderacijc HRSS.
= Poraz Trockega na moskovskem kongresu. Na trinajsti konferenci ruske komunistične stranke je skušal Trockij utemeljiti svoje stališče do opozicije, toda konferenca je sprejela enoglasno resouclje za nadaljevanje radikalnega kurza.
== Madžarsko inozemsko posojilo. Predsednik madžarskega parlamenta Aleksander Popovics je po nalogu finančnega ministra odpotoval v London, da se udeleži tam pogajanj za inozemsko posojilo. Popovics bo vodil predvsem razgovore z zastopniki finančnega odbora Društva narodov. Njegovo potovanje v London je v zvezi z vestmi, da so ostala dosedanja pogajanja brez konkretnih rezultatov. Popovicseva naloga je, da prepriča finančnike o brezpogojni potrebi inozemskega posojila, ako hoče madžarska državna banka voditi za stabilizacijo potrebno devizno politiko.
= Ludendorii za novo voino. V Mar-burgu ob Lani je imel general Ludendorff kljub policijski prepovedi govor, v katerem je izjavil, da ne govori samo v imenu bivšega vojnega vodstva, temveč tudi kot nemški voditelj one struje, ki dela na to, da se pripravi uemiki narod zn novo vojno.
Naši kolonisti.
Vesti, ki prihajajo zadnje čase iz naših slovenskih srednje in gornje štajerskih kolonij, so vse prej kakor razveseljive. Kakor v neštetih krajih onkraj državnih mej, tako tone naše ljudstvo tudi v tem ozemlju v tujem morju. Slovenske kolonije na Srednjem in na Gorenjem Štajerskem, posebno v Gradcu, Leobnu, Brucku itd., so že stare in so štele za časa stare Avstrije več tisoč duš. V ta nemška štajerska industrijska središča so se izseljevali osobito delavci, pa tudi nekaj obrtnikov in intelektualcev Je iskalo tam kruha. Glede narodne zavednosti teh naših ljudi, stanje ni bilo nikdar preveč ugodno, vendar pa so v staroavstrijskih časih redkoštevilnj inteligenti, ki so po teh kolonijah službovali, storili mnogo. da se naši naseljenci delavci niso tako hitro ponemčili. Nekateri so ostali celo do zadnjega tudi idejno zvesti svojemu poko-Ijenju.
Polom Avstrije je temeljito spremenil tudi položaj teh naših kolonistov. Zaved-nejši so kmalu po polomu zapustili Gradec in gorenještajerske industrijske kraje ter se preselili v svobodno domovino, kjer so si še pravočasno preskrbeli službe. Med onimi, ki so se vrnili, so bili tudi oni redko-številni inteligenti, ki so bili pravzaprav edina opora naših manj zavednih delavskih mas. Drugi so pa bilj vsled službe, družine ali pa aklimatizacije zadržani na starem mestu; ostali so in postali tako večinoma avstrijski državljani. S tem je bila pa tudi zapečatena njihova nacijonalna usoda in obenem tudi sploh usoda naših tamkajšnjih kolonij. Med vsemi se drži vsaj deloma samo še graška in to pač tudi samo radi tega, ker ima oporo v inteligenci, katere je nekaj ostalo na starem mestu. V Gradcu delujejo tudi še danes slovenska društva, njihov na-daljni obstol pa postaja dan za dnem bolj ogrožen. Članstvo se krči. Ponemčevanje napreduje naglo. Mladina slovenskih kolonistov tone vsa skoro brez izjeme v nemškem morju. Iz sinov in hčera še vsaj deloma zavednih Slovencev postajalo trdi na-
cijonalni Nemci in Nemke. Zavest skupnosti se gubi. Mnogo bolj žalostno sliko pa nudijo seveda še naši kolonisti v gornješta-jtrskih industrijskih krajih. V nekaj letih tam sploh ne bo več mogoče govoriti o Slovencih. Izgubljeni bodo kakor westfalski Slovenci, kakor Slovenci v Aleksandriji in prej alj slej gotovo tudi v Ameriki.
Vsi ti potapljajoči se Slovenci bi se dali rešiti samo na ta način, da bi se jib spravilo zopet domov, v našo državo. Zadnje mesece se je mnogo govorilo v vrnitvi 40.000 Slovencev iz Westfalije. Načrti, ki so se iznašali, so bili lepi, toda ko jih je bilo treba realizirati se ie izkazalo, da je tako preseljevanje silno težko ali pa pri danih razmerah sploh nemogoče. Tl naši izseljene; so se tako vživili v nove razmere v katerih so živeli, da bi se težko zopet znašli doma, tudi če bi se vrnili. Mladina westfalskih Slovencev je večinoma že potujčena, kar pa ni potujčena je popolnoma prepojena s tujim nemškim duhom. Isto velja glede mladine slovenskih kolonistov v Gradcu in na Gorenje Štajerskem. Najboljše so se doslej držali naši izseljenci v Ameriki, toda omejitev novega doseljevanja bo njihovo dosedanjo pozicijo kmalu docela omajala. Ker ne bo novega svežega dotoka, se bodo otroci naših izseljencev kmalu popolnoma poangležili In poameri-kanili in v nekaj letih bomo morali napraviti križ preko vseh tistih 200 ali 300 tisoč ameriških Slovencev. Edino novi Narodni dom v Clevelandu bo še pričal, da je nekdaj obstojala v Združenih državah mo^ia slovenska kolonija, ki je imela celo svoje šole in svoje časopisje, je pa izginila brez sledu v tujem svetu.
Žalostna je ta perspektiva usode naših izseljencev, še bolj žalostno pa le to, da se pri nas prav nič ne stori, da bi se ti ljudje rešili in ohranili našemu narodu. Žalostno je, da v naši obsežni državi, ki je tako redko naseljena ni prostora in zaslužka za naše izseljence; niti za one, ki bi se sami radi vrnili nazaj. V tem oziru bi bilo treba storiti vse in žrtvovati če treba tudi neka) milijonov, da se izseljenci vrnejo in naselijo zopet na domačo grudo. V Južni Srbiji imamo ogromne, skrajno slabo naseljene pokrajine, na katerih bi našli prostora vsi našj izseljenci. Posebno Amerikanci, srbski, hrvatski in slovenski, ki imajo poleg otalega tudi ogromno premoženje, bi v nekaj letih lahko popolnoma preobrazili naše južne pokrajine ter Jih dvignili na visoko kulturno stopnjo. Bilo bi s tem doseženo troje: naši izseljenci bi se ne potujčili, kulturni nivo Južne Srbije bi se ogromno dvignil in konec bi bilo vseh rovarenj makedonstvujuščih in drugih tamkajšnjih razdiralnih elementov.
Primer štajerskih slovenskih kolonistov, ki tonejo in so deloma že popolnoma Izgubljeni za naš narod priča, da Je sedaj zadnji čas, da se prične resno misliti na naše slovenske in sploh Jugoslovenske Izseljence. Položaj je v vseh naših kolonijah tak, da se naši ljudje ne bodo mogli ohraniti, zato je treba storiti sklep in se odločiti: ali jih prepustimo usodi In napravimo preko njih križ, ali pa iih rešimo in spravimo zopet domov. Druge rešitve ni in bi vsak dinar, ki b[ ga poslali našim kolonistom v svrho vzdrževanja njihovih društev in Institucij bil vržen skozi okno in Izgubljen; s tako podporo bi pač nekoliko podaljšali njihovo nacijonalno agonijo, ne bi je pa preprečili Omenil sem tu tudi druga slovenske in Jugoslovenske koloniste In ne samo srednje in gomještajerskih o katerih sem pravzaprav Imel namen pisati, zato, da se k temu vprašanju oglasi še kdo drugi In da se problem, ki je brez dvoma velikega pomena in skrajno nujen, temeljito In čim-prej pretrese ln da se potem store definitivni predlogi in sklepi ter se za stvar zainteresiraj o tudi vodilni državni krogi.
S-s.
Čaruga
pred sodlifem.
DANAŠNJA RAZPRAVA.
Osijek, 2. junija (Z) Ob velikem zanimanju občinstva je bila danes zaslišana ga. Štefanija Pirkmayerjeva, vdova umorjenega nadšumarja v Tompojevcih. Priča je bila oblečena v črno. Na vprašanje je odgovarjala glasno in jasno- Zaprisegla je Z levo roko, ker je bila v desno ranjena prav ono noč, ko so razbojniki napadli njihovo hišo Priča izpove, da te prišel v hišo neki orožnik s samokresom in zaklical: »V imenu zakona ste aretirani.« V tem hipu je hotel njen mož vstati, toda orožnik ga je udaril s samokresom po glavi, takoj nato pa je ustrelil. Priča misli, da je bil Pirkmayer usmrčen s prvim strelom. Vsa preplašena ie pograbila otroka, toda tudi njo je zadel strel. Prinesla ie vse ključe in jih izročila razblini kom. Za svojo izjavo pri preiskavi pravL da ni točna, ker le imela priča takrat, ko je bila zaslišana mrzlico. Priča opisuje, kako je vse izgledalo ko so razbojniki odšli te. hiše, in pravi, da ie bilo vse polno krvi. Ko so ji predstavili Čarugo, ga ie takoj spoznala kot vodjo razbojnikov, ki je takrat streljal, čaruga prizna da je bil tam,* trdi pa, da ni umoril 'Pirkmayerja. Priča: »Kdf ga pa je? Zakaj ne poveste, kdo ga ie? Imel je otroke in ženo, zakaj ste ga umorili?« Priča izjavlja, da je nekdo takrat hotel Ča-rugi preprečiti, da bi streljal, ne ve pa. kdc je to bil. »Zakaj ste ga napadli, dali bi vam bili vse ključe, in mogli bi odnesti, kar bi hoteli, samo mojega moža bi pustili živeti.« Glede Sulentiča izjavlja, da ni nikdar mislila, da bi mogel kaj takega storiti. Nien mož mu Je dal službo. — Razprava se nadaljuje.
Zahtevajte po vseh lokalih ..Nar. Dnavnlk“l
Dnevne vesti.
Ljubljana, 2, junija.
Današnji številki prilagamo položnice za vse naslovnike brez izjeme. Dosedanje naročnike prosimo, da takoj prve dni junija plačajo naročnino, če le mogoče za tri mesece naprej! Kdor pa tega ne more, naj plača vsaj za en mesec. Kdor je naročnino plačal že za dalje časa, naj položnico odda komu drugemu. da si naroči »Narodni Dnevniki.
—	Da ne bo nepotrebnih terjatev, dela in stroškov, prosimo, da naročniki o pravem času poravnajo naročnino. — Uprava *Narodnega Dnevnika«.
— Umrl le dne 30. maja na kliniki v Gradcu g. Ivan B e le, kmetijski svetnik, ustanovite'] ta dolgoletni ravnatelj državne kmetijske šo-le v St. Juriju ob juž. železnici. Pokojnik je spisal več strokovnih brošur in knjig in je bil odlikovan z redom Sv. Save III. razreda. Pogreb bo dne 3. junija ob 16. url iz državne kmetijske šole v Št. Juriju.
— Konzularna akademija na Dunaju,
Konzularna (svojčas orijentalna) akademija na Dunatu ima sedaj 20 dijakov, ki niso avstrijski državljani. Med ino zenici je tudi dvoje dijakov iz naše države.
r Inšpekcija carinarnic. Po naredbi ministrstva financ je insptciral vse carinarnice v naši državi direktor carin Vasa Dimitrijevih. Direktor carin se je ravnokar vrnil Iz inšpekcije v Beograd in je predloži ministrstvu Gnane poročilo o uspehih inšpekcije.
— Umesten predlog. Masarykova akademija dela v Pragi je stavila na naše ministrstvo trgovine in industrije tod e vprašanje: Ali bi ne ImJo bolj umestna da se izplačujejo odslej plače delavcem v vseh državah drugi dan v tednu mesto v soboto. Akademija dela predlaga, da bd bilo izplačevanje mezd v četrtkih. Namen prestavitve izplačilnega dne me-zd je ta, da bi bilo delavstvu onemogočeno zapravljati v soboto prejeti denar v soboto zvečeT in v nedelja
— Izseljevanje v prvem četrtletju V Prvem četrtletju letošnjega let« se je izselilo Iz naše dTŽave skupno 5686 oseb in sicer 3702 moških ta 1984 žensk. Po pokra-itaah » razdeljeni izseljenci tako-le: Vojvodina 3341. Hrvatska ta Slavonija 1115, Dalmacija 629, Slovenija 265, Srbija 241, Bosna ta Hercegovina 49 in Črna gora 46 oseb. Po poklicu je bilo največ kmetovalcev ta sfcer 2875, kvalificiranih delavcev
nekvalificiranih 1010, svobodnih poklicev 90, otrok ta starcev, ki so delane-zmožni 1470. Izseljencev je odpotovalo 2654 v Brazilijo, 1064 v Zedinjene države ameriške, 999 v Argenttaijo, 702 v Kanado, 34 v Chfle, 53 v ostale države v Ameriki, 141 v Avstralijo, 37 v Novo Zelandijo in 2 v ostale dele sveta. Po narodnosti so razdeljeni izseljenci tako-le: 2457 Jugoslovanov, t. j. manje kot polovico od vseh izseljencev, aočfm so tvorili ostali kontingent izseljenci večinoma Nemci m Madžari, ki se naseljujejo v Brazilijo ta Argentinijo. Iz same Vojvodine se Je izselilo 1521 Nemcev ta 1571 Madžarov.
— Češko odlikovanje. S češkoslovaškim vojnim križcem je bil odlikovan tudi komandant IU. bataljona »češkoslovaškega« 21. polka v SkoplJu rrtajer Emil Knific.
— Radto-postaja v Jugoslaviji. Pretekli teden je b!3a ustanovljena nova radio-postaja v Rakovici pri Beogradu, ki je poteg obstoječih radio-postaj v Beogradu ta Sarajevu največja v državi Na račun reparacij je naročila država še šest Tadio-po-staj. Troje postaj je že dobavljenih ta sicer za Ljubljano, Zagreb in Skoplje. Ljubljanska radio-postaja bo lahko v zvezi z vsemi evropskimi državami, dočim bodeta ostali postaji v Zagrebu in Skopi ju manjši in zmožni edino-le za promet s sosednimi državami. RadH>-postaje bodo postavljene še v Splitu, na Cetinju in v Novein Sadu. Najmočnejša postaja bo v Novem Sadu, ki bo prav tako kot ljubljanska lahko v zvezi z vsemi evropskimi državami.
— Kongres vojvodinskih mest. Meseca maja bi se imel vršiti kongres vojvodinskih mest. Vojvodinska mesta namreč niso hotela pristopiti k organizaciji slovenskih ta hrvatsklh mest v Zagrebu. Kakor poročajo sedaj_ iz Subotice, Je bil kongres vojvodinskih mest preklican. Vrši se šele meseca kvgusta.
— Sprejem v šolo nlije vojne akademije v Beogradu. Ministrstvo vojne ta mornarice sprejme letos 350 gojencev v nižjo šolo vojne akademije v Beogradu. Pogoji za spTejem so: 1. Naše državljanstvo (domovnica). 2. Krepko zdravje (zdravniško spričevalo). 3. Neomadeževauo vedenje (nravstveno spričevalo). 4. Starost 16. do 20. let (rojstni list). 5. Predizobrazba (matura na realk' ali gimnaziji, dovršena gimnazija ah realka, 7 razredov' gimnazije s prav dobrim uspehom). 6. Dovolitev staršev. 7. Obveznost na vse pogoje, ki se zahtevajo od akademije. 8. Obveza na 5 letno služenje po dovršeni šoli Prošnje je vCožiti do 10. avgusta 1924 na upravo vojne akademije.
— Upokojitve v minlststvu prosvete. Minister prosvete bo upokojil vse uradnike svojega področja, ki so prekoračili 65. leto starosti.
— Nove zemljepisne karte. Ministrstvo prosvete je nabavilo nove zemljepisne karte naše kraljevine za vse osnovne šole v. novih krajih. Nove karte bodo zamenjale avstrijske in madžarske karte, katere so aosedaj uporabljali na osnovnih šolah.
— Pravilnik o brezžičnem prometu. V ministrstvu za pošto ta brzojav je izdelan pravllnfk o zasebnem prometu brezžičnih telegrafov.
, J®vna kitflinlcti v Clevelandu (Cleveland Public Library). Knjižnica je nudila doslej skoraj Izključno angleške knjige. V zadnjem času pa je postalo povpraševanje po slovanski literaturi tako živahno, da se vodstvo knjižnice resno bavi s proučava-njem ta nemudnim nakupom slovanskih knjig. Iz pisma Miss Ledbetter, predsednice komiteja za dela med tujerodnimi elementi. posnemamo, da je posetil to velikansko kulturno podjetje, katerega promet znaša mesečno okoli 30.000 knjig, tud' Jugoslovanski poslanik dr. Tresič-Pavičič in se ? "l6,' ta njenem delovanju jako laskavo in pohvalno izrazil Knjižnica prireja namreč tudi slovanske večere, katerih namen je, pospeševanje vzajemnega razumevanja med siovansk ml društvi in domačim ame-
rikanskim občinstvom. p0 končanem sporedu je vedno družabna zabava, pri kateri servira knjižnično osobie gostom razna
okrepčila ta skrbi za mesebojno zbližanje in utrditev prijateljskih vezi Prireditve, ki so na programu že skozi pet let, so, kakor poroča Miss Ledbetter, dejansko vplivale na dobre odnošaje celega mesta napram Slovanom. Misš Ledbetter sama pa je postala ratli. svojega potovanja v slovanske dežele Evrope med amerikanskimi Slovani prav popularna osebnost. Čestokrat obišče slovanske klube in društva in prireja predavanja; ob otvoritvi Slovanskega Narodnega doma v Clevelandu je imfela krasen nagovor. — Tako vidimo, da delo Jugo-slovenske Matice odmeva tudi v Ameriki.
— Upokojeno učiteljstvo. Ministrstvo prosvete je upokojilo na ljubljanskih šolah: učitelja Ivan Beleta, ravnatelja osnovne šole Josip Cepudra in Jakob D i ran i -k a, učitelja Leopold Furlana, višjega šolskega nadzornika Fran Gaberška, učiteljico Kiotildo Golf, ravnatelja meščanske šole Luko Jelenca, nadučitelja Janka Jegliča, učitelje Matka Kante, Matijo Lavrenčiča, Antona Likozarja ta Jurij R e ž e k a, ravnatelja Božidar Valento in učitelja Gustav Vodišek a. — Na šolah izven Ljubljane 90 upokojeni: Miha Bregant, nadučitelj v Sostrem ; Franjo C 1 h a g o j, nadučitelj na Barju: Josip Drnjač, nadučitelj pri Sv. Petru (Maribor); Glzela Dominku J, učiteljica v Lučah; Gizela Ekel, učiteljica v Novem mestu; Matija Hiti, nadučitelj v Dobu; Blaž Jurko, učitelj v Razboru; Franjo Jeglič, nadučitelj v Dovjem; Ferdinand Kalinger, nadučitelj v Tržiču; Miha Kabaj, nadučitelj v Begunjah; Ivan Kern, nadučitelj v Trbovijah-Vode; Ivan Krajnik, nadučitelj v Breznem; Ivan KIf eri e, učitelj v Mostah; Ivan Kit, nadučitelj pri Sv. Križu; Josip Las-b a h e r, nadučitelj v Rušah; Martin Lorger, učitelj v Ljubnem; Hinko Pater-nost, učitelj v Ihanu; Anton P e tri če k, nadučitelj v 2alcu; Karel Pestevšek, nadučitelj v Slivnici; Ivan Pipan, nadučitelj na Trati; Anton Forekar, nadučitelj na Kumu; Ivan Povh, nadučitelj pri Sv. Venčeslavu; Leopold Punčuh, nadučitelj v Gornjem Logatcu; Fr. Rav-tar. nadučitelj na Planini; Franjo Ratej, učitelj na Holmcu; Martin Repič, učitelj pri Sv. Joštu, Peter Repič, nadučitelj na Uncu; Vinko S t o k 1 a s. nadučitelj pri Sv. Andražu; Ivan Sabati, nadučitelj v Zgornji Polskavi; Simon Šalamon, nadučitelj v Šmartnem; Franc Šetinc, nadučitelj v Prevorju; Simon Viher, nadučitelj v Vuzenici; Gustav Vodišek, okrajni šolski nadzornik v Trbovljah; Josip Zajc, nadučitelj v Velikem Gabru; Valentin Zavrl, nadučitelj v Begunjah in Janko Žirovnik, nadučitelj v Borovnici. — Poleg teh so upokojeni na ljubljanskem moškem učiteljišču Anton Dekleva, na mariborskem ženskem učiteljišču Josip Fistravec in na I. državni gimnaziji v Ljubljani Franjo Zidar.
— Nov zdravilni zavod v Sloveniji Gosp. dr. Pečnik je odprl te dni od ministrstva koncesijonirani zavode Zdravniška penzija Vlia dr. Pečnik v Rogaški Slatini. Manjši sanatoriji se imenujejo zdravniške penzije, vile penzije. Lepa vda, vsega 12 prostorov, v solnčni legi v sredi velikih gozdov, velik naraven park. priznano najlepša lega v Rogaški Slatini. Vodilni zdravnik in posestnik dr. Pečnik sprejema in zdravi v vili notranje bolezni, rekonvale-scenco. razne lahke pljučne bolezni in oslabele, ki se hočejo krepčati. Izvajajo se vse kure. ki so v rabi v sanatorijih v Avstriji. Dietetična kuhinja in dietne kure, prosto-zračrie, ležalne, solnčne, rnastilne, terenske in pitne kure vrelcev. Za bolj lahko bolne, ki gredo rajši na deželo kakoT v mesto v bolnico ali sanatorij. V primeru z Avstrijo imamo v Sloveniji jako malo zdravilnih zavodov, izrabljajmo obstoječe, da dobijo naši zdravniki pogum, da ustvarijo nove, kar je riskantuo.
Ljubljana.
— Pevce ljubljanskih pevskih zborov vabimo, da se polnoštevilno udeleže pogreba trboveljskih žrtev Šla j pa h a, Boltavzerja ta Žnideršiča. v torek ob ped 5. url popoldne. Zbirališče pred Narodnim domom ob tričetrt na 5. ura Note: Vilhar: Nagrobnica junakom. Pavčič: Spomladi se vse veseli. Dev: Vigred. Zastave seboj!
— Predsedstvo gremija trgovcev v Ljubljani poživlja vse svoje člane, da dne 3. t. rn. v znak sožalja žrtev Trboveljskega atentata zapro v času pogreba svoje trgovine. — Predsedstvo,
— Odbor pevskega zbora Glasbene Matice vljudno poživlja vse člane pevskega zbora, da se udeleže pogreba nacijonal-nlh žrtev. Zbirališče pred Narodnim domom na prostoru Zveze slovenskih pevskih zborov. — Predsedstvo.
— Na današnji občni zbor društva »Gosposvetskega Zvona« opozarjamo vse člane, da se ga udeleže v polnem številu. Ubčni zbor bo ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri Lozarju pri Sv. Jakobu.
— Mestno kopališče na Ljubljanici je
odprto za čas kopalne sezije vsak dan od •a rv h?' ure' Vstopnina znaša za osebo V11- Za uporabo kabin plačati mora ena oseba 2 Din teT vsaka nadaljna oseba še po 1 Din k že omenjenemu znesku. Za garderobne omarice se pa računa 1 Din za vsako o3ebo. Te cene so pa merodajne samo za dobo 2 ut ta to pa zategadelj, da pride vsakdo lahko do kopanja, ker bi se drugače zopet množile pritožbe s strani onih kopalcev, ki nimajo časa pesetiti kopališče v jutranjih aii opoldanskih urah Občinstvo se tudi opozarja, da vrednostne stvari lahko odda v shrambo za čas kopanja pri blagajni proti zastavnim 1 Din.
— Izredni občni zbor ljubljanske podružnice Udruženia vojnih Invalidov v Ljubljani. V nedeljo dopoldne je bil v restavraciji pri '»Zlatorogu« izredni občni zbor ljubljanske podružnice UVI, Id je trajal od pol 10. ure dopoldne do P0<1 2. ure popoldne. Zborovanja se je udeležilo 89 članov. Na zborovanju, ki je bilo mestoma zelo burno, se je konstituiral sledeči odbor: za predsednika je bil izvoljen z večino (69 glasov) I. Mežnarič, član opozicije; nadalje so bili izvoljeni v upravni odbor: Bajželj. Ogrin, Accetto, Breznikar; namestniki:	Pavšič, Der-maša, Jerman; v nadzorni odbor pa: Zrinšek, Cotar, gospa Trček; namestniki Baumgartner in I. Kisove c. — Za delegata za invalidsko skupščino. ki bo dne 15. junija, je bil soglasno Izvoljen L Mežnarič, za namestnika Bajželj, za delegata za razne ankete
pa Podmenlk ter njegov namestnik Breznikar. — K obč. zboru se o priliki še povrnemo, ker nam radi pomanjkanja prostora ni mogoče priobčiti celokupnega poročila.
— Novo orožje varnostne straže. S
1.	junijem so prejeli ljubljanski policijski stražniki novo orožje — gumijaste paličice, kakor jih imajo policisti v Zagrebu. Od sedaj stražniki ne bodo več nosili sablje, ampak bodo oboroženi saino z revolverjem ta gumijasto palico.
— O. Z. Javnih nameščencev sklicuje za petek, 6. t m., ob pol 20. uri k »Mraku« na Rimski cesti sestanek predsednikov vseh strok, organizacij aktivnih in upokojenih državnih nameščencev ter njihovih gospodarskih ta posojilnih ustanov. Dnevni red: 'Generalna debata o novem osnutku Zvezanih pravil. Krajevne organizacije naj pošljejo na sestanek svoje delegate. — Predsedstvo.
— Osnutki za male stanovanjske hiše razpoloženi so odslej do 11. t. m. ob običajnih uradnih urah v mestnem stavbnem uradu, Ltagarjeva ulica št. 2, III. nadstr., interesentom na vpcgled. kjer tudi mestni arhitekti dajejo vsa potrebna pojasnila.
— Narodna čitalnica v Spodnji Šiški priredi v nedeljo dne 15. junija na senčnatem vrtu gostilne Valjavca veliko vrtno veselico. — Odbor.
— Društvo najemnikov za Slovenijo, opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo dne 4. junija ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: »Vprašanje ustanovitve stavbene zadruge.« Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12. pritlično, desno.
— Policijske prijave. V zadnjih 24 urah so prispele na policijo sledeče ovadbe:
l	kaljenje nočnega miru, 5 prestopkov cestno-poiicijskega reda, 2 prekršaja pasjega kontumaca, 1 pijančsi, 1 nežgoda.
— »Milijonska« tatvina. Hlapcu Matevžu Breznik pri Zakotniku v Šiškj je ukradel 17. maja t L Franc Mandeljc iz Avčič usnjato listnico z vsebino 12,000.000 nemških mark (circa 125 Din). Istotam je odnesel Mandeljc Antonu Jerše srebrno uro z verižico v vrednosti 250 Din. VčeTaj pa je bil Mandeljc aretiran ta je tatvino priznal v polnem obsegu.
—	Umrli so v Ljubljani: Dne 29. maja: Marija Janežič, dninarica, 16 let. — Antonija Srčnik, delavka, 21 let. — Vekoslava Pamtar, zasebnica, 32 let. — Dne 30. maja: Miroslav Leopold, železn. strojevodja, 48 let. — Frančiška Golob, tisk. strojnika vdova, 34 let. — Friderik Ba-karčič. lekarnar, 73 let. — Dne 31. maja: Angela Kocjan, hči čevljarskega pomočnika, 4 tedne. — Ivana Gostič, žena umi* rovljenega kurjača, 71 let. — Danijel Balon, sin krojaškega mojstra, 11 mesecev.
—	Ivan Kardinar, posestnikov sin, hiralec, 33 let. — Ivan Porenta, tovarn, delavec, 24 let. — Dne 1. junija: Katarina Marenka, tobačna delavka v p., 73 let. — Kristina Drame, hči dninarice, hfralka. 19 let. — Ivana Kastelic, vdova mitniškega paznika, 83 let
Maribor.
— Shod stanovanjskih najemnikov. V
nedeljo dopoldne se je v Gotzovl dvorani vršil že drugi letošnji shod stanovanjskih najemnikov, kj pa je bil radi sokolskih slavnosti bolj slabo obiskan. Na shodu so govorili predsednik krajevnega društva stanovanjskih najemnikov g. Aljančič, podpredsednik g. Bahun in občinski svetnik Krajcar. Obravnavali so tekoča in aktualna vprašanja o zaščiti stanovanjskih najemnikov ta o protiakcijah proti naporom hišnih posestnikov, da se zaščitni zakon ukine.
— Radi goljufije in poneverbe le bil
aretiran magistratni uradnik Eferl v Mariboru.
— Umri je v nedeljo tukaj upokojeni stražnik Ivan Žabkar. N. v m. p.i
— O stanju nalezljivih bolezni je objavil mariborski mestni fizikat nastopno poročilo za dobo od 25. do 31. maja t. 1.: Škrlatica:	prejšnji 3 slučaji, ozdravljena 2, umrl 1, ostane 0; trebušni legar: prejšnji 1, griža: prejšnja 2, ozdravljen 1, ostane 1; trahom: prejšnji 1; davica: nov 1 slučaj.
— Mariborsko gledališče. Torek 3. junija: »Kamela skozi uho šivknke.« Red A
Celje.
— Občinske volitve v celjski okolici
Vse stranke, ki so vložile za obč. volitve v celjski okolici svoje kandidatne liste, se za volitve pridno pripravljajo. Združena gospodarska Usta prireja pridno sestanke v okolici, katerih se udeležujejo volllcl v lepem številu in odobravajo gospodarski program liste. Lista združenih narodnih gospodarskih strank tfb gotovo dosegla lep uspeh pri volitvah. Klerikalci s svojim hujskaškim pisanjem po svojih listih proti gospodarski listi ne bodo dosegli uspeha. Ravnotako bo propadla nemškutarska lista, na kateri kljub temu. da je spremenila svojo firmo v »nepolitično občinsko listo«, odpovedujejo svoje kandidature razni kandi dati te Mste, vsi pod pretvezo, da so bili prevarani ta ogoljufani za podpise. Tej listi tudi »advokatski« zagovor sobotne »Cil-lier Zeitung« ne bo pomagal na noge. Prepričani smo. da bo s pridnim in podrobnim agitatortčnim delom zmagala v občini lista. kateTe program jamči, da se bo v občinski politiki delalo edinole v dobrobit ta blagor okoliških prebivalcev.
— Mala matura na celjski realni gimnaziji se vrši po naknadnem razpisu šefa oddelka za prosveto od dne 17, do 24. junija t. 1.
Ptuj.
— Umrl Je v Zavrču pri Ptuju Anton Hastec, mornariški strojni nadpregled-nik v pokoju.
— Lekarniško nočno službo Ima ta teden lekarna »Pri Zamorcu«.
— Pismena matura na tukajšnji realni gimnaziji bo dne 16. junija; ustmena pa dne 25. In 26. junija. K maturi So pripuščenl: Starkelj Rihard, Jurančič Ivan, Benedik Janko, Zuper Franc, Gorinšek Danilo, Pa-velka Karel, Zavadilik Jože, Kislienger Em., Jerše Stanislav, Habjančič Josip, Pirš Pavel, Brumen Anton, Mlakar Milka, Senčar Klara In Horvat Vita.
— V Gradcu je umrla ga. Marija Ferk, vdova po šolskem ravnatelju Ferku, kj je svojčas služboval na ptujski mestni ljudski
šoli.
— Petlntrloesetletnlco svoje »male mature« nameravajo praznovati nekdanji ptujski gimnazijski učenci. G. nadučitelj Klemenčič je prevzel vodstvo priprav za to zanimivo proslavo.
Sokolstvo.
Proslava ia vzidava spominskih kamnov v dom Sokola I na Taboru v Ljubljani v dneh 7.. 8. ta 9. junija 1924-
Vso napredno javnost in sokolstvu naklonjeno občinstvo opozarjamo, da je predprodaja vstopnic za svečanostne dni v Tiskovni zadrugi —- Prešernova ulica. Občinstvo izven Ljubljane naj si pravočasno preskrbi vstopnice za svečano predstavo in akademijo v gledališču, ter za oba telovadna dneva na Taboru. — Vožnja na železnicah Je polovična. Vsa društva naj naroče železniške izkaznice za polovično vožnjo direktno pri Jugoslovanskem Sokolskem savezu v Ljubljani. — V četrtek 5. t. m. ob 20. uri zvečer se vrši na Taboru skupna seja slavnostnega odbora z vsemi svojimi odseki in pododseki. Udeležba je za vse brate in sestre obvezna. Članstvo, katero še ni zaposleno in ki hoče pomagati, naj se zglasi v popoldanskih urah v pisarni na Taboru, da se jih dodeli v odseke.
Čenj. stariše pa prosimo, da svoje otroke, ki telovadijo in sodelujejo pri sceni »Osvobojenje«, puste brezskrbno na telovadišču, ker se vrše skušnje ta ie njih navzočnost potrebna. — Priporočamo, da sta-riši svoje otroke po končanih skušnjah sami spremljajo domov. — Slavnostni odbor.
Sokol II naznanja, da se vrši pogreb člana br. Franceta 51 a j p a h a, katerega je v boju za naše narodno ujedinjenje zadeia krogla zahrbtnega morilca, dne 3. t. m. ob 6. uri. Članstvo se udeleži pogreba v kroju. Zbirališče ob pol 6. uri na vrtu Narodnega doma.
»Ljubljanski Sokol« poživlja svoje članstvo, da se udeleži pogreba v Trbovljah padlih žrtev polnoštevilno v kroju. Pogreb se vrši danes ob 18. url; zbirališče ob pol 18. url na vrtn Narodnega doma. Zdravol
Odbor.
Sokolsko okrožje Ljubljana II. Okrožni zlet društev Ljubljana II, Kamnik, Komenda, Višnjagora, Št. Vid in Skaručna se vrši v nedeljo 15. junija v Ljubljani. Dopoldne ob 8. uri se vrši skušnja, popoldne ob 3. uri pa na Prulah (Sredina) javna telovadba, nato vrtna veselica. Prijatelji Sokolstva, udeležite se zleta polnoštevilno. Zdravo!
Ljubljanska &@r®!a.
Danes se je začela zopet porotna sezija. Predsednik senata je v. dež. sod. svetnik Antloga, državno pravdnlštvo zastopa dr. Domenico.
Obravnavala sta se dva slučaja. V prvem je šlo za hudodelstvo težke telesne poškodbe. Radi pomanjkanja dokazov so bili vsi obtoženci oproščeni.
V	drugern slučaju pa je šlo za hudodelstvo ponarejanja ta razpečavanja Javnih kreditnih papirjev, ki se kaznuje z dosmrtno ječo. Sodba je izpadla jako milo. Franc Gabrenja, dijak trgovske šole, je dobil tri leta ječe, poostrene z enim postom mesečno. Mira Lenassijeva, uradnica inšpekcije dela in Ivan Merlak, trgovski pomočnik pa sta bila obsojena samo radi prestopka goljufije po § 461 k. z. ta sicer vsak na tri mesece zapora. Ker šteje vsem trem preiskovalni zapor, v katerem se nahajajo že pet mesecev, v kazen, sta bila zadnja dva takoj izpuščena. Obširneje poročilo sledi.
Novomeška porota.
Poletno porotno zasedanje se je začelo danes ob 9. dopoldne. Predsedoval je predsednik okrožnega sodišča dr. Polenšek, vo-tanta sta bila sodni nadsvetnik Hrašovec in sodn; svetnik Luzner, obtožitelj, namestnik državnega pravdnlka Kovač, branitelja pa dr. Ivanetič in dr. Ahačič.
Na zatožni klopi sedi 30 letni izdelovalec krtač Franc Slemenik iz Liboj pri Celju ta invalid Josip Komplet, bivši nočni čuvaj, sedaj prekupčevalec s sadjem iz Zavodenj pri Celju. Obtožena sta tatvine manufaktur-nega blaga. V noči 16. na 17. novembra lanskega leta je bilo v Radnji udrto skozi okno v trgovino Rudolfa Tratečarja in odnešeno manufakturnega blaga v skupni vrednosti 21.215 dinarjev 50 par. Osutaljen je bil obtoženi Komplet, ki je tisti dan kupoval v Tratečarjevi trgovini sir ta se sumljivo ogledoval. Tudi zvečer so ga še videli v Radnji. Naslednjega dne ni bilo sledu o tatovih. Tamošnji orožniški stražmojster, ki si je takoj zjutraj ogledal oropano trgovino, je bil mnenja, da je trgovec Tratečar vlorn fingiral, da bi dobil od zavarovalnice visoko zavarovalnino. Kasneje je bila ta domneva ovržena, ko je Tratečar 4. decembra m. 1. opazil na sevniškem kolodvoru osumljenega Kompleta v družbi z drugim obtožencem Slemenikom. Dal je takoj oba aretirati, toda sodišče Ju je zopet izpustilo, keT jima ni moglo ničesar dokazati. Letos 4 januarja sta pa po izjavi prič obtoženca oddala na postaji Blanca košaro. Komplet je vzel vozni listek do Rajhenburga, Slemenik pa je spremljal košaro v Zagreb. Košaro so spravili v skladišče. Trgovec Tratečar je obvestil policijo, ki je dva dni čakala na lastnika košare, pa ga ni bilo, čeravno je dal postreščku 100 dtaarjev, da dvigne in zanese košaro v Pejačevičevo ulico. Policija je nato košaro zaplenila in dane3 je košara kot corpus delicti v sodni dvorani. Obtoženca odločno zanikata vsako krivdo in udeležbe na tatvini. Porotnikom je bilo stavljeno glede vsakega obtoženca po eno glavno vprašanie radi tatvine tuje lastnine v zaklenjenem prostoru v družbi s tatinskim tovarišem. Porotniki so po posvetovanju, ki je trajalo nad eno uro, vprašanje glede Slemettlka zanikali, glede Kompleta pa z osmimi glasovi potrdili. ,Glede na ta izrek je sodni dvor obtoženega Sle-menika oprostil. Kompleta pa obsodil na 18 mesecev težke ječe, poostrene vsakih 14 dni s postom in trdim ležiščem, in na povračilo stroškov.
Izpred sodiSca.
ZARADI DIVIEGA PETELINA.
Med Rudnikom in Dobruniarni stoji lovcem dobro znani gozd Ilovica. Del tega grozda pripada prvi občini, del pa drugi. V vsakem delu je nastavljen poseben lovski čuvaj. — Meseca aprila t. 1 se je oglasil v tem gozdu divji petelin. Culi so ga enkrat v rudniškem, drugikrat zopet v dobnrajskem gozdu. Dne 28. aprila Je pel v rudniškem revirju, Radovednost je prignala gozdnega čuvaja Franceta Jagra v bližino drevesa. A kaj ugleda mbž tam? — Čuvaj iz sosednega gozda Josip Martinc je stad s puško v roki. Seveda se je vnel takoj hud prepir, med katerim je zgrabil Mariine Jagra za goltanec. — Hujše nesreče ni bilo, vendar je prišla zadeva pred sodišče.
Martinc pravi, da ni kriv. Ni šel t sosedni revir Za to. da bi petelina ustreUL temveč zato. da bi videl, na kateri strani bo prihodnji dan pel da ne bo svojega gospodarja po nepotrebnem vodil v gozd.
Priča Jager izpove, da je zasledil obdolženca kakih 130 korakov od meje * puško v roki, in sicer s cevjo naprej. C4 je bila puška nabasana, ne ve. Ko gaje stavil na odgovor, po kaj je prišel v tuji ravta mu je obdolženec odgovoril, vda je prišw samo pogledat, na kateri strani bo petel* pel. Toda očala je imel na sebi, ki jih natakne vedno, kadar strelja. Ce je nameiav* obdolženec petelina ustreliti ali samo PteP®: diti, priča ne ve. Doslej obdolženca se n* nikdar videl loviti v tujem revirju.
Kar se tiče pričtaega goltanca, ni obdolžencev prijem takorekoč nSkakth posledic. »Samo malo bolelo me je, druzega ni bflo nič.«
Sodišče obdolženca oprosti, upravltal državnega pravdništva Pa prijavi vodic.
ZARADI LEŠNIKOV IN ROZIN.
se je, kakor znano Helena Zadnikar že •*' krat zagovarjala. Razprava je bila takrat i svrho zaslišanja prič preložena ta se dan® nadaljuje.	M
Zasliši se priča Silva Z., učenka ta izpove: »Tistega dne sva z obdolženko dajali kokoši. Obdolženka je prodala P®** lina. jaz pa kokoš. Izkupiček je obdri®* vsaka sama. Na Vodnikovem trgu sva * poslovili, ker so se naša pota ločila. Tasui na to sem kupila na Vodnikovem trguJ®*' kaj masla, tako, da bi me bila obdolžen** še lahko videla, ako bi bila prišla kmalu trgovine. Čakata je pa nisem. Ako ona trdi, govori neresnico.*
Priča Cešnovar izpove še bdi obredi nilno za obdolženko. »Ko sem ji izstavil u stek za blagajno, se mi je njeno obnašata* takoj zdelo sumljivo in že v začetku
nucio .punuji v cr Ui ta v v	.■
sumil, da jo misli popihati* ne da W vj
čala. Zato sem jo od strani opazoval. je sicer iskala — vsaj navidezno — v taški, toda kaj, ne vem. Umikala se je v*®— bolj proti vratom, ta ko je nekaj minut v* zneje neka gospa odšla, je obdolženka smukni a na cesto. Jaz pa sem Jo ubral njo. Bila je že kakih deset korakov Ijena od trgovine, ko sem jo dohitel« Sodba: »Štiri dni zapora imate, k®t hoteli trgovcu lešnike ta loztae odnesti m da bi plačali!«
NESREČEN ZAKONSKI M02.
-
Šestdesetletni upokojenec država j, lezmee K. ima hudo ženo. Njegova polovica je od njega dvajset let rolai^^ to ie najbrže vzrok disharmonije, ki VTJ-med zakoncema Mož je, kakor pravi **L
kosi*
'f*
slaboten, da ga vsak otrok lahko
Zato je umljivo, da se pogostokrat »ojto zakonski prepir s tem, da dobi starikavi®*^ od svoje boljše polovice batine. Tako.s jj.
zgodilo tudi sedmega in desetega mal® ^ mo da je v teh slučajih prišla tudi Že™ m neka gospodična na pomoč. Natepli st1e tako, da je moral ves krvav pobegniti i*. novanja, S tem je pa moževe potrpežfl1..
sti konec. Vložil je tožbo za ločitev
*	*	J''	ta	ti	1 uvivvr , j pl«
poleg tega pa preganja svoji nasprotnnjj ^ di kazensko radi lahke telesne pošk00j>' ^
žaljenja časti. Ker obdolženki tajita, .e sodišču stvar ne zdi še dovolj pojasnjeb*' ^ obravnava v svrho zaslišanja nadaljnja P preloži.
UKRADENA KOKOŠ.
Sodnik:	»Kačar	Josipina,	koko^
vzel! Mariji Škoda, tam na Sv. Ped* slpu, ki pa nj bila vaša.«	,	gg-
Obdolženka: »O, bla, bla, gspud- {& pila sem jo od Marije Gruden. To i* ^ približno o veliki noči. Cez nekaj čas* ^ je kokoš izginila, kmalu pa Jo Mariji Gruden. Vzamem jo, ne da M kaj rekla. Vzela sem jo. ker imarn Pf*
do nje. Saj je vendar moja.«	jgr
Marija Gruden, kot priča zaslišanega trdi obdolženkin zagovor v polnem jo-Nato nastopi priča Marija Skodfcjp, zdevna oškodovanka. Bridke solze SIC, j« pravi pa tako, da je že lahko mogoče, ta obdolženka kokoš preje kupila, da J* tajj« če so postave take, kokoš sedaj tfgt njena. »Ampak jest sm jo kupila D.alg» od neznane ženske. Kal morem !*st če jo jf je una ukradla?!«
Nato razsodi sodnik tako, »da ** Josipina oprosti od obtožbe L t. d.« juh Priča Maria Škoda: »Ja, ktira J* oproščena?«
Sodnik: »Kačarjeva, kt Je bila jo Vi pridete prihodnjič na vrsto. Ker jjgjffl pc krivdi obdolžili tatvine, vas tozi izpade takrat, bomo šele videli.«
JAVNO POHUJŠANJE. ,r
V	tajni obravnavi je bila danes na Amalija Soglaj zaradi prestopka ^ pohujšanja« po § 516 k. z. ha en te«* ^ pora, poostrenega z enim postom 111 trdim ležiščem.
Šport.
NEDELJSKE TEKME V LJUBIJA ( Ilirija ; VUlacher Sportverel* *
(0 : 0). Obširneje poročilo sledi- _$tv*
-	-	-	-	u.	prv*«*
Svoboda 19
Primorje
na tekma.	e.
Poročilo o lahkoatletskem .m Primor]« ; Jadran priobčimo Jutm
Iz strankarskega
iivljed*;
Zaupni sestanek NRS. Dne b. ob 8. nri zvečer se vrši zauP™ * pjcf«* pristašev NRS Šišenskega voUlne»»u N* v gostilni pri »Valjavcu« (Relningh* pfjRO sestanku poročata bivši g. minister ir Zupanič ta g. dr. Vlad. Ravnihar. vrši reorganizacija pododbora, tako ^ zastopani tudi člani bivše NNS.
—	Napovedani zaupni	za
šev NNS ta NRS dvorskega okral* ^prek rek dne 3. Junija se radi nastalih & uri preloži nu četrtek dne 5. junija zvečer v gostilni pri Mraku.	’
Naroduo-soellallstidna ^ 3 jutaj^
— r*aruauo-so«u»H®*,vr" ^ 3. J1**
Ljubljani sklicuje za v
zaupnikov NSS, na katerem zaupnikom o politični situaciji. ^ ^efli občinskih svetnikov NSS v obe povijaj® stopu m o strankinih zadevah- „^oV*ta se vsi zaupniki, da se vužneiCij^jnik. sigurno ta točno udeleže. —	—'
Lastnik:
\
s*, m,
»> O » » »»I
PORODNI DNEVNIK 3. junija 1924,
%X)y.	<|	^	^	*Tb	^i	Tpi»»fci	*^<	«1
Stran & **%>♦
Gospodarstvo.
Maši volni doligsvS Ameriki.
Z bližajočo se rešitvijo odškodninskega '■prašanja stopa v ospredje problem med-*avwniških dolgov, ki je tudi silno zamori®* Radi tega utegne marsikoga zanimati »anek, ki ga je priobčil pod gornjim naslovom v beogrd)$ki »Politikih bivši člarr ns-*e delegacije, ki je šla v VVashington, da jMredi vprašanje povračila našega razme-loma neznatnega dolga Združenim drža-'*&. Iz članka g. dr. Nedeljkovima posne-Sledeče:
Uradno . poročilo ameriškega finančne-** ministra za L 1923 dokazuje, da je dolivalo tega leta Združenim državam 19 ev-Jfopskih držav nekaj 10 milijard dolarjev. a dolg se je zvišal z obrestmi za roldru-*° milijardo. Največ je dolgovala Belgija
',1-155
milijonov), Rusija (242 milijonov), Ce-
j^PVažka (lio milijonov), Poljska (ICO).
y * država je dolgovala Združenim drža*
,1do 15. novembra 1923 61,587.156 do-“Stjtv.
^ ^Sa ta posojila so najele omenjene dr-®v* Y težkih časih, ko je šlo za biti ali ne fj1’. ^r*2 vsakih pogojev in rezerv. Po kon-771 vojn; so mnoge države z grozo gle-e svoje dolgove, na svoje po vojni ihhi^ iinairct, Pri tem pa so imele naj-izglede, da dobe vojno odškodnino stal	m Dieriih satelitev. Tedaj je na-
stn° ®°nekod vprašanje, ali se morejo jj. amgrižlii dolgovi za veljavne. Ute-^ sevalo pa se ;t to tako-le: Združene dr-,* e.So vstopiie v svetovno vojno za skup-?®Ci^e’ 2a 2avezn^° zmago, Od dobljene •'or*S 50 ‘mele Združene države naivečje l'tl' 2a izvojevanje zmage pa so morali
^5'k*691' VSi zavezniki velike žrtve. Ev-1 'e države, predvsem Francija, so iz suval Sd°*6 ^u<^» Združene države so žitvo--jj. eiiar- Evropske države ne morejo za-j0 '^ ri«aj padlih vojakov, niti ne more-* 2adostne odškodnine za obnovo krajev. Ce se torej Amerika že vsa', °^So'v'fcdati svojim terjatvam, naj da Plaia Nemčija vojno od-ioijj 1Do> ali pa naj izbriše, vsem zavezni-v°Jne dolgove in naj sama stopt na
Kesto
uPnika rtapram Nemčiji.
»p
fišico0'	Pa	ie s^no razkačilo r-.rne-
trvj J3'110 mnenje. Anglosaksi cenijo v čin VfSt’ Poštenost. Očitati jim na ta na-litev e°°Štenie' So SITiatrali Za naivečjo ža-v0
fU ^norda dosegla večje uspehe. V tern ozi-^riie opažati v Ameriki že obširno gi-rt.;i ‘ Omenjeno stališče nekaterih evrop-h dr^v pa je
vrsti ePošti
hi°il0Vekoliubie. na njihovo dobrosrčnost,
* mnrHr. j .
Ako bi Evropa apelirala na n.iiho-
rarlenju temeljit preobrat. Ko se je fcivl °VlTazprav!iati o veljavnosti dolgov, so Ith * Amerik ari ci na dan zadolžnice. V Pa nikje» ne stoli, da vrnejo evropske Ve svoje dolgove samo v stačaju, da Nemčija vojno odškodnino. Kdo 3®
povzročilo v ameriškem
®1 Pošten? Ko je Nemčiia kršila neviral-
k>ri
Selglje, za katero je tudi sama jamči-* s svojim podpisom, se je zgražal ves **■ Morda nai postanejo tudi te zadolžni-
&
saiBO krpe papirja?
Pod pritiskom javnega mnenja je spre-ameriški kongres dne 9. iebruarja 1922 ki predvideva ustanovitev posebne tisi j e za regulacijo vojnih dolgov. Ta v \jjS^a ®e Povabila vse države dolMce ^^ftshington, da se izjavijo o svojih iia-H i. *!edc Povračila dolga. Temu pozivu
si^ ?tva odzvala Velika Britanija. Ona je Ji®stv^ poziv 23 v Pravile časti hi dosto-tud; * aagl^eia naroda. Dosežen je bil ^Bora2um za odplačevanje dolga, žaVa *la ni do danes storila še nobena dr-.Francija je poslala v Ameriko svoje je pova^tvo samo zat0, sporoči, da ji ča M Iaiil° dols« nemogoče, dokler ne pla-tir^v ^iia vojne odškodnine. Tudi druge •j, s° sledile njenemu vzgledu.
^Sttje p '30*' razkačilo ameriško javno (1^;	,°^atnirano je bilo, da se ne sme
Care	lrn nelojalnim dolžnikom nobene
v- prav^' tedaj se je spremenila Evropa tSulcnv * Peke'- Mesto, da bi se vrnila k pro-aafrti, en<u delu, je zgubljala čas z vojnimi
take®
is Vedno boli dozorevalo mnenje, da d-,	^	civilizaclja iz Evrope v Ameriko,
družene države danes riajbogatejša, ki jj	in najkulturnejša dežela sveta,
^15 rlriit’'^t nadaljno vodstvo človeStva. V
razpoloženju je v Združenih
V
duhu
se že tudi vzgaja šolska mla-
Sw zahtevali Amerikanci še *4o Povračilo svojih posolil; kajti, ^ eVropski dolžniki mislili na svoje lu**Va°iSti’- De	‘meli	denarja za obo-
H	je in »e bodo mislili na vojno. Na
^ Združene države posredno prl-do pomirjenja evropskega konti-
tfe£a pa Pride za ameriško od-^PoStev še neko notranjepolitično ^ leseni se viie yredseaniške vo-fcUiol£ratska opozicija vehementno %jJ!* da bi se driavni proračun lahko , 2a 30 odstotkov In znatno razbre-V0lJ v^0Plačevalci, ako bi republikanci i01inikttlWSi6no stop{li na prste evropskim 0Cl'. Naravno je, da skušajo republi-^Vj z,,'<afirat‘ na ^ očitke z dejanji. Ta pa
Tav Unlke ia2VeselHva.
M>	0 ie bilo ameriško javno mnenje,
^v0ie	v	^ashinfeton naša delegacija.
,, ,° ie Pričela z izjavo, da priznava ržava vse svoje obveze in da se
ameriSkemu narodu lepo zahvaljuje za velikodušno pomoč v težkih dneh. Naš-; vladi moramo priznati, da je s to izjavo obvarovala naso čast, da vedno lojalno izpolnjujemo prevzete obveznosti.
Vprašanje našega dolga je bilo s tem postavljeno na konkretno podlago. Naša dfciegacija je tedaj razložila težko finančno stanje države. Po vojni je bila vsa država kup ruševin. Delegacija ie naštela vse tež-koče, s katerimi se je morala borit; mlada država. Omenila je tudi »osvobodilno pristojbino« in naš dolg Angliji in Franciji, ki je znatno večji nego naš dolg Združenim državam. Ameriška komisija je vzela vse to na znanje z obžalovanjem, da so naše tinanene težkoče tako velike ;n se ne more še zaenkrat misliti na rundiranje dolga. Izjavila je, da hoče počakati na konkretne predloge, k; naj bi se stavili čimprej mogoče. S tem smo si pridobili naklonjenost ameriškega javnega- mnenja, ki je videlo v nas res odkrite in poštene dolžnike.
Snses5	Ii¥©ia
v prvem Setrftatiu 1924»
Naša država je izvažala v prvem četrtletju letošnjega leta svoje produkte v 36 držav. Deset držav, namreč Avstrija, Italija, Češkoslovaška, Nemčija, Madžarska, Grška, Francija, Švica, Anglija in Turčija, je udeleženih skupno na 95.54% našega celokupnega izvoza, t, j. uvozile so iz naše države v prvem četrti, blaga za 1.969,035.688 dinarjev.
Naša najboljSa odjemalka je Avstrija, deloma, ker ji radi najboljšega sosedstva še naibolj prija transport \z naše države, deloma ra ^itto, ker tudi sicer naši produkti dobro tekmujejo s produkti drugih poljedelskih držav.-- Avstrija je uvozila v prvem *etrtletju za skupno 645,4 milijonov dinarjev blaga iz naše države, t j. 31.31% našega celokupnega izvoza, že te številke nam jasno pričajo, kako Važnost je polagati na urejene odnošaje med našo državo in Avstrijo in nam nalagajo nujno potrebo, da čfmpreje sklenemo redno trgovinsko pogodbo s to državo.
Na drugem mestu stoji Italija z 29.87% našega izvoza. Izvoz tja je dosegel 615 milijonov 707.57Ž dinarjev. Pogodba, ki je bila sklenjena rned našo državo in Italijo, je medsebojni promet zelo olajšala; trgovinska pogodba, za katero se vrše pogajanja sedaj, pa bo ta promet dvignila še bolj.
Češkoslovaška republika stoji šele r.a tretjem mestu s samo 7.46% našega' celokupnega izvoza (153,794.849 dinarjev). Brez dvoma se bo vztrajnim prizadevanjem gospodarskih krogov v obeh državah in pa obeh vlad končno le posrečilo, da zavzame tudi Češkoslovaška v naši zunanji trgovini tisto važnost, ki bi jo želeli tako mi, kakor tudi Cehoslovaki sami. 2e trgovinska pogodba z Madžarsko, ki bo olajšala tranzitni promet preko Madžarske v Češkoslovaško, bo mnogo pripomogla k obojestranskemu gospodarskemu zbližanju; seveda pa je tudi tu nujno potrebna prava trgovinska pogodba, ki bo končnoveljavno ln sigurno uredila Yse medsebojne odnošaje.
Nemčija je udeležena na našem trgu v tej dobi s 6.55%, v vrednosti 135,054.527 dinarjev in stoji na četrtem mestu. Sledi Madžarska z C.07%, vrednost 125,070.9914 dinarjev. Tudi tu ie pričakovati v najkrajšem času izboljšanja medsebojne trgovine, čim bo stopila v veljavo trgovinska pogodba, za katero sedaj pogajanja zelo lepo napredujejo.
Naša južna soseda Grčija zavzerria s 4.50% in 92.8 milijona dinarjev šesto mesto. Slede Švica (2.83%. 582 milijona dinarjev), Anglija (2.10%, 43.1 milijona dinarjev) in Turčija (1.88%, 38.6 trilijona dinarjev).
Nadaljni vrstni red držav, kakor so po vrednosti izvoza udeležene na našem izvozu, in pa njih udeležba na njem v odstotkih, je sledeči: Egipt (1.34), Bolgarska (0.81), Romunija (0.56), Severoameriške Združene drž. (0.38), Holandija (0.29), Poljska (0.22), Albanija (0.18), Belgija (0.17), Indija (0.15), Maroko (0.15), Španija (0.07). Tripolis (0.03), Kitajska (0.03), Portugalska (0.02), Tunis (0.02), Alžir (0.02), Argentinija (0.01), Danska (O.Ol). Slede Norveška, Švedska, Palestina, Finska, Rusija, Litva, Kanada tn Sirija. Vse slednje so udeležene na našem Izvozu v zelo^tnajhni rneri, z zneski od 183 tisoč (Norveška), do 32-0 dinarjev (Sirija).
Bolgarska je uvozila v pivera četrtletju iz naše države za 16 in pol milijona dinarjev blaga, Romunija za 11 in pol milijona, Združene države samo za 7 K milijona, Poljska za nekaj manj ko šest milijonov, Kitajska n, pr, za nekaj nad pol milijona dinarjev.
Albaaija, ki ie v mnogih ozirih navezana na uvoz iz naše države, je uvozila v prvem četrtletju samo zu nekaj nad 3 ’nili-jone 800.000 dinarjev. Vzrok, da Se ba uvoz iz naše države v Albanijo razmeroma majhen, je največ ta, da nimamo z Albanijo uporabnih prometnih sredstev (ceste, železnice), deloma pa tudi radi tega, ker je zlasti ob meji javna varnost zelo slaba. Čim bodo odpravljene te In še razne dru^e ne-prilike, bo Albanija brez dvoma ena izmed najvažnejših naših držav-odjemalk.
Skupno je izvozila naša država v prvem četrtletju v vse navedene države 693 milijonov 343.363 kilogramov v skupni vrednosti 1.763.905.525 dinarjev in 160.712 posameznih komadov za 267,468.929 dinarjev.
Skupna vrednost našega izvoza od začetka januarja letošnjega leta pa do konca marca je dve milijardi 61,378.454 dinarjev, torej prav velika vsota, ki pa bo v dragem četrtletju najbTž še nekoliko narasla.
Tržna p©r©€il&.
ŽITO.
(Tedenski pregled.) Radi izstopa Donave preko svojih bregov je prevladovalo spočet-kom tedna mnenja, da bo ta povodenj mnogo vplivala na našo letino in na naše žitne cene. Vendar se je izkazalo, da so sicer škode vsled povodnji zelo občutne, vendar za splošnost ne pridejo v poštev. Ponudba ie bila zelo živahna v vsem blagu. Živahnejši promet zaznamuje pa samo koruza, ki se. je radi živega povpraševanja v c%ni celo učvrstila. Povpraševanje po slabejših vrstah moke še traja, dočim v ostalih vrstah promet precej miruje. Tudi povpraševanje po ovsu je močno pojenjalo.
Novi 8a<i:, 31. maja. Pšenica (79—80kg, 2% defekt) 300—302.5, oves 285, koruza 227.5—237.5, moka >7- 290, otrobi (debeli) 215. Tendenca je vedno nestalna. Prodanih je bilo 60 vagonov, ponajveč koruze.
Budimpešta, 30. maja. (V tisoč rnadi. kron.) Pšenica 332.-352, rž 305—310. ječmen za krmo 300—310, za pivovarne 325—-34-5, oves 327.5—337.5, koruza 270—275, otrobi 235—240.
Bratislava, 31. maja. Pšenica 155—160, rž 135—138. ječmen 140—160, oves 125—128, slovaška okrogla koruza 130 (naložitvena postaja), rom. koruza (na obmejni postaji) 125, madžarska pšenična moka »Ogg« 255, s-Og« 245 (postaja Orosvar), pšenična moka za kuho (domača) 210, ržena moka »0« 220, ržena moka 19-5, moka za krmo, 105, otrobi 95 češkoslovaških kron. Tendenca slaba.
ŽIVINA.
Budimpešta, 28. maja (V tisočih madž. kron.) Dogon 768 glav, Voli 12—19.5, biki 13—17.5, krave 10—17, mršava živina 8—10, junci 8.5—15 za kg žive teže.
X Telegrafska ;veza Beograd Skoplje. Prometno ministrstvo je sklenilo, da zgradi med Beogradom in Skopljem direktno brzojavno linijo.
X Konferenca zborničnih tajnikov. Na inicijativo zbornice v Velikem Bečkereku se bo vršila v kratkem konferenca vseh tajnikov industrijskih, trgovskih in obrtniških zbornic v naši državi. Na konferenci boio razpravljali o vlogi tajnikov v gospodarskem življenju; poleg tega bodo tudi zahtevali od prometnega ministrstva brezplačne vozne karte po vseh državnih železnicah.
X Inšpekcija cariuarn v Sloveniji. Ta dni sta izvršila dva uradnika generalne direkcije carin inšpekcijo carinam v severnem deiu Slovenije in v Prekmurju. Kakor čujemo, pride v carinamah do nekaterih personalnih sprememb.
X 13 ra
rekcija držav
pridelitev velike železniške izložbe na četrtem donavskem velesejmu, je začela te dni pripravljati teren med tračnicami nasproti državnih skladišč in med velesejmskim paviljonom Z. Na tem prostoru bodo razstavljena najmodernejša prometna sredstva; -na tračnicah vagoni vseh tipov, zraven pa tudi prometna sredstva, ki niso vezana na tračnice. Nadalje bodo tu razstavljeni sestavni deli stroji« Irt gradbene uredbe na železnicah.
To in ono.
raiislavs% velesejem. Slovaška di-ržavnih železnic, ki ji je poverjena
DOBAVE.
X Dobava kruha. Pri komandi mesta v Slovenski Bistrici se bo vršila dne 11. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave kruha. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava krtač. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Beogradu se bo vršila dne 20. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih krtač (ščetk).	(
X Prodaja starapa papirja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici bo prodalo dne 20. junija t. 1. potom pismene licitacije star papir, ki se nahaja v skladišču v Subotici.	L
X Dobava železnega matertjala, Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega železnega materijala.
X Dobava kant za vodo. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Beogradu se bo vršila dne 21. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 503 kant za vodo.
X Dobava prešanega sena. Dne 12. junija t. 1. se bo sklenila pri intendamuri Savske divizijske oblasti v Zagrebu direktna pogodba glede dobave 700.000 kg prešanega sena. prf komandi mesta v Čakovcu pa glede 100.000 kg prešanega sena.
X Dobava strojnega, cilinderskega in
turbinskega olja. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 21.- junija t. L oienaina licitacij^ glede dobave 5 ton strojnega, pol tone cilfnderskega in 1 tono turbinskega olja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarn! trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava jermenov zal tiaasmisije. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Beogradu se bo vršila dne 20. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave usnjenih jermenov za transmisije.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovsk» ‘ in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na tpo-Rled
Bandit Sta^adioS.
Pariz, koncem maja.
Policijski tajnik in pesnik Ernest Ray-naud je napisal zanimivo to podnčito knjigo z naslovom »Spomin*.. Ti spomini segajo splošno v čas, ko je anarhist bandit Ravac-hoi ustrahoval ves Pariz, ali matematično povedano: -vse, kar je pariška policija v letih 1889—1891 mislila in delala, je bilo v zvezi z banditom Ravacholom. Banditova slika je bila razširjena v najrazličnejših pozah in oblekah ter je visela na vseh cestnih vogalih. Kmalu je zavladala med ljudstvom prava psihologična infekcija: vsak vlomilec, žepni tat, sploh vsak paglavec je bil že nevarni bandit. Osobje policijskega ko-rnisarijata je bilo treba pomnožiti, da so se mogle prebrati vse številne denuncijacije. Pozneje so jih brali ie deloma in, pri tem so se zgodile najneverjetaejše stvarL O tem objavlja sedaj Raynaud kot gla'Tii udeleženec svoje beležke.
Bandit Ravachol je vznemirjal ves Pariz. Skoraj dnevno so pokale njegove bombe. Policija je bila obupan«. Višje oblasti so pošiljale grozilna pisma, ako jim policija kmalu ne sporoči, da je ujela bandita. Policije in naganjalo k skrajnosti »častihlepje, temveč čisto navadni nagon za ohranitvijo. Uradniki so delali čez uradne ure, niso spali ter so si uničili svoje zdravje in svoje živce. Nekega večera je prišel v komisarijat Chapelje, kjer je bil Raynaud tajnik, znan policijski vohun z dozdevno natančnimi pori atid o bivališču Ravacholove tolpe: razdrta hiša brez prebivalcev, izolirana, ono-stran utrdb v najnevarnejši coni. Treba ga je takoj naskočiti, ker ni gotov, ako ga banditi ne zasledujejo. Raynaud je hotel izvesti poskus, toda telefoni mu' niso bili na razpolago, policaji pa 'so biil vsi v službi. Poslal je ižvoščka k naibliiiim stražam s prošnjo za par mož. Frišel m nihče. Končno je naletel na cesti na par prijateljev, ki so se mu tn iaružilL Našli so hišo, vstopili vanjo, toda’ nikjer ni bilo nobenega človeka. V hiši že več let ni nihče stanoval. V nekem kotu so odkrili spečega moža, ki se ie premikal pod velikim pokrivalom. Previdno so odgrnili odejo — in cel regiment podgan in rniši se je vsul po hiši v vseh smereh. Našli so nekaj človeku podobnega, popolnoma razjeden obraz, oglodane prste, pravi rrion-strum. Od strahu so izgubili svetilko in so ostali v temi. Nihče ni imel vžigalic. Niti koraka se niso upali napraviti, ker so se podgane opogumile in so se podile v celih čredah po hiši. Po par minutah strašnega molka, se je čulo od zunaj šepetanje. Hvala Bogu, to so policaji! Čakali so nepremično — ko je nekdo opazil skozi okno apaško čepico — bila je Ravaeholova tolpa, ki je slučajno zaslutila to ekspedicijo in uiela svoje sovražnike. Naenkrat so pozabili na ves strah, na podgane in na truplo. Popolnoma so se zavedali, da jih bodo anarhisti pobili. Mogoče bi jim bilo še uteči na ta način, da bi hitro drug za drugim poskakali na prosto. Skakali so preko cvilečih podgan in miši po preperelih stopnjlcah navzdol. Podrli so vrata in naenkrat so jih prijele močne pesti in banditi so jih odnesli na neki voz. Bila je doiga, trudapolna vožnja, tako da so ujetniki izgubili zavest. K zavesti so prišli šele v nekem policijskem komisarijatu. Ban. diti so bili preoblečeni policisti iz drugega okraja, kjer je' dotični vohun sporočil iste podatke.
Ravachola so po par mesecih po Ulitemu boju ujeli v neki restavraciji. Takoj prihodnji dan pa je bila na boulevardu Magenta strašna eksplozija, k! je vrgla v zrak restavracijo 5n posestnika ter 20 gostov.
Tako je bilo v tistem času: sredi zmagoslavja industrije in naravoslovnih ved, je vladal romanticizem v nravnosti, v literaturi in celo zločinstvu. Umetnik po božji milosti je živel med vlačugami in zavratnimi vlomilci, in Raynaud pripoveduje o mnogih deklicah. ki jih je aretirala nravstvena policija, da so navdušile največje' pesnike tiste dobe: Coppčea, Baudelairea, Richepina, Charles, Maurrasa, Maurice Barresa itd-
A. P.
gBBBB8E®SSFS0®He
flSTENICOLf‘
Najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga A. Rane, Ljubljana.
Naročajte .NARODNI DNEVNIK,
Tobak 5« zdravje.
Iz Portugalske, kjer so sadili v Evropi tobak najpTej, ga je prenesel v Francijo krog sredine 16. stoletja tamkajšnji francoski poslanik Jean Nicot. Po tem poslaniku je tudi glavni sestavni del tobaka, nikotin, dobil svoje ime. Splošen značaj je dobilo pri nas pušenje tobaka sredi prešlega 19. stoletja.	,
V kemičnem oziru ie nikotin alkaloid, potomec piridina. Pri tem pa igrajo važno vlogo tudi še piridinske in pikoiiske baze. kakor tudi ogljikov oksid, ki se tudi nahaja v tobaku. Nikotin se vsesa v ustne in v šluzavke in dospe tako v kri ter v vse dele telesa kadilca. Pri početku draži, potem pa uspava simpatični živčni sistem. Pri prvem pušenju, ki pada navadno v deško dobo, v spodnje razrede srednje šole, nastopijo mnogokrat pojavi akutnega zastrupljenja z nikotinom: občutek strahu, močno bitje srca, znoj, bruhanje itd. Po daljšem pušenju pa se organi popolnoma navadijo na ta strup.
KJjub nasprotnim trditvam nekaterih rnedicifccev se lahko reče, da zmerno kajenje v mnogem oziru celo povoljno vpliva na zdravje in subjektivno občutje. In čeprav medicina navadno tega ne priznava, je fakt venaat, da ravno zdravniki zelo radi in mnogo pušijo. Znano pa je tudi, da se razni pogovori mnogo lažje vrše ob cigareti ali dgari In da tudi duševni delavci pri delu navadno vedno kade. Veliki pisatelj in mislec Lev Nikolajevič Tolstoj sploh.ni mogel pisati brez cigarete v ustih. Tudi naš Cankar je pr i pisanju vedno kadil in pisec teh vrstic bi sploh ničesar ne napisal o tobaku m zdravju, če bi si ne bil poprej prižgal cigarete. To bazira na fiziološki osnovi. Tudi navada nervoznih ljudi, da potegnejo iz cigare ali cigarete le nekaj dimov in jo potem zaženejo stran, bazira na tej osnovi. Nikotin se namreč nabira na onem delu pri ustih in zato pušenje tega dela ni več tako okusno, oziroma je okus preveč močan.
Posebna lastnost nikotina je draženje vs^h žlez, tako da močneje izločujejo svoje -tekočine. Pri akutnem zastrupljenju z nikotinom se to opaža posebno na slinah, ki teko Iz ust v celih curkih in na rxnu ter urinu. Pušenje cigaret ali cigaT po jedi radi tega ni samo razvada, ampak potreba kadilcev, da lažje prebavljajo. Posebno od-cutek sitosti se po pušenju kmalu ize11”1-Pušenje pa utolaži lahko tudi *lad m žejo, ' kar lahko potrdijo, popotovalci, turisti m poiebno vojaki, udele.iniki svetovne vojne. Razurne se pa, da je prekomerno puienje
škodljivo. Posebno slabo vpliva inhaliratije (vdihavanje) dima ali celo požiranje, ker pride s tem tobakov dim v dotiko pljučnih delov ter jih uspava in preide preveč nikotina v kri. ,Pri dolgotrajnem pušenju na ta način pride lahko do kroničnega zastrup-ijenja, pri čemer trpe lahko vsi organi telesa, tudi oni, s katerimi dim ne pride neposredno v dotiko. Obole lahko tudi srce, oči. ušesa,, spolovila itd. Tudi stari kadilci, ki nekaj časa čezmerno kade čutijo lahko slalie posledice. Dogodi se, da postanejo apatični, pozabljivi itd. To se pa da hit«) popraviti, če se nekaj časa docela opusti kajenje in se potem počne zopet znova po rnaie-m. Popoino in nenadno prenehanje pu* Šenifi lahko tudi škoduje organizmu.
Kadilci mnogokrat vprašujejo, koliko cigaret se sme dnevno popušlti, ne da bi to škodova.o zdravju? Odgovor na to je nemogoč, ker velja tu za vsakega, posameznika individuelno razpoloženje, stanje zdravja. telesne konstrukcije itd. To pa lahko vsak kadilec sam na sebi ugotovi. Če vidi, da ima zanj kajenje kalce slabe zdravstvene posledice, potem naj dnevno število cigaret ali dgaT pač reducira toliko, da te posledice izginejo. Zanimivo pa je dalje tudi to. da so kadilci težje sprejemljivi za nekatere bolezni kakor n. pr. nekadilci. Tako čuva pušenje izborno proti InfluencL Svoječasno, ko je razsajala ta epidemije, so nekateri zdravniki sami priporočali kajenje. Dalje čuva kajenje tudi zdravje zob. V splošnem torej je čezmerno kajenje tobaka škodljivo, zmerno pa ni nevarno in nima navadno nobenih slabih posledic.
¥©dtte zaioga ftaše
Koliko je na zemlji vode? Ali ste si it stavili kdaj to vprašanje? Najbrže ne, najdejo pa se med znanstveniki tudi možje, k! se zanimajo za to zelo važno vprašanje. Pomislite le. kaj bi bilo. če bi naenkrat pošla naša voda in bi ostala zemlja sunal V treuutku bi prenehalo vsako življenje. Rastline bi se posušile, živali bi poginile, človeštvo bi izumTlo. Voda, zrak in toploti so trije elementi, Hrez katerih je nemogoče vsako življenje. Potrebo vode »o občutili že Izraelci, ko so šli skozi puščavo Pa tudi naši pradedi, ki so živeli pred mfli joni let.
Iz astronomije vemo, da se nahajajo ' vsemirju svetovi ki so brez vode, ztte tudi brez življenja, ravno tako pa eksistirajo tudi svetova, ki imajo preveč vod« in je življenje kopnih rastlin In živali os njih prav tako nemogoče. Naša zemlja je v tein oziru med najbolj srečnimi. Nima niti premalo, niti preveč vode. Dolgo so znanstveniki preiskovali globine rnorja in jezer, predno so dobili približno sliko o vodnih zaJogah naše zemlje. Danes poznamo približno vse globine, zato tudi vemo, koliko je »mokrote«.
Na kubične metre, ali na utre seveda š« niso preračunali zemeljske vode, storilo ps bi se lahko končno tudi to in če Ima kdc med čitatelji veselje ukvarjati se s takimi računi, naj poizkusi, podatke za računanje dobi takoj. Po dosedanjem raziskovanju }e na naši zemlji toliko vode, da bi, če bi bila zemlja ravna in bi bila enakomerno razvrščena po vsej površin:, znašala globina tega vesoljnega morja približno tri kilometre pri zemeljskem premeru pribt ižno 12.500 km. če narišemo krog s premerom 12 metrov in 50 cm in mu dodamo ob robu Še črto 2.5 mm, potem dobimo dokaj jasne predstavo, da je ta črta v-primeri z ogromnim krogom malenkostna In da na BiSl zemlji primeroma rti veliko vode.
Ali pa je na zemlji tudi vedno enako vode? V šoli smo slišali da. v resnici pa ni tako. Naša zemlja stalno izgublja vode in če ne bi dobivala nove Iz v senilna, bi je že davno sploh ne bilo več, vsaj na površini ne, bilo pa tudi ne bi nas. Kakor Izgublja zemlja vodo? Na raztične načine, Glavni so tile; Prvič prodira voda stalne skoz! razpoke v notranjost zemlje, od koder se nikdar več ne vrne. Drugič se v ze-meljski sredini In na površini veže voda stalno kemičnim potom Z rnnneraltjaml tn tudi ta je izgubljena. Tretjič jo potiska n? morskih dneh njena lastna teža v sredino Pri globini 9000 metrov znaša pritisk na kvadratni centimeter površine celih 900 km. Takemu pritfsku bi se ne mogel proti viti noben parai kotel. Četrtič izginja voda na morjih v vulkane, v katerih se razkroji v svoje elemente, od katerih pride vodik kot najlažji v na j višje atmosferlčne pasti in vsled tujih vplivov tudi sploh zapusti območje naše zemlje.
Poleg navedenih načinov, izgublja naša
zemlja vodo tudi še na različne druge načine, da pa se vsled tega ne posuši skrbi dobro urejeni vsemir, ki ji preskrbuje vedno nove za izgubljene stare količine, zato ps se nam tudi ni treba bat', da bi kdaj naši potomci ostali brez vode. Vsaj nekaj milijonov let ta nevarnost še ne bo »aktuelna«.
Drobiž.
: V podeželskem elrknsu. Lastniku nekega podeželskega cirkusa v ItaEjl je poginil stat lev, ki mu je že dolgo let služf vsakdanji kruh. Razpisal je torej službo »
krepkega brezposelneža, ki bi hotel k cirkusu. Nihče ni seveda slutil, kakšna službi, ga. tam čaka. Priglasilo se je precej možakarjev in lastnik je najel krepkega mladeniča prot! razmeroma nizki odškodnini I Ut na dan. Oblekel ga je v levjo kožo in g« zaprl v kletko, kjer pa je že bil en lev. Mladenič se je zgTozU in je trepetaje gledal na divjo žival. Vse prigovarjanje lastnika, dc Je lev krotek, ni pomagalo nič. Najrajši b> skočil iz kletke, toda bila' je dobro zaklenjena. Lev ga ie nekaj časa opazoval, nato pa začef stegovati šape in zehati. Polagoma pa se je jel približevati svojemu novemu tovarišu. Mladeniča je spreletavala kurja polt ln je že priporoča! bogu svojo dušo. Kar naenkrat ga ie lev objel okrog vratu, vsled česar je skoraj mladenič onfcdlel. Tedaj pa nru lev natihoma šepne »Imaš tudi V samo dve liri na dan?«
: Grozovita nesreča se je pripetila na letHSču v Kttrumau v Kapskl koloniji. Vpričo velike množice gledalcev se je preizkušfc-va'o neko vojaško letalo. Ko je aeroplan plul nad gledalci, pa ie Izpustil pilot po nesreči zračni torpedo, ki je padel med gledalce m eksplodira. Posledice eksplozije sv bile strahovite. Deset ljudt te bilo ubitih, 15 pa težko ranjenih
I	. j
9
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
javlja tužno vest, da ]e dne 1 junija t. L preminul njen vzoren uradnik, gospod
Uradnlštvo Kmetske posojilnice ljubljanske okolice
v Ljubljani poroča pretužno vest o trpki izgubi svojega vzor-značaja, kolega, gospoda
ki je dne 1. junija 1.1. nenadoma preminul, Trajen mu spomini
Ohranjen mu bodi blag spomini
Ljubljana, 2. junija 1924.
ana.
junija
koklja!
oblastni tajnik,	oblastni	čelnik,	glavar	prjune	v	Šiški.
Junaki, pali v boju za idejo jugoslovanskega nacijonalizma, na dan razvitja prapora trboveljsl; ;ne v Trbovljah, dne 1. junija 1924.
Vsa Orjuna plaka za svojimi najboljšimi brati.
Slava jim in večnaja pamjatl
Oblastni Odbor Orjuna
za Slovenilo.
Cena oglosom do 20 »*ssed Din 5*—; vsaka ^ nadalina beseda 25 para z davščino vred.
W Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I
Razno
Lud. ierne,
trgovina ur in zlatnine
LJUBLJANA. MARIJIN TRG 8
J Botri, pozor! Za birmo! |
Najboljše in najcenejše obleke za birmance v vseh velikostih in največji izberi Vam nudi priznano solidna tvrdka
| DRAGO /CHWAB
I LJUBLJANA, DVORNI TRO 3
| Blagovolite si ogledati zalogo! J
IM	V	W	W
Mi h ote
a* s ». netočnih In dragjj
kupujte VOZNIK REDOVI
Prlitcssgtaji ssies©©
izide po vsej Sloveniji naj* bolj razširjen In priljubljen
Vozni rep
vseli železniških, poštnih ^ avtomobilnih pi*of§ v Slove#*) s kixa*ziao karto. Sestavljen po najBioveJšik podatkih
Cena
samo
K Din.
Preprodajalci popust kot pri zadnji
Naročila sprejema
Zvezna tiskarna 3n knSig^3
L3SJBL3ANA .*. Wolfova ulica &
Ravnokar je izšel I. del slovitega zgodovinskega romana
novo! Poslednji dneviN0V01 Pompejev
od E. L. Bu!wer, kot 24. zvezek Splošne knjižnice ter stane broširan Din 30*— vezan Din 36*— s poštnino Din 1-20 več.
izr:1 II. del izide v najkrajšem času! =======
Naročila sprejema
ZVEZNA KNJIGARNA
najceneje v veliki izbiri pri najstarejši ljubljanski tvrdki
ijProdamj
Pline mize
in omara za kniige ter razno drugo pohištvo po nizki ceni naprodaj pri Ivan Napast, Viž-marje 76 pri Ljubliani.
s celim inventarjem, na jako prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri g Andrej-u Sosiču, Maribor* Trdinova ui. št. 3.
Majam M
za kurjavo (odrezki od žage In parket) in žaganje od trdega iesa dokler traja zaloga po znižani ceni. Ivan Šiška, tovarna parket In parna žaga, Ljubljana, Motelkova ulica 4.
in kuhinjo, popolnoma novo elegantno,^ prodam. Kje, pove uprava ,.Narodnega Dnevnika".
rjavi, čistokrvni z rodovnikom, 3 mesece stari, naprodaj. Ogledajo se: Pot na Loko 4 (Trnovo).
enonadstropna z gostilno In mesarijo v, industrijskem kraju Slovenije, ter mesarija na Hrvat-skem v prometnem kraju. Naslov v upravi lista.
dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbo s ceno na naslov: Jakob Mandeljc, krojaški mojster, Bohinjska Bela.
(hlode) za žago od vseh vrst listnatega drevja posebno hrast in bukov vedno vsako množino po najvišjih dnevnih cenah. Ozira se le na ponudbe z navedbo cene, množine in kvalitete Iranko vagon nakladalna postaja Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
1
iLusani
event trg. sotrudnik za špecerijsko stroko, vojaščine prost, išče primernega mesta najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro ,,Agilen".
sprejme takoj z oskrbo po dogovoru.. Rudoll Ribizelj, krojač, Brnica, p. Dol pri Hrastniku.
. II
išče primerne službe, najraje pri starejšemu samskemu gospodu. Gre tudi k vdovcu z 1—2 otrokoma. Nastop takoj. Cenj. ponudbo pod šifro »Varčna gospodinja« na upr. tega lista.
inia h.
dobra, absolventinja ..Slovenske trgovske šole‘‘iščemestavLjub-Ijani. Gre za par mesecev brezplačno. Ponudbe pod„Pisamiška moč" na uDravo lista.
boljše moči, sprejme takoj Ivan Leskovar, mizar v Trbovljah.
11
se takoi sprejme ,v trgovino z mešanim blagom pri Josip Lan-geršek v Marenbergu. Učna doba 3 leta, hrana in stanovanje
v hiši.
Stanovanjaj
oddam solidnemu gospodu, Resljeva cesta 12/1. levo.
Istotam se proda tudi jedilni servis in servis za kavo.
Mizarski pomočnik, oženjen brez otrok, soliden in priden v svoji obrti, išče stanovanje z eno sobo in kuhinjo v Ljubljani ali bližini mesta. Pripravljen bi bil v ta namen, da bi eventualne popravke (mizarske stroke) vse sam popravil. Canj. ponudbe prosim pod „Ivan“ Ižanska oesta 23. Ljubljana.
išče malo sobico ali kuhinjo v mestu. Odgovori jiismeno pod šifro „Mirna“ na upravo lista ali ustmeno istotam.
s posebnim vhodom tiično razsvetljavo v
mesta išče gospod^11 nudbe pod šifro „ Mesecu na upravo lista.
[p Opijaj
Samski mlaff>
27 let star, prikupi) njosti, z nekaj PretD., vdoV° išče značajno dekli®0 po-v svrho poznejše z* ,.ey‘* r‘ nudbe pod šifro .»"* upravo lista.
mm zna„ja*
navdušen turist ,s® g0sp° mlado, življenja P° jgjjio*®' dično, ki hrepeni p° P . p0lt V slučaju sporazum« u<jb tela skupaj na izl®‘j9Wfo „Ur na upravo lista pod bitelj planin"
I
posojila Prot, v'S°šiomtrgovrep/. na prvo mesto jj0Ha. *
svrho	?no
nudbo pod »Sig na upravo lista.
pia-dOS
JC
šču m tudi
Informacije daje m dopoldne ravnatelj«* skega urada.
Za dobo letošnjega vel« od 15. do 25. avguaU
■	oto®
Oglasi v ..Narodnem Dnevniku" Imajo velik usP®'^#