SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.

Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo in ekspediclja~jv „Katol. Tiskarni", Toduikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah št. 2, I.f 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. £>0.
V Ljubljani, v petek 2. marca 1894.
Letnik XXII.
»Poglejmo nazaj, da pridemo naprej!"
(Dalje.)
»Človeštva kultura je velikanska, vi pa niste jedini nje nositelji; v vseh drugih stanovih jih je dosti več." Tako modruje dalje isti pisec. Povedati moramo zopet, da so bili časi, ko so bili »kuto-nosci" ob enem skoro jedini »kulturonosci" med narodi. Bes je sicer, da v Slovencih sedaj duhovski stan ni jedini kulturonosec, a tega nam ne boste utajili, da so bili časi, in to še ni prav dolgo od tedaj, ko je slovenski duhovnik jedini širil med svojim ljudstvom pravo domačo, narodno kulturo, isto, kateri so se možje vašega kova z vso silo pro-tivili. Duhovnik slovenski jedin je rešil slovenski rod, da ga ni preplavil val tujstva, da ga niso zbegali brezznačajni renegati, rekrutujoči se iz vaših vrst. Možje po vašem kopitu nosijo kulturo med Slovenci še-le nekaj let sem, nadaljujejo le to, kar so duhovniki začeli, kar so jim duhovniki izročili. Žal, da se kaže čedalje bolj, da vam je pristna domača narodna kultura neznana, da bočete vcepljati novo, iz tujstva zaneseno, s katero naš narod le kvarite in potujčujete!
Trda je ta izjava za vas, a ovreči je ne ne morete. Sami indirektno to priznavate, ko pišete: »Naše socijalno in javno življenje, kakšno je še bilo pred 15 leti! Bodoči kulturni zgodovinar slovenski imenoval bode neko dobo narodnega življenja na Kranjskem in na slovenskem Štajerskem dobo re-negatstva. — Ce si hotel do kruha priti, postati si moral renegat; če si hotel ta fcruh obvarovati, moral si rodno ti ljudstvo zaničevati; če si hotel višje zlesti, moral si žveplo in ogenj metati na to ubogo teptano slovensko paro. Kruh je vse, brez jela ni življenja. Grdo je, pa tudi hudo, ako se tirja za kos kruha toliko, kakor se je tirjalo v neki dobi od učiteljev in uradnikov. Najžalostnejša doba naše zgodovine je ona, v kateri se je vse moštvo zametavalo in prodajalo za mal kos kruha, mal avancement. Jedinost naša je tej sramotilni prikazni
v našem življenju vsaj deloma konec naredila. Že znači pri nas beseda .renegat" nekaj sramotilnega."
G. S—e, s temi besedami menda hočete dokazati, da je vaša stranka, ki je že celih 15 let (!) narodna, jedina nositeljica kulture med nami. Kdo neki vam bo verjel po taki izjavi? Kaj ne, to je pravi pravcati „argumentum ad bominem"?! Ko bi vsaj nekoliko bolj pametno in premišljeno pisali! Kdo neki bo zaupal ljudem, katerim vi, slavni politik, tako slabo spričevalo podpisujete? — Jedinost med duhovniki in lajiki vas je torej otela renegat-stva? Potemtakem smo vas duhovniki — iz blata potegnili! Hvaležni nam bodite za to! Pa še nekaj bolj zanimivega nam poveste: pri vas torej beseda .renegat" že velja kot nekaj sramotilnega! Gospod S—c, ali še-le sedaj? Malo pozno je to! Med duhovniki se je renegatstvo smatralo kot sramotilni znak vsakemu, naj je zobal iz katerihkoli jasli; renegati so nam odurni, zaničevanja vredni, ne še-le zadnjih 15 let, temveč že od pamtiveka! V duhov-skem stanu bi pač take poturice lahko na prste našteli v onem času, ko bi v vaših rajdah morali na prste šteti one junake, ki niso iz golega kruho-borstva zatajili domovine.
Poglejte pa sedaj v šole in videli in slišali bo-dete, ako niste slepi in gluhi za resnico, komu je vse jedno, ali se Bog moli nemški ali slovenski, kje je kruhoborstvo ? Z ozirom na taka očitanja, zlasti pa gledč narodne brezbrižnosti, katero nam podtikate v poučevanju veronauka, vračam vam smelo in z vso odločnostjo svarilo v obraz: »Medice cura te ipsum!" Vi in vaši trabanti nas ne bote učili domoljubja; učite sami sebe in svoje otroke. Potrebni so vzgoje v slovenskem, domačem duhu. Vaše 151etno rodoljubje je še premlado, prepiškavo, da bi se mogli zanesti na-nje, da bi mu zaupali.
Učvrstite in pripravite se na hujši nov vihar, ki utegne kmalu priti čez rodno našo zemljo, da vašemu kronistu ne bo treba izuova beležiti dube slovenskega renegatstva, da ue bote zopet po prestani ljuti vihri tožarili, da je »Slovenstvo prokleto, ker ima vsaka doba našega razvitja nekaj, kar zna-
čaje njegovih sinov kvari". — Ni je še bilo sile, ki bi vklonila vrat narodnemu dubovenstvu kranjskemu, ki bi mu spridila značaje, in ne bo je take sile, naj pripiha odkoderkoli! Pomnite, da naše rodoljubje ni od včeraj do danes, ni staro še-le 15 let, kakor vaše; staro je toliko, kakor je star mili naš narod slovenski. Ako kličete na vsa usta: »Renegatstvo tu, renegatstvo tam!" kličite to med svojce; potrebni so tega svarila, a mi ga ne potrebujemo, zato ga odločno odbijamo. Ne sodite nas po svojem kopitu, podtikajoč nam egoizem in druge slabe namene! čemu se izgovarjate: „Ne imenujem nobenega imena!" Le imenujte jih, mi se tega ne bojimo! Povemo vam pa kar naravnost, ako se še kedaj znebite tako puhle in podle fraze, predrznih se bomo mi vam vrniti tako očitanje ter tudi osebe imenovati ex praeterito et praesenti. Zavednim Slovencem bo gotovo hasnilo, ako vsaj enkrat do dobra spoznajo svoje napredne prvaške korifeje.
Ko se ponašate tako širokoustno in oblastno 8 svojim rodoljubjem, ko nam podajate tako »lepe" nauke in svžte, povejte vendar, kaj pa je storila že vaša napredna stranka imenitnega in blagonosnega za slovenski narod? Pokažite, da vas spoznamo po delih, ako menite, da vas krivo sodimo! Le pokažite čisti sad svojih žuljev žrtvovan narodu v blagor in radi premenimo svoje mnenje vam v korist, vašemu besedičenju pa prav nič ne verujemo. Pokažite svetu, kak »monumentum aere perennius" ste že postavili brez trapistovskih in jezuitskih duhovnikov. Ni ga narodnega podjetja, pri katerem bi »kute brez omike" ne sodelovale. Povsod so morali nazadnjaki priganjati naprednjake, da ni vse odrevenelo, vedno so morali mračnjaki razsvetljevati m navdihovati lučujake, da ni vse zaspalo.
Z duhovskimi žulji so se zidale slovenske čitalnice in druge slične naprave, tudi novomeški »Narodni dom". Ni je reči v narodu — čeprav je morda sedaj že kristalno liberalna — v katero bi ne bilo vzidanih mnogo, mnogo duhovskih žuljev. Kaj pa ste vi postavili sami s svojimi trdimi žulji?
S svojimi in svojih somišljenikov žulji bo po-
LISTEK
Čarovnik.
Spisal J. V.
(Dalje.)
Pozno je že bilo oni večer, ko sta zapustila Jožkovčevo krčmo. Pred hišo segla sta si še enkrat v roke ter se domenila, da se hočeta sniti prihodnjo nedeljo v nadaljno posvetovanje pri — Jedovcu.
In potem je krenil Jedovec po cesti navzdol proti svoji domačiji ter meril pot od desne na levo in od leve na desno in ne redkokrat potipal je tudi z rokami, je-li res tako malo trdno dno pod nogami, kakor so pričale njegove stopinje. Težko je dobil ono noč svojo domačijo____
Pot proti cerkvi pa je meril mežnarček nič drugače, nego Jedovec. Le, da ni stopal tiho proti svoji bajti: tikal je, da je odmevalo od gora in ubiral na čudne načine svojega grla hripave strune pojd tisto svojo najljubšo:
Jaz sem 'na revna, prerevna stvar Sam Bog ve, kje je moj — p&r!...
Luna pa mu je svetila na pot in pozno še-le je zaspal — ono noč. Misliti je imel toliko...!
O Jedovcu pa so govorili sosedje, da je imel oni večer še prav burno sejo — ž njo! Mogoče!
Najhuja seja pa je bila vsakako še le zjutraj, ko se je prikazal v veži — Kozarč ter resnim obrazom povprašal Marijano po — Matevžu!
Menila sta se potem z Matevžem mnogo, prepirala in kregala se in slednjič se domeuila, da hočeta narediti o svečnici — obrajt do zadnjega vinarja . . .
VIII.
Sveta noč, — božična noč!... Lahen mrnk je pal čez snežni hrib in občutljiv mraz je pritiskal z mrakom k premrzli zemlji. Carobeu mir legel je čez celo vas. — Pozno je že! . . . Zaprta so ze po-vsodi hišna vrata, a okna niso temna, kakor sicer o tem času, dremotna luč seva skoro iz vsakotere hiše skozi ledene šipe. Bedi maloda e nocol še cela vas, čeravno je odbila že zdavnai lam v vaškem zvoniku — deseta ura. — In kako ne bi bedeli, saj danes je — sveta noč, — b ži-na noč!...
Ko pa zapoje doli pri fari ob ledna-tih ponočui zvon čez snežno plan Ijuboznivo v-iiei- Zemljane v božji hram pozdravit no^or-j-n^g* Z*elč.»ria svetli tedaj se odpro po vasi trata za r ti iu »aščan za
vaščanom hiti veselim srcem k fari — k polnočni maši . . .
Le gori konci "vasi stopa čudna postava zavita v debel kožuh jednakomerno pod staro črešnjo sem-tertje ne mene se za zvon, ki poje gori od farne cerkve. Da ne bi bil tako zavit v kožuhovino in da bi mu mogla luna malo bolj posijati v mraza za-rudeli obraz, — takoj bi spoznali v tem nočnem sprehajalcu — mežnarčka. Butaro trsek tišči pod pazduho, v drugi roci pa ima trdo prevezano vrečo, v kateri se pihaj e premetava nekaj — živega. Glavo pa tišči med kožuhov ovratnik in škripaje stopa po zmrzlem snegu. Mraz pa sili vanj, da že ne čuti več ni ušes, ni nosa.
Jedovca čaka mežnarček tam gori. Božična noč je bila tu, — usodni trenotek se je bližal! . . .
Ob jednajstih sta se zmenila sniti se tu gori pod črešnjo. In sedaj — zdavnaj je že odbila pri cerkvi doli jednajst in — še ga ni! Se je-li skesal, ga-li ne bo, se je morda le norčeval?
Tako je premišljal mežnarček ter pihal v mrzli zrak težko stopaje krog črešnje. Od Časa do časa do časa pa je nevoljno pogledal s trate doli proti cesti, če-li že ue prihaja. A nikakega glasu ni bilo
C Vi Vi • ^
stavilo slovensko duhoveustvo tudi slovenski gimnazij, slovensko učiteljišče, in, ako Bog d&, tudi še kaj druzega, zaupajoč na pomoč Najvišjega in v podporo dobrih vernih Slovencev. čemu nam torej zopet to očitate in oponašate? Ali zato, ker bo vse to slovensko, ali zato, ker bo katoliško?
Gospod S—c kaže tudi velikansko skrb za srednji stan; ne vemo, zakaj ne toliko za kmete in druge še večje trpine?! Ako vam je res na srcu ta stan, pomagajte mu, a ne z jezikom, temveč v dejanju. Samo toliko vedite, da s prisilno legalizacijo, z deželnim gledališčem, muzejem in drugimi sličnimi ukrepi in napravami mu ne bote ustregli. Sploh pa bodite prepričani, da Dolenjec v vaše iu vaših trabantov usmiljenje mnogo ne zaupa. Pred vsem si pridobite zaupanja! Ako „kmet ne more biti zadovoljen s svojim gmotnim stanjem in nezadovoljen ob tla bije", kakor pišete in morda tudi skušate, izjaviti moramo, da mi tega nismo krivi. Iz celega srca „mu privoščimo pečenega piščanca". Le vprašajmo ga, zakaj jezno ob tla bije; povedal nam bo pravo, ker on sam najbolje ve, kje ga čevelj žuli. Povedal nam bo tudi, kdo mu trga piščanca izpred ust, in ne samo to, temveč tudi — kravico iz hleva! Kmetski in srednji stan nam še nikoli nista bila marijoneta, nikoli jima še nismo vezali rok. Tudi zaradi Mahničevih načel ne bota izgubljena, ako se jih navzameta, ako ju kdo drugi gmotno ne ukonča. Ko imate toliko medenih naukov za srednji stan, povejte vendar, koliko ste mu pa že pomagali?
To naj bo v pojasnilo in odgovor na glavne v istem članku nakopičene in namršeue trditve in tožbe zoper slovenske .klerikalce". Gospod S—c! svetujem vam, da v drugič imejte vsaj toliko usmiljenja s svojimi čitatelji, da jim svojo hrano nekoliko vredite in opilite, sicer bi si kdo nad vašimi logičnimi skoki utegnil glavo razdrobiti. Hhrati pa tirjamo od vas, da v prihodnje dokažete, kar nam podtikate, očitate in predbacivate, sicer zaslužite, da vas imenujemo — tujca v slovenski koži!!
(Dalje sledi.)
Po deželnih zborih.
ii.
Precej mirno je bilo letos zborovanje deželnega zbora v Gradcu. Eazpravljale so se največ gospodarske stvari. Popolnoma se pa tudi tukaj niso dala v ozadje poriniti politična vprašanja, dasi radi priznavamo, da je nekoliko vplivala koalicija. Slovenci letos nikakor niso provzročevali nobenih razprav. Bili so pa nemški nacijonalci tista stranka, katera z vladnim postopanjem kratkomalo ni bila zadovoljna. Če so nemški nacijonalci tudi pri koaliciji vendar v Gradcu niso prezirali političnih vprašanj.
Videlo se je pa, da Slovenci na Stajarskem vzlic neugodnim razmeram napredujemo, da postajamo faktor, s katerim se začenja računati. Od nemške strani se je napadala vlada, da premalo stori za nemštvo na Spodnjem Štajarju. Slikala se je nevarnost, ki vže preti južnoštajarskim mestom. Očitno se je videlo, da Nemci nimajo upanja, da bi morda kedaj zopet pridobili še kmetske občine , temveč se vže boje za mesta. Spoznavajo namreč, da se jim vše majejo tla' v mestih, da se to umetno zasajeno nemštvo ne bode dalo več ohraniti.
O tem niso več dosti razpravljali, kako bi
le maček je jezno praskaje trgal vrečo ter tu pa tam zamijavkal v tiho noč.
Ena — dve — polu že! In še ga ni! Mežnarček je jel obupavati in že je mislil vreči od sebe butaro in od vezati mačku vrečo — kar se prikaže po klancu gori črna postava. Bil je Jedovec. —
Naglo je letel hrope po klancu navzgor proti
trati.
.Lej!" jekne bliže prišedši, .lej, kakor bi mi hotelo vse nagajati!"
.Kaj pa? Morda si kaj pozabil?" povprašuje skrbno mežnarček.
.Pozabil nič! Ali nje, nje ni bilo spraviti. En čas je upila, da naj grem jaz k polnočni maši in potem zopet, da gre ona in potem zopet da jaz in slednjič je šla le ona. Tako me je zamudila, še kožuha nisem imel časa vzeti. U, kak mraz! Koliko je pa že ura, mežnarček?"
.Polu je ravnokar udarilo !"
.Polu že? Res! Tedaj pa brž vzemi, kar imaš, — drva, mačka, brž! Imaš vse?"
mogli pridobiti vže zgubljene postojanke, temveč le o tem, kako bi mogli ohraniti take, ko jih še imajo. Od vlade so v ta namen zahtevali čisto nemških šol v mestih s čisto nemškimi učitelji. Pri tem je pa značilno, da nimajo več zaupanja v učitelje, ki so se vzgojevali v Mariboru. Tamošnje učiteljišče je čisto nemško in duh, ki veje v njem, je tudi največ čisto nemšk, ali vendar nimajo Nemci več upanja, da bi se dali ondi več vzgojevati učitelji, ki bi se postavili za boritelje v nemški tabor. Minevajo torej časi, ko so renegati rasli na Spodnjem Stajarskem kar iz tal. Slovenska narodna zavest se je tako močno razvila, da ljubezni do materinega jezika mladini ne more več izruvati in srca nobena nemška šola.
Dr. Starkel je zahteval, da se nai za nemške šole na Spodnjem Stajarskem kličejo učitelji, ki so rodom Nemci in so se izobraževali v Gradcu. Jedino v te nemške pijonerje imajo še zaupanje. Pri tem je pa ta nemški nacijonalec še nekaj druzega priznal, priznal je, da je pravega nemštva še le kaj malo na Spodnjem Štajerju, da se more obdržati le še nekaj časa, ako se iz Slovencev rekru-tujejo vedno novi nemškutarji. Priporočal je, da bi se v Gradcu na učiteljišču učila slovenščina za tiste, ki mislijo poučevati na Spodnjem Stajarskem. Čemu bode gospodom pač slovenščina, ako bodo le na nemških šolah učili jedino nemške otroke. Doktor Starkel je vendar zahteval, da naj se nemškim otrokom ne vriva slovenščina. Tak učitelj, ki li besede slovenski ne znal, bil bi pač najbolje jamstvo, da v nemški šoli ne bode poslovenjeval. Ali vendar dr. Starkel sam zaznava, da bi pod takimi učitelji nemške šole ne vspevaie. Vzroka ni povedal, ali povedati ga tudi ni smel, če ni hotel priznati, kakšnega značaja in izvora je tisto južnoštajarsko nemštvo, ki je sedaj v taki strašni nevarnosti.
Mučila ga je gotovo bojazen, da bi nemške šole ostale prazne, ako bi vanje ne zahajali tudi slovenski otroci, kar bi bilo nemogoče, ako bi učitelj slovenski ne znal. Jedino tako je namreč mogoče napolniti nemške šole, da se vanje vabijo slovenski otroci, katerim mora učitelj s pomočjo slovenščine pomagati pri nauku, dokler se v šoli zadostno nemščine ne priuče. Starklova zahteva, da morajo učitelji za spodnještajerske nemške šole znati tudi slovenski, je torej naiboljši dokaz, da so pravi Nemci tudi po dolenještajerskih mestih že redki in bi kmalu izginili, ako bi ne dobivali podkrepljenja iz slovenskega tabora.
Dosedaj so Nemci občuo mislili, da za uradnike na Dolenjem Štajerskem ni treba slovenščine in tudi pod liberalnimi vladami se tako znanje ni zahtevalo. Letošnje deželno-zborsko zborovanje v Gradcu je pa pokazalo, da so se gospodje v Gradcu prepričali, da je za službovanje mej Slovenci potrebno znanje slovenščine in da niti pod koalicijsko vlado ni več upanja, da bi mogli mej Slovenci dobivati službe tudi Nemci brez najmanjšega znanja slovenščine. Deželni zbor je sklenil, da se bode na deželni realki v Gradcu učila slovenščina ne le za dijake, temveč tudi za uradnike, za zdravnike itd., ki hočejo iskati službe mej Slovenci. Slovenščina je nakrat tudi za nemško gospodo potrebna postala. Kakšen krik bi bil nastal pod Auerspergovo vlado, da je kdo kaj tacega predlagal, kar križati bi ga bili hoteli, kajti tedaj so še bili štajerski Nemci
„Vse, vs<5!"
In spustila sta se v dir in letala sta po škri-pajočem srčnu drug za drugim, kakor bi jih podile furije . ..
.Na Poljano greva!" šepne Jedovec med tekom mežnarčku. Ondi na Pocinovi šumi križajo se štiri pota: ena pelje naprej na Koroško, druga sem na Kranjsko, ena drži gori na čoseljnove senožeti, druga pa gori na Medvedjek. Tam bo najbolji!"
prav!" odgovori mežnarček težko sope za Jedovcem. Bila je slaba pot.
.Tu imaš! reče čez nekaj časa zopet Jedovec ter pomoli mežnarčku malo steklenico. .Pij malo, da boš koražnejši, da se kaj ne ustrašiš! Tega Bog vari !u
.0 to pa to!" deje mežnarček globoko dihaje ter sladko nagne steklenico.
Id potem sta zopet dirjala naprej po zamrzlem snegu . . .	(Konec sledi.)
prepričani, da se bodo dali slovenski Štajerci po-nemčiti po nemških šolah. Sedaj so pa opustili to misel, ko vidijo, da vsi dotični ukazi štajerskega deželnega šolskega sveta niso rodili zaželenega sadu, temveč le prouzročili odločen odpor mej Slovenci.
Seveda kakšnega posebnega vspeha ta slovenski pouk v Gradcu ne bode imel. Gospodje se bodo naučili le nekoliko slovenski lomiti in dobili bodo spričevalo iz slovenščine. Vsa stvar ima le namen, Nemcem omogočiti službovanje mej Slovenci. Slovencem bode torej sklep deželnega zbora le v škodo, ker bodo slovenski sinovi vsled vrivanja Nemcev težje napredovali v službah in večkrat morali kruha iskati drugod, in ker ljudje, ki bodo le na pol tnali slovenski, ne bodo kdo v^ s kakim vspehom poslovali. Vsekako pa je dokaz, da veljava našega jezika napreduje, če mu sami Nemci v Gradcu odpirajo v šole vrata.
Mej gospodarskimi vprašanji je tudi letos bilo jed no najvažne.ših vprašanje o krajevnih železnicah. Na Štajerskem že več let imajo posebno veselje za grajenje krajevnih železuic. V Gradcu je poseben deželni železniški urad. Posebno bivši dež. glavar sedanji trgovski minister grof Wurmbrand je posebno gledal, da gradi kolikor je moč več krajevnih železnic. Ta mož je sploh delal na to, da se kolikor je moč razširi področje deželnega odbora; to je nekako ugajalo njegovi častiželjnosti, da je imel pod saboj, kolikor je moč, razuih uradov. Krajevne železnice vsekako koristijo narodnogospodarskemu razvoju dežele. Semtertje se pa vendar opaža, da se je šlo predaleč. Gradile so se železnice, ki se ne izplačujejo in se tudi nikdar izplačale ne bodo. Zato so pa nekateri poslanci že letos opozarjali, da treba večje previdnosti pri grajenju železnic.
Ker tudi pri nas na Kranjskem nekateri mislijo, da bode dežela srečna, ako le dobi dosti železnic, se nam zdi potrebno opozarjati ua skušnje na Štajerskem. Mi nismo proti temu, da se grade železnice, kjer so potrebne in je upanje, da se izplačajo, kakor zveza dolenjske železnice s hrvatskimi železnicami, ki bode le povzdignila promet iu dohodke na sedanji dolenjski železnici; ali nikakor se pa ne bi mogli sprijazniti z mislijo, da se kar vzame več milijonov na posodo za grajenje železnic, potem pa zemljevid v roko, ter se pogleda, kje bi bilo še moč potegniti kako železnico. Vsaka stvar ima svoje meje in grajenje železnic utegne finančno tudi uničiti deželo, ako se pri tem dovolj previdno ne postopa in se večkrat preveč ozira na želje posamič-nikov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. marca.
Srbske šole na Hrvatskem. Srbske občine na Hrvatskem so prosile, da se premeni deželni šolski zakon. V svojih prošnjah zahtevajo, da bi se srbske verske šole popolnoma odtegnile državnemu nadzorstvu in se podredile srbskemu cerkvenemu kongresu. Nadalje srbske občine zahtevajo, da bi se z deželnimi denarji podpiralo snovanje srbskih avtonomnih šol, kjer sredstva srbskih občin v to ne zadostujejo. Člani šolskega odseka so pa mislili, da te želje niso opravičene. V verskem oziru se Srbom ne delajo v njih šolah niti haj-manjše ovire. Ko bi se podredile srbskemu cerkvenemu kongresu, bi se le v njih v obilnejši meri ložje gojilo nasprotje proti hrvatstvu, ki se sedaj goji že v obilni meri. Glavno besedo ima v srbskih šolah že sedaj srbska duhovščina. Odsek je na to jednoglasno zavrnil srbske zahteve. Celo v vladnem taboru ni bilo nobenega zagovornika srbskih zahtev, dasi se sedanja vladna stranka rada laska Srbom in so baš Srbi jedna najmočnejših opor sedanje hrvatske vlade. Pa tudi v plenumu se bodo srbske zahteve gotovo zavrnile. Za-nje bodo glasovali jedini Srbi, pa še ti morda ne vsi.
Preustrojenje ruske akademije generalnega štaba. Rusko vojno ministerstvo je sklenilo preustrojiti Nikolajevsko akademijo, kjer se izobražujejo častniki za generalni štab. Od sedaj se bodo v to akademijo vsprejemali tudi častniki, ki ne vstopijo v generalni štab in si žele pridobiti večjo omiko. Število slušateljev te akademije bode se povišalo od 70 na 314. V prvih dveh letnikih se bodo učili predmeti za vse slušatelje jednako. Kdor bode dovršil ta dva letnika bode smel nositi akademijsko znamenje, srebrnega državnega orla obdanega z lovorikami, in zagotovljeno mu bode hitreje napredovanje v službi iu višja plača. Tretji
rVf > J
letnik bodo obiskovali le tisti častniki, ki vstopijo v generalni štab. Pouk v tretjem letniku bode samo praktičen in častniki, dovršivši ta letnik, vstopijo takoj kakor stotniki v generalni štab. Dosedaj je vsak slušatelj akademije po svoji volji učil se nemščine ali pa francoščine, od sedaj se bodo pa morali učiti obeh teh jezikov.
Finančni program, italijanske vlade, če se izvede, hudo bode oškodoval nekatere pobožne in dobrodelne ustanove in juridične osebe, katere bo prisiljene po zakonu premoženje svoje naložiti v državnih papirjih. Tako zgubi milanska občna bolnica kacih 120.000 lir, Propaganda fide blizu toliko, kapitularji sv. Petra po 800 lir na leto. Vzlic temu rentni davek nema toliko nasprotnikov v zbornici, kakor drugi nameravani davki. Da so prizadete le pobožne ustanove, ne pa tudi židovski kapitalisti, bi nekateri liberalni poslanci za ta davek še z navdušenjem glasovali. Vlada se pogaja z raznimi strankami o svojem finančnem programu, ali pogajanja se ne vrše gladko, poslanci se hudo branijo glasovati za nove davke. Mnogo jih zahteva, da se pomanjšajo previsoki vojaški stroški. Kralj baje misli tudi pustiti del svoje plače, da bi se država ložje pomagala iz finančnih zadreg.
Rumunija. Ne le v Srbiji, temveč tudi v Rumuniji ni vse prav v redu. Zadnji čas se v raznih krajih pojavljajo kmetski nemiri zaradi novega občinskega davka. Opozicija sklicuje kmete in jih hujska proti vladi. Nedavno so kavalerijski častniki napravili štrajk, ali svojega namena niso dosegli. Vlada je nekatere kar odpustila, druge pa postavila v dispozicijo. Opozicija po svojih shodih te kaznovane častnike proslavlja kot mučenike, katerim je vlada naredila silno krivico. Poleg tega pa tudi trgovska pogodba z Avstrijo služi opoziciji kaj dobro za agitacije proti vladi. Stališče vlade je težavno in le z odločnim postopanjem bode mogla ohraniti red v deželi. Kakor v Bolgariji in Srbiji ima tudi ru-inunska opozicija oporo v Rusiji, katera je že večkrat pokazala, da bi rada odstranila sedanjega ru-munskega kralja. Mnogo krive tem žalostnim razmeram so pa tudi premene političnih uradnikov pri vsaki premeni vlade. Odstavljeni uradniki so potem najhujši nasprotniki vlade. Tako je v Krajevo bil neki bivši prefekt s posestva, ki ga ima v najemu, poslal 700 kmetov, da so razgrajali.	_
Dnevne novice.
V L j u bij an i, 2. marca.
(Foersterjev koncert.) Z veseljem poročamo o nenavadnem uspehu, katerega je dosegel včeraj g. Foerster ml. Glasbena dvorana je bila skoro polna, ko je nastopil mladi umetnik pred občinstvom. Igral je le skladbe, ki zahtevajo najvišjo tehniško izobrazbo. Se bolj pa, nego njegovo skoro nepojmljivo spretnost, občudujemo pri njegovi igri globoko čuteno in premišljeno predavanje, ki pričaruje iz mrtvega glasbila glasove, dihajoče čut iu življenie. Njegova igra prevzame srce, da pSIje in trepeta, kakor glasovi, ki se 8 čudovito lahkoto porajajo izpod njegovih prstov. Taka igra privablja pred oči poslušalčeve konkretne prikazni, ki se gibljejo in borč, kakor umetnik hoče. Že po prvi točki Schubert-Lisztovem »Popotniku" — mu je podarilo občinstvo krasen venec. Ce ne bi bil igral nič druzega, zaslužil bi bil venec s to skladbo, v kateri je krasno izrazil prehode od največje razburjenosti do tihe milobe. Prevzeli sta nas posebno Chopinovi skladbi: balada op. 52. in nokturno op. 27. št. 2. Čut one usodne tragike, katera je lastna zgodovini Poljske, domovine Cbopinove, izrazil je umetnik v baladi pretresl,ivo, a v nokturnu se ziblje kakor v snu in sanja o bol ši bodočnosti. Izredni znamenitosti glasbeni sta bili tudi Sapelni-kova in Mendelssohna: »rajanje vil", v katerih je popolnoma razvil svojo velikansko spretnost. — Radostni čestitamo mlademu rojaku. Takim umetnikom je pot skozi svet odprta; g. Foerster obeta, da bo to pot slavno dovršil. A naj ne pozabi domovine, ki mu ni dala mnogo, a dala mu je vsaj prvo izobrazbo, in jo naj še večkrat razveseli s svojo umetnostjo.	—e-
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) C. g. Vid Janžekovič pride za kaplana v Čadram, č. g. Alojz Čižek kot pomočnik k Sv. Jaužu pri Spodnjem Dravbergu in č. g. Anton Lajušič, dosedaj provizor na Kalobju, kot kaplan v Poličane.
(Kaznovana nepoštenost.) Dne 28. februvarija našel je v Ljubljani A. Sterjan z Grosupljega vložno knjižico mestna hranilnice ter hitel ž njo v hra-
nilniški urad zahtevajoč, naj se mu izplača ves denar, ki je vpisan na predloženo knjižico. Toda imel je smolo s svojo goljufijo, kajti lastnica knjižice je vže poprej naznanila, da je knjižica izgubljena in zato so Sterjanu namesto denarja dali luknjo pri derž. sodišču, kjer je obstal, da je knjižico našel v »Zvezdi."
(Vojaška vest.) Asistentnima zdravnikoma v rezervi imenovana sta doktorja vsega zdravilstva gospod Fr. Kogoj pehotnega polka barou Kuhn številka 17 in gosp. Jo«. Simouič pehotnega polka Leopold II. kralj Belgijcev št. 27.
(Imenovanje.) Deželnega sodišča svetnik g. dr. Anton T u š a r v Rovinju imenovan je predsednikom okrožnega sodišča.
(Zaupnica grofu Hohenwartu.) V 43. številki »Slovenskega Naroda" gospod Vinko Jan, občinski svetovalec v Gorjah, preklicuje svoj podpis na zaupnico, katera se grofu Hohenwartu pripravlja v radovljiškem okraju. — On pravi, da je zaupnico podpisal po pomoti. Temu nasproti konstatujemo, da je gospod Vinko Jan podpisal potem, ko mu je gospod župan razložil pomen zaupnice in ko jo je tudi sam prebral. — Gospod Vinko je svoj preklic še le potem ^Narodu" naznanil, ko so ga blejski radikalci k temu pregovorili.
(Domača umetnost.) V izložnem oknu g. Kol-manove prodajalnice na Starem trgu je izpostavljena oljnata slika g. dr. Jerneja Zupanca, odlikovanega s Franc Jožefovim redom, ki jo je naslikal akade-mični slikar g. L. Grilc. Zelo dobro je pogojena, in to je glavna stvar, karakteristični element; kajti ta obraz je živ. Pri g. Grilcu stoji pač nadarjenost, znanje in pa marljivost na jednaki stopinji. — Slike same ob sebi ne bomo hvalili, ker delo se mora hvaliti samo, a reči moramo vsekakor, da g. Grilc zasluži vse priznanje ter ga mi zbok tega priporočamo p. t. našim čitateljem kar najtoplejše.
(Iz Železnikov,) dne 26. februvarija. Nedavno čitali smo v »Slovencu" razna poročila iz Železnikov, ki pa so se nam zdela bolj površna, zato dostavim tudi jaz nekaj besedij. Še aprila meseca prejšnjega leta podrl se je bil most čez vodovod na fužine v Spodnjih Železnikih, pa kljub temu, da § 26. vodne postave jasno govori, da mora vsaki lastnik čez vodo, napeljano v svojo korist, vsa javna prehodišča sam napravljati in oskrbovati, se je vendar lastnik odločno uprl, omenjeni most zgraditi na svoje troške. Stvar prišla je v občinskem zboru na dnevni red, čegar član je gorej omenjeni gospod lastnik vodovoda, in, ne vem, zakaj, odločili so odborniki, razveu g. župana, da se most čez vodovod stavi na občinske troške. Gospod župan se je temu sklepu uprl, rekši, da je ta odločitev neutemeljena, ker je občini v škodo; zglasil je ukrep odborov davkoplačevalcem, sestavila se je pritožba na deželni odbor, kojo je podpisala večina posestnikov. Čudno se nam zdi, da deželni odbor ne reši te zadeve toliko časa. Mi nečemo delati krivice nobenemu posamezniku, toda po našem mnenju izbrali smo občinske može zato, da bi delali v korist naše občine, ne pa v korist posameznikov, če so tudi bogati. Toliko za danes; ako to ne bo nič pomagalo, pa še drugi pot kaj več.
(Iz dobrepoljske doline.) S koncem meseca ponehala je tukajšna žendarmerijska postaja, ki se je bila ustanovila za časa, ko so pričeli delati železnico. Prošnja da bi bila stalno tu ostala, ni imela zaželenega učinka. — Letošnji predpust si bodo fantje neke tukajšnje vasi bolje zapomnili kakor drugega. Tukaj je namreč kakor tudi drugod tale navada: Kadar se v vasi kaka ženitbina obhaja, zahtevajo fantje od ženina, da jim neko svoto denarja po velikosti svoje dote plača za pijačo. Ako jim ne postreže, potem sledi nagaianje. Ker jim neki ženin letos ni zadosti dal, zgodilo se je, da so jeli fantje po noči okrog hiše silno razgrajati in razbijati, da so bili svatje notri v velikem strahu in ne življenja varni. Sedaj se imajo nnmirneži pred sodiščem v Novem mestu zagovarjati.
(Iz Rovtl, 27. februvarija. Pri včerajšnji volitvi obč. odbora bil je za ostalo funkcijsko dobo izvoljen županom Anton Brenčič, po domače Fišter, posestnik iz Rivt Ziberš št. 2.
(Iz Prage). 25. februvarija. Češki ulični napisi za Prago so dovoljeni. Upravno sodišče je ovrglo odlok c. kr. namestnica iu c. kr. ministerstva kot nepostaven in neutemeljen. V praškem mestnem zboru se je t»ko| ».prejel predlog, naj se z obešanjem čeških napisov prične. — V poštnih ulicah v hiši št. 205-1. so se našli sledovi cerkve sv. Janeza
(ecclesia sv. Joannis in vado). Ladja je 8 40 m široka in cela cerkev z apsido vred 19.50 m. Cerkev je bila sezidana v XII. stoletju in se omenja v zgodovinskih listinah 1. 1320. Pred husitskimi vojskami je bila to farna cerkev. Cesar Ferdinand II. jo je dal dominikancem, leta 1789 je bila prodana za 3000 gld. ter spremenjena v zasebno hišo. Mestni zbor bi jo rad prenovil in ohranil kot zgodovinski spomin. — V prostorih dijaškega društva »Slavia" se je vršila preiskava in komisija je zaplenila 200 iztisov brošurice, kojo je spisal društveni predsednik. Zagovarjati se bode moral pred sodnijo. — V Plznu so vpisali nekateri delničarji 1.336,000 gld. za tretjo pivovarno, znamenje da ni bila treba plzenjskega piva podražiti. — Mladočeški časopis »češko-Budejovickč Listy" odločno se ustavlja „Nar. L." zastran njih pisarjenja zoper p emstvo. Pišejo doslovno: »Ko pa sami nič ne delamo, bodisi ker ne moremo ali nočemo, kaj naj pomeni boj zoper plemstvo, ker ne more ali noče kakor mi? Premislimo le, kakšen vpliv ima na narod? Koliko ljudij je od njega odvisnih, ljudij omikanih in rodoljubnih, koliko ljudij gre ž njim, ker so konservativni, pomislimo, da gre ž njim naša inteligentna duhovščina, katera, ako treba, bode ganila ljudi po deželi, kakor tega nobeden praški odvetnik storiti ne more. — V Velikih Cakovicah je nastal grozen požar v sladkor niči Schoellerovi. Škoda znaša črez 1 milijon gld. za katero svoto je posestnik zavarovan. — Člani »Omladiny" so že obsojeni. Ziegloser je dobil 8 let, Čižek 6 let, Waigert 5 let, Šticha tudi, Šulc in Sokol 2 in pol leta, Rašin 2 leti, Hajn 1 in pol leta, drugi pa od 14 mesecev do 14 dnij. 8 jih je bilo za nedolžne spoznanih.
(Novo poštno poslopje.) Luckmanova hiša, kjer bode zgrajeno novo poštno poslopje, se je te dui popolnem izpraznila, in se prične takoj rušiti, ker je vreme zelo ugodno. Soditi po načrtih, bode nova gradnja v krasoto Ljubljani. V zadevi nove gradnje pripeljal se je sem predvčerajšnjim z Dunaja dvorni svetnik v trgov, ministerstvu Koch pl. Langentreu.
(S Koroškega,) dne 1. marca: Naši nemški nacijonalci so si zbudili zopet novega papirnega bu-ditelja in rešitelja zaspanega nemškega Miheljna. Zove se »Kiirntner Nachrichten". Prva številka je že izšla. Kar na prvem mestu se vnovič napov£ skrajna borba vsemu, kar se zove slovensko! No, to nas pač ne more več iznenaditi. Saj smo se vendar že tekom let do dobra prepričali, da je vse, kar počnejo oholi naši sosedje, v prvi vrsti naperjeno zoper nas. Tako je tudi z novim listom, i ta boriti se če za »nemštvo" zoper »slovenizem in klerikali-zem". Poznamo že dolgo to pesem, zato se pa tudi zdaj ne zmenimo za-njo toliko, kolikor za — lanski sneg!
(Jugoslovanske novice.) O priliki smrti dr. Račkega je dalmatinski sabor jednoglasno izrazil svoje eožalje jugoslovanski akademiji. Ko je dr. Salvi v imenu italij&našev izjavil, da se tudi italijanska stranka pridružuje sožalju, je nastalo splošno odobravanje in rokoploskanje. — Ruski car se je nadškofu Milinoviču brzojavno zahvalil za iztis poslanega mu staroslovenskega misala. — Duhovništvo spljetske škofije je poslalo na sv. očeta adreso, v kateri branijo staroslovensko liturgijo. Adreso je podpisalo 110 duhovnikov, med njimi mnogo kanonikov. — Nj. Vel. cesar je podaril frančiškanskemu samostanu v Rožatu 300 gld. za vzdržavanje gojencev. Dalje je daroval cerkvi sv. Andreja pri Dubrovniku nov zvon, na katerem se kaže cesarski grb, sv. Frančišek in sv. Jožef, okoli pa napis: Ei dono Piissimi et Maanificentissimi Imperatoris ac Regis Francisci Josepbi I., an. Dom. 1893.
(Občinska volitev.) Dne 26. februvarija vršila se je volitev občinskih svetovalcev v Šmariji. Za župana je bil izvoljen posestnik Josip Ogorelec z Razdrtega, za svetovalce pa: Matevž Škrjanec iz Šinarije, Janez Tome iz Zaloga in Jak. Kastelic iz Vrha.
(Posnemanja vredno I) Lastnik plavžev v Val-des-Bois na Francoskem je vpeljal v svojih zavodih dobro sredstvo, da se zapravljivosti med mladino postavijo meje. Nobenemu delavcu pod 21. letom starosti se namreč se ne izplača tedenski zaslužek. Priti morajo po denar ali stariši, ali pa jerobi. Od tega časa se je piiančevanje med mladino močno skrčilo. Enaka nartdba bi i drugod ue bila v škodo.
Ligo-|-38.
(Stotniki polkovni pobodniki.) Dosedaj je bil polkovui pobočuik navadno kak poročnik ali nad-poročuik. Pisarna, kateri je načelnik polkovni po-
bočnik, je središče službenega občevanja vseh štirih batalijonov. Polkovni pobočnik tudi sestavlja pol-kovna povelja in je v več slučajih polkovnikov svetovalec, torej je pobočnik v polku jako važna oseba. Zato je pa sedanji vojni minister odredil, da se za pobočnike nastavijo stotniki. Ob jednem pa ostanejo poročniki, oziroma nadporočniki kakor drugi polkovni pobočniki. Prvi pobočniki bodo povsod spremljali polkovnika v službi, v pisarnah pa vodili pisarijo, ki se tičejo častnikov. Drugi pobočnik v miru ne bode hodil iz pisarne v službo in zatorej tudi ne bode imel konja. Oskrboval bode pisarno po stotnikovem navodilu, če pa stotnika ne bode doma, jo pa tudi vodil. V maju letos se imenujejo pri vseh polkih v Galiciji že stotniki za polkovne pobočnike, pozneje se to izvrši pri drugih polkih.
(Nesrečna nlica.) V teku jednega leta gorelo je v Coroninijevi ulici v Gorici trikrat. Pretečeno nedeljo je zgorel hlev y vrednosti 200 gld. Brza pomoč je ogenj omejila.
(Dar.) C. g. vpok. župnik Anton Jakšič je svoje posestvo blizu Krškega podaril redu usmiljenih bratov v Novem mestu.
(Tečaj za deška rokotvorna dela na Dnnajn.) Ta v izobražbo učiteljev za napominana rokotvorna dela namenjeni (VII.) tečaj na Dunaji, prične se letos kakor običajno med počitnicami, — z dnem 17. julija ter traje do 21. avgusta. Pouk je brezplačen. — Oglasila so doposlati do 15. junija letos načelniku dotičnega društva Aleksandru R i s s , (W i e n , VII. Burggasse 9 8.)
(Vikarjem v Biljah na Goriškem) je imensvan č. g. Anton Pahor, bivši vikar na Gorenjem polju soški dolini. Ko nastopi službo novi vikar, pride v Gorico za kornega vikarja biljenski gosp. kaplan Andrej Pavlica.
(Škrlatica) pokazala se je zadnji čas tudi mej šolsko mladino na Barju. Dozdaj je znanih sedem slučajev, kakor hitro pa se bode bolezen bolj razširila, prenehalo se bode s poukom. V sanitarnem oziru se je vse potrebno ukrenilo.
(Notarijat v Cirknici.) Prihodnji mesec prične poslovati v Cirknici novoimenovani notar.
(Tnjci in promet, pa slovensko gledališče v Ljubljani.) V prospeh prometa po tujcih storila je mestna občina dozdaj že par korakov in podpira to važno zadevo kolikor moč tudi gmotno. — Pri včerajšnji slovenski gledališki predstavi pa smo opazili, da je novo deželno gledališče mnogo premajhno, kadar pritisnejo zunanji slevenski gostje, kakor pri sinočni predstavi opere »Prodana nevesta", pri ka-kateri se je gori omenjeni nedostatek že znatneje pokazal.
Društva.
(Akademično društvo »Triglav".) Vabilo k koncertu, katerega priredi akademično društvo »Triglav" s sodelovanjem akademičnega društva »Hrvatska" dne 6. marca 1894 Lokal: Punti-gamer Bierhalle. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 kr. Dijaki prosti. — Vspored: 1. Gounod-Miletič: »Faust-Potpourri". Tamburaški zbor. 2. J. pl. Zaje: »Dijaška". Moški zbor. 3. V. Lisinski Crlenjak : »Predivo je prela". Tamburaški zbor. 4. Gj. Eisenhut: „San". Kvintet. 5. Smetana-Farkaš: »Koračnica" iz opere »Prodana nevesta". Tamburaški zbor. 6. Gj. Eisenhut: »Ustaj rode". Moški zbor. 7. V. Lžičar-Crlenjak: »Slava mladosti". Tamburaški zbor. 8. A. flajdrih: »Cerkvica". Kvartet. 9. S. Bosiljevac: „Za barjakom". Tamburaški zbor. 10. A. Hajdrih: „Adrijansko morje". Moški zbor.
(Slovensko bralno društvovSkofji Loki). Vsi p. n. gospodje udje Slov. bralnega društva v Škofji Loki se uljudno vabijo k zabavnemu
večeru, kateri bode v nedeljo 4. sušca, v svojih prostorih. Vspored: Govor, deklamacija, petje in prosta zabava. Začetek ob 7 uri zvečer. Vstopnina prosta. Gosp. udje smejo svoje prijatelje neude k temu zabavnemu večeru vpeljati.	Odbor.
Narodno gospodarstvo.
Davki.
(Poročilo poslanca V. Pfeiferja v deželnem zboru.)
§ 2. letnega poročila pod naslovom »davki", pripadajo 4 marg. številke.
Prva marg. številka peča se z deželnega zbora sklepom z dne 13. maja 1893- V smislu tega sklepa naprosil je deželni odbor vrhovno finančno oblast, da privoli odpis zemljiškega davka vsled izvanredne dolgotrajne pomladne suše 1. 1893.
Vspeh te vloge ni poznan.
Nasvet: Vis. dež. zbor naj sklene:
Marg. štev. 1. se vzame na znanje.
Iz druge marg. številke je razvidno, da so se malim davkoplačevalcem pri izterjevanju davkov leta 1893 dovolile tiste olajšave, kakor I. 1892. Te olajšave obstoji v tem, da se opominjevalne pristojbine po 1 gld. 5 kr. znižajo na 10 kr. pri onih davkoplačevalcih, katerih skupni davek na leto ne presega v Ljubljani 6 gld., v gorenjskih in notranjskih okrajih 10 gld., v dolenjskih okrajih pa 12 gld.
Vsled teh olajšav zmanjšuje se znesek izterje-valnih stroškov leto za letom n. pr. od 42.000 gld. 1. 1881, na 32.042 gld. 1. 1891 in na 31.706 gld. I. 1882; želeti je. da bi ta rubrika sploh nehala. Nasvetujem v imenu odseka za 1. p., da vis. dež. zbor izvoli na znanje vzeti marg. štev. 2.
Tretja marg. številka podaja izkaz davkov z deželnimi in okrajnimi prikladami vred, ki so se odpisale 1. 1892 vsled uim.
Po tem izkazu odpisalo se je 1. 1892 davka in omeBjenih naklad .... 35.174 gld. 28 kr. nasproti znesku I. 1891 . . 17.802 „ 19 » tedaj 1. 1892 več za okroglih 7370 » — „
Največ davka odpisalo se je okraju krškem
namreč...........5696 gld. 18 kr.
potem okraju črnomaljskem . 3243 » — „ kateremu sledi Logatec z . . 2300 „ 32 » kostanjeviški okraj z . . . . 2159 » 83 » in drugi okraji po vrsti.
Kranjska Gora z ..... ž , 99 , najmanjšo svoto.
Samo 4 okraji: Idrija, Loka, Lož, Vrhnika so bili v tako srečnem položaju, da se jim ni trebalo posluževati olajšav zakona z dne 6. junija 1888, drž. zak. št. 81.
Po tem izkazu odpisaval sa je davek vsled uim po toči, povodnji v smislu zak. z dne 6. jun. 1888 in vsled poškodovanja po hudi uri v smislu zakona z dne 3. oktobra 1891.
Tedaj nasvetujem v imenu odseka za 1. p.: visoki deželni zbor naj sklene marg. št. 3. vzeti na znanje.
Ta izkaz podaja nam svoto ces. davka, z dež. in okrajnimi zdravstvenimi prikladami, potem potrebščino kupčijske zbornice.
Tukaj izkazanim davščinam, ki jih plačuje kranjska dežela, prišteti je še občinske, šolske, cestne in druge naklade v § 5. letnega poročila, kolikor presegajo 15B/0-	(Konec sUdi.)
Telegrami.
Dunaj, 2. marca. Finančni minister je danes v zbornici poslancev odgovoril na interpelacijo zaradi Ferlesa. On obžaluje, da se ni pravočasno naznanilo ministerstvu,
kako živi Ferles. Sam je seveda znal vse skriti, kar bi utegnilo vzbujati nezaupanje. Da ima žena kakega blagajničnega uradnika kavarno, to tudi ni dopustljivo. Govoriti se ne more, da bi bili nadzorstveni organi postopali namenu primerno. Natančna preiskava se je začela. Krivi uradniki se pokličejo na odgovor. Nadzorstvu pri državnih blagajnicah že dolgo finančno ministerstvo obrača vso pozornost.
Berlin, 2. marca. Nemški državni zbor izročil je rusko trgovsko pogodbo proti glasom svobodomiselne stranke in socijalistov po daljši debati odseku.
Pariz, 2. marca. Predsednik Carnot je brzojavno pozdravil cesarja avstrijskega, ki je prišel na francoska tla. Cesar se je prijazno zahvalil.
Rio de Janeiro, 1. marca. Pri današnji volitvi predsednika voljen bode najbrž predsednik senatu dr. de Moracs, ker ni nobene organizovane opozicije. Volilni izid se naznani v maju, ko se snide kongres. Danes so volitve za kongres. Mesto je mirno.
Umrli so:
27.	februarija. Uršula Ciber, posestnikova hči. 5 let Ka rolinska zemlja 18 škrlatica.
28.	februvarija. Ludmila Hail, železniškega uradnika vdova, 73 let. Dunajska cesta 25; ostarelost.
Tujci.
28. februvarija.
Pri Maliiu: Baronica pl. Popper, Prix, Winter, Deutsch, Haadenbock, Faker, Siegl, Tomman, Seidler, z Dunaja. — Casper iz Kočevja. — Daner, Pammer iz Trsta. — Repinc iz Prema, — Katnič iz Reke. — Mayr iz Terbovlj. — Sare iz Postojne. — Heinrich, izdelovalec klavirjev iz Gradca. — W. pl. Putik iz Beljaka. — Božič iz Maribora.
Pri >« *. Adolf Prasch c. kr- nadzornik. Fischer, Plochmann, Joksch, Hermann z Dunaja. — Gates iz Kostanjevice. — Kandzia iz Lipskega. — Spitz z Ogerskega. — Josef Bengo s soprogo iz Budimpešte. — Gutheim iz Elber-felda. — Karol pl. Kiss iz Varaždina. — Jeni« zasebnik iz Novega Mesta. — Šupuk iz Astrahana. Pibroutz iz Krope.
Pri Južnem kolodvoru: Fr. Zarda iz Tabora. — Maria Prettner iz Celja. — Sket iz Ribnice. — Končnik iz Solnograda.
Pri avstrijskem earu: Grebene iz Velikik Lašč. — Jaksa iz Loke.
Pri bavarskem dvoru: Zwar Johann in Kranja — Krische iz Stare Loke. — Tertin, Braune iz Kočeaja.
Vremensko sporočilo.
Dan	Cas	Stanje		Veter	Vreme	V b, a 3 i
opazovanja		zr&komera t ram	toplomera po Celziju			
29	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 zveč.	737 8 7391 740 5	-3 6 13 2 60	si. szap. si- vzh. si. vzh.	jasno n	000
Srednja temperatura 7 6 za 6 0' nad normalom
Zahvala.
121 (1)
Vsem cenjenim gg. prijateljem in znancem, ki so o priliki smrti mojega nepozabljivega, zdaj r Bogu
počivajočega soproga; gospoda
Marka Kovšce
izkazali sroje blagodejno sočutje in dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast, zlasti pa preblag. gosp. okraj, glavarju radovljiškemu, gosp. nadzorniku prof. Levcu. velečastiti duhovščini, rsem gg. učiteljem, gg. odbornikom občine Kropa, požarni brambi, gg. dacarjem, dragim prebivalcem občine Kropa, sočutnim okoličanom za mnogobrojno udeležbo pri sprevodu dalje vsem darovateljem krasnih vencev, gospodom pevcem za ganljivo petje, sploh vsem vkup in vsakemu posebej izrekam tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo..
V Kropi, dne 27. svečana 1894.
Helena Kovica.
-Hi Dunajska *> o r z a.
Dn6 2. marcija.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . ,	98 gld
Srebrna renta 5%, 16* davka . .	98 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....120 ,
i% avstrijska kronina renta, 200 kron	98 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1023 .
Kreditne akcije, 160 gld................367 „
London, 10 funtov stri............124
Napoleondor (20 fr.)..............9
Cesarski cekini ................5
Nemških mark 100 . .	61 „
45 kr.
20 . 25 „
60 80 91 89 02'/,.
On« 1. marolja.
Ogerska zlata renta 41 Ogerska kronina renta 4*. 200 kron 4% državne srečke 1 1864 Ž50 gld 5% državne srečke 1 1860.. 100 gld Državne srečke 1 1864. 100 gld Zastavna pisma avstr osr zern kred banke 4*
Kreditne srečke I0u tfia
Qi llnnnio flrr, .bi. 10 .1 M
118 trid.	—
95	5
148	—
159	50
106	—
98	60
	60
197	—
70	50
i% srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld. . . ■
Salmove srečke, 40 gid......
VValdsteinove srečke, 20 gld. ...	48
Ljubljanske srečke.............24
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . . 158 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. «t. v 2945 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 105 Panirnih rubeliev 100 ...	134
144 gld. 18 . 24 .
72 .
—	kr.
75	„
25	.
60	.
50	.
75	.
75	.
50	.
JjT Nakup ln prodaja TEJS vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev narodil na borzi.
Meniarnična delniška družba
„91 K K C I
Nollzeile it. 10 Dunaj, Ntriihilfirstrisii 74 B.
66
AJT Pojasnila v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh,
potem O kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti naloženih tz 1 ovnic-