Političen list za slovenski narod.
t* poŠti prejeman velja: 'Za celo leto piedplačan 15 pld., za pol leta $ fld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. KI kr
▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 sirt., za pol leta t> fld., za četrt leta
I fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številka veljajo 7 kr.

Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tipkami"
Vodnikove uliee št. 2.
.Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlfitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, 1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne.

Delavski praznik.
Socijalna demokracija že v tretje nastopa poživljajoč vse delavce, naj svojevoljno, v dokaz svoje sile in svoje nepremakljive organizacije dan 1. maja svečano praznujejo kot svoj praznik. Tudi slovenskim delavcem pošiljajo tak poziv. V neštevilnih izvodih roma od roke do roke strastveno pisani razglas socijalno demokratičnega vodstva in marsikomu brez dvojbe zmešajo srce in glavo uakičene fraze. Pri rokah imamo tak razglas. „Sloveuski delavci in delavke!" mu je nadpis. V malo vrstah ima dosti žalostne, k premišljevanju bodrilne vsebine. Namena človekovega, kot ga mu je dal Stvarnik njegov in kot ga mu je povrnil Odrešenik, ne pozna. Nebesa na tem svetu — vživanje mu je zadnji cilj; delo ni več sveta človekova dolžnost, ni več pogoj za mirno vest in trdno zaupanje v boljšo bodočnost, marveč le potrebno sredstvo, da se nabavi, da se pridela vživanje. Berimo iz razglasa te-le stavke: »V šoli so Vas učtli: „Moli in delaj." In komaj ste nežnej mladosti odrasli, silili so Vas, delati. In od prvega dni, ko ste prijeli za orodje do Vašega groba primeram ste tlačaniti. Ste že kedaj slišali o postavi, katera bi Vas silila vživati? Ali so Vas Vaši učitelji iu dušni pastirji tako učili? Nikdar! Ti so Vam rekli: „DeIo je človeka kras, — Blagoslov je truda last." Kras? Vi o tem krasu nič ne veste. Imenujejo Vas »podedovane", Vi hodite v ubogej obleki, stanujete v umazanih, zaduhlih in temnih stanovanjih, izključeni ste od vsake visoke časti in odlikovanja. In blagoslov? Vi blagoslova dela v nobenem oziru ne občutite, Vi imate slabo plačilo, Vaša hrana je revna in pičla, Vi bolehate na bolezni proletarcev, jetiki, in Vaši otroci na škrofelnih. In če Vašo nikdar počivajočo roko, šumeče gonilno kolo zgrabi in jo zdrobi, da si ničesar več ne morete prislužiti — kje je kras, kje blagoslov dela?"
7 Ljubljani, v soboto 29. aprila 1893.
Kristijanu je delo — v čast in tisto dostojanstvo, ki ga preveva v zavesti, da je človek, se mu poraja in še bolj vstraja — pri delu. Človek in delo morata ostati združena celo pozemsko življenje. 2e pamet ga uči, da delo ui samo težka dolžnost njegova, marveč da je tudi njegovi naravi povsem prikladno in zato se veseli svojih zmožnosti za delo in not rajna radost ga navdaje, ko dela. Kristijan pa ve tudi, da delo ni človeku samo v veselje, da ne izvira neskaljena radost iz dela; razodetje božje ga namreč uči, da se dela drži kazen, in uči ga tudi, da je to kazen zaslužil. Vsa narava zdihuje in čaka v porodnih bolečinah konečne rešitve; on sam zdihuje ž njo, ker čuti v sebi samem nered zaradi greha in to vzdihovanje mu greni veselje takrat, ko proizvode zdihujoče narave pripravlja za vporabo ljudem, ko — dela. Tega kaznilnega značaja ne more vzeti delu nobeden, kakor tudi nobeden ne more uničiti bolezni in smrti, najhujše kazni za greh.
Res je, da ta kazen dela ne sme veljati samo za nekatere; res je, da ne sme nobeden drugemu nakladati je, da bi se sam osvobodil; v tem se vje-mamo s socijalisti. Zato tudi odobravamo, da se po-
i tegujejo za naravne pravice delavske, da zahtevajo potrebnega razvedrila in počitka, da tedaj skušajo skrajšati delavni čas. Toda sila, s katero žugajo, ni pravo sredstvo. Kar si pridobe po sili, ne bo trajno.
Treba je sicer sile, toda same moralne sile, ki poganja iz živega krščanskega prepričanja. Tiste moralne sile je treba delavcem in vsej človeški družbi, ki jim narekaTa, »da smo Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi", da smo vsi odrešeni po enega Odrešenika rešnji krvi in posvečeni po jednem sv. Duhu, da smo vsi vtelešeni v skrivnostnem telesu Kristusovem v veri in ljubezni, da smo jedne matere, sv. cerkve, pobrateni otroci. Da, treba je preosnove, treba radikalnega
JLetnili XXI.
LISTEK
Črtica iz življenja starega Knaflja.
Spisal F. S. F.
Ko sem se doma hodil v šolo in mislil, da je abecednik najučenejša knjiga na svetu, tedaj smo zahajali bosopeti otroci po šoli k Kuafljevemu čebelnjaku.
Knafelj je bil star mož zgubanega čela in resnega liea. Bralo se je na njegovi vuanjosti, da je mož precej skusil v svojem življenju. Ce je bil pri čebelnjaku, spravili smo se otroci okolu njega in ga prosili, da nam je povedal kako dogodbo iz svojega življenja.
Nekega dne smo ga našli uprav zelo dobre volje; prosili smo ga, naj nam še enkrat povl, .kako je desetega brata kadil". Mož nam je drage volje ustregel in pričel pripovedovati to-le zgodbo.
.Ravno okolu sv. Mihela bo, če prav pomnim, ie 57 let od tega dogodka. Tedaj sem bil vse bolj korenjak, kakor sedaj. To sem vam bil raven kakor sveča, in ne zguban, kakor me tu vidite. V celi soseski iu še daleč na okolu se nisem nobenega ustrašil. Moj starejši brat, rajni France, Bog mu daj dobro, je šel od doma v Dolino in je ondi na ujčevem kmetoval. Po smrti ujca je podedoval posestvo in postal Dolinee. Gospodaril je dobro in
prevrata, toda ta se mora vršiti najpreje znotraj v dušah vseh ljudij, potem bo sam ob sebi za stalno prevrnil krivico in zlo.
Delavci pa žugajo s silo. Tudi 1. majnika praznik bodi po njihovem meneuju samo dokaz njihove sile, samo — v strah družbi. Cujmo razglas:
»Praznovanje prvega majnika je mogočno bojno sredstvo. Delavni počitek, ako se bode dosegel, kaže nam mogočno silo, katera počiva v ljudstvu, in ta prikazen stopi, kadar se ogromna množica delavskega ljudstva vskupni smoter zbira, posebno na dan. Ta dremajoča sila se ima na dan 1. majnika zdramiti. Prvega majnika pokažejo delavci s tem, da ustavijo vsa kolesa, da so oni tisti ki vse izdelujejo, ter da, ako oni ne delajo, človeška družba več obstati ne more. Prvi majnik praznovan od vseh delavcev, je svareči namigljej gospodujočim razredom, da bodejo primorani vsled strahu pred delavci dati to, kar jim brani dati, pomanjkljivost pravilih — in človeških čutov."
In tega razglasa duh se dolgo širi tudi po slovenskih pokrajinah in širil se bo še dalje. Saj se uprav v njem vabijo naši delavci in delavke naj pristopajo k občnim izobraževalnim, prava — varstvenim in podpornim društvom, katerih sedeži so v Gradcu, Ljubljani in Celovcu, saj se obeta v tem duhu »slovenski delavski list, ki bo izhajal po dvakrat na mesec ter veljal 30 kr. za četrt leta."
Dejmo, mislimo! Zadnji čas je že, da se v katoliške vere imenu reši, kar se dfl še rešiti. Katoliška delavska društva — t i r j a j o šiloma taki pojavi. Socijalno-demokratični razglas priporoča že obstoječa društva. Mi jih poznamo; slepec pa tu lahko vidi, kaj vse to znači. Socijalisti so že v posesti pri nas; to je žalostno dejstvo, ki ga nam dokazuje navedeni poziv.
Na delo tedaj, da pripravimo delavce na tisti pravi, večni praznik, ko bo volja človekova brez konca počivala v Bogu, ko bo nova, konečno osvo-
varčno, da celo malo skoparil je. Ko sem ga obiskal, pokazal mi je v skrivni omari polen lonec srebrnega denarja. Jaz sem ga precej opomnil, da naj dene denar rajši na obresti; on pa je trdil, da je vse bolj varno, če ga ima pod lastno streho. Dalje ga nisem svaril in poučeval, ker je bil malo na »ovnovo stran".
Ko je bila pa ta varčnost že čez mero, pokaral ga je modri Bog na poseben način. Jeseni tistega leta se pritepe v Dolino neki slepar, ki se je izdal za deseto dete. Hodil je od hiše do hiše in se delal neumnega in modrega, kakor mu je bolj kazalo. Imel je pri sebi tudi tovariša, ki ga je dobro podpiral pri njegovem poslu. Ko prideta v Dolino, kmalu izvesta od ljudij, da je moj brat precej petičen. Njega torej skleneta opehariti.
Nekega večera prideta k bratu in prosita prenočišča. Gospodinja, stara Meta, jima reče, da ni prostora, ker morajo nocoj prenočiti tudi tesarji; jutri bodo namreč postavili nove svisli na rovtu. Deseti brat se tebi nič meni nič hitro obrne in hoče dalje. Tovariš njegov pa stopi v vežo, skloni se k Francetu, ki je ravno iz sobe prišel in mu nekaj tiho povč. Na to stopi France ven in pokliče deseto dete nazaj ter je kaj oljudno sprejme. Potem ju pelje v sobo, stari Meti pa ukaže kaj boljšega pripraviti za večerjo. Meti se je čudno zdelo, kako je to, da je skopi France tako naglo postal rado'
daren. Začela je sumniti, da mogoče nista poštena človeka, da sta morebiti celo vedežnika in čarovnika. Pri tej misli se je tako prestrašila, da je storila veliki križ in vzdihnila: »Bog nas obvaruj in sv. Blaž pa ti moja patrona, sv. Meta, vseh čarovnikov in vsega zlega." Ko je večerjo skuhala, nese jo v hišo in postavi na mizo. Na to pristopijo naši trije znanei, posedejo krog mize in začno večerjati. Po jedi vstane France in hoče oditi. Deseti brat ga pa precej pokara, češ, kako to, da gre od mize, predno so opravili molitev. France se ves zavzet vrne in počaka molitve. Potem pa stopi v kuhinjo do Mete. Vsa v strahu ga vpraša, kdo sta ta dva človeka? On ji reče: »Nič se ne boj, prav poštena sta. Molita rada, kar je dobro znamenje, da sta pošteni duši. Zdaj pa hitro pojdi in pripravi v mali izbici dve postelji, da pojdeta k počitku; rekla sta mi, da sta trudna."
Po teh besedah je bila Meta umirjena. Ko je slišala, da rada molita, odvalil se jej jo od srca težak kamen. Hitro je šla postiljat in vesela je bila, da lahko skaže telesno delo usmiljenja.
Ko je bilo vse pripravljeno, spremil je France potnika s svečo v pripravljeno sobico. Ondi se še nekaj tiho pogovore, potem jima želi lahko noč in odide.
Ko France stopi v hišo, bila je družina zbrana pri večerji. Stara Meta mu reče, naj gre večerjat,
bojena zemlja otresla zadnje sledi prokletstva raz sebe. Življenje totemsko ni praznik, tako učimo sebe in druge, da si z delom prislužimo večni počitek in večno vživanje ! Liga -f- 2.
Nevarna znamenja.
„L« čase le nostre son fatte per noi."
Dejstvo, ki mu menda ne bo nikdo poslal popravka, ali plačanega .Poslanega", je to, da je
Židov vedno več mej Slovenci. Ce bi tudi židovski naslednik cerkvenih knezov na Bledu dokazal, da ima po vknjiženem pravu pravieo, blagoslavljati blejske romarje, bi ostala vendarle resnica, da je žid. Kdor bi to izpremenil, bil bi neprecenljiv dobrotnik naši deželi.
In če se sedanji lastnik sam izkaže velikodušnega in deželi daruje jezero, o katerem tako ne mara imeti »nobenih dobičkov", kakor se ima brati mej vrstami v „Laibacherici" in „Narodu" tiskanega njegovega zagovora, bomo mi prvi zahtevali, naj ga dostojno zahvali vsa naša dežela.
Toda to pojde težko. Zato naj pa vsak, kdor more, pošteno pomaga po svoje, da se izpremene te žalostne razmere.
Poleg tega Žida je še več drugih zadnje desetletje priromalo k nam. In ni še konca! Da pišemo ta članek, silijo nas nova poročila, kako se širi ži-dovstvo mej Slovenstvo. Nate nekatera:
V najhujši zimi januvarija meseca letos naselila se je družina poljskih Židov v Štanjelu na Krasu. Seveda, Žid mora povsod iu vedno kaj ba-rantati, tako je tudi tukaj pričel z malo prodajal-nico za poskušnjo. Ako bode kupčija dobro vspe-vala ostane, ako bi pa ne mogel shajati, se vrne koncem leta v Gorico, odkoder je prišel. Naročil je že nekej suknene robe, gotovo od svojih sorojakov, da bo s svojo robo izvabljal kaj novcev iz suhih kraških žepov.
Stanjelska židovska naselbina šteje neki 12 duš in dušic, a utegne postati gnezdo, iz katerega se izpeljejo še drugi prepeličarji, da opustošijo še bolj naš že opustošeni Kras.
Pri Tomaju si je bogat ž i d kupil kos zemljišča, ter na njem zgradil čedno stavbo za letovišče. Pri Bepentabra je pa drugi tržaški židovski bogataš prevzel lep kamenolom.
Nedavno je prodal grof Plater svojo graščino „Za kloštrom" pri Polzeli v Savinjski dolini dunajskemu Židu Samuelu Samueli, ki misli ondi napraviti pivovar, dasi ne potrebujejo tam nikake pivarne, še manj pa Žida.
Tako se izraelski rod razploduje po vseh avstrijskih kronovinah, ter postaja domačinom čedalje nevarnejši.
Ne bomo opisavali. koliko se je spremenila za malo let Ljubljana v tem obziru. Sedaj pozna že mnogo Židov in — dobro jih pozna. Dolenjska železnica je tudi podala ugodno priliko, da bodo iz naše revne zemlje možje Izraelci odnesli lepo število tisočakov. Naši trgovci javno priznavajo, da imajo trgovske zveze skoraj jedino le z Židi. Sedaj pa pridi še k nam ta rod, da nas neposredno izsrče,
On pa odgovori, da je že poprej jedel; skupne večerne molitve ni čakal. Družini dA hitro potrebna povelja, potem pa odide v svojo spalnico.
Vrata za seboj zaklene, luč ugasne, ter sede na postelj. Z žuljavo dlanjo si podpre vročo glavo. Hude burne misli mu rojijo po glavi. Kri mu kipi, in srce nemirno bije v prsih. V mučne misli zatopljen sedi tri dolge ure. Zdelo se mu je, da je prebil celo večnost, predno je dočakal jednajste ure.
Ko odbije kladivo v vaškem zvoniku jednajsto uro, prične mu srce še nemirneje utripati. Tiho zleze iz postelje, odpre vrata in gre po prstih pred spalnico neznanih tujcev.
Tukaj na lahko potrka, in vrata se mu hitro odpro. Deseti brat je še čul in bral iz neke umazane črne knjige. Tovariš njegov je pa že spal. France ga povpraša, bo li kaj kmalu čas? Deseti brat mu odgovori: HCez pol ure! Mej tem pa pojdi in prinesi vse srebrne denarje, ki jih imaš, ter jih deni v lonec. Potem prinesi prst, da bodeva lonec pokrila,- vse drugo imam sam!"
France gre in opravi natanko, kakor mu je naročil deseti brat. Prinesel je poln lonec križakov, šmarnih petie in še druge srebrnine. S tresočo roko postavi na mizo pred deseto dete vse svoje imetje v gotovini.	(Dalje sledi.)
pa smo — rešeni. In prišel bo, bolje: že prihaja. Omenjajmo pri tem tisto čudovito lastnost našega Slovenca, ki ga osposablja na tujem — za vse; doma pa je nič. Podjeten je samo drugod; na tujem zna peči kostanj, zna /oditi kavarne in gostilne, zna se vesti v trgovini, kar začne, tudi izvrši. Samo doma — je drugačen! Zidu se bo dobro godilo v takih razmerah. Njegov zviti način trgovski bo brez dvojbe kmalu premotil naše ljudi. Ko se pa začno ti semitski človekoljubi naseljevati mej nami, smo lahko prav kmalu — podobni Čehom, če ne |e Poljakom. Tam se ti čudijo, kako je mogoča kaka vas, koder bi ne bilo židovske štacune in gostilne. Židje vse pobero, v vse se vrinejo in vse — izpodrinejo.
Nam so sicer prav dobro znani slučaji, da je priprosti kranjski štacunar s svojo žilavostjo in prebrisanostjo iz nekega večjega okraja v Podravini pregnal dva premožna Žida — trgovca, a menimo, da se kaj tacega pri nas doma težko kedaj more primeriti.
Se nekaj! Iz skušnje govorimo: nenravnost iu židje so blizu skupaj. Po Galiciji ve nebrojno zapeljanih to trpko resnico. — Nesramne podobe, nesramne knjige prodaje in raznaša — Žid. Čudnega ni prav nič, če s svojo lokavostjo v tem obziru Žid pomaga slabo nagneni natori človekovi in ga preslepi, saj dela v svojem poklicu iz „kšefta". Kolikor je v obče raznih vrst in oblik, v katerih duševna ničemnost in nravstvena propalost nastopa, povsod je za agenta in urejevatelja — Žid. Vsak mesec najmanj pe jedenkrat izvemo o kakem satanskem človeku, ki kupuje človeško blago, ki mlada neizkušena bitja v toliko prevara in premoti, da se vržejo peklu v žrelo. In ti ljudje so skoraj brez izjeme — židje. V koliko škoduje ta rod vsled tega tudi v verskem obziru, se ne da popisati.
Zato kličemo iz dna srca svojim rojakom: Pazite ; Slovence diČi najbolj to, da so v veri jedini, da se povsod, koder se čuje sladke slovenske govorice mili glas, čuje tudi: „ Verujem v sveto katoliško cerkev." To je naš ponos in h krati naš najboljši branik.
Ne dajmo si vzeti te jedinosti po tujem, krščanstvu sovražnem ljudstvu, ker ž njo vred izgubimo tudi svoje hiše in svojo čast.
Slovenska zemlja — katoliškim Slovencem, naše koče — za nas!
Iz štajerskega deželnega zbora.
V seji dne 25. t. m. je namestnik odgovoril na dve interpelaciji. Starkelnova interpelacija se tiče pospeševanja sloveuskih teženj na Spodnjem Štajerskem. Namestnik pač ni mogel biti v zadregi z odgovarjanjem, ker v dejanju se o kakem takem pospeševanju slovenskih teženj govoriti ne more. Namestnik pa interpelantov ni zavrnil, kakor bi zaslužili, le zagotavljal je, da vlada vselej postavno postopa. Druga interpelacija se pa tiče škode, ki jo napravlja neki potok na Gorenjem Štajerskem.
Dolga debata se je vnela o predlogu poslanca Kalteneggerja, da bi se razveljavila določba, da se njive ob cestah smejo orati le paralelno in 2 metra daleč od ceste. Poročevalec je nasvetoval, da se predlog odkloni. Predlog se je na predlog poslanca Poscha izročil deželnemu odboru, da še pretresa.
Poslanec Endres je poročal o pospeševanju snovanja posojilnic. Priporočal je, da se mej narodom razširja zanimanje za posojilnice po Baifieisenovem sistemu, deželnemu zboru naroči, da izdela normalni statut za take posojilnice, deželnemu odboru dovoli kredit 100.000 gld., da bode snovanje novih posojilnic podpiral z neobrestnimi posojili 50 gld. za prve troške in triodstotnimi posojili do 2000 gld. za prvo dobitev kapitala. Vse posojilnice, ki bodo pridobile to podporo, bodo pod nadzorstvom deželnega odbora. Za nadzorovanje tacih posojilnic se bode nastavil poseben uradnik. Hranilnice se naprosijo, da podpirajo take posojilnice, vlado pa po-zivije, da predloži državnemu zboru zakon, da bodo take posojilnice lahko posojevale denar na dolžna pisma.
Gosp. Vošnjak je predlagal resolucijo na zbornico poslaneev, da že reši premembo zakona z dne 21. maja 1873. Ko je govorilo še več govornikov, so se vsprejeli vsi predlogi odsekovi in Vošnjakova resolucija.
Poslanec dr. Badey je poročal o deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru in predlagal, da se deželnozborsko poročilo o tej šoli vzame na znanje.
Poleg tega je nasvetoval, da se za poskuševalni vrt dobe že odbrane požlahtnene trte iz druzih deželnih zavodov, da se v šolskih vinogradih samih rzgajajo po možnosti ameriške trte in da se namesto prisi-ljencev za obdelovanje jednega vinograda vzame jedno vincarsko rodovino.
Deželni zbor je nadalje vsprejel resolucijo, da se v pouk prebivalstva izda knjižica, v kateri bode popisana drevesna uš, in razdeli občinskim in žup-nim uradom ter šolam.
Nadalje je zbor pozval deželni odbor, da naj deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju predloži nov ribiški zakon.
Dolga in precej burna debata se je vnela o deželnozborskem poročilu zastran lova. Več kmetijskih poslancev je zahtevalo, da se sedanji lovski zakon predela tako, da bode vstrezal tudi željam kmetovalcev. Slišale so se pritožbe, koliko škode napravlja divjačina. Naročilo se je deželnemu odboru, da o lovskih razmerah poizveduje in stori primerne nasvete.
V	seji dne 26. aprila je več poslancev predlagalo, da se premeni zakon o vzdržavanju nedržavnih cest.
Več poslancev, mej drugim dr. Dečko, Je pa interpelovalo vlado zastran nerednosti pri izplačevanju podjetju pri vrejevanju Mure. Namestnik je takoj dal potrebna pojasnila in naglašal, da je vlada že izplačala 270.000 gld. Sedaj bi imel deželni odbor plačati jednaki znesek, kar se najbrž v kratkem zgodi.
Potem je prišlo na vrsto poročilo železničnega odseka o lokalnih železnicah. Vzelo se je poročilo deželnega odbora o železnici Celje-Velenje na znanje in pozval se deželni odbor, da predloži natančni račun stavbenih troškov. Deželni odbor se je pa pooblastil, da dobi od dežele dovoljenje za izdajo po deželi zajamčenih prijoritetnih obligacij v znesku 2 800.000 gld. Kako se bodo razpečali te obligacije, o tem bode pa še sklepal deželni zbor.
Poslanec dr. Srnec je pri tej prilogi izrazil željo, da se ponižajo železniški tarifi, kateri so na železnici Celje-Velenje tako visoki, da prebivalstvu ta železnica prav nič ne koristi.
Zastran železnice Poličane-Konjice se je deželnemu odboru naročilo, da predloži natančen račun stavbenih stroškov in obratnih vspehov.
Potem se je deželnemu odboru naročilo, da za-dobi dovoljenje za grajenje železnice iz Spodnjtga Dravbrega v Velenje. Grajenje te železnice naj se začne že drugo leto. Deželnemu odbora se je naročilo, da se dogovori s koroško deželo in državo zastran doneskov za grajenje te železnice in preskrbi potrebni denar za grajenje. Podobni predlogi so se stavili zaradi železnice Zeltweg-Wolsberg. Za prvo železnico d& dežela štajerska S milijone, za drugo pa 2,800.000 goldinarjev. Poleg tega se je vsprejela cela vrsta predlogov o lokalnih železnicah. Videlo se je, da deželni zbor štajerski obrača železnicam veliko pozornost.
Na to so prišli v razgovor novi tarifi južne železnice. Več govornikov, med njimi tudi slovenski poslanec Bobič, so pojašnjevali krivičnost in ne-zmiselnost teh tarifov. Sklenilo se je proti tem ta-rifom pritožiti se pri trgovskem ministerstvu. Zbor se je potem izrekel tudi za podržavljenje južne železnice.
Potem se je v tej seji sklenilo še nekaj pre-osnov pri deželnih uradnikih in privolilo v prodajo deželnih tobelskih toplic za 80.000 gld.
V	predvčerajšnji seji je poslanec dr. Heilsberg utemeljeval svoj predlog, da se osnuje deželna banka.
Poslanec Stilrgh je pa v imenu vinogradar-skega odseka poročal o deželnozborskem poročilu trtne uši. Nasvetoval je, da se poročilo vzame na znanje, pri vladi storč koraki, da se popolnoma odpišejo davki za vinograde, katere je uničila ne le trtna uš, ampak tudi strupena rosa, - >želni vino-gradarski komisar Ballon na^ se n kot stalen deželni uradnik.
Poslanec Starkel je predlagal, da se osnuje še deželno skladišče za vino. Poslanec Bobič je opozoril zbornico na nadloge, ki tlačijo vinarstvo na Dolenjem Štajerskem. Nad 9000 hektarov vinogradov je že uničila trtna uš. On želi, da se bode pri novi vreditvi zemljiškega davka na to oziralo.
Poslanec Jerman je izrekel željo, da bi se razširjal pouk, kako ravnati z raznimi trtami. O tem
(Dalje v prilogi.)
«
Priloga 98. štev. »Slovenca" dii6 29. aprila 1893.
naj bi se učili vinarska šola, vinogradarski komisarji in potovalni učitelji. Tudi bi bilo dobro, da se javno razglase taki pouki. Vsprejeli so se vsi od-sekovi in pa Starkelnov predlog.
Vzela so se na znanje razna poročila deželnega odbora. Pri poročilu o živinoreji se je od več strani izrazila želja, da se praktično sknšenim možem dovoli zdraviti živino, dokler ne bode dovolj diplomo-vanih živinozdravnikov.
Pri posvetovanju o šolskih stvareh je več govornikov opozarjalo na to, da so bremena za šole že tako visoka, da jih ni moč zmagovati. V nobeni primeri ž njimi pa neso učni vspehi. Tem trditvam se še noben privrženec novejše šole ni upal prav ugovarjati, kar gotovo ni baš ugodno znamenje za sedanjo šolo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. aprila.
Pijonirske čete. S prvim dnem maja se odpravijo ženijske čete in se premeni v pijonirje.
V	bodoče bodo pijonirji šteli 15 batalijonov in se bode zanje nastavil generalni pijonirski nadzornik. Polkov pri pijonirjih ne bode več. Prvih 11 pijo-nirskih batalijonov bode imelo po pet, zadnji štirje pa po štiri stotnije. Ta uredba bo le začasna. V kratkem se baj& osnuje še jedna stotnija in potem se pa osnujejo še trije novi batalijoni, za katere se se vzamejo nova stotnija in pete stotnije prvih jed-najstih batalijonov. Pijonirski generalni nadzornik bode generalnega štaba polkovnik Julij Lalscher.
Ogersko. V zbornici poslancev se sedaj obravnava o zakonu o vredbi učiteljskih plač. Pri tej priliki se slišijo zahteve, da naj se popolnoma podržavijo ljudske šole. To se mnogim poslancem zdi potrebno, ker se v sedanjih šolah dovolj ne po-mažarizuje. Še-le državna šola bode v tem oziru storila popolnoma svojo dolžnost. Dvomiti ne smemo, da bodo ogerski liberalci v kratkem tudi res poskusili s podržavljenjem ljudskih šol.
Prvi socijalno-demokratski kandidat na Tirolskem. V Wiltenu je te dui napovedal kandidaturo ta občinski zastop soci|alno-demokratski vodja Holzbammer. Na shodu volilcev je Holzham-mer posebno naglašal znano liberalno nadelo, da politika nima ničesa opraviti z vero. 2e sama ta fraza kaže, da je socijalni demokratizem pravi sin židovskega liberalizma. Mi ue vdmo, v koliko je Holzhammer 8 svojim medenim jezikom preslepil volilce, a toliko smo pa veodar prepričani, da na Tirolskem socijalni demokratje ne bodo dosti opravili. V tej deželi je versko prepričanje preveč vko-reninjeno, da bi ga mogli izruvati socijalni ag ta-torji. Pričakujemo, da bodo Wiltenci se še sami pravočasno spomnili, da je nph mesto pod goro Izel, kjer je Andrej H^fer bojeval se za B >ga, cesarja in domovino, in tudi zmagal. Seveda liberalci bodo pri volitvi podpirali sociialnega demokrata. Sploh se opažaio na Tirolskem socijalno-demokratske agitacije. Ker dežela nima dosti tovarn, bi nam te agitacije bile popolnoma neumliive, da ne v&no, da liberalizem tiči za njimi. Liberalci sami ne upajo na Tirolskem ničesa opraviti, pa pošiliajo socijalue demokrate, da bi malo zmedli duhove in jih pripravili za liberalizem. Poskusili so že bili z neko kmetsko stranko, podobno koroškemu »bauernbuudu", pa ni šlo, in prepričali se bodo, da tudi e socija-lizmom ne poide.
Krščansko - socijalna politika. Govor, katerega je imel grif Muo na katoliškem shodu v Toulousu, liberalcem ni nič prav po volji. Posebno židovski listi se izpodtikajo na mem. Rekel je, da je socijalizem najvažnejša zadeva sedaniega časa.
V	tem boju 8e lahko zavežemo s kapitalisti ali pa z narodom. On je za zvezo z narodom. Ko bi se zavezali z ži<Jf:stvom in kapitalisti, bi s tem le pospešili socr „ izgrede, katerim bi z lena ne bilo konca. Kapitaia ni treba varovati, ampak delo. Cerkev ni žandarm v duhovski obleki, da varuie kapitaliste, njen poklic je varstvo slabih. Ce se narod prepriča, da cerkev ni le za bogatine, pa se bodo uresničile želje sv. Očeta. Koncem je grof naglašal, da je večkrat treba govoriti o soe>jalnem delovanju ceruve. Židje grofovih besed sev&ia niso mogli biti veseli.
Ahlivardtovi akti. Komisiia za pretreso-vanje Abbvardtovih aktov je grofa Ballestrema izvolila svojim predsednikom. Sklenila je pa k svojim
Sejam povabiti stenografe, da bodo vse govore ste-nografirali, da jih kdo pozneje ne bode mogel zavijati.
Agitacije rurnunskih liberalcev. Ker v Bukareštu liberalci s svojimi ag Ucijami proti novemu občinskemu zakonu niso ničesa dosegli, huj-skajo sedaj prebivalstvo po drugih mestih. Sploh se pa liberalnim vodjam vidi, da jim ni toliko na stvari sami, kakor na tem, da napravijo v deželi kake zmešnjave, vržejo sedanjo vlado in pridejo sami na krmilo. Ti liberalci so sedaj najboljši prijatelji Rusije. Njim je dobro vsako sredstvo, da bi le prišli na krmilo. V tem oziru so prav podobni Cankovu, kateri sedaj na vso moč ruje proti Bolgariji. Ta mož se je prvi spri z ruskimi generali v Bolgariji in je tako dolgo roval, da jih je spravil iz dežele. Sedaj pa, ko ni več na krmilu, se pa laska Rusiji in jo hujska proti sedanji bolgarski vladi. Sploh moramo reči, da stranke v balkanskih državah r svoiih sredstvih niso posebno izbirčne.
Socijalue stvari.
Zakaj peša kmečki stan?*)
»Kmetovalec" je v 2. številki razpisal nagrado SOterih visokodebelih sadnih dreves onemu, kateri najboljše reši vprašanje: »Zakaj peša kmečki stan in v čem so kmetovalci sami krivi?"
Potratnost, pijančevanje in nevednost so se imenovale v odgovori Dasi sem le priprost kmetič, vendar poznam še veliko več ojstrejših mečev, s kojimi se provzročajo kmetu trpinu takšne rane, da do smrti njegove neozdravljive ostanejo.
Smrtni in pogubljivi udarci, izven zgoraj navedenih, ki provzročajo, da hira in medli blagostanje kmeta, so po mojem mnenju še sledeči:
1. Pravde in vse, kar je ž njimi v zvezi. Da je ta misel prav izprožena, spoznati mora sleherni človek, kateri se je že s takimi pečal. Tu bi imel popisati na stotine slučajev, po katerih 80 ubogi kmetje na boben prišli, pa opuščam, ker nemogočno. Poznam pa človeka, kateri je doktoria za iztirjanje neke glavnice konečno pooblastil; pravda traja že 17 let, a ni je še do danes konec. Ubozega kmeta stane ta pravda že nad 1300 gld. Pa tudi dolžnik peča se z advokati, a šel je že tudi ta rakom žvižgat. Na vse zadnje jima tudi obrekovalno ime od doktorjev v zahvalo ne zaostane, amoak .moštro di on šklaf kontadm" dobita še po vrhu.
V tem slučaju si je kmet gotovo sam kriv, ker se sam sebe brzdati ne zna. Brzdal se bode pa s tem, da se bo takega ojstrega meča, kateri mu pogin preti, skrbno varoval, a ne za vsako malenkost k doktorju letal.
2 Trmoglavost, nevoščljivost. Za ped ničvrednega prostora (zemlje) gred6 stotaki. Mesto doma pridno delati, koraka se pogosto v mesto, tam družba po volji, iz žepa gotovo, v žep pa ne; prišedši pozno v noč na dom, pa še lasa in pretepa gospodinjo in družino. Takih slučajev je, žali Bog, tudi veliko.
3.	Slabo gospodinjstvo. Gospodiniam je dandanes dovoljeno, hlače nositi. Mlada tica uči se od stare cvrčati. Razvada in mehkužuost mečejo opeko raz strehe, materno prokletstvo izdere ogelni kamen poslopja. — Kava kmečki družini za zaiutrek največji Strup.
4.	Strogo postoDanje proti kmetu. Gospodarski, kmetovalski in drugi izvrstni listi nas sicer nasitu* jejo z mnogovrstnimi, zlata in srebra vrednimi pouki, posebno o gnoju in gnoiiščih, brez katerih ni kruha. Toda »sve za ludo". Guoiišča so nam strogo prepovedana. Vse — že prebito — poletie silila nas je postava po orožnikih, vsa gnojišča, steljišča in borjače zasipati, na kmetih »gospjske ulice" iz teh preustrojiti, kar si bil primoran točno — rad ali nerad — storiti; če pa ob času patroliranja ubozega gospodarja doma ni bilo, letati je moral potem k oblastniiam, kar je tudi nekaj stalo, in plačevati mu naloženo kazen, a če ni bilo iz kod, pa prebiti marsikako grenko uro pod ključem.
Kje torej napravliati gnoj in s čim gnojiti pusto zemljo? V mestu je prav gotovo več — od enega samega stranišča — smradu, kakor pa na kmetih v celej občim I Mislijo si, da edino le na kmetih »kolera" iz gnojišč raste; a ponuja se nam
*) Ta sestavek iz kmečkega peresa priobčujoč, povdar-jamo, da so misli vzete iz skušnje, in da ne moremo ni mi ni pisatelj zato, ce se v vsem ne vjemajo s teoretičnimi, abstraktnimi načeli nafte liberalne dobe. Op. vr.
le »lakotna bolezen kolere". Na kmeta bi se moral marsikdo ozirati z radodarnimi rokami, kmetu, od ' katerega je odvisen vesoljni svet,. dajati bi se morala, daiati prav za prav pokojnina in razdeljevati nagrade po vrednosti obdelovanja njegovih vinogradi dov, da bi pridobil še večje veselje do dela in skrbi; 1 on slednj č zasluži naivečio čast in svetno hvalo. : Pokojnina v najraznovrstneiših oblikah je za vse, samo kmet in delavec na kmetih je izvzet. Živini se pripisuje nagrada, pridnemu ln izvrstnemu vinogradniku ali kmetu pa nič I	(Konec sledi.)
Cerkveni letopis.
Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije.
(Spisal Jurij Benko.)
(Dalje.)
Nikolaj III. (1277—1280). »Rosa Compo-sita", (»dvojna roža"). Iz grofovske rodovine Orsini, ki je nosila v svojem grbu rožo s priimkom »com-posita". Vladal je 2 leti, 8 mesecev, 29 dnij.
Martin IV. 1281—1285). „Ex telonio Liliacei Martini" (»iz menjalnice lilijinega Martina"). Bil je rodom Francoz Simon de Bne, nekdaj zakladnik pri Sv. Martinu v Toursu; v svojem grbu je imel lilije. Kot papež je bil preveč naklonjen Francozom. Uprav za njegove vlade je bila »Sicilijanska večer-niča", 30. marca 1282. Vladal je 3 leta, 1 mesec, 7 dnij.
Honorij IV. (1285—1287). »Ex Bosa Leo-nina" (.iz levje rože"). Rodom Bavelli iz Rima, v čigar grbu je bil naslikan lev rožo noseč. Vladal je 2 leti, 1 mesec, 1 dan.
Nikolaj IV. (1288—1292). »Picus inter escas". Bil je rodom Picenec iz Ascoli-ja (esculanus). Kot ponižen sin sv. Frančiška se je preje že dvakrat ubranil sv. stolu; v tretje pa se je uklonil. Za njegove vlade so zgubili kristijani zadnjo postajo (Accon) v Palestini; same žalosti nad tem je umrl Nikolaj IV., ki je vladal 4 leta, 1 mesec, 14 dnij.
Sv. Celestin V. (1294—1294). .Ex Eremo cel^us" (»vzvišeni it puščave"). Prišel je na štolico sv. Petra kot ponižen puščavnik Peter de Murrone. Vedoč, da ni zmožen toliki službi, odstopil je rado-voljno že čez 5 mesecev in 9 dnij.
Bonifacij VIII. (1294—1303). »Ex undarum benedictione" (»iz blagoslova valov"). V svojem grbu je imel valove; pepreje se je nazival Benedikt Gaetani. Njegovo vladanje je bilo jako viharno. Nekateri zgodovinarji so ga sicer precej črno naslikali v zgodovini, toda po krivici. Uprav na svojem mestu je bil, ker tedanja doba je potrebovala moža trdne volje in neustrašenega delovanja, kakoršen je bil Bonifacij VIII. Vkljub vsemu obrekovanju je in ostane eden najslavnejših papežev. Vladal je 8 let, 9 mesecev, 18 dnij.
BI. Benedikt XI. (1303—1304). »Concio-nator Patarens" (»pridigar iz Patare"). V pridigar-skem ali dominikanskem redu se je nazivljal Nikolaj, čigar patron sv. Nikolaj je bil rojen v Patari v Ličili. Vladal je 8 mesecev, 5 dnij.
Klemen V. (1305—1314). »De fasciis Aqui-tanicis" (»iz akvitanskib plenic"). Rodom Akvitanec je imel v svojem grbu naslikane plenice Bil je prvi papež, ki je vkoval v sv. cerkev »babilonsko suž-nost" premestivši sv. stolico iz Rima v Avignon. Vladal je 8 let, 9 mesecev, 15 dnij.
Janez XXII. (1316—1334). »De sutore osseo" (»od koščenega čevljarja" ali »od osiškega čevljarja"). Bil je rojen Francoz »de Ossa"; njegov oče je bil čevljar. Vladal je 18 let, 4 mesece, 28 dnij.
Nikolaj V. (1328—1330), vsiljen papež. »Corvus Schismaticus" (»razkolni krokar"). Bil je od razkolnih fraticelov in od cesarja Ludovika vsiljen papež, rodom »de Corbario".
Benedikt XII. (1334-1342). »Frigidus Abbas" (mrzli opat"). Bil )e cisterijan, opat v samostanu »fons frigidus". Skrbel ie preveč za vnanji lesk svojega dvora in vkliub mnogim opominom se ni hotel preseliti iz Avignona v Rim. Vladal je 7 let, 4 mesece, 7 dnij
Klemen VI. (1342—1352). »De Rosa Atre-batensi" (»od arraske rože"). Kot škof v Arrasu (lat. Atrebatum) je imel v svojem grbu rožo. Tudi on, dasi redovnik sv. Benedikta, je bil blesku vdan. Vladal je 10 let, 6 mesecev, 28 dnij.
Inocencij VI. (1352—1362). »Demontibus Pammacbii" (»t gora Pamahijevih"). Kot kardinal
je imel cerkev sv. Janeza in Pavla z naslovom: Pammachius, in je imel 6 gori v svojem grbu. Vladal je 9 let, 8 mesecev, 25 dnij.
BI. U r b a u V. (1362—1370). .Gallus Vice-comes" (.francoski Visconti"). Rodom Francoz Grimoard je bil popreje nuncij pri Viscontijeveih v Milanu. On se je prvi preselil zopet v Rim, a le za nekaj časa. Vladal je 8 let, 1 mesec, 22 dnij.
(Dalja sledi.)
Kralju kraljev!
Te dni je stopal v Bilbao na Španskem pehotni polk skozi ulico „de la Infantas", Prve čete pridejo na trg, kar pridrdra nasproti kočija, v kateri je sedel duhovnik z Najsvetejšim, gredoč k bolniku. Polkovnik potegne sabljo in veli: .Stoj!" Povelje je šlo od čete do čete in celi polk se je ustavil pred .kraljem kraljev". Glas trobentin zadoni, vojaki pokleknejo. Godba svira kralievo koračnico, in voz se počasi mimo polka pomika. V drugo zapdje trobent«, in vojski gredo uaprej. — To se ne godi povsod!
Pustni dogodek.
O pustu se marsikaj prigodi, kar bi se sicer ne moglo zgoditi. Ako pa pustni norci v svojih neumnostih preuehajo nekoliko in resni postanejo, — mora biti uzrok nekaj posebnega. Letos so uganjali v Parizu pustne norčarije v pariških bou-ievardih. Ulice so bile polne radovednih gledalcev in paglavcev. Od vseh stranij je letelo pecivo, da je bil pust veselejši. Na stan in starost se ni nihče oziral. Tu pride usmiljenka v svoji priprosti modri obleki. Od konca so mislili, da je maska, a spoznalo so je, da je usmiljena sestra, gredoča za svojim vzvišenim poklicem. Truma je naredila pot in z metanjem so hkratu, kakor na povelje, preuehali, dokler ni sestra zginila.	Liga -f- 38
Novgorodska cerkev sv. Zofije
je druga najstarejša cerkev na Ruskem. Zidal jo je Vladimir Jaroslavič leta 1045. Po prizadevanju ta-mošnjega škofa jo bodo začeli v kratkem popravljati, da bo dostojen spomenik slave novgorodske in da be vedno še uaprej ostal resničen ruski pregovor: Kdje svjataja Sofija, tu Novgorod.
Verske zmešnjave v Angliji in — liberalci.
Ruska pisateljica, gospa Novik-ova, katera že dolgo časa živi v Angliji in pazljivo študira ta-mošnje javno življenje, popisuje v časopisu .Russ-koje Obozrjenie" razdrte razmere angleške cerkve in zmešane nazore, kateri se javljajo zlasti v višji omikani angleški družbi. V angleški cerkvi — tako piše gospa Novik-ova — manjka višiega cerkvenega dostojanstvenika, ki bi skrbel za enoto in trajnost verskega nauka. Iz te pomanjkljivosti se lahko umeva spreminljivost verskega prepričanja, razkol cerkve v razne sekte, velika svoboda in nesloga du-hovstva v razlaganju svetega pisma. Nasledek vsega tega so pa zmedeni in nestalni pojmi, zlasti v izobraženi družbi, katera preveč ljubi smešno modrovanje. Znana je dogodba rajnega Brandlaugha, ki se je sam imenoval brezverca in provzročil radi tega hud razpor in burne, nedostoine prizore v zbornici; zaradi tega ga zbornica ni hotela potrditi za poslanca. Podobni prizori se ponavljajo velikokrat v javnem angleškem življenju.
Pred nedavnim izjavil je znan pisatelj St. George Mivart v najboljšem mesečniku londonskem, „Ni-neteenth Oentury" (Devetnajsto stoletje) dolgo razpravo o — sreči (!) v peklu, prav neumno in ne-tečno blebetanje. Mili St. George Mivart razlaga velecenjenemu angleškemu občinstvu, da je sojeno mnogim l|udem, da večno prebivajo po smrti v peklu; tega se pa ui treba preveč bati. Bivanie v peklu bo — kakor on misli — .neprimerno" srečnejše, kakor življenje na zemlji ! Tak nesmisel sprejme in natisne važen angleški časopis. Občinstvo pa bere tak članek navdušeuo; za dotično številko imenitnega časopisa se potem kar pulijo. Toda siične skrajnosti niso omejene samo na posvetne spise. Prav takrat, ko je prinesla .Ninetuenth Cen-tury" krasni razgovor o peklu, bral je izvrsten pridigar dr. Parker v londonski cerkvi .Citj Temple" neko .dopolnilo" k evangeliiem o .dejaniih apo-steljnov", o katerem dotlej nihče na celem svetu uiti čuti ni mogel, če prav je največji učenjak in najbolj prebrisane glave. Imenitni dr. Parker je sam iznašel ono .dopolnilo" svetega pisma. Ni rekel, odkod ga je dobil, a predlagal ga je iz lastne neomejene pravoveljavuosti verni množici. Drug,
prav čnden vzgled verskega prepričanja je podal angleški misijonar Svvelling. Ta je šel oznanjevat vero v vzhodne azijske kraje, a vrnil se je kot — mo-bamedan. Turki v Carigradu so bili popolnoma iz-nenadeni radi tega seveda jako nenavadnega .spreobrnjenja". Sultan je bogato obdaroval izvrstnega pridigarja s tem ( pogojem, da bo širil tudi med .kauri", vrnivši se v Auglijo, prerokovo vero. Misijonar se je vrnil torej v Liverpool. Začel je pridigati svojim rojakom vero Mohamedovo in — dosegel takega vspeha, kakoršen bi ne bil mogoč nikakor mimo Anglije v nobeni krščanski zemlji. V nekoliko mesecih je poturčil najprej svoje sinove in okoli petdeset drugih oseb, med njimi tudi nekega angleškega duhovnika. Ustanovil je tudi v Liver-poolu mešito. .Misijonar deluje v svojem poklicu do danes.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. aprila.
(Udanostni izjavi) poslali ste prevzvišenemu gospodu knezoškofu ljubljanskemu nadalje občini: L a h o v i č e pri Cerkljah na Gorenjskem in U s t i j e na Vipavskem. — Slava!
(Liberalci — slavitelji katoliškega škofa.) Piše se nam s Koroškega: Koroški nemški liberalci postavili bodo prihodnji mesec v Greifenburgu spomenik pokojnemu knezoškofu dr. PetruFundru. Že od smrti tega cerkvenega vladike sem ga proslavljajo naši laži-liberalci kot .svojega"; s kakim in kolikim uzrokom, ne vemo! Dobro pa vemo, da so se liberalci za časa vladikovanja dr. P. Fundra bore malo zmenili za njegove nauke in zapovedi!
—	Nabirali so liberalci doneske pod krinko že zdavno obrabljenega .schlagerja" o koroškem .miru" in izkazovali darove tudi le po liberalnih listih. — Doprsno podobo pokojnega vladike je za spomenik napravil koroški podobar Wald. Vlita je iz brona. Minuli mesec so jo razstavili v celovškem muzeju,
—	med razn mi nagimi kipi!! To je pač — čudno, in dobro je vprašal .Kiirntner Landbote", kako pride med nage kipe poganskih kipov podoba knei.oškofa, ki |e svoje dni po svojem vplivu od-
i strani! več takih nesramnih begov iz javne dvorane \ deželnega muzeja. — Spomenik bodo odkrili maja meseca v Greifenburgu.
(Kdor zna, pa zna!) Nemški listi bridko to-| žijo, d8 je od 1. 1880 do 1890 v Avstriji nemštvo | nazadovalo za — 5/4 odstotkov ter prorokujejo, da, | ako gre tako naprej, v 480 letih v Avstriji o Nemeib ne bode več sledu! Sedaj je v Avstriji Nemcev 36 '/ss odstotkov vsega prebivalstva. Zato kličejo listi po izdatnejši (!) podpori iz .raj ha"!! Kričati v jednomer čez .rusofliako propagando" med avstrijskimi Slovani, a prejemati denar iz blaženega i .rajha", da se izpodriva tla slovaustvu, to je tudi znak skrainega nemškega šovinizma 1
Liga + 4.
(Veliki požari na Koroškem.) Dne 24. t. m. pogorelo je na Brdu pri Smohoru v Ziljski dolini 10 hiš z gospodarskimi poslooji, cerkev, šola in župnišče. Pri cerkvi je zgorela streha, zvonik se ie podrl in zvonovi so se stopili. Zgorelo je tudi štiriletno dete, ki se je pred ognjem skrilo za pečjo in več živine. Kako je ogenj nastal, ne vedo. — Dne 23. t. m. začelo je goreti v velikem gozdu ob južni strani Dobrača. Blizu Čajne je pogorelo nad 80 oralov gozda, ravno tako tudi v več drugih krajih Ziljske doline. I iz drugih krajev Koroške se poroča o velikih požarih v gozdih. Zato je c. kr. deželna vlada naročila okr. glavarstvom in občinskim predstoiništvom, naj jako strogo paziio, da se taki požari kolikor mogoče zabraujujejo iu omejujejo.
(Nevarno je zbolel) čast. g. Primož Ribnika r, župnik v Z a t i č i n i. V pomoč mu ie poslan kot kapelan čast. g. Ivan Debelak, ki je bil doslej provizor v S t. Lovrencu ob Temenici.
(Premeščen je) č. g. Mihael Horvat, kapelan ua Vinici, kot provizor izpraznjene župnije v Banjo Loko.
(Novice s Štajerskega.) V okrajnemu zastop u g o r n | e g r a j s k e m u bil je, kakor se nam poroča, voljen načelnikom vlč. g. Anton Ra-došek, župnik v Smartuu. Od 30 odbornikov bilo je "9 navzočih; g. Rodošek je dobil večino t. j. 15 glasov, prejšnji načeluik A. Goričar 13, iu oskrbnik Hofbauer 1 nlas. S tem činom stopila je na dan do sedaj zelo prezirana zadreška dolina. Upamo, da se bodw v kratkem jela popravliati cesta za Dreto, vsaj je to že obča želja davkoplačevalcev; kedor
plača, naj ima tudi koristi. Novi g. načelnik pa gotovo ne bode prezrl tudi potrebe novega mostu čez Savinjo, ker s tem bi se odprla nova vesela doba bogati zadreški dolini. VIČ. g. načelniku pa kličemo, vrlo naprej! — Slava zavednim, neodvisnim volilcem I
—	Gornjegrajski .spiritus asper" ttmu gotovo ne bo oporekal I ? — Sedemdesetletno godovnico je obhajal 24. t. m. preč. g. duhovni svetovalec Jos. Zehelj, župnik v Mozirju. Ljubeznivemu gospodu
: starosti je skupna duhovščina dekanije gornjegrajske ter braslovške častitala. Preč. g. jubilantu, kateri že iz Časa Slomšekovega deluje v čast lavantinski škofiji iskreno želimo še mnoga leta! — Čujemo, da se preseli g. zdravnik dr. Rakež iz Ljutomera v Mo-zirie. Lludstvo ga bode z veseliem pozdravilo. — Potovalni učitelj g. Belč predaval je 20. t. m. v Mozirju o sadjereji; le pičlo je bilo število poslušalcev. — V Novi štifti zasledil je podjetnik Lapp svetli premog. Znabiti, da bode k letu že vlak skozi Gornjigrad sopihal. — Kap je zadela vpottojenega učitelia nazareškega Norberta Gregla. Malo upanja, da ozdravi. — Preč. g. L. Jenša, župnik v Gomil-skem je že tri tedne v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu, zdravi si rano na nogi, gre mu ua bolje.
—	Grajščiuo Noviklošter pri Braslovčah je nakupil dunajski Žid Samuel Samueli. Hoče narediti tudi pivovarno, pa židovsko brlozgo bo pil le Abrahamov zarod, mi ne. — Na Rečici se je napenjal napredni učitelj Klemenčič ustanoviti Čitalnico, pa ob času sprevideli smo nastavljeno zaniko in gospoda pustili na cedilu. Nam zadostujeta .Slov. Gospodar" in .Domoljub", katerih smo naročniki; liberalnih diktatorjev pa Rečičani ne potrebujemo, to dopada le Mozirčanom. Se pač pozna, da je g. Klemenčič bil v šoli pri znano liberalni mozirski dvojici. — Čeravno tudi v Savinjski dolini suša grozno pritiska, vendar plovarji (llosarji) še v nedelio pridno vesla-rijo po plitvi Savinji. Pričakovali smo, da bo prepoved politične oblasti skrunjenje nedelie preprečila, a varali smo se; krivda zadene v prvi vrsti zani-kerne župane, ki sami, ne ztneneč se za prepoved cerkveno in politično ravno v praznik uajmarljiveje .humpljajo". Cemu prepoved, ako se še poklicani faktorji za njo ne zmeniio? Ne čudimo se, da se plovarji tolikrat ponesrečijo. — Vedno sem menil, da je bil le eden evangelist Ivan, pa nainove|ša skušnia me je o tem drugače poučila. Nedavna romal je neki drugi Ivan ljubljanski po uaši mirni, katoliško-narodni Savinjski dolini. Človek bi pač mislil, da gre ta pseudo evangelist s trebuhom za kruhom, pa v njegovem .neprazuem" želodcu obležala je neka prestana pokuha in to je .kat. tiskarna" ljubljanska. Gr.zlo ga je grozno, in moral se je že v Mozirju pri .dvanajstletnem naročniku Si. Naroda" nekoliko pozdraviti; zobala ste takrat še nezrelo .kislo grozdje", in pomagalo je. Z globokim poklo-nom č. aposteljnu ljubezni roma .narodni" Ivan proti Gornjemgradu, pa med pntio ga zopet začne neusmiljeno viti, potrka tam nekje na .Vrhu" proseč narodne medicine, a tu ga dohiti naravna osoda ter .sebična", Bprotinarodna" (ipsissima verba) katoliška tiskarna bruhne izpod narodnega osrčja Ivana. Izvržek pa, čeravno zavit v pristno narodno surko vendar ni omamil moža. Uraili in oprali so
i ubogega Ivana in kakor bi pihnil je pseudoevange-I list Ivan pobral svoja kopita. Menimo da pri rias ! katoli&ko-narodmh Savinjčanik Ivan ne bode kmalu razlagal svojega skrivnega rszodenia. — Probatum est! — Braslovški g. dekan Stoklas gre v Slavonske toplice iskat pomoč za svojo očesno bolezen.
(Kažipot po Rimu) Na večstranska vprašanja naznaujamo, da je knpžice .Kratek kažipot in tolmač za romanje v Rim" še nekaj i izvodov dobiti v Pavlinovi mejnarodui potovalni pi-j sarni v Ljubliani; komad po 50 kr., s pošto 55 kr.
(Slepar z .dušicami za večno luč".) Z Do-| lenjskega se nam piše: Morda se bo Vam vredno zdelo, pomen sledečih vrstic sprejeti v Vaš cenieni list .Slovenec". V velikem tednu je obiskal Do-| lenjsko neki agent, ki se je podpisaval Anton Butz-| mann ter vsiljeval od neke dunajske tvrdke Ludovik Neufeld napravljene .dušice za večuo luč", imenoval jih je . Amerikanisches Pateut Licht". Preiel je mnogo naročil in predplač za 12 komadov 1 gld. 50 kr. Priložena dopisnica imenovane tvrdke pa Vam dokazuje, da ie ta Butzmann slepar dvojne vrste; 1. ga ta tvrdka ne pozna in je že mnogo jih osleparil, 2. pa te .dušice" ne veljajo pri njej 1 gld. 50 kr. (12 komadov), ampak le 60 kr. brez pošiljatevnih troškov. Toliko v svarilo pred sleparjem.
Eden izmed opeharjenih.
Vozni red državne železnice
veljaven od 1. do 31. maja 1893.
Postaje	it. 1714	it. 1716	It. 1718	;it. ms	[ Postaje	št. 1717	it. 1711	it. 1716	it. 1713
Ljubjana j. k.	7-06	11-50	4-20	12-05	Beljak j. k.	_	___	,	___
Ljubiana d. k.	7-14	11-57	4-27	1209					
Vižmarje . .	7-23	12-06	4-37	1219	Trbiž ....	2-30	8-22	1-25	557
Medvode. . .	7-34	12-17	4-48	12-31	Rateče-Bela Poč	2-47	8-3(5	1-43	(i-14
Loka ...	7'48	1230	5-01	12-44	Kranjska gora.	302	8-43	1-56	6-28
Kranj . . .	8-03	12-45	5-16	12 58	Dovje....	3-24	9-08	220	6-52
Sv. Jošt (ostaj.)	809	1261	5-22	1-04	Jesenice . . .	3-44	9-2«	2-40	713
Podnart . . .	8-23	1-04	5-35	1-18	Javornik . .	3-50	9-33	2-46	7-19
Otoče (ostaj.) .	829	1-10	5.41	1-24	Žerovnica (ost.)	4-00	9-42	2-56	7-29
Radovljica (ost.)	8-41	122	5-53	1-37	Lesce....	4-15	9-55	3-14	7-47
Lesce....	853	1-32	603	1-47	Radovljica . .	4-21	1001	3-20	7-53
Žerovnica (ost.)	904	1-43	614	1-58	Otoče (ostaj.) .	4-33	1013	3-32	805
Javornik . .	914	1-53	6-24	208	Podnart . . .	4.40	10-19	3-39	8-12
Jesenice . . .	9-24	202	6-33	219	Sv. Jošt (ostaj.)	4-53	10-31	3-52	8 25
Dovje....	9-41	2-19	6-51	2-37	Kranj . . .	5-00	10-37	3-59	8-32
Kranjska gora .	10-02	2-40	7-12	301			10-50	4-13	8-47
Rateče-Bela Peč	1015	2-53	7-25	3-15	Medvode. . .	5-27	11-02	4-26	9-00
Trbiž ....	10-30	3-08	7-40	3-31	Vižmarje . .	5-39	11-13	4-38	9-11
					Ljubljana d. k.	5-48	11-21	4-46	9-19
Beljak j. k. .	—	—	—	—	Ljubljana j. k.	5-55	11-27	4-53	9-27
Nočni čas je zaznamovan s navpičnimi črtami za minutnimi številkami in traja od 6-00 zvečer do 5'59| zjutraj.
Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik
Veljaven od 1. do 31. maja 1893.
Naznačeui čas na desno od postajnih imen čila naj se od zdolej navzgor.
2153 1. 2. 3.	2155 1.2.3.	2157 1.2.3.	2159* 1.2.3.	S a	Postajo	2152 1.2.3.	2154 1.2.3.	2156 1.2. 3.	2158* 1. 2. 3.
zjutraj 718 782 7 36 7	57 808 8	20 820 8*6	popoldne 205 21!» 2 »3 214 255 307 313 3«	zvočer 650 704 7 08 7 8!) 747 806 812 826	zvečer 101» 10« 1028 10« 1056 1106 1112 1120	5 6 11 14 17 18 23	iz LJubljane drž. k. . v y Tavčarjev dvor . A Černuč p..... Domžal .... .TarS-MenglSa . . v Kamnik .... iz	zjutraj 651 638 6 34 G 13 606 552 544 530	dopol. 1115 U08 1058 1037 1030 1016 1008 954	popu) d. (j 80 fi07 603 548 533 518 457 443	zvečer 965 CJ42 938 9jT 9ii» 900 851 810
Nočne dObe (od 622 zvečer do 5«; zjutraj) označene so s podčrtanimi minutnimi tevilkami. — p. pomeni postajališče.
* Vlaka St. 2158 in 2159 prometujeta samo ob nedeljah in praznikih.
Izkaz
daril društvu „X>ijaike kuhinje v Celju" za tekoče šolsko leto 1892/93 darovanih od sledečih p. n. dariteljev:
(Konec.)
V. Kolšek, c. kr. notar v Kranjski Gori, 2 gld.; Jakob Kruiii, župnik v Št. Andražu, 2 gld.; Matija Strašek, župnik v St. Janžu na Peči, 2 gld.; Lovro Baš, c. kr. notar v Celju, 5 gld.; Matija Freee, župnik v Belih vodah, 5 gld.; J. Janežič v Grižah 2 gld.4, Anton Šibal, župnik in duh. svetovalec na Teharjih, 2 gld.; Jakob Planinšek, duhovnik v Algersdorf-u, 1 gld.; Gregor Presečnik, župnik v Podgorju, 2 gld.; I. Šepic v Konjicah 6 gld.; M. Godina, župnik, 2 gld.; Sovič 3 gld.; Jožef Kolarič, župnik v Št. Martinu na Paki, 5 gld.; Martin Meško, župnik v Kapelah, 3 gld.; Lovro Zablačan, gostilničar na Trati na Koroškem, 1 gld.; Roža Spindler, c. kr. zeinlje-knjižnega knjigovodja soproga v Brežicah, je poslala od na-»lednjih gg. nabrane zneske: Ferenčak, dekan, 5 gld.; dr. Fr. Firba«, o. kr. notar, 3 gld.; dr. Voušek, c. kr. sodnik, 3 gld. ; dr. Sohmirmaul, okrajni zdravnik, 3 gld.; Josip Mešiček, kapelan, 2 gld.; Ivan Munda, o. kr. živinozdravnik, 2 gld.; Jos. Satine, odvetniški koncip., 2 gld.; Loopold Schvventner, trgovec, 2 gld.; Josip Agrež, uradnik, 2 gld.; Josip Stanič, not. konoipijent, 1 gld.; Anton Spindlor, c. kr. zemlj. knjigovodja, 1 gld.; Josip Zevnik, trgovec, 1 gld.; Andrej Levak, meščan, 1 gld.; Matkovič, potovalec, 1 gld.; Ivan Grobošak. meščan, 60 kr.; Franc Ravtar, učitelj, 50 kr.; Franc Lenček, vele-posastnik v Blanci, 3 gld.; Franc Veršee, e. kr. notar v Sevnici, 2 gld.; Rud. Oesterreicher na Dunaju 1 gld, skupaj tedaj 36 gld ; okrajni odbor v Kozjem 10 gld.; občina trg Mozirje 10 gld.; Martin Brezovček, župnik pri sv. Martinu na Pohorju, 5 gld.; Frano Eler, učitelj na Žili, 1 gld.; okrajni odbor v Sevnici 10 gld.; okraini odbor v Gornjem Gradu 50 gld.; Iv. Ev. Košar, župnik v Galiciji, 2 gld.; Karol Gajšek, duh. ■vet. in dekan v Dobrni, 3 gld.; Valentin Stiplovšek, župnik pri sv. Duhu v Ločah, 5 gld.; Mih. Novak, c. kr. okr. sodnik v Kostanjevici, 5 gld.; posojilnica v Makolah 10 gld.; dr. Jos. Vrečko, odvetnik v Celju, 3 gld.; Ivanka Žižek, doktorjeva soproga in posestnica v Celju, 2 gld.; Jurij Detiček, c. kr. notar v Celju, 5 gld.; Franc Lončar, tajnik posojilnice v Celju, 3 gld.; Frano Ogradi, inful. opat v Celju, 2 gld.; Franc Jrgl, vikar v Celju, 2 gld.; Anton Rančigaj, kapelan v Celju, 2 gld.; dr. Friderik Babnik, odvetnik v Celju, 2 gld.; M. Žavadlal, c. kr.
fina. prof. v Celju, 2 gld.; Dragotin Hribar, tiskar v Celju, gld.; J. Ateneder, katehet v Celju, 1 gld.; J. Krančič. ka-
?elan v Celju, 1 gld.; dr. Rosina, odvetniški kand. v Celju, gld.; Karol Treo, odvetniški kand. v Celju, 1 gld.; Milan Hočevar, trgovec v Celju, 1 gld.; Karol Vanič, trgovec v Celju, 1 gld.; Janko Vavken, tajnik Južnoštajerske hranilnice v Celju, 1 gld.; Ivan Jerman, urad. posojilnice v Celju, 1 gld.; dr. Josip Muršec, o. kr. prof. v pok v Gradcu, 5 gld.; Alojzij Šijanec, župnik v Negovi, 2 gld.; Anton Topolovšek v Trbovljah, 1 gld.; Ant. Ribar, župnik v St. Vidu na Planini, 5 gld.; M. Hvaleo, posestniK v Jurijkloštru, 2 gld.; J. Voh, nadžupnik in dekan v Konjicah, 5 gld.; posojilnica v Slatini, 10 gld.; farni urad Št. Rupert nad Laškem, 5 gld.; Maks Pleteršnik, prof, v Ljubljani, 5 gld.; Ivan Suher, faž. mojster v Ferdi-nandsberg, 1 gld.; Andrej Podhostnik, župnik v Dramljah, 7 gld.; posojilnica v Konjicah 25 gld.; posojilnica v Vitanju 10 gld.; posojilnica v Šoštanju 10 gld.; dr. Fran Celestin, prof. v Zagrebu, 5 gld.; streljci v Šmarju po g. VVuttu 15 gld.; posojilnica v Celju 300 gld.; okrajni odbor celjski 100 gld.; Jakob Košar, župnik v Gornji Polskavi, 2 gld.; posojilnica na Vranskem 10 gld.; M. Kavčič, veleposestnik in trgovec v Št. Jurju, 5 gld.; Kupljen, notar v Črnomlju, 5 gld.
Vsem blagim dariteljem izrekamo s tem najtoplejšo zahvalo!
Celje, dne 10. aprila 1893.
Hlhael Voinjak,
»	predsednik.
Frano Lončar,
blagajnik.
Fremovana
z čaatno diplomo in zlato svetinjo na hlgijenidnih razstavah v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Bruaelju in Tunisu. v
Želodčna tinktura
(1) lekarničarja 50—19
PICCOLI-ja
v Ljubljani, krepi in ohrani Šelodeo zdrav, pospešuje _ prebavljanje in dličenje. j;
Izdelovalec jo razpošilja v škatljicah po 12 in več Z ateklenio proti povzetju zneska. Cena steklenici 10 kr.
A Pri nizki ceni.

Ign. Žargi
#
s #
# * * #
►„1
v Ljubljani sv. Petra cesta 4
priporoča slavnemu občinstvu bogato svojo zalogo najraznovrstnejšega
drobnega (kramarskega) blaga, potrebščin za šivilje in krojače, najboljšega perila, pletenine , posamenterije in modnega blaga. 21310-3
Velika izbera najraznovrstnejših krasnih
Sj šopkov in vencev
vse po najnižji tovarniški ceni.
t#j Zaloga mehkih in trdih klobukov
^Njj od 70 kr. do 3 gld. 20 kr. najfinejši.
Pri nizki A ceni. gj
V
V
V
► •<
. j #
m v v
i
V #
M
Novost!
Novost!
Podpisani usojam si slavnemu občinstvu, posebno pa preč. duhovščini uljudno naznanjati, da imam v zalogi
čisto nove vrste žepne ure \
katere imajo na zapiralu lično vrezane podobe
Marijinega Oznanenja, Vnebovzetja, Jezusa na Oljski gori in Jezusovo Vstajenje
kar dosedaj ni bilo nikjer tako lepo izvršeno dobiti.
V zalogi ima tudi zlate kronometre in četrt-repetirke, sploh vsakovrstne zlate in srebrne žepne ure.
Popravila izvršuje dobro, vnanja naročila točno.
Jos. Čeme,
urar
(fi—4) 190 v Ljubljani, sv. Vetra cesta 2.
vv^vvvvvvvvvvvvv«.
I Cena gld. 185 sko-' edrom 3 gld. s ci-1 fernico svetečo se
po noči, 40 kr. več. — 6 komadov uuljsklh budil poštnine prosto na vsako poštno postajo gld. 10'50. Vit Vn^f f 4oglata kasetna oblika, ni-llUvUal« jjeiuo okrovje pozlačeno, bogato cizelovano, skoro 28 cm. visoko, ura budilnica z bitjem '/i '/» ure, ceni1 ' gld. 7-—, brez bitja gld. 5'—. — Ku- , kuona ura, bitje l/» in '/i ure, 50 cm. dolgosti, izrezljana omarica, koščeno kazalo in številke, cena 7 gld. « Kukovica, prepelica in repetiranje, dolgost skoro 1 m., i bogato zrezljano gld. 18 50. Kovinska trpežna remontolr ura za gospode odkrita, masivno < novosrtbrno okrovje 4 gld., z dvojim okrovom 6 gld. , Zakonski prstani, 14karatni, po 4 gld., močni 5 gld. komad.	43 10—10 <
£EMILMAYER, Dunaj, I., Schottenring 33. J
Tovarniški oenikl zastonj. 2
'Vse proti dveletnemu jamstvu.
Izborilo svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in prostih
lično in trpežno izdelanih priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu
Fr. Šiška,
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubjani.
Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. "»0 228 3 -2
v
Najboljši in najcenejši
Poljski mavec
dobi se pri meni
Adolfu Kreuzberger-ju
x Kranju,
kojega izkopljujem v lastni jami na plavžu pri Jesenicah. Moj mavec ima v sebi po analizi gosp. profesorja Knapitscha v Ljubljani 93'^ odstotkov žveplenokislenega apnenika.
Konkurenca torej ne more postreČi z boljšim in cenejšim mavcem.	(233 d
Priloga 98. štev. »»Slovenca'* dne 29. aprila 1893.
(Požar) Iz Prevoj ue uam o požaru v Vrbi še uuhnčneje piše dnč oseimndva":etegit aprilu: Komaj je preteklo poldrugo leto, odkar sem porodil o požaru v naši občini, in že zopet nas je zadela jednaka, le veliko huiš-i nesreča. Poslopja, pogorela dne 18. oktobra 18.91. leta v Šentvidu, so komaj popoluo zdelana, že iuiamo \ občini novo, strašno pogorišče. Daues, dn^ 18. aprila, zjutraj okoli 4. ure začelo je goreti v Vrbi iu v dobri uri je vas večinoma pogorela. Vnelo se je v sredi vasi; hiše stoje gosto, jedna tik druge, zato je bila skoro vsa vas naenkrat v plamenu. Pogorelo je 10 gospodarjev; skoro vsem je pogorelo vse, kar so imeli; jednemu vsa živina, goveja iu kon|i; drugemu vsa goveja živina, le konje so mu s silo rešili; pohištvo, krma, živež in obleka je pogorelo skoro vsem. Ljudje, preplašeni iz spanja, so večinoma rešili le, kar so imeli na sebi, ali kar so mimogrede seboj vzeli, vse drugo je zgorelo. Ker je zaradi nenavadno gorke in posebno suhe spomladi vse razsušeno, iu ker so bile hiše krite le s slamo, poitončal je ogenj naenkrat vse skoro do tal, le malo ogorkov je ostalo. Bili so sicer menda vsi posestniki zavarovani, toda le za male svote; pred kratkim so nekateri na prigovarjanje zastopnika zavarovalne družbe pred nekaterimi dnevi zavarovalne svote nekoliko zvikšali, pa še ne ved6, je li njihova ponudba sprejeta, ali ue, torej so v strahu, koliko sprejmejo odškodnine. Ker pa je zgorelo ue le poslopje, ampak tudi pohištvo, živež, obleka, živiua itd., kar ni bilo zavarovano, bo ta odškodnina v primeri k pravi škodi vendarle neznatna, tako, da so ponesrečenci res postali pravi reveži, usmiljenja vredni. Naj bi se jih usmiljeni premožnejši u okolice, pa tudi oddaljeni usmilili in jim vsaj v prvi potrebi prišli na pomoč. Kako je nastal ogenj, se ne ve; gotovo je da po otrocih ali po neprevidnosti iz kake h'še se to ni 'zgodilo. Govori se, da ja morala zažgati zlobna roka, posebno, ker je nastal ogenj zunaj poslopja, kamor nihče ne hodi z lučjo, posebno ne o takem času. Upaimo, da preiskava najde pravega zločinca in ga po za-služenju izroči pravici. Vode nam sicer ni maujkalo, ker mimo vasi teče Radomlia, a manikalo nam je brizgalnic. Prihitela uam je sicer na pomoč požarna bramba iz Lukovice; a ker je nastal ogenj sredi vasi in ni bilo treba vsaj na dve strani varovati sosedna poslopja, jedna brizgalnica nikakor ni zadostovala, in tako nam lukoviška požarna bramba vkljub vsemu svojemu trudu in požrtvovalnemu prizadevanj ni mogla sosednih hiš obraniti na obeh straneh po žara. Je sicer požarna bramba v pol ure oddaljenem Dobu, a ta je na nas pozabila. Prišlo je nekaj ga-Bilcev, a brez gasiloice! Reklo se je, da ni hotel nihče dati konj, pa tudi, da je načelnik društva prepovedal, iti na pomoč. Pač žalostuo, ako imajo sosedje s sosedi tako malo sočutja! Od drugod se poroča pri jednakih nesrečah, da pridejo z brizgal-nicami uro daleč in še več na pomoč pri požarih, a pri nas se sosedje ne ganejo! Ia to se nam je zgodilo sedaj že v drugič. Naj bi se pri nesrečah pozabile vse osebnosti in mislilo le na to, da se pomaga sobratu, ki je postal uesrečeu. Bog nas varuj v prihodnje jednakih nesreč, o kakoršuih se letošnjo spomlad sliši in bere skoro vsak dan.
(Izjava Mažara-samomorilca o Mažarih.) .Pesti Nilplo" je objavil nedavno dva lista, katera je spisal tri dni pred svojo smrtjo Bela Gn"inwald, svoje dni silen mažaron. V njih pravi, da je današnja mažarska politika pogubna in napačna in da mora nad njo obupati vsak razsoden človek. Bela Giiin-wald, ki je pričel boj zoper slovaške srednje šole, ki se je trudil za uničenje ogerskih Slovakov, piše o narodu mažarskem tako-le: „Težke krize sem preživel, posebno leta 1883, ko se je rodilo hrvaško vprašanje. Takrat je bil mažarski narod tako slab jn malomaren, kakor nikoli poprej ne, in dvomiti sem začel o njegovem obstanku. Mažari imajo tako malo nravne moči, da se ne morejo vzdržati dolgo časa. Mažaru je država tolika ideja, da je ne ume; namen, ohraniti državo, mu je tolik, da mu ne do-staja nravne moči. . . . Mažar je daues brez idejalov, in često se vname samo za neznatne koristi; obstanek naroda in njegov pro*peb, moč in gospod-stvo niso njegovi stalni idejali in zato mu niso političen cilj in smer za megova dela. Mažar se drži pogostoma z navdušenjem vsega, kar narodu škoduje, in kar bi mu hasuilo, tega se sramuje. BrigA se le za neznatne koristi ter jim vse žrtvuje. Kadar mora voliti med svojim malenkostnim dobičkom
in med velikanskim dobičkom naroda, odloči se brez dolgega premišljevanja za svoj »dobiček. Mažar ne zna svojemu narodu ničesar darovati. Nima idejalov, ue zua jim služiti; ne pozna imenit,-nosti iste službe, ne hrepeni po njej. Ne pozna tudi discipline. Splošni oziri so mu veliko manj mar, kakor osebni. Zato ima tudi več osebne zavesti -— toda le oni boljši, večina še te nima — zato se pa odpove poklicu, služiti idejalu; ne prenese namreč poniževanja, katero je s tem združeno, in smatra kot škodljivo, kar je imenitno. Mažar je nižji od Slovaka. Le tega krepča idejal, Mažara pa tare." Dalje pravi, da je treba narod prenoviti, kar je pa jako težavno, ker večina Mažarov nobenemu zastonj ne sluzi. Brez prenovljenja naroda se Mažari ne morejo ohraniti zoper sovražnike in morajo pasti raz svojo sedanjo višavo. — Z» nas sta lista vzlasti po tem, kar nam je poročal včerajni b.zojav, zanimiva, ker se slika v njih nravno stanje mažarskega naroda, in da je spoznal mažarou in samomorilec pred svojo smrtjo sedanjo mažarsko politiko kot — samomorilno.
(Delavske razmere v Odesi.) Po .Peterburg. V|edomostiha posnemamo te-Ie podatke: V Odesi je 413 tovarn. Izdeluje se v Djih za 27,535.976 rubljev. A delavci so vendarle reveži, da se Bogu usmili. Okoli 70.000 ljudij živi tako na kupu, da se na jedno sobico šteje nad 5 oseb iu ua dve — nad 8. — Tudi najbolj zdravi in močni organizem ne more prenesti te revščine in teh strašnih neugodnosti j, ki jih imajo borna stanovanja. Delavci so zapuščeni, moralno propali, nevedni, da je groza; nalezljive bolezni se širijo vedno mej njimi. Dokazuj poročilo odeškega zdravnika P. N. Diantroptova; Izmej 8151 ljudij, ki so umrli v Odesi leta 1890, 1 jih je umrlo 3332 za nalezljivimi boleznimi, kar pomenia 40 9°/0 vseh umrlih.
Društva.
(3. glasbeni večer) koncertnih mojstrov: gosp. Hanuša B a u d i s a in Karola H o f f -m e i s t r a bode dne 2. maja v dvorani starega strelišča ob 8. uri zvečer z jako bogatim in zanimivim programom. Gospodična Ana Šuklje, učiteljica Glasbene Matice, ni le obljubila iz prijaznosti sodelovati, ampak je za ta večer dala na razpolaganje tudi svoj lepi glasovir BosendorfVrjeve firme. Enako je tudi gospod profesor dr. L o v r o Požar koncertantom obljubil za porabo na koncertnem večeru svoje dragocene amerikanske kotažue orgije. Ker bo razven tega tudi g. A. Ranzingerin d a m s k i zbor sodeloval in bo obsegal vspored, katerega bodemo objavili v eni prihodnjih številk, večinoma jako zanimive novosti, zamoremo že danes našemu častitemu občinstvu ta koncertni večer, kateri obeta mnogo glasbenega užitka prav toplo priporočati.
(Vabilo k zabavnemu večeru,) katerega priredi učiteljško društvo novomeškega okraja v četrtek, dne 4. maja 1893 v dvorani .Narodnega doma" v Rudolfovem v korist društva in družbe sv. Oirila in Metoda po sledečem vsporedu: 1. A. Nedved: „Pri slovesu". (Moški zbor.) 2. F. S. Vilhar: „KamV" (Bariton-solo.) 3. Fr. Kiicken: .Barcarola." (Ženski dvospev.) 4. K. Mašek: .Pri zibeli." (Čve-terospev.) 5. Hr. Volarič: .Slovenski svet, ti si kra-san." (Moški zbor.) 6. Blaznica v prvem nadstropju. (Veseloigra v enem dejanju.) 7. Prosta zabava. Med petjem in igro ter pri plesu igra orkester novomeške godbe. — Vstopnina: Sedeži po 50 kr. Vstopnice po 30 kr. Ker je čisti dobiček namenjen tudi družbi sv. Oirila in Metoda, se preplačila hvaležno sprejemajo. Začetek točno ob 8. uri zvečer.	ODBOR.
(Občni zbor pekovske in kolačarske zadruge ljubljanske) vršil se je včeraj v petek v magistratni dvorani pod predsedstvom dosedanjega načelnika I. Foderl-a v navzočnosti obrtnega komisarja magistratnega tajnika gospoda Še seka. Odobril se je društveni račun za 1. 1892, na kar je dosedanji načelnik gospod Ivan Foderl izjavil, da bi najrajše videl, da se voli mesto njega kdo drogi za načelnika. A zbor je to odklouil in izrazil željo, naj g. Foderl še nadalje bode načelnik pekovski zadrugi, kateri želji se je g. Foderl udal.
V	odbor se voli g. Ivau Kos, drugega odbornika zadružnega starešinstva, ker ni nobeden kandidatov tudi pri ožji volitvi dosegel večine, pa bode v smislu obrtne postave imenoval magistrat kot obrtna oblast.
V	razsodiški odbor izvoli se pri nadomestovalni volitvi g. I. Žagar. Dasi je bil zadružni zbor včeraj vže drugokrat sklican, bilo je od 43 navzočih le 12 članov'.' Pač malo zanimanje za zadruge.
(Pomočniški zbor kovinske zadruge v L j u b I | a n i) ima svoj občni zbor v uedeljo 30. t. m. ob 2. uri pop. v salonu Iv. Hafnerja pivarne, s sledečim sporedom: 1. Nagovor načelnika. 2. Razni nasveti. 3. Ustanovitev bolnŠke
blagajne in volitev lije odbora. Zaradi posebne važnosti tega zbora, v?e p. n. gg. pomočnike kovinske zadruge na polnoštevilno udeležbo najuljudneje vabi ____-Odbor
Telegrami,
Trst, 28. aprila. Nadvojvoda Karol Lu-dovik in soproga vsprejela sta na krovu la-dijo „Phantasie" načelnike oblastev.
Trst, 28. aprila. S solnčnim vzhodom se je razobesila cesarska zastava na ladiji „Phantasie". Na svetilnem stolpu so po predpisih pozdravili s streljanjem topov. Vse la-dije bile so v zastavah. Vsa mestna in javna poslopja so razobesila zastave. Nadvojvoda Ludovik se je pripeljal z brzovlakorti. Oblačno je in dež kaplja.
Trst, 29. aprila. Po navadnih ceremonijah se je danes v prisotnosti nadvojvode Karola Ludovika in njegove soproge spustila vojna ladija „ Marija Terezija" mej burnimi „eviva" -klici mnogobrojne množice, pozdravljanjem topov in sviranjem cesarske pesmi na morje. Krstni akt jo izvršila nadvojvodinja Marija Terezija, Nagovoru admirala Sternecka je odgovorila nadvojvodinja z apologijo na cesarico Marijo Terezijo, katere vzgled ne-premenjeno sveti.
Fariz, 28. aprila. Zbornica je danes ' dopoludne s 360 proti 175 glasom zavrgla budgetne komisije predloge o premembi patentnega davka in vsprejela sisteme, katere je vsprejel senat.
London, 28. aprila. Spodnja zbornica je vsprejela vladne predloge o dohodninskem davku in v tretjem branju vredila delavske ure železničnih uradnikov.
Surovosvilene ličnate obleke
za blago za vso obleko in boljše vrste — potem črno, belo in barvato svileno blago od 45 kr. do 11 gld. 65 kr.
meter — gladko, progasto, križasto. vzorčasto, damasti itd. (kacili 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, desinov itd.). Vožnjine in carine prosto. Vzorci obratno. Pisma v Švico veljajo 10 kr.,-in dopisnice 5 kr.	14 (5-3) 3
Umrli so:
27. aprila. Erika Tjader pl. Lilienfeld, kapitanova hči, 14 dni, Marija Terezije cesta 1, oslabljenje.
V bolnišnici:
26.	aprila. Tomaž Kermel, gostač, 65 let, nephsithis.
V vojaški bolnišniei:
27.	aprila. Jožef Rozina, infanterist, 24 let, škarlatica.
27. aprila. Jožef Cucus, monturnega skladišča pomočnik
II. vrste, 24 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
Čas
opazovanja
17 u* zjut 28 i u pop. 9 u. zveč.
Stanje
zralcpmota toplomera v mm | po Celziju'
Veter'
•2 3 e
Vreme lig; | S rt
73 0 3 729 7 7285
13-4 24 8 12 2
si. sever
del. jasno oblačno
dež
1000
dež
Srednja temperatura 13-5' za 2 6' nad norm^lom
Zahvala.
236 (1)
Za mnogobrojne dokaze sočutja o bolezni in smrti nepozabne soproge, oziroma matere, gospe
izrekamo tem potom častiti duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darova-teljem lepih vencev, posebno pa visokočasti-temu gospodu župniku za njegov krasni nagrobni govor svojo najsrčnejšo zahvalo.
Škof j a Loka, dne 27. aprila 1893.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Blagoroodni gospod V i k t o r R o z i n a , beležnik in krajni Šolski nadzornik, izročil je podpisanemu za revne šolske otroke 18 tretjih beril, 11 drugih beril in slovnic, 12 prvih beril in slovnic, 10 četrtih računic in 2 tretji računici; poleg tega,tudi mnogo raznovrstnih pisank in risank. Blagemu dobrotniku in prijatelju šolske mladine izrekam tem potom v imenu obdaro-vanih ubogih šolskih otrok najtoplejšo zahvalo z gorečo leljo, naj nam Bog nakloni še obilo tacih šolskih prijateljev.
Vodlteljstvo ljudske šole v Mokronogu,
dne 27. aprila 1893.
J. Ravnikar.
a solidno blago g;
m
■1
mli&rski obrt
i, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjatovl lilSl)
priporoča svojo dobro vrejeno nalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	3ti (30—9)
: 3 NajnUjic cen«' c;
m
imnffbii
Turnskih ur tovarna
Rih. Liebing-a
na Dunaju, 1011/10, Hauptstrasse GG
izdeluje samo turnike ure za cerkve, mestne hiše, gradove vojašnice, šole, tovarne in druga večja poslopja po najnovejši sestavi in solidno narejene.	51 6—2
Cerkvenim občinam dovoljujejo se ugodni plačilni pogoji. — Ceniki zastonj in franko.
|| Velika zaloga vina. I;
JL
A
c« o
'3
v
3
a>
t> .a
« «
n*
ta a
•d
o
Dominik Trojanšek,
veliki posestnik, v Gorici, Via IMunicipio št. 8,
priporoča si posebno čast. duhovščini iu drugim gospodom, ki žele imeti v r»<8 niči zanesljivo	133 16-9
dobro vino
belo in črno. Vsem naročneljem vina zagotavl am nainižie cene 10 naiboliše blago. Imam izvrstno „rebulo" iz go riške okolice posebno dobro istrijan"ko vmo „teran" in posebno izvrsten „re foško" v steklenicah iz 1. 1889.
Pokušnja pošilja se prosto.
|!| Natorni istrijanski črni teran.
za žili.
SkuŠena redilna štupa za živino,
za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd.
Kubi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, »ko žlvinče ne more jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vre d velja le 50 kr 5 zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolčn, otrpnenju v v boku, v križa, [ — otekanju nog, mehurjih na nogah itd.
Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld.
Ta zdravila za živino se dobijo v 203 3
i«
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s pošto razpošiljajo.
Vsakomur
!
priporočamo oblak naia prodajalnloe in ogled vele- ! zanimive zaloge najraznovrstnejših
rezbarskih proizvodov, korbio v ■ najrazlidnejžih oblikah in izpre-hodnih palio	218 4
z zagotovilom najuljudnejše postreJ.be in najnižje cene.
Franc Stampfel
(kočevska domala obrt) v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle).
EQUITABLE
Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku.
Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
Na Dunaju, Stock iin Eisenplatz, v svoji palači.
Bncuneikl «lilop lota 1801!
I. Dohodki . gld. 97,637.359 63
Izdatki
57 417.712 78
9>
h *»
o
tn<
P
B p
9>
«4 m o
pr p
Prebitek.......gld. 40,219.646 85
II. Premoženje . . gld. 340 596.295 95 Obveze po
4°/0.ti37.°/o- 274,763 944 55
Zaklad dobičkov .... gld. 65,732.451-40
„Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje,
ima največje dohodke tako v obče, kakor posebej še od premij. Ima najvižjl prebitek dohodkov nad izdatki in največji zaklad dobičkov.
To društvo je sklenilo leta 1891 največ novih pogodb
in sicer za.....gld?
pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega . . „ ima največji prirastek za-
582,795.827 50 2.012,236.392 50
varovanega kapitala . . ima največji prirastek v pre-
moženju
210 580.457 50
42387.184 78
ima naivecji prirastek v do-
bičkovem zakladu . . . „ 6,381333 05
Avstrijskim zavarovanoem posebna garancija je velika društvena palača „Stock-im-Eisen" na Dunaju,
katera je vredna gld. 2,300.000' .
Aspelti
dvajsctlctuih tontin*) društva „Equitable".
Podlaga izplačevanj leta 1892. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
Starost
30 85 40 45 50
Vsota plačanih premij
gld. 454— „ 527 60 „ 626 -„ 759 40 „ 943 60
Vrednost police r gotoTini
gld.	539—
„	651- -
„	798—
„	997 -
..	1291 —
Polica opuščena premij in plačilna za slučaj smrti
gld. 1150— „ 1240— „ 1350— „ 1520— „ 1800—
B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II.
30	gld. 607 20	gld.	862—	gld. 1850.—
35	„ 681-60	n	986—	„ 1870—-
40	„ 77660		1140—	„ 1930—
45	„ 90O-60	n	1343—	„ 2050—
50	„ 1087 60	11	1638—	„ 2280-—
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za učakanje. Tabella Z.
30 gld. 970 60 gld 1632 -	gld. 3490—
35 „ 99V80 „ 1667—	„ 3160 —
40 „ 1035-50 „ 1727--	„ 2930—
45 „ 11 0-80 „ 1834—	„ 2800—
50 „ 1209 •— „ 2034-—	„ 2830—
Kakor kažejo zgiraj navedene številke, povrnejo se po tako zvnnein tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije 2'/4 do 43/„°/0, po tabeli II. s 44/8 do 5'/6°/u, po tabeli X. s 6®/4 do 7% jednostavnimi obrestmi.
Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do čveteruo vsoto vplačanih premij.
Tako zvana prosta tontina, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopušča po preteku jednega leta popolno svobodo za potovanje, prebivanje in po-klio izvzemši vojaško službo; p> preteku dveh let je ni moči izpodblti, po preteku treh let pa ne more več zapastl in jo je z ozirom na tontino pri regulovanju moči urediti na šest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu.
in	90 6-4
glavni zastopnik za Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
v Hjjiil>lj»iii, Mestni trg 25.
*l Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653.
M.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
IDatilnic«, vitle, trlson Čistilna milni u Žito __ resalulce u Itrino.
Avtomatični aparat« proti peronotperi
tlaillnlco za vino tlačiloice za sadje
mline za ladje	_
predmet« u kisli, seaalnloe za vso namene, občo: vse »troje za kmetljatvo, vlnaralvo In mottaratvo
lupoalia . n.jno.ojtih, a«J bolj lih kon.traMjah
IG. HELLER, DUNAJ
•V 3/3 Pratomtrasao Nr. 78.
U»«.lo ltu.irav.nl k.i.l.,1 , ..aik.a la ihwu>i. j.tlkn .luitonj U IMidtuluo inruMlo.
Najkulantnejtl pogoji. — Jamstvo. — Stroji »a dajo <i» po»kuln|o.
Cene n se mota nižale! PretnpoTalcen laaten pap;l!
176 15-2
im\

'ija mmi
Ljubljana, Špitalske ulice 9
priporoča visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato izbiro lastno izdelanih
šopkov in vencev
za razne cerkvene potrebe, kakor o Šmarnicah, o sv. Rešnjem Telesu, za bandera i. t. d. po najnižji ceni.
Za visokočastite gospode novo-mašnike imam najnovejše in najcenejše
UP šopke z napisih
in vence za na roke.
Dalje priporočam za cerkvene potrebe
čipke (špice)
po najnižji ceni.
P. n. trgovcem naznanjam, da imam največjo zalogo vsakovrstnih in najnovejših
Yencev in šopkov
za ženitnine
in druge potrebe, vse po tovarniških cenah.
Nagrobne vence
s trakovi in napisi
najkrasneje izdelane in najceneje.
RS" Vnanja naročila se točno izvršujejo.	225 4 2
le najboljše kakovosti
priporoča
v veliki izberi in po nizkih oenah
£i. Mikusch,
tovarna solnčnikov in dežnikov ■tr SrijiAfeljM&i, 179 19-10
Mostni trg stov. 15.
V Kamniku na kranjskem
(postaja državne žsleznice)
neipp0Y0 zdmišče.
Vestno, individ. zdravljenje pod vodstvom špecljal-nega zdravnika, ki je tekoui poslednjih 3 let dosegel najboljše vspehe. Zdravišče j« odprto od 1. maja do 15. oktobra. Ilustrovani slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. Kleinmayr in Fed Bambergu v Ljubljani, natančneja pojasnila podaja zdraviško vodstvo. 49 3—2
Teodor Sla banja.
srebrar v Gorici (Gori), ulica Mtrelli St 17,
se priporoča prečaSt. duhovščini za napravo	oerkvenlh poaod in orodU 'VB iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrira in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji pročastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blapo dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-12


(Grlaswagen)
in voziček (Vlfagerl).
Odda se tudi yeč stanovanj.
Kje, pove upravništvo „Slovenca".
220 3—3
Podpisana si jemljeta čast naznaniti, da sta popravljeno in na novo prezidano gostilno
,HOtel Sandwirth' y Celovcu
s s 1. malim travnom zopet v svojo last in oskrb prevzela.
Priporočava tedaj prečastiti duhovščini, potovalcem in sl. občinstvu sploh najin hotel najtoplejše ter prosiva za mnogobrojno obiskovanje.
P. n. popotniki, ki v Celovec prideio, naj bodo zagotovljeni dobre postrežbe. Izbe so po ceni, jedi okusne in dober kup. kakor prej. Točijo se le pristna vina, ki sva jih sama nakupila, in meščansko pivo h Budejevic, ki je zdaj na Dunaju zelo priljubjeno, poleg tega pa točiva tudi Gotzevo marčno pivo-	z od|ifnim 8poštovanjem
Jurij in Amalija Simon.
231 3-1

Razglas.
234 3-1
Št. 8656.
229 3—3
Z ozirom na 9. odstavek razpisa deželnega odbora z dne 6.
aprila t. 1. št. 3327 v „Slovencuu z dnd 7. aprila t. 1. št. 79 razpisujejo se za
tot feolttiSmoe
znova sledeča dela:
118.850	gld. —
38.150	„ —
8.230	„ —
13.529	„ 50
9.500	„ —
kr.
1.	kopanje tal in zidarsko delo
2.	tesarsko delo ........
3.	krovsko delo .......
4.	mizarsko delo.......
5.	ključavnikarsko delo ....
iu sicer s pristavkmi, da se morajo pismene ponudbe pri deželnem odboru vložiti do 12 ure dopoludne
dne 13. maja 1898,
Ponudbene pogoje povzeti je iz gori omenjenega razpisa, pristavlja se le:
1.	da se glede dela prvih treh vrst vsprejmejo ponudbe tudi za posamezne paviljone;
2.	da se morajo pri eventuvalnih ponudbah za več vrst del pogoji prt-vzetja (odpust ali doplačilo v odstotkih) ločeni za vsako vrsto navesti.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dn<$ 28. aprila 1893.
Otročji vozički
jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 6*50, 6"—, 7"— 8*—, 9-—, 10"— in višje po vsaki ceni .do 20 gld
Anton Obreza,
tapeeirar,
v Ljubljani. Selenburgove ulice 4.
Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov.	537 50—25
$ D* ROMAN JACOBI, |
zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,
ustavlja po najnovejši im najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira in trga zobe v narkozi (nmetno spanje) brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ordiuiru od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne.	86 (7)
^ A ^ A--^—AA/VAAAA. A—	
	
	
V mali dvorani „rJPonIialle".
V ponedeljek 1. maja zaključenje razstave
velike astronomične ure.
Pojasnnjača predavanja o tem velezanlmlvem umotvoru bodo natančno .b nastopnem času:	206 11—11
Dopoldne od 10. do ll. ure. Popoldne ob 3., 4., 5. in 6. uri.
Vstopnimi: I. prostor 30 kr.. II. prostor 20 kr.
2^pOtrool ln vojaki od narednika nl^je plačajo polovioo.*£S
V ponedeljek 1. maja zaključenje!
Razglas.
Podpisani magistrat naznanja, da so
živinski sejmi v Ljubljani
zopet dovoljeni, in da se sm^ torej na letni sejem
v ponedeljek dne 1. maja letos
poleg konj, prignati tudi goveja živina, drobnica in prašiči.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 25. aprila 1893
Solidne, zložne
močne in čudovito cenen e
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištva samo iz napojenega masivnega lesa.
k Mc-a
v Bistri,
poŠta Borovnica.
(230 52-1)
| B«
podobar in pozlatar
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
priporoča se prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za napravo in popravo
oltarjev priznie, tabernakeljnov
in druzih v to stroko spadajočlh oerkvenlh del, s točno in pošteno postrežbo po najnižjih cenah
V zalogi imam vsakovrstna razpela, kakor: za misijon, procesije in šole. J|C Za vsako delo »© jam61. "M 190
J. N. POTOČNIK,
krojaški mojster,
v I^jiil>ljj»ni, Kongresni trg št. 17
(Uršulinsko poslopje),
se priporoča prečast. duhovščini v naročila vsakovrstne
duhovniške obleke
iz najboljšega trpežnega blaga, katero ima v veliki izberi v zalogi. Obljubuje točno postnžbo, vestno delo po nizki „ceni.	138 8—7
izdelovatelj cerkvenega orodja
v Ljubljani, Poljanska cesta 8
(poleg AlojzijevlSča)
se priporoča precastiti duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejšo in točno izdelovanje vsakovrstne
iz zlata, srebra ali druge kovine
po uzorcih ali lastnem načrtu	^ffj
Izvršeno blago pošlje dobro, varno zavito poštnine prosto.29 52-16 [fl.
laška vina
razne kakovosti
ima v zalogi in razpošilja v poljubni množini iu le v originalnih sodih	205 4-3
Efluardo Battietclla,
spediteur v Vidnu (Udine).
J53T Na željo pošlje tudi vina za x»oskušn jo.

Gospodarji in kmetovalci!
O
in njih posameznih delov;
IC Barthelov izvirni karbolinej.
Vnanja naročila se točno in vestno zvrše.
Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča	210 6
Andrej Druškovič,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 0/10.
Pomlad. čas za nakupovanje različne železnlne in poljskega
orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa po eni in isti ceni boljše blago.
Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji oeni, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji ceni. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vami za okna in vrata in s oementom.
V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-cement, stare železniške šine za oboke, preskrbiiu pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste iu najfinejše okove za okna in vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd.
Za strehe kriti imam bogato zalogo cinkaste in pocinkane plošče-vine ter strešnega papirja. — V zalogi imam
vsakovrstno orodje za mizarje
lepo ie bogato pozlačene nagrobne Me,
posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih
|f^ajpi'iincrnejša darila za vsako priliko so U
M	švicarske žepne ure jj
katere ima v največji izberi v zalogi
France Čuden,
prejo G E B A, iirar v I jjubl jsiiii. Slonove ulice štev. 11.
Po najnižji ceni dobe se tudi naj-raznovrstnejše
stenske ure, ure za dvorane in s stojalom, ure-budilnice itd.
Največja zaloga prstanov, uhanov, 'ii1 verižic, srebrnih in zlatih, vse po to- ^ varniški ceni.	185 5 H
Popravila izvršnje točno pod Jamstvom. - Ilustrovani ceniki so R frank o na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno. g 4
f
1
jj>
)b g
S
ki
s
m
Prevzetev poslovnice.
* • •
Last mi |e naznanjati spoštovanemu p. n. občinstvu naj-udaneje naznaniti, da sem potem kupa prevzel že dolgo
Pod T ran v« štev. 1
obstoječi
optični zavod
ter ga bodem pod svojo tvrdko nadaljeval.
Imel bodem vedno dobro oskrbljeno zalogo
naočnikov, pince-nez, gledaliških, kukal, poljskih kukal za lov in za potovanja
kakor tudi vseh v optično stroko upadajočih predmetov ter bodem vzprejemal v izvrševanje vse dotične popravke.
Kot izučen strokovnjak in dolgoletni poslovodja
v omenjeni poslovnici sem si vselej prizadeval streči spoštovanim naročiteljem točno in najceneje, tembolj se bodem tudi v prihod nje trudil zadovoljiti v vsakem pogledu spoštovane svoje naročitelje ter se priporočam v blagohotna mnogobrojna naročila.
Z največjim spoštovanjem
J. Ph. Goldstein
optik
E. Rexinger-ja naslednik.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1893.
224 (3—2)
^fr.-ai«-. v. -.
,rj	.»V	•. •;
'Upjifc,^^. .;-	• -	. .-v:...-':-

goldinarjev
stane pri meni eden modroe na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim evilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav no zahtevajo.	Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. "•H — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slain-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 4.
Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žlmnlo, garnitur, dlvanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajotega dela.
gC Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene.	536 50—25
Gričar & Mejač
prej M. Neumann

-r^	cvrr
IV a j v e c*j zaloga
spoilaflae obleke, ogrtaCev, meniov, poaoCi salti
za gospode ln dečke;
nežnih plasčev, jopic, mantelet, pelerin
za gospe in gospodičlne.
Obleke in plašči za otroke vsake starosti.
Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno
•| duhovniško obleko
W
iz dobrega blaga po nizkih cenah.
167(6) Uniforme
za državne uradnike vseh kategorij.
Zaloga najmodnejšegA tu- in inozemskega suknenega blaga (Štofa)
iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtači in vse drugo za gospode, dežni plašči, joploe, manteleti in vsi konfekcijski predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se
tudi po jako nizki ceni oddaje na meter.
Najboljše srajce, iiianšcti in ovratniki.
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
K„	33 52-18
athreiner-jeva Kneipp-a sladna toa
z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da so škodljivemu vživanju naiuešane ali s sarogati pomešane navadna kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa S» zdravejšo in redllnejšo kavo. — Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona-
redeb se skrbno izogibaj. — '/» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod.
Pristno samo v »»«'.! i h. zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko.
©oriš^r^ma oprava

priprosta in fina, izvršena v vseh slogih, dobi in naroča se pri
Leop. Tratniku
v Ljubljani, sv. Petra cesta 27. 235 1
Podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
prireja lekarničar JnllJ Herbabny na Dunajl.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni sirnp raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo jači in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostlj. Cer.a steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
Sviirilrt' Svarimo pred po-kiirtl IIUi naredbami, ki se
pojavljale pod jednakimi ali podobnimi imeni, a so vendar posvoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od naši-ga originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej lzrečno Herbabny-jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druziml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 473 20-20 83 6-9
Osrednja razpošiljalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzigkelt" JULIJA HERBA3-177-ja, Neubau Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarnicarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoczy. W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehmied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Sdiindler, Ant. Mizzam, lekarničar. P. Prodam. M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Muller; v Celovcu: W. Thurnvvald P. Birnbacher, .1. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbi/u : A. Siegl; v Trstu: E Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku . P. Seholz, dr. E. Kumpf; v Črnoinlji: I Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst ; v Wolfsbergu : J. Huth.
.atJUllUS HERBABNV \>;IE'l '
potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene vsled razdelitve dela mnogo bolje in ceneje, kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade iu občine
tovarna za cerkvene ure s parno vršbo 158 20—13
**- iIMLC* JBA.'W"ir«l v Brnu na Moravskem.
Proračuni cen ziiNtonj in frnnlso. Premovano s prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palermu, Kromerižu, Lincu, Boškoviču itd.
priporoča se za stavbeno ddbo prečastiti duhovščini, cenj. podjetnikom in =lav. občinstvu v izvršitev
Josip Rebek
kjučarski mojster
Francovo nabrežje v Ljubljani.
1S2 6-4
ključarskih naroČil potrebnih pri zgradbah župnišČ, cerkva, Šolskih in drugih poslopij na.
v mestih in na deželi z zagotovilom najboljše in najcenej-e poslre/.be — V zalogi ima trpežno izdelana JSJT štedilna ognjišča	ra/lične velikosti in njih posamiie dele, kakor tudi	ključe od
aluminija, "StJS kateri so trikrat ložji od železnih a ravno tako trpežni. — Napeljuje hišne telegrafe in strelo
vode,	za katere ima tudi posamne dele v zalogi.
Proračune za večja in manjša dela pošlje na željo.
Francovo nabrežje v Ljubljani.
Zavaruje proti toči
na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem
po najnižjih stalnih premijah
generalno agentstvo v Gradcu
(Pisarna: Thonethof, Pfarrgasse 2)
francosko-ogerske zavarovalne družbe
(„Franco - Hongroise").
Škode se knlantno poizvedb in točno izplačujejo. — Premija se na željo more plačati še le jeseni.
Družba je do sedaj izplačala nad 50 milijonov goldinarjev avstr. vclj.
za škode zavarovancem.
Kdor bi hotel prevzeti agentstvo, ogla-si naj se pri glavnem agentstvu v Ljubljani v Rožnih ulicah št. 15, kjer se tudi vsprejemajo ponudbe in radovoljno dajo pojasnila. .	219 3 — 2
J)
III®
z gospodarskim poslopjem, hlevom, dvoriščem in vrtom, ležeča tik farne cerkve v prijetnem pol ure od železniške postaje Rakek oddaljenem trgu Cerknica na Notranjskem, v katerej se že več let nahaja prodajalnica z mešanim blagom, obstoječa iz prostorne podstrehe, 12 sob in še drugih večjih prostorov in shramb (kleti itd.) je pod ugodnimi pogoji na prodaj in se bode prodaja vršila potom dražbe
dne 7. maja 1.1. ob 4. uri popoldne
na licu mesta.
S 1. januvarijem 1894 bode otvorjeno v tem trgu na novo ustanovljeno c. kr. okrajno sodišče, ki bode prav blizu te hiše nastanjeno.
Natančneja pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo tega lista.	194 4-3
X> u n a j s li a l>orza. --
Dne 29. aprila.
Papirna renta 5%, 16% davka .... 98	gld
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	98	,
ilata renta 4%. davka prosta.....117
4% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	97	„
Vkcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	982	,
Kreditne akcije, 160 gld................342	„
f.ondon, 10 funtov stri..............122	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Jesiiihki cekini..................5	„
Semških mark 100 . . . .	59	„
o5 15 35 20
25 50 76 78
97'/a
kT.
Dne 28. aprila.
Ogerska zlata renta 4 "t , .	115	gld.	10 kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	95	„	10	„
i% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	,	75	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........197	.	75	„
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke	98	.	80	,
Zastavna pisma „ „ , . „ 4',%	100	„	—	„
Kreditne srečke, 100 gld......199	„	50	„
St. Genois srečke. 40 gld. , . . .	67	.	— .
4 % srečke dunajske parobrodne družbe . .	141	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	19	„	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......—	»	—
Salmove srečke, 40 gld........69	„	25
Windischgraezove srečke, 20 gld..........70	.	—
Ljubljansko srečke.........22	„	50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.!	163	»	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2960	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	—	„	—
Papirnih rubeljev 100 ............127	„	25
kr.
JtJT Nakup in prodaja ~Z±.St vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E R C U B"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Z££~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh.
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavule,