Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA \ SAK TOUEK, CKTKTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 150. TRGOVSKI UST Časopis seol trgovino, Industrijo asi obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Va leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO IX. Teleian št. 552. LJUBLJANA, 25. maja 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 60. Gospodarska kriza. Načelnik ministrstva trgovine in industrije,g. dr. Milan Todorovič, objavlja v Poiitiki < vrsto člankov o gospodarski krizi. Neobhodno potrebno je, da se seznanimo vsaj z glavnimi tezami, koje zastopa ta znani strokovnjak v navedenih člankih. V prvem članku odgovarja g. dr. Todorovič na vprašanje, ali obstoji pri nas gospodarska kriza, da morejo sicer gotova dejstva (velika ponudba dela in padanje cen, zmanjšanje podjetnikovega zaslužka, ukinitev obratovanja ali zmanjšana kapaciteta dela v industrijskih podjetjih, konkurzi in pomnožitev števila brezposelnih) privesti posamezne gospodarske edinice v težak položaj-in celo do gospodarske propasti, toda iz tega še ne izhaja, da se nahaja tudi država sama kot edinica v gospodarski krizi. G. dr. Todorovič konča svoj odgovor: "Mi priznamo, da je današnja gospodarska konjunktura manj ugodna, nego je bila prej; priznamo, da feo današnji zaslužki mnogo manjši od zaslužkov pred dvemi do tremi leti; priznamo tudi končno, da so prišle posamezne gospodarske edinice v manj ali več neugoden položaj, toda povdarja-mo ponovno, da ni naš gospodarski položaj niti kritičen, niti brezupen, ker se tudi pri današnji konjunkturi in pri današnjih zaslužkih more ne samo živeti, ampak tudi napredovati.« V drugem članku piše gospod dr. Todorovič o vzrokih, ki so izzvali bolestne pojave v našem gospodarskem organizmu. Najglavnejši, mo^li bi reči tudi edini, čisto gospodarski vzrok, ki je izzval one pojave, proti katerim se naši gospodarski krogi toliko pritožujejo, je po mnenju g. Todoroviča, povečanje produkcije, ki je nastala z ustanovitvijo najraznovrstnejših novih podjetij, z razširjanjem in povečanjem kapacitete dela v že obstoječih podjetjih. Toda ustanovila odnosno razširila so se podjetja s kapitalom, dobljenim na kredit proti visoki obrestni meri; osnovala so se podjetja, za katera obratni predpogoji niso bili najpovolj-nejši. Produkcija se je stalno večala, medtem ko je konsum blaga ostal neizpre-menjen, odnosno ako se je tudi povečal, je to povečanje bilo znatno manjše od produkcije. Vsled tega se menja tudi tržna konjunktura: prodaja blaga postaja vedno težja in težja; cena, za katero se prodaja blago pada, nudi tedaj vedno manjši dobiček. Končni rezultati takega razvoja so pojave, navedene v prvem -članku. Mnoga podjetja prihajajo v težke razmere, a jedva je pri tem tudi potrebno naglasiti, da so s Item največ in v prvem redu prizadeta ona podjetja, katera obratujejo z dragim kapitalom in pod neugodnimi delavnimi razmerami; visoki produktivni stroški, ki jih je bilo mogoče kriti pri zelo povoljni konjunkturi, so postali sedaj nevzdržni.« Dva vzroka druge vrste, koja sta odlično sodelovala s tem gospodarskim vzrckom in ki sta ga potencirala, sta pravi končno g. dr. Todorovič: 1. slabo faiiikcijoiiiranje državnih (ad-minisitrativnih in sodnih) oblasti in 2. davčna obremenitev. Kolebanje lire. Nepričakovani padec lire v zadnjem času je razburil gospodarske in' tudi politične kroge. Poniirjenje je nastopilo šele tedaj, ko se je padanje zajezilo in se je začela lira zopet popravljati na prejšnji nivo. Vlada, ki je bila v skrbeh za težke posledice, ki bi jih mogla povzročiti ta negotovost, je objavila dne 19. t. m. odlok, s katerim je določila, da se do nove odredbe smejo vršiti valutne kupčije samo na borzi v Rimu in Milanu. Odlok je stopil v veljavo še istega dne. Padanje lire si je javnost tolmačila na različne načine. Ugotovljeno je, da je šlo tu za špekulacijo inozemskih financ, ki •je bila posledica zadnje angleške splošne stavke. Akcija se je začela v Ne\v-Yorku. Iz strahu pred izgubami, ki bi jih imeli tamkajšnji bančniki, če bi se stavka zavlekla in poostrila, tako da bi pretila nevarnost revolucije, so začeli ame-rikanski bankirji prodajati angleške šter-linge v velikih množinah. Denarni trg je bil lilkratu prenapolnjen s funti šterlin-gov, tako da je obstojala nevarnost, da bo začel šterling padati. Angleži so hoteli na vsak način preprečiti padec šter-linga pod zlato črto, zato so morali takoj odgovoriti na manever ameriških bančnikov, in sicer na ta način, da so si nabavili zadostno množino dolarjev, s katerimi naj bi pokupili šterlinge na ameri-kanskem denarnem trgu in s tem preprečili poplavo trga ter obenem tudi nevarnost- padca šterlinga. In res so Angleži takoj izvedli ta manever. Toda, če so hoteli doseči zaželjeni uspeh, ne bi smeli kupovati dolarjev s šterlingi, ker bi s tem le povečali 'poplavo na trgu. Radi tega so začeli kupovati dolarje, koje so rabili za svojo protiofenzivo z valutami drugih držav, in sicer z italijanskimi lirami in francoskimi franki. Teh valut so vrgli velike množine na trg. ponujajoč jih za dolarje. Neobhodna posledica tega je bila, da je ponudba lir in frankov rastla in postala večja nego povpraševanje, tako da sta začeli obe valuti naglo padati. Na srečo pa so razpolagali Angleži le 7, majhno količino lir, tako da je trajalo padanje le kratek čas. Ko je bila zaloga izčrpana, je prenehal tudi učinek in lira se je začela zopet dvigati. S frankom pa špekulirajo Angleži še nadalje in zato je sedanja valutna kriza na Francoskem mnogo težja nego v Italiji. Mednarodno finančno leto 1925. Najznačilnejši mednarodni finančni pojav v letu 1925 je sprememba v vrsti tistih dežel, ki kapital eksportirajo. V začetku leta so bile U. S. A. edina država, ki je dovoljevala inozemske kredite v večji izmeri. Proti koncu leta je začela zmeraj bolj prihajati na dan tudi Anglija; 'nevtralni« denarni trgi — Švica, Holandska, Švedska — se v eksportu kapitala v rastoči meri odlikujejo, in celo Nemčija je s svojimi ruskimi krediti spet aktivno posegla na mednarodni finačni trg. Pogled na U. S. A. 'in na Anglijo nam pravi, da so U. S. A. eksport kapitala umetno gojile, Anglija pa da ga je umetno ovirala. U. S. A. so skušale zmanjšati svoje zlate rezerve, kar se jim je le deloma posrečilo. Zato so za svoje previsno zlato iskale izvengospodarsko uporabo in so rade posodile, kamorkoli; tako Nemčiji, Italiji, Angliji, Finski, Belgiji, Češkoslovaški. Angleži so se pa bali, da bi spričo previsokih angleških cen razpolagali tifji odjemalci denarja s krediti v zlatu namesto v blagu. Šele pol leta po vpeljavi prostega zlatega trga so začeli spet posojati. Francija je izstopila iz vrste dežel, ki kapital eksportirajo; razpad njene valute je imel za posledico obilico denarja na Holandskem in v- Švici, in sta obe deželi znižali bančno rato noter dol na 3 'A%,, kar je najnižje v Evropi. Kot prva v Evropi je prišla Švedska v aprilu 1924 k zlati vrednosti nazaj. Inozemski denarni interesi Švedske so kar najtesneje spojeni z industrijo vžigalic; mednarodni kartel vžigalic, ki krije tretjino svetovne potrebe, je pod švedsko kontrolo. Dohodki švedskih inozemskih glavničnih udeležb ne prihajajo nazaj domov, temveč jih že več let po načrtu spet v inozemstvu naprej naložijo. Važna vloga nevtralnih denarnih trgov se je pokazala zlasti od lanskega poletja dalje. Več nemških ameriških posojil se je izvršilo v manjših zneskih tudi v Amsterdamu, Ziirichu, Ženevi in v Stockholmu. Več je tudi takih posojil, ki so se izvršila brez ameriške udeležbe. Ti »nevtralni« trgi so za dežele, ki iščejo posojil, zato dobri, ker je s tem predrt monopol anglosaškega kapitala. Letos se morata rešiti dva velika problema mednarodnega denarstva: finančno ozdravljenje Francije in pa dobava drugega obroka nemških reparacij v znesku 1225 milijonov mark. Prvo leto so krili Nemci štiri petine skupička Da-ves-ovega posojila eno petino so dale državne železnice. Letos bodo pa morali že veliko dati z lastnimi davki, in je vprašanje, kako bodo to zmogli. Kako bo s Francijo, je pit še bolj negotovo. USTANOVITEV SOSVETA /A OBRTNO IN TRGOVSKO NADALJEVALNO ŠOL-* STVO V MARIBORSKI OBLASTI. Pri velikem županu mariborske oblasti se ustanovi sosvet za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo, ki je sestavljen iz zastopnikov prizadetih strokovnih organizacij in korporacij na eni strani in iz šolnikov-strokovnjakov na drugi strani. V sosvet so imenovani: a) Odsek za obrtno šolstvo. 1. G. Jakob Zadravec, paromlinar v Središču, kot zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 2. G. F. Bureš, urar v Mariboru, kot zastopnik Splošne zveze Obrtnih zadrug v Mariboru. 3. G. Adolf Spatzek, gostilničar v Mariboru, kot zastopnik Zveze gostilničarskih zadrug v Celju. 4. G. Fran Fink, profesor in vodja obrtne nadaljevalne šole v Mariboru. 5. G. Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole in učitelj na obrtni nadaljevalni šoli v Mariboru. 6. G. Beno Serajnik, ravnatelj meščanske šole in vodja obče obrtne in strokovne gostilničarske nadaljevalne šole v Celju, b) Odsek za trgovsko šolstvo. 1. G. Vilko We.ixl, trgovec v Mariboru, kot zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 2. G. Miloš Oset, trgovec v Mariboru, kot zastopnik Zveae trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani. 3. G. Matej Dolenec, ravnatelj državne dvorazredne trgovske šole in vodja trgovske nadaljevalne šole v Mariboru. Funkcija članov sosveta je častna in začasna, dokler se ne ustanove po čl. 9. zakona o obrtnih šolah z dne 30. marca 1922, Ur. 1. št. 179/64 predvideni oblastni šolski odbori za strokovno šcistvo. TRGOVINSKA POGODBA MED NAŠO KRALJEVINO IN BELGIJO. Po obvestilu Ministrstva trgovine' in industrije v Beogradu se imajo v kratkem pričeti pogajanja za trgovinsko pogodbo z Belgijo. V to svrho poživlja zbornica za trgovine, obrt in industrijo v Ljubljani vse interesente, ki stojijo v trgovskih stikih z Belgijo odnosno z belgijskimi kolonijami, da ji sporočijo svoje želje in predloge glede bodoče uredbe trgovinskih odnešajev z omenjeno državo, posebno v carinsko-tarifnem, kakor tudi v železniškem prometnem oziru. Ali se sme z odslovitvijo iz službe radi nesposobnosti službojemalčeve cdlašati? (Iz sodne prakse.) S službeno pogodbo je prevzel ložnik nalogo, da toženo podjelje proizvaja povsem dobre, v vsakem oziru konkurence sposobne žarnice in da z izdatno pomnožitvijo dotedanje proizvodnje dvigne donosnost podjetja. Tožnik je nastopil službo 1. julija in sicer najprej tri mesece na poskušnjo, pa se je poskusna doba dejanski raztegnila do konca leta. Nato se je sklenila definitivna pogodba in sicer za šest mesecev, a s potekom tc dobe se je dogovorila pravica obojestranske odpovedi na eno leto. Toda že koncem septembra istega leta je toženka tožnika odslovila iz službe brez odpovedi, češ da prevzeti nalogi ni do-rastel, na kar jo je tožil tožnik za prejemke enega leta. Pravdno sodišče je sicer ugotovilo, da tožnik, ki je dovršil študije v drugi tehnični stroki, res nima sposobnosti za prevzeto nalogo. Vendar je ugodilo tožbenemu zahtevku, češ da toženka ob času tožnikove odslovitve ni bila več upravičena, tožnikovo nesposobnost še uveljaviti za takojšnjo odslovitev. —. Za navadne primere velja sicer načelo, da službodajalec po preteku poskusne dobe službojemalčeve nesposobnosti ne more več uveljaviti kot odslovilni razlog, ker je imel med poskusno dobo dovolj prilike, prepričati se o sposobnosti ali nesposobnosti. Toda ta šablonska razlaga zakona se ne da uporabljati na službeno mesto, ki ga je pri toženki zavzemal tožitelj. Bil ie obratni inže-* ner in tehnični vodja na novo ustanovljenega podjetja. Pritrditi je toženki, da se da nesposobnost takega uslužbenca ugotovili šele po več mesecih po kakovosti izdelanih žarnic in stanju vsega obrata. Da je res tako, kaže pričevanje njegovega naslednika, ki se je izkazal sposobnega strokovnjaka, ki pa izjavlja, da je treba časa, da se razmere tovarne preizkusijo, tembolj je pa treba časa, da spozna delodajalec kvaliteto obratnega vodje po produktivnem in ekonomskem uspehu. Tudi neki odposlani strokovnjak izjavlja, da zahteva tak obrat temeljitega študija, preden se najde vzrok, zakaj ne uspeva. Zato je bila-toženka navzlic nerazmerno dolgi poskusni dobi z ozirom na posebnost obrata še vedno upravičena, da tožnika radi nesposobnosti odslovi tudi še po sklenjeni definitivni pogodbi. Toda la odslovitev bi se bila morala zgoditi takoj, čim je toženka tožnikovo nesposobnost spoznala. TRGOVINSKA POGODBA MED NAŠO KRALJEVINO IN ŠPANIJO. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pričela z nabiranjem gradiva za trgovinsko pogodbo s Španijo ter je razposlala vsem podjetjem, ki jih ima v evidenci, da stojijo v trgovskih stikih z interesenti v Španiji, obširne okrožnice glede podatkov in predlogov za carinsko tarifni del trgovinske pogodbe. Podjetja, ki niso prejele take okrožnice, se poživljajo tem potom, da javijo zbornici svoj naalov in obenem sporočijo predloge, glode ureditve naših trgovinskih odno-šajev s Španijo ;in njenimi kolonijami. dthm 2. rsa»MHCjrw?vt, »JM38«St3BWTaJPWt»VBKSMKKflK .. OVSU! LIST, 25. maja 1526. a . ■<**> ....v-v. wtr»ir—nvjekstc*s«K2r stev. 60. V tern o/im je pa toženka grešila. Ze to, du ji je 4ji!o znano, da tožnik ni strokovnjak v tej, temveč v drugi stroki, jo je moralo šilih k posebni pazljivosti. Ze med poskusno dobo pa so se pričele pojavljati pritožbe radi slabih izdelkov, ki so se vedno bolj množile in so poskusi pokazali, da so pritožbe utemeljene. Isto se je, vedno češoe, ponavljalo tudi med časom, ko je bil tožnik že v definitivni službi. Toženka je imela torej dovolj povoda, da je preiskovala vzroke reklamacijam in se prepričala o slabi kakovosti žarnic. Seveda je tožnik skušal svojo nesposobnost prikriti z različnimi izgovori, toda znaki o slabi kvaliteti žarnic so se tako množili, da toženkini organi niso smeli njegovim zatrjevanjem kar na slepo verjeti. Prepričanje o tožnikovi nesposobnosti je pa dobila toženka vsaj že koncem ju- ; ni ja. Tedaj je dala preiskati ves | obrat po posebnem strokovnjaku, ki je oddal neugodno mnenje in opozoril toženko na tožnikovega naslednika, ki je svojo službo tehničnega vodje pri toženki že 1. avgusta nastopil in izpričuje, da je bil sprejet takoj kot obratni vodja in da so že tedaj mislili poveriti tožniku posebni odelek za razpečavanje blaga. Iz tega sledi, da je toženka vsaj že pred 1. avgustom imela sigurnost, da tožitelj za svojo službo ni sposoben in je že tedaj bila njena dolžnost, da ga odslovi. Pustila ga i je pa še skoraj dva meseca v služ- | bi, pa se more reči, da ie s tem i odobrila sklenjeno pogodbo tudi z 1 nesposobnim službojemalcem. Njene zamude ne more opravičiti sicer resnično dejstvo, da novi vodja več mesecev potrebuje, preden se uvede. Ne gre, da pusti delodajalec zgolj iz lastnega interesa uslužbenca v službi, ki zanjo ni sposoben, dasi ve, da ga mora v kratkem radi nesposobnosti odsloviti. To bi bila nedopustna špekulacija na škodo službojemalca, ki nasprotuje namenil § 27. zakona o trgovinskih pomočnikih, da mora namreč službo-dajalcc takoj izvajati posledice, ki mu jih nudi to zakonito določilo. V profivnem primeru izgubi službo-dajalec pravico do takojšnje odslovitve brez. odpovedi in mora le s pravilno odpovedjo razrešiti službeno razmerje. (Konec sledi.) TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju. Ljubljanski velesejem. V svetovnem gospodarstvu ustvarjajo velesejmi prepotrebno zbližan je med posameznimi državami in deželami in prav narodi in države, ki so znale pojmovati pomen velesejma, so danes na višku trgovstva in industri-. je. Slovenija je bila do zadnjega časa vse premalo zastopana v konkurenčni borbi, ki jo izvabljajo nujne gospodarske pridobnine, ali začelo se je tudi v tem pravcu živahno preoblikovati, upati je, da bo naša industrija, obrt in •'trgovina na letošnjem velesejmu navzlic težki krizi še boljše kot na prejšnjem zastopana, kar je tudi sveta dolžnost vsakega poedinca, to z ozirom na skupnost. V kratkem bo uprava velesejma začela z dodeljevanjem razstavnih prostorov in se zamudnikom nudi le še malo časa in prilike, da dobe ugodne prostore, ker se po razdelitvi ne bo moglo več upoštevati želje posameznih priglašencev. Dolžnost vseh, zlasti dolžnost Slovencev bi bila, da se zavedajo obče koristne in tudi nacionalno važne institucije in store vse, da pripomorejo do še večje impozantnosti letošnjega velesejma, ki se prične 26. junija in konča 5. julija, in da pripomorejo veliki manifestaciji porasta jugoslovanske industrije, obrti in trgovstva. Zato kdor je še okleval^ naj ne okleva v zadnjih minutah, in naj prijavi velesejmskemu uradu, da hoče razstaviti svoje produkte. Prijave naj pošljejo čimpreje uradu Ljubljanskega velesejma. Iz carinske prakse. Odločbe Državnega Sveta. — Piše Just Piščanec. XXX5\. odločba Državnega Svela š(. 21.307/25 z dne 17. lebr. 192«. V štev. 92, 93 iti 94 Trgovskega lista iz 1. 1925 sem obravnaval spise, zadevajoče odločbo Državnega Sveta št. 10.193 z dne 2. oktobra 1924. S to odločbo je Državni Svet razveljavil prejšnje rešenje financ C br. 74.583, s katero je ministrstvo potrdilo’kazen po 18.692 Din, izrečeno po carinarnici zaradi navidezno napačne prijave paradižnikove konserve. Na prvo odločbo Državnega Sveta je namreč ministrstvo izdalo v smislu čl. 34 zakona o Drž. Svetu in upravnih sodiščih nov upravni akt C br. 51.004 z dne 10. novembra 1924, v katerem navajaj im' pomenutu odluku Držav-nog Saveta kao u sveniu ohaveznu, rešava: da se rešenje br. 20.906 od 30. oktobra 1923. godine carinarnice u Ljubljani kao nepravilno i na zakonu neosnevano poništi i okrivi jence J. P. po oveni cptuženju svake kazni i krivične odgovornosti oslobodi s tim, da plati redovne carinske dažbine za robu nad jenom službenim pregledom, a čije je stanje utvrdjeno i mišljenjem vembra 1923 god., koje je njezinoni odlukom odobreno. Akotudi me je nov upravni akt ministrov izrečno oprostil vsake kazni in kazenske odgovornosti, mi je carinarnica že vplačano vsoto 18.862 Din sa-molastno pridržala in mi jo še pridržuje. Zoper to postopanje sem se dne 24. aprila 1925 pritožil na ministrstvo, katero pa pritožbe še ni rešilo. Ker je bil novi ministrov upravni akt C br. 51.004/1924 tudi meritorno napačen in v neskladu z zakonom, sem zoper njega vložil novo tožbo na Državni Svet ter v njej argumentiral i. tmtaasisrm.c. ali 19.80 Din, Maribor—Trst 2.30 zl. Ir. ali 25.30 Din. Pristojbina za telefonsko pczavuico je od dne 1. maja t. 1. enaka tretjini pristojbine za navaden pogovor, najmanj pa 60 zl. centimov ali 6.(50 Din. Hkrati je bila znižana pristojbina za navadne časnikarske pogovore med 21. in 8. uro in je sedaj enaka pristojbini za naročene nočne - pogovore, t. j. 50% od pristojbine za navaden pogovor. Nov odsek pri Generalni direkciji železni«;. Na predlog generalnega direktorja državnih železnic g. Mike Iliča je ustanovljen nov odsek za Lzsledovanje pri generalni direkciji. Za šefa oddelka je imenovan g. Mirko Lontkijevič, bivši šel kabineta prometnega ministrstva. Davki In takse. Davčno okrajno oblaslvo v Logatcu razglaša: V smislu člena 209. fin. zal;. za leto 1926/27 z dne 31. marea 1926 Ur. lisi. št. 39-172 se naznanja, da je pavšalna odmera davka na poslovni promet za leto 1926, kakor ■tudi odmera tega davka glede podj^jij, iki vodijo 'knjigo opravljenega prometa za davčno leto 1925 izvršena. Pni pristojnem občinskem, odnosno davčnem uradu lahko vsak davkoplačevalec v času od 27. maja do 10. junija 1926 vpogleda v odmerili seznam im se prepniča, koliko mu je za davčno leto 1926 orinosivo 1925 predpisanega davka na poslovni promet. Pri tem* se -izrecno povdarja, da ima davkoplačevalec pravico vpogled ati v od-niernem seznamu le svojo davčno dolžnost zadevajoče predpisane postavke, zn druge davkoplačevalce pa le, če se izkaže s kolka prostim pooblastilom, da jih je upravičen zastopati '\ davčirih zadevah. Eventuelne prizive je vložiti v smislu zgoraj omenjenega člena v rO.ku 15 dni računši po pretekli roka za Vpogled odmere pri podpisanem davčnem okrajnem oblastvu v Logatcu. Kdor ni predložil prijave za odmero davka na poslovni promet na splošni poziv v določenem roku, nima praviice pritožbe (čl. 10. rak. z dne 31. januarja 1922, Ur. list št. 46). Davkoplačevalcem, ki so za .leto 1024» že plačali davek na poslovni promet na podlagi prejšnjega predpisa, se bedo izvršena plačila vračunala v to odmero in jim bo treba plačati le eveniuelno razliko. TKGOVSK i LIST, 25. maja 1926. Stran 11 ■% -ie. •- v-y» RAZNO. Imenovanje. Znani strokovnjak v generalni direkciji carin, naš rojak, g. dr. Konrad Šmid je imenovan za generalnega direktorja carin. K visokemu, a zasluženemu imenovanju najiskrenejše čestitamo. I godno stanje posevkov v naši državi. Oddelek za poljedelstvo v ministrstvu za kmetijstvo in vode je izdal za čas od L do 15. aprila t. 1. poročilo o stanju posevkov. Obče stanje ozimnih in jarih posevkov v vsej kraljevini je bilo med dobrim in zelo dobrim. Stanje živine je bilo povoljno. Od kužnih bolezni sta se pojavljala ponekod v manjši meri svinjska kuga in metil pri ovcah. Nad dva milijona inozemskih delavcev v Franciji. Po ravnokar izdani statistiki zveze francoskih kmetijskih društev je znašalo začetkom tega leta število V Franciji 7aposlenih inozemskih delavcev 2 milijona 245 tisoč. Gospodarski položaj v Nemčiji. — O nemškem gospodarskem položaju v mesecu aprilu t. 1. priobčujejo pruske trgovske zbornice slede.če po rt Silo: V gospodarstvu je normaliziranje tudi v mesecu aprilu t. 1. napredovalo. Najbolj se to opaža na denarnem trgu, dočim se položaj na delavskem trgu ni bistveno izboljšal. Izdatno aktivnost trgovske bilance za mesec marc v iznosu 2-10 milijonov kaže na napredujoče ozdravljenje. Skrbi pa še vedno povzroča položaj rudarske in železarske industrije. Položaj teh panog.je v zvezi s položajem v inozemstvu, kjer konjunktura istotako poje>-njuje. Z Dansko in Portugalsko so se sklenile pogodbe najvišjih ugodnosti. Pogajanja s Španijo; Japonsko, Turčijo,- Avstrijo in Švedsko se nadaljujejo. Novi kalijev sporazum okrepljuje mednarodno sodelovanje na gospodarskem polju. Pozornost je vzbudilo ameriško posojilo petih milijonov dolarjev mestu Hamburg proti 5 in sedem os mi o k obresti, ker kaže, da je inozemstvo glede višine obrestne mere prvič toliko popustilo, da je obrestna mera znosna. Pmlmorniki ne smejo skozi Dardanele. Turčija je prepovedala podmornikom vseh držav prehod skozi Dardanele in Bospor, je vsekakor kršitev lausaneske pogodbe. Turčija pa je vse proteste zavrnila, češ, da so zavezniki v vojni sami označili pedmornike kot nemoralno orodje. Turška zbornica ratificirala nevtrali-totno pogodbo s Perzijo. Zbornica je ratificirala nevtralitetno pogodbo, sklenjeno med Turčijo in Perzijo. Ratificirala je tudi pogodbe s Švico in Bolgarsko ter ženevsko mednarodno konvencijo, ki prepoveduje cirkulacijo nemoralnih publikacij. Zunanji minister je imel daljši govor, v katerem je orisal mednarodni politični položaj. Mariborska borza dela. Od 17. do 23. maja jo bilo pri tej borzi dela 808 moških in 781 ženskih, skupaj 1589 oseb, ki so iskali dela; H74 moškim in 209 ženskim, skupaj 483 osebam, se je nudilo delo v-61 slučajev in sicer 27 moških in 34 ženskih je borza posredovala uspešno; 9 oseb, to je 8 moških in 1 ženska, so odpotovali; iz evidence je bilo izbrisanih 51 moških in 109 ženskih, skupaj 1fi:) oseb. Seveda se iščejo največ poljedelski delavci in delavke, šivilje in natakarice. Brezposelnost je še vedno pretežna. Po svetu. — V Češkoslovaški bodo . višali osebne tarife na železnicah za 2 odstotkov s 1. avgustom. — Brezposelnost na Nemškem gre nazaj; v drugi polovici aprila se je štev ilo moških, ki so bili brez dela, znižalo od 1,559.000 na 1,467.000, število žensk pa od $23.000 na 317.000, skupno število od 1,882.000 na 1,784.000, torej za 5.2%. — L. 1921 je imelo 1,106.000 Angležev in Angležinj avtomohilno in motcrnokclesho dovoljenje leta 1924 že 1,746.000, leta 1925 1,810.000, letos pa 2 milijona. — Leta 1924 je dosegel Francoz Bonnet z aero-planom hitrost 448.17 km; letel je naj-prvo 1 km, se je nato obrnil in letel v nasprotni smeri 1 km, se spet obrnil in letel še 1 km. Vsa ta na uro pomnožena hitrost bi dala gori označen© kilometre. Lani jo pa Amerikanec Williams med vožnjo prevozil 100 metrov tako hitro, da bi dala ta hitrost na uro celo 486.4 km. Pri nas v Ljubljani se viti zemlja okoli solnca s hitrostjo 1200 km na ur ,. Bomo torej kmalu na polovici. — h Hamburga prihaja vest, glasom katere namerava tamošnja družba za zračni promet v bližnji bodočnosti otvoriti progo med Hamburgom in Newyorkom; vse pogoje so natančno preiskali in so prišli do zaključka, da bi se najbolj ren-tiral promet v višini 9000 do 12.000 m in da bi v tej višini prišli iz Hamburga v Newyork lahko v 12 do 11 urah. Edina ovira so denarna sredstva za zgradbo primernega aeroplana-. Sedaj be do zgradili dva poskusna aeroplana in bo po uspelih poskusih stopila družba s svojimi načrti pred širšo javnost. Podana ni samo tei retična možnost, podana je •tudi praktična. Najstarejša hiša na svetu se nahaja v meslu Nara na Japonskem, katera se skrbno varuje in čuva, kakor kakšen muzejski predmet. Z dokazi so ugotovili da je stara že črez 1200 let. Izdelana je popolnoma iz Kagak-lesa, katero se je rabilo pri izdelovanju v sirovem stanju. Noben del ni bil pooblan, pa tudi niti en žebelj se ni rabil Leseni sto,rži so se uporabili mesto žebljev. Les sam pa ni bil nikdar prepleskan. Vodne naprave v Italiji. Odredba od 2. oktobra 1919 določa v Ilaliji lepe podpore za tiste, ki gradijo vodnoelektričhe naprave; zakon pa določa oprostitev od davkov itd. Uspehe naj nam povedo ne-. katere številke: od 1898 do 1918 je zgra-i dila Italija vodnih naprav za L600.000 konjskih sil, na leto torej 80.000. Od 1919 do 1928 je pa preračunjenih 2,400.000, na leto torej 240.C00, trikrat toliko kot prej. Leta 1928 bo imela Italija skupno izrabljenih i milijone konjskih sil. Tvrdka Montecatini je dvignila glavnico od 300 na 500 milijonov, da izpelje vodovodne naprave ob Adriji in v Kalabriji. Strogo nravni Japonci. Japonska vlada v Tokio je z odobravanjem parlamenta prepovedala vse moderne evropske in ameri kanske plese, češ da nišo nravni. O sladkorju. Sredi aprila so računili svetovne zaloge sladkorja na 125,240.000 7-e77n^h St°t0V uaPram 95,550.000 in iii 0 v odnosnem času prejšnjih dve.i let. Toliko jih je bilo letos več, pa še pol Kube ni bilo zraven in Java tudi ne. — Na Nemškem računijo letos samo s .548.000 hektari, obdelanimi s sladkorno peso; lani jih je bilo 367.000, predlan-. skim .jD^.OI.^O. Lahko se pa letošnje številke še zvišajo. Letošnjo produkcijo na Nemškem Cenijo na 32 milijonov nieter-slcih stotov, lani jih je bilo 31.51, leto prej pa 22.69. — Na Češkoslovaškem so napravili letos 30.40 milijonov stotov sladkorja, lani 28.19, predlanskim 19.96; zalo hočejo s peso obdelani svet zmanjšati in smo govorili o tem že zadnjič. — Silno se je dvignila produkcija Rusijo: v tekočem gospodarskem letu 21 mil. stotov, v prejšnjih dveh pa 9.17 in 7.20. — Areal bodo letos spet zvišali in sicer na ca 500.000 ha; prej 482.000 in 343.000. Itd. Koncem aprila so bili dogodki na Kubi najvažnejši dogodek v sladkorni trgovini. Zakonski predlog o zmanjšanju produkcije je bil v narodni skupščini sprejet. Sledeče so njegove točke: 1. Produkcija se mora omejiti. 2. Predsednik sme naložiti kazen 2000 dolarjev na dan vsaki tovarni, ki začne delati pred terminom, za kampanjo določenim. 3. Vsaka vreča nad 90 odstotno za letos določeno produkcijsko kvoto bo plačala 5 dolarjev produkcijskega davka. 4. Dohodki iz teli davkov gredo v Sklad za javna dela. 5. Kot podlaga za cenitev letošnjega pridelka velja povprečnost treh najbolj zanesljivih cenitev. 6. Predsednik sme regulirati pridelek let 1926, 1927 in 1928. 7. Davka ne plačajo oni produkcijski previški, ki so bili napravljeni pred raz-1 glašenjem zakonskih določb. K točki 2. so dodali, da je začetek prihodnje kampanje fiksiran s 15. januarjem. Mnenja ; o vseh teh določbah so zelo različna. | Vzakonili sc jih v začetku maja. Letoš-; nji pridelek so določili na maksimalno | 4,850.000 ton; ker jih je ca 4,410.000 ton ! že pod streho, jih ostane samo še ca j 440.000 ton. Doslej je prenehalo z obra-; tovanjem ca 60 central. Koncem aprila so svetovne zaloge cenili že na 135 milijonov meterskih sto-| tov. Tedaj je izšla tudi nova cenitev zna-I nega statistika Liclita o sladkornopes-j nem arealu; za vso Evropo jo ceni na | 2,180.000 ha napram 2,134.000 lanskim j in 2,080.000 predlanskim hektarom. Po-; ročila iz posameznih produkcijskih de-i žel sveta so po Lichtu pretežno ugodna. ! O Rusiji pravi, da je položaj še precej ! nepojasnjen, ker se je vsled naknadnega nepričakovanega mraza obdelovanje zakasnilo. Zadnja poročila pravijo, da se položaj ni spremenil. V Londonu je bil trg med štrajkom zaprt; v Ne\vyorku je bil trg vsled štrajka nesiguren; trden je bil pa pariški trg, poživljen vsled padca valute. O Kubi beremo, da se je omenjena zakonitim potom uveljavljena redukcija prepozno začela, da bi pokazala kak učinek. Pričakovati je skupne kubanske produkcije 4,900*000 ton. V Evropi so pogoji ža svet, olnlolan s sladkorno peso, doslej še dosti ugodni. Zadnja Mikuševa statistika govori za vso Evropo razen Rusije o 1,633.000. hektarih, z Rusijo vred o 2,165.000; leta 1925 jih je bilo 2,113.000. To bi pomenilo napram lanskemu letu povišek 2.46%, napram letu 1924 pa plus 2.37% (za vso Evropo). Splošno se Licht in Mikusch ujemata; velik je razloček v cenitvi fe pri Češkoslovaški, Francij it Danski in Rusiji. Sli 311(111= =111 = =miiE== V eletrgovina •■> v < s?; v Ljubljani priporoča ' špecerijsko * cT blago raznovrstno seganje moko In deSelne pridelke 1 raznovrstno rudninsko vodo _ kastna pražama asa ? kavo in mlin za dišave z električnim _ q obratom. ^ CENIKI NA RAZPOLAGOI s^sihiii—=aii=====5Hiiii=—= Ljubljanska borza. Torek, 25. maja 11)26. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 76, 'bi. 78; loterijska državna renta za vojno škodo den. 307, bi. 310; zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, Ibl. 195, ziaklj. 195; Ljubljanska kreditna banica, Ljubljana den. 175; Merkantilna banka, Kočevje den. 102; Prva hrvalska šted-io-niioa, Zagreb den. 805, bi. 870; Sla venska 'banka d. <1., 'Zagreb den. 50; Kreditni zavod za' Ing. in ind., Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 85; Trboveljska prenvogokopna družba, Ljubljana den. 330, bi. 335; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100; »Niliagt, d. d. za ind. i trg dr-vom, Zagreb den. 25, bi. 30; »Stavbna 'druž-'ba- d. d.. Ljubljana den. 55, bi. 65; -šešir . tovarna klobukov d. d„ Škofja Loka. den. 104. Ulago: Bukova drva. suha, fco Ljubljana, 5 vag. den. 17, bi. 17, zaklj. 17; bukovo 'Oglje, suho, vilano, fco vagon meja, 1 vag. 'den. 88, bi. 88, zaklj. 88; brzojavni drogovli (smreka, jelka., bor) 7.50 ni, prem. v sred, 16—18 cm, v vrhu 13 cm, ca 30%; 8.50 ni, prem, v sred. 17—19 cm, v vrhu 14 cm, ca 70%; 8 ni, na vrhu 12—13 cm, 10%; Q to , na vrhli 11! do. 13 cm, 15%; 10 m, na vrhu 12—14 cm, 10%; 11 m. na vrhu 13—15 cm, 40%; 12 m, ni vrhu 13—15 cm, 10%; 13 m. na vrhu 14 do 16 cm, 5%; 14 m, na vrhu 14—16 cm, 5%; 15 m, na'vrhu 14—'16 cm, 5%; (blago1 zdravo, ravno, obeljeno, primerno suho, glave ravne, fco vag. meja den. 300; pšenica bačka 76-77 kilogramov, 2%, fco bačka postaja bi. 807.50; koruza, siuha, zdrava, fco vag. bačka postaja, 2 vag. den. 134, bi. 134, zaklj. 134; koruza inzulanka, fco vag. slov. postaja den. 165; koruza činkvantin, fco nakl. postaja bi. 215; koruza činkvantin baranjski, ifco vag. nakl. postaja bi. 212.50; ajda, fco vag. slov. postaja bi. 255; proso rumeno, fco vag. slov. postaja bi. 200; rž. fco vag. slov. postaja den. ‘200; krompir (beli, fco vag. slov. postaja bi. (H); seno polsladko, v balah, fco vag. slov. postaja bi. 60. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Ljubljani. (‘22. t. m.) — Kilogram govejega mesa 15 do 19, jezika 18 do 19, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, ledic 15 do 19, možganov 18 clo 19, tev lečjega mesa 17 de 20, jeter ‘25 do 30, pljuč 20, prašičjega mesa 22 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25, glave 7.50 do 10, parkljev 5 do 7.50, slanina 20 do 22, masti 25, šunke 555, prekajenega mesa 30 do 32, prekajenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.5(1 do 15, jezika .‘55, kg koštrunovega mesa 14 do 15, kozličevine 20, kg konjskega mesa 0 do 8, kg krakovskih 40, debrecinskih 40. hrenovk 35, safalad 35, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30, piščanec majhen 15 do 18, kokoš 30 do 35, petelin 30 do 40, domač zajec 10 do 15, večji 20, kg krapa 30, linja 25 do • 0, ščuke 30, postrvi 60, klina 15, mrene 15, pačenke 12, liter mleka 2.50 do 3, ,;g surovega masla 45, čajnega masla 60, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 10, par jajc 1.75 do 2, liter starega* vina 18 do 20, novega vina 14 do 16, čaša piva 3.25, vrček 4.50 do 4.75, steklenica piva 5.25 do 5.75, kg belega kruha 6, črnega 5, rženega 5, kg jabejk 8 do 12,.ena oranža 1.50 do 3, limena 0.75 do 1,»kg fig .15, dateljnov 24 do 26, orehov 12,. luščenih 32, kg črešenj 10-16, suhih češpelj 10 d« 11, suhih hrušk 6 do 10, kg kave 40 do 76, pražene 52 do 100, kristalnega belega sladkorja 13.50, v kockah 15.50, kavne primesi 20, riža 9 do 12, liter Vi ja 17» do 19, kisa 2.50 do 4.50, kg soli 4.50, popra 52 do 54, paprike 20 do 56, liter petroleja 7, kg testenin 9 do 12, pralnega luga 3.75, čaja 75 do 100, kg moke št. 0 5.75, št. 1 5.50, .št. 2-5.25, št. 3 5,4t. 4 4,50, št. 6 3, kg kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do VS, otrobov 2.50* koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdfcrolia 4 do 5, pšeničnega zdroba 7, ajdov& moke 8 do 9, ržene moke 5| q pšenice $55 do 360, rži 250 do 280, ječmena 230 do 260, ovsa 225 do 240, prosa 275 do R00, nove sušene koruze 190 do 200, ajde 280 do 300, fižola 350, grah a 400 do 500, leče 600, q premoga 44, kubični meter trdih drv 160, mehkih d>nv 75, q sladkega sena 75 do 80, polsladkega 60, S'ic podjetja in razpečava na debelo inozemski premog In kok« Maka vrsto in vsakega izvora ter priporoCa posebno prvovrstni čeikostovaSki in angleški koks za livarne in domačo upom bo, kovaiki premog, črni premog in briket«. Naslov: Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani Miklošičeva cesta St. 15, II. nadstr. I ES E N CI j za rum, konjok, likerje in žganje I Ekstrakti Jn arome • za nealkoholne pijače vseh vist j Koncentrirani sadni • .1..: za aromatizirani« kanditov • eter) in sia^c j PRAVI MALINOVEC j Mm nrnliii Jeklar j Sadni grog (Puntch) i -- Limonov sok -• : priporoča: j "Srečko Potnik in drug i Ljubljana, Metelkova ulica 13 i II! Zahtevajte cenike !!! v yseh barvuh in vrstuh od Din 18*— naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogovlce, volna, bombaž, ?epni robci, inodnl pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največji izberi in po najnižji ceni pri Peteline losip LJUBLJANA tlim Prešernovega sgmika ob vodi. Na veliko 1 Na malo 1 \ Majin, Sirili! ..Trgovski list". ✓ N \ KJE SE KUPI?C Le pri tvrdki Jssip Petelin Ljubljana bita Prešernovega spomenika ob trodl. Najboljši šivalni stroj u rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znamk ^ Grltsner * Adler - PhUnlx. Utotam posamezne dele za stroje in ko* lesa. Igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen 1 — Večletna garancija 1 Na veliko! Na malo! TISKARNA MERKUR Trgovsko-industrilska d, d. Ljubljana Simon Gregorfl-ieva ulica št 13 Telefon Sl 552 prt prit. UK »v. it U.10I Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vsa tiskovino za trgovino, industrijo Hi urade; Časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice Ltd. Ltd. Las ta« knjigoveznica. i.-- Trgovti, inseiiralte v Trgovskem listu! , ' ’ - Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana * Telefon Stel. 40, 457, 548, 805, 806 r ^ Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, r ožila, deviz in valut, borzna na-predujml in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila ▼ tn- in inozemstvo, sale- depositi Ud. itd. d Odgovorni nrodoik dr. IVAH PLESS, Ljubljana. — Za Tigovako-indiutrljtko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in ttakarja: A.SEVER, Ljubljana.