NASLOV MALOOBMEJNI PROMET POSLEJ 1000 DINARJEV Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije je sprejel nov sklep o odnašanju in prinašanju efektivnih dinarjev v potniškem prometu s tujino. Od 8. oktobra dalje lahko lastniki maloobmejnih propustnic nesejo v Avstrijo, na Madžarsko in druge države, s katerimi imamo sporazume o maloobmejnem prometu, 1.000 dinarjev. Povečan znesek bo dobrodošel zlasti imetnikom propustnic za Madžarsko, saj je tisoč dinarjev ravno dovolj za obvezno menjavo. Vsaj za zdaj! Š. S. Leto XXXV. Št. 42 Murska Sobota 27.oktober 1983 CENA 13 DIN VESTNIK OSNOVNI VIR MOČI JE V ZAUPANJU DELOVNIH LJUDI! Sobotno slavje ob otvoritvi novih klovnih prostorov pošte v Mur-Soboti, povezano s petim zbo-®.Ptt delavcev Pomurja, sodi v b proslav soboškega občinske-vj^mka. Začelo se je s slavno-«10 delavskega sveta delovne ^zacije za PTT promet, na nia P°UeIili pismena prizna-2, ™ aktivnim in 17 upokojenim VjpjJV™ za njihov velik pri’ iav» . razvoju te pomembne de-bi\a’?b' Osrednja proslava pa Je «a novim prizidkom poštne-rj -1°Pia. Navzoči so bili štev.il-Ck gostje, med njimi član , dr- Anton Vratuša, ki je an s°boške občine. a ie spregovoril direktor ta m organizacije za PTT proper ^Ulska Sobota Andrej Geten-otvorii 15 Podaril, da imajo za ”>v n * n°v’b poslovnih prosto-'n razširitev lokalnega le ^omatske telefonske centra-*i0/Pna naložba je veljala 95 delavti ^riarjev - veliko zaslug ofe. organizacije, pomurske delo in krajevne Me. p J’ ki so jih finančno pod-sWev • 19,5 milijona lastnih kredita milijonov dinarjev hJ^^knila Poštna hranil-’brjev n k iie, 26 milijonov di-K n? .močna SIS za ptt pro-^Mta?J? naim so pridobili 690 < metrov uporabnih 'M opremo za 350 medkra-p 1400 lokalnih priklju-tew^hrio je tudi to, da je .^ka oprema že doba-''»14 a j -Pa so tudi pripra-Mtitev i 24 montažo oziroma d k M eontrale. Tako ra-t P'edau omenjeno centra-^aje8a|namehu do konca pri- Sovor na osrednji pri-®an CK ZKJ dr.' 'M ki je opozoril na s ""bju p razvoja telefonije v 1^’kark 'eži na stičišču treh “k njihn, "edvomno prispeva-boljšemu med- s r4zmnevanju. Velik del nameni4 pa je tovariš Vra-50sMdatl. sedanjim aktualnim in političnim razme- | . sodelovanju tuPan>jskes. komiteja obisku^Železni » * je v torek in včeraj mudila na obuKU je neizkoriščenih rezerv pa J et;aVlianje višjih '^L^podarJv'^erimataobeslra^ ki sodi v okvir NiMhSe8a sodelovanja. V času ob^ ^krajin, so bih '^^ovoJ 'k°v partijskih organizacn s^edPlnLtruNaša de-« na mestnem komiteju MŠDP v ^""oizvodov Wga* Je včeraj udeležila še otvoritve razstave pro S°sPodarstva v Szombathelyju. ^^Ov^^stav^a večje število slovenskih protevaja^ ram pri nas. Med drugim je povedal tudi tole: „Na naši poti socialistične graditve smo bili večkrat v težavah, toda vedno smo iz njih izšli okrepljeni. Osnovni vir moči je bilo zaupanje delovnih ljudi v po-stavljehe smotre. To je vedno poudarjal tovariš Kardelj. Zato je treba čuvati to zaupanje. Zavedati se moramo, da je graditev socializma na samoupravnih osnovah zelo zamotana zadeva. Zahteva ne samo razumevanje, ampak tudi vero v upravičenost ukrepov, ki se sprejemajo. Tovariš Tito je često opozarjal. da ni tragično, če se pri delu napravijo napake, tragedija pa bi lahko nastala, če napak ne bi znali odpravljati. Zato je vedno Z OTVORITVE NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV PTT — Na osrednji prireditvi ob otvoritvi prizidka k postni zgradbi v Murski Soboti, ki sodi v okvir praznovanja soboškega občinskega praznika, je imel slavnostni zahteval, naj se vsak korak naprej tudi sproti ocenjuje in naj se menja tisto, kar ni prestalo preizkušnje, saj je tudi v celotni mehanizem našega samoupravljanja vgrajena samoupravna družbena kon-rola in samokontrola kot sestavni del socialističnega samoupravljanja. Pred nami so zelo zahtevne naloge, česar se vsi zavedamo. Za njihovo reševanje bodo nujne osebna in skupna odločnost, vztrajnost in jasna usmerjenost. Čimbolj bo naš program odražal neposredne interese delovnih ljudi, čim dosledneje bo zasnovan na smotrih graditve socialistične družbe in na neuvrščeni zunanji politiki, tem krajša in uspešnejša Kmetom je potrebno pomagati Delegati skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije so na četrtkovem zasedanju sprejeli statut, ki dokončno ureja pravice in obveznosti v okviru sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v naši republiki. S tem so tudi odpadla nekatera razmišljanja, da bi morali razpravo o predlogu statuta podaljšati. Pred sprejetjem statuta je tudi v Pomurju stekla živahna razprava o tem pomembnem dokumentu, ki prinaša vrsto novosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Razpravo so strnili na nedavnem regijskem posvetu, ki ga je sklical medobčinski svet SZDL. Največ vprašanj je bilo v zvezi s bo ta pot do cilja. Prepričan sem, da ob taki naravnanosti ne bo' manjkalo zavestne podpore delavskega razreda in vseh drugih delovnih ljudi. Vse širše je namreč spoznanje, da sta družbenoekonomski položaj .slehernika in njegova dobrobit pogojena s stabilnostjo našega gospodarstva z enotno-stjo delovnega ljudstva in z njegovimi skupnimi napori pri uresničevanju ciljev.” predčasno pokojnino in zakaj so pri tem v SR Sloveniji večji odbitki kot drugje, zakaj določila statuta dajejo pod določenimi pogoji večje pravice pastorkom kot lastnim otrokom. Prav tako pa je bilo veliko vprašanj kmetov o postopku za uveljavljanje pravic do pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te dni bomo nekoliko več časa posvetili tistim, ki so nam bili blizu, a niso večrz nami. To je čas, ko je prav, da razmišljamo o svojem dejanju in nehanju. Mislimo na mrtve, a videti moramo žive. Zato z vsem spoštovanjem okrasimo grobove — po stari šegi — pri tem pa ne pozabimo, da pokopališče ni prostor, na katerem bosta tekmovala pomanjkanje srčne kulture in nadut materializem. „STRANPOTA” MLADIH SE ŠIRIJO V Pomurju že drugo leto nenormalno naraščajo kazniva dejanja, ki jih povzročajo mladoletniki in prav tako se med njimi širi krog storilcev. Tako je bilo lani obravnavanih že 93 otrok in 176 mladostnikov (prestopnikov), kar je v primerjavi z letom poprej za 41 odstotkov več. Porast kaznivih dejanj med mladimi pa je zaznaven tudi letos, in sicer v prvem polletju kar za 38 odstotkov. Seveda gt;e le za obravnavane primere, torej take, ki je na primer poslala seznam združenih kmetov na OZS, kar pa ni v skladu s sprejetimi zakonskimi določili. Prav tako bi se morali čim-prej dogovoriti, kako pomagati individualnim kmetom pri uveljavljanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pri tem mobilizirati vse. odgovorne dejavnike, kot so krajevni uradi, uprave za družbene prihodke, strokovne službe SIS, med katere sodi tudi SPIZ, krajevne skupnosti in SZDL. Izkoristiti pa bi morali tudi shode, na katerih sodelujejo kmetje, in jih čim bolj informirati o njihovih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kajti mnogi med njimi o tem vedo še premalo. F. Maučec proti njim steče kazenski postopek. Potem se ponavadi začnejo vključevati tudi socialni delavci, psihologi, učitelji . . . Vse drugače bi seveda bilo, če bi že prej stekla preventivna akcija. Tu smo prav gotovo manj uspešni, še zlasti starši, ki kaj radi prelagajo odgovornost za vzgojo svojih otrok na šolo, organe javnega reda in druge. Res je sicer, da so vzroki tudi drugod, kajti: dogaja se, da vsepovsod mladostnikom točijo alkoholne pijače, da se Z 2. NOVEMBROM V RADGONSKI OBČINI PRIČETEK DELA V DVEH KONICAH Šesta in sedma ura V ponedeljek zjutraj bodo pričeli delavci v radgonskem združenem delu z deinm j dveh konicah. Čeprav so si-proizvodni delavci v takore-koč vseh delovnih kolektivih želeli pričeti z delom ob 6.00 uri, pa prevoznika, murskosoboški in mariborski tozd Certusa, ne bi zmogla zagotoviti nemotenega prevoza na delo. Zato so se sporazumno odločili, da bodo pričeli delavci, ki delajo dvoizmensko, z delom ob 6.00 uri, vsi ostali enoizmenski t^zdi, delovne skupnosti, režijski delavci, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo in negospodarstvo, pa ob 7.00 uri zaradi nemotenega dela bodo pričeli z delom (enako kot v njihovi delovni organizaciji Mura) ob 5.30 uri v tozdu Moda. Tak začetek dela so potrdili na zadnji seji občinske komisije za usklajevanje delovnega časa in prevozov, potrdili pa so ga tudi člani občinskega izvršnega sveta in delavci v združenem UMBMBMMMMM aktualno doma in po svetu Že teden dni trajajo srditi spopadi med Iranon in Irakom. Prejšnji petek je Iran pričel z ofenzivo, nekaj dni za tem Irak s protiofenzivo. Na sliki iraški ujetniki. Institut za raziskovanje siromaštva v ZDA je ugotovil, da je v tej izjemno bogati deželi z narodnim dohodkom nad enajst tisoč dolaijev na prebivalca skoraj 35 milijonov siromakov, to je kar 15 odstotkov prebivalstva ZDA. Skoraj za polovico več jih je kot leta 1973. kar znova kaže na posledice dolgoletne gospodarske krize. 15 jo krepko čutijo tudi Američani. Kot ugotavlja inštitut, seje še zlasti v zadnjih dveh letih z naraščanjem števila brezposelnih (ki je preseglo 10 milijonov) v ZDA zaostril tudi problem lakote med najbolj Bogastvo in reveži Se vedno premalo gnojil Do konca jesenske setve bo domača industrija, če ne bo prišlo do zastoja v proizvodnji, izdelata za kmetijstvo še okoli 350.000 ton vseh vrst mineralnih gnojil. Če k temu prištejemo že dobavljene količine — okoli 890.000 ton — bodo njive »nahranili« z okoli milijon 240 tisoč tonami gnojil, pravi generalni direktor poslovne skupnosti Agrohemija dr. Dragoljub Babovič. Tako bi zmanjkalo le 40 do 50 tisoč ton gnojil. Pomanjkanje deviz za nakupe surovin in nujnih reprodukcijskih materialov, za plačilo prevozov in rezervnih delov že leta ovirajo proizvodnjo in oskrbo kmetijstva z mineralnimi gnojili. Kljub vsem težavam paje ta industrija v prvih devetih mesecih tega leta izdelala skupno 2.134.000 ton gnojil, kar je šest odstotkov več kot v istem času lani. Na domači trg so poslali 1.955.000 ton ali štiri odstotke več kot lansko leto. Ostalo smo izvozili ali poslali v skladišča, je dejal dr. Draguljub Babovič. Prihodnje leto, ko bo s polno močjo začela delati nova tovarna v Kutini, bo kmetijstvo dobilo okoli 3,7 milijona ton gnojil (2.3 milijona ton sestavljenih in 1.4 milijona ton dušičnih). Da pa bi ta načrt uresničili, bodo tovarne nujno potrebovale okoli 300 milijonov dolarjev za nakup reprodukcijskega materiala in surovin v tujini. Kot predvideva osnutek družbenega dogovora o zagotovitvi deviz za nakup surovin in glavnega reprodukcijskega materiala v prihodnjem letu — o osnutku zdaj razpravljajo po republikah in pokrajinah — bi ta denar zagotovili z izvozom gnojil (110 milijonov dolaijev), z odkupom deviz (90 milijonov dolarjev), ostalih sto milijonov dolarjev pa bi zbrali z izločanjem 20 odstotkov sredstev, kijih bomo zaslužili z izvozom kmetijskih izdelkov. globus siromašnimi. V tem času seje novečalo število tistih, ki v dolgih vrstah čakajo na brezplačno hrano iz posebnih »kuhinj za reveže«, in tistih, ki s posebnimi »znamkicami« konec vsakega meseca dobivajo brezplačne (a omejene) količineživil izvladnih rezerv. Medtem je predsednik Reagan, ki se sicer zavzema za zmanjšanje državne pomoči revnim. konec avgusta ustanovil posebno komisijo za proučevanje problema lakote v ZDA. 3 Prvi Jugoslovan iz epruvete Po triletnem prizadevanju skupine zdravni-j kov zagrebške bolnišnice v Petrovi ulici — in pet g let po prvem podobnem uspehu v Londonu, je 1 Dragica Veriga (25) na kliniki zagrebške medi-„ cinske fakultete rodila otroka, ki je bil spočet v j epruveti. Otrok, mali Robert, je ob porodu tehtal J 3660 gramov, dolg je bil 50 cm in je popolnoma zdrav. Po uspešni oploditvi so zarodek prenesli v I maternico. Zagreb se je tako uvrstil med deset svetovnih središč, v katerih se medicina uspešno spoprijema z neplodnostjo. V Petrovi bolnišnici v Zagrebu leži še nekaj I žensk, ki so zanosile po tem postopku, iz vse države pa prihajajo pisma žensk, ki jim je podvig zagrebških zdravnikov vzbudil upanje za uspešno zdravljenje neplodnosti. Od začetka leta Iso v Zagrebu pri 45 pacientkah osemnajstkrat uspešno prenesli oplojena jajčeca v maternico. Dve ženski sta zanosili, vendar je ena kmalu I splavila, pri drugi pa se je zarodek uspešno razvijal 38 tednov.. pomeni biti reven in lačen v deželi, katere vlada denimo vsako leto plača farmarjem skoraj 12 milijard dolarjev nadomestila, da ne bi sejali žita, ker ne ve. komu naj bi ga prodala. Meja, ki deli bogato Ameriko od revne, je znašala lani 9.869 dolarjev letnega dohodka za štiričlansko družino. Kdor je zaslužil manj, ga je statistika štela za revnega. Vlada vztraja, da bi morali v ta znesek vračunati tudi različne zdravstvene in socialne pomoči pa vrednost brezplačne hrane. To bi odstotek siromašnih zmanjšalo. Strokovnjaki so po drugi strani mnenja, da takšne pomoči ni mogoče upoštevati kot dohodek, pa četudi bi jo računali, bi bili siromašnih več kot 10 odstotkov. Trdijo namreč, daje v ZDA najmanj 20 milijonov zares revnih ljudi. in da je število tistih, ki so na robu lakote ali celo pod njim, okoli deset milijonov. V Ameriki danes veliko govorijo o siromaštvu in lakoti. vendar se malokdo vpraša, odkod sploh revščina, ■lakota in glad v deželi neomejenih možnosti in velikega bogastva. Nekateri tudi menijo, daje problem napihnjen. za kar naj bi bili krivi politiki in dobrodelne ustanove. V tem je gotovo nekaj resnice, čeravno imajo prav tudi tisti, ki menijo, da ni isto biti lačen v Ameriki ali v Odgovornost dobiva vsebino O odgovornosti se je zadnjih nekaj let veliko govorilo in pisalo, danes pa dobiva odgovornost tudi svojo vsebino. To lahko sklepamo po vedno večjem številu odstopov na odgovornih položajih. V zemunski Galeniki je pred nedavnim odstopilo šestnajst direktorjev. Odstop sta zahtevala delavski svet in organizacija ZK. Tudi v beograjski občini Čukarica so odstopili štirje občinski funkcionarji, ko so jim izrekli partijske kazni zaradi nepravilnosti pri delitvi kadrovskih stanovanj. V Titovem Užicu je morala zapustiti funkcije vrsta direktorjev, ker so si izplačevali previsoke osebne dohodke. Tudi v štipski Makedonki so izrekli direktorjem ostre kazni. V Leskovcu so zaradi soodgovornosti za slabo vzdušje v občinskem vodstvu odstavili sekretarja ZK. IZ MOSKVE MANJ SUROVIN V vzhodnem Berlinu so se sestali predsedniki vlad držav članic SEV (vzajemna gospodarska pomoč). Svetovno pozornost je privabil nastop predsednika sovjetske vlade Nikolaja Tihonova, ki je orisal kakšne so možnosti za dobavo nafte, plina, premoga in drugih surovin iz ZSSS vzhodnoevropskim državam v prihodnjih letih. V prvih treh letih sedanje petletke je SZ DR Nemčiji, Poljski, ČSSR, Madžarski in Bolgariji dobavila zadovoljive količine surove nafte in njenih derivatov, plina, električne energije, železne rude in umetnih gnojil. Tihonov je poudaril potrebo po skrajnem varčevanju predvsem z energijo in da bo SZ svoje obveznosti do članic še nadalje izpolnjevala »v okvirih možnosti«. Tihovov je tudi predlagal večje sodelovanje vseh držav članic SEV pri razvoju sodobne tehnologije. NEW YORK Ameriški zunanji nister je javno zagg Iranu, naj ne pog zapreti Hormusko no na izhodu iz ?e skega zaliva. _ WASHINGTON Voditelj večinske Stranj predstavniškem “° j£ ameriškega K°ne za. predsedniku ffl0. pretil. da mu bodo J krati odpovedali p Pu če bo še nadalje p v|a, nasprotnike zak° §e de v Nikaragvi- . zlas gardiste bivšega diktat J Somoze. . ..hjla BONN- Lam je^ vinska letina v le-Nemčiji rekordna, tos pa boljša na pričakovali, zato primer v Porenju7 din) po 30 pfenigov (1*’ ^TEGUCIGALPA Honduras. tačas “ ameriški zavezm* pA nji Ameriki, je , j0. zahteva! 10 vo: larjev gospodarske^^ jaške pomoči, s bi se uprl »tuji agres« d) MOSKVA- jev nenadne ostre^* Čukotskem morj to' tonila sovjetsK vorna ladja > N in0 gaj«, 30 ladij J gedeiH poškodovanih, pa jih je vkle ,, WASHINGTON .el Ameriški sena J predlog za^°na214ali pr*' rem bodo zrnanj a iin 'P"? narodom za 5W dolarjev. , . - Med HAVANA nasilnim Pž državi oblasti v otosk vojakJ Grenada s?ikavla' ubili predsednik de Bishopa. ob po- MAPU1O 7 je, Ve-moči ZDA, Frag[W hke Britanije mZ Južoa preizkusili- v žarišču dogodkov Afriki. Nesporno je. da revnih in lačnih danes Ameriki znatno več kot pred tremi leti. je še LONDON — V devetih mesecih letos je v V. Britaniji bankrotiralo 9266 podjetij, kar je za 10 odst, več kot v enakem obdobju lani. OGLEDALO TEDNA Pet milijard dolarjev letno V afriških državah južno od Sahare bodo morali v prihodnjih letih intenzivno vlagati v tiste gospodarske panoge, ki so povezane s proizvodnjo hrane. Računajo, da bo to najmanj dve tretjini sredstev, ki jih dobivajo te države od Mednarodnega monetarnega sklada, Mednarodne banke za razvoj in celo del denarja, ki ga dobijo od UNICEF. Poleg tega bodo porabili polovico lastnih sredstev, ki jih bodo namenili za naložbe. Čeprav so kmetijske možnosti Afrike nepojmljivo velike pa je glede na sedanje razmere v veliki večini afriških držav razvoj kmetijstva na primer izredno zapletena zadeva. Tu ne gre samo za denar, temveč morda še bolj specifičnost gospodarske strukture. Večina obdelane zemlje v Afriki je že uporabljena na primer za proizvodnjo bombaža, kave, čaja in raznih začimb. Proizvodnje na teh površinah ni mogoče niti delno preusmeriti, saj pomenijo pomembne izvozne postavke v državnih bilan- cah. V prejšnjem stoletju, ali pa že prej, je bila ta proizvodnja organizirana za kolonialne gospodarje. Tako lahko pride Afrika do več hrane le s kultiviranjem nove zemlje. To terja seveda velikanska sredstva, graditev cest, elektrarn itd. Res pa je tudi, da Afričani znajo pridelovati čaj. bombaž. kavo, za pridelovanje žita, industrijskih rastlin in celo za živinorejo pa nimajo dovolj niti izkušenj niti kadrov in znanstvenih ustanov. Izračunali so. da bodo morale afriške države, južno od Sahare, če se hočejo otresti lakote, letno vložiti v proizvodnjo hrane približno pet milijard dolarjev. Izvajanje razvojnih programov pa ni samo stvar afriških držav.’ marveč tudi od številnih okoljščin v svetu. ZR Nemčija je pred nedavnim odobrila Keniji posojilo 7.5 milijona dolarjev, ki jih bodo vračali šestdeset let. pa tudi obrestna mera ni visoka. To je pravzaprav podarjeni denar, česar se Nemci zelo dobro zavedajo. Vendar so pri tem naredili računico s tem. ker smatrajo, da bodo tako kenijske razvojne programe navezali na svojo tehnologijo, ki so jim jo za začetek ob navedenem posojilu takorekoč podarili. Enako nastopajo v drugih državah tudi Japonci ali južnokorejske gradbene in projektivne družbe, za katerimi stoji ponavadi ameriški kapital, ki kreditira namakalne sisteme in podobne imenujejo tudi »program iz Lagosa«, (sprejet na medaf-riškem sestanku leta 1978 v nigerijskem Lagosu), govori o tem. da morajo afriške države doseči tolikšno stopnjo proizvodnje hrane, ki bo zadovoljevala lastne potrebe in bo ostalo še nekaj za izvoz. To je prihodnost Afrike, danes paje povsem drugače. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je poslala predstavnikom 35 razvitih držav in držav izvoznic nafte poročilo o kritičnem položaju v 22 afriških državah glede prehrane. Hude suše, bolezni živine (pa tudi oboroženi spopadi) so prisilili milijone ljudi, da so zapustili svoje domove. Generalni direktor FAO trdi, da grozi lakota 150 milijonom Afričanom. Navrženi milijoni ^iških^11 buldo%?U^ Ulcinj bodo^f ki bi tamkaJ Sradili’arOp* Ž« Am™™ 300 mT 3 0 sredsiva j. nvksj let M.000 kosovskih privo^t^n°V d'narjev d °J^a skr°mnega dohodka m z mal° Plitka bl/ ^ko v času letnega^ v bodoče ze Pred dvem" Zadov°ijstva. Čeprav so 2ato«d« »35 lastnineč Počitek in rekreacijo kvadr;f<<:^ da so 2nev-°-bo' daso »uzurpatorV^j $ ssd™w''ni MaiS? ie Ustrezni organi • an.‘ Pa so vse te dogovore in mJu dru^Za^ nar^k kart0 - »varstv ap'rj’ obstaJaH- Tako so ^o-gospodars^0 požene Velike plaže«. kUeg 7 mm^0^ smemo v času dinarjevr> riJla ^raiko in malo vržem0 jeti ta. lakotno in ba]W Odločitve o tem ne bi smeh ZaP>sala Borba ' na Posledice, kijih lahko P° VESTNIK, 27 STRAN 2 OB ROB NEUSPELEMU REFERENDUMU V SOBOŠKEM BLISKU Strele se še niso umirile dokončno podobo Dela pri izgradnji kirurškega blo- & soboške bolnišnice v Rakičanu Potekajo v skladu s časovnim nartom in so tako daleč, da objekt M zunaj dobiva dokončno podo- Nekoliko zastoja je sicer bilo Pri delih na fasadi, vendar to ni W»ztočilo zastoja, ker so z inštala-rijsHmi deli lahko začeli, še meden 'E bila končana fasada. Sedaj do-končujejo fasado in strešno kriti-n<)' Okna so v zgornjih etažah že ^ajena, tako da objekt zasteklju-le>°. kar nameravajo končati še zimo. ..Sklenjene so pogodbe za inštala-ajska dela z IMP Maribor za stroj-inštalacije v vrednosti '933.727 dinarjev in z Elektrom Corner za električne inštalacije v bednosti 90,082.325 dinarjev. Do-^orjeno je tudi, da bo v obeh Peerih soizvajalec del tudi Blisk “Murske Sobote. Prav tako je 'bujena pogodba z IMP Maribor ’n montažo napeljave me-c®skih plinov brez kakršnekoli ol>'SaJne odškodnine za znri'®® dinarjev. Tako bodo A* a vsa inštalacijska dela, ki l^A^AonSana do 31. julija Jm,’.^'516^52 dinarjev. Z in-^ijskimi deli so pričeli že v me-to^mbru, istočasno pa bodo , Kala še ostala gradbena dela pri instalacijah. Ta bo-Sion Vldoma velAla okrog 20 mi' hU°V dinarjev. Pri kirurškem tin fU sobo$ke bolnišnice v Rakiča-^"^utno dela od 100 do 120 de- » od tega je polovica inštala- V tretjem trimesečju letošnjega . leta je znašal dotok sredstev za iz-' gradnjo kirurgije 26,188.000 dinarjev, skupaj s saldom iz prejšnjega četrtletja pa 40,628.000 dinarjev. V tretjem četrtletju je bilo porabljenih 26,317.000 dinarjev, obveznosti za september pa so še 4,850.000 dinarjev, tako da je znašal saldo ob koncu meseca septembra letos 9,460.000 dinarjev. Da bi lahko dela pri gradnji kirurgije potekala brez zastojev in bi bil objekt čim-prej dograjen, je bila sklenjena pogodba s skupnostjo otroškega varstva v Murski Soboti za 16,000.000 dinarjev brezobrestnega posojila, z občinsko izobraževalno skupnostjo Murska Sobota pa za 24,000.000 dinarjev do 30. aprila 1984. Omenjeni skupnosti namreč v tem času ne bosta rabili razpoložljivih investicijskih sredstev. Sicer pa se je doslej v treh letih zbralo za investicije v zdravstvu skupaj od samoprispevka, prispevne stopnje in drugih virov 255,339.645 dinarjev. Od tega zneska je bilo zbranih v soboški občini 149,995.308 dinarjev, v lendavski 38,798.479 dinarjev, v ljutomerski 30,891.605 dinarjev in v radgonski občini 35,654.252 dinarjev. Feri Maučec POPRAVEK ?’®'jenec^i *tev*,k* Vestnika je pomotoma izpuščen občinski C Ivan Karoli iz Rakičana. Za neljubo napako se opravi- Lahko, „ če hočemo o spreminjanju zakona o združenem delu ?,reba j ar ^adakivič (Srbija) iz Rakovice dejal, da delavci menijo, j Pa treba re'el! We’ kar nas združuje, in da gremo naprej močnejši, 14^eti ‘istega, kar nas razdružuje, in da misli, da s w a sPre člena ne gre za spremembo vsega zakona o združenem ^rno. ' "'embo enega člena tega zakona lahko sprejmemo, če L hočemo« je zelo priljubljeno geslo vseh, ki ne želijo PrLh novih b' °d včeraj, od uveljavljanja zakona o združenem ,emveč iz tistih čašo, ki so praviloma že za nami, v /^1^0. p arstkod ohranjajo in pomeni, da lahko samoupravljamo, oljski oa razmišljanje je torej po svojem pomenu znatno širše od krepjtJe Zast°pal omenjeni delegat in je bistveni nesporazum o$aieskuD-x‘n nabijanja samoupravljanja, okrog tistega, kar je d^e,nernbiplne SFRJ naposled le odvrnilo od prehitrega sklepanja ^p^>^^^egasamega flena v zakonu 0 združenem delu. ^!srno iz beogrrdr 0 -------------------------------------------------------* "fi-dr^'/ah6 a^‘ na' ‘rnamo ^r° račune po tozdih ali po delovnih ^oianjele le..navsezadnje res zanemarljivo, če delavsko samota ^°v not' rezultatih dela, če pa ni tako, potem je ukinjanje ’kla^Pnir z. samo prvi korak k ponovni centralizaciji. Vemo ne a(unt (finančno-kniigovodski) ne pomenijo združevanja ne Pomprn Zm1ra^' ki so ta^ne. da ne takšni ne drugačni žiro T? eni/o krepitve moči delavcev pri upravljanju z vsemi k ^°ib da bi tozdi drug drugemu jemali dohodek, ko °čiščen Za t0 n‘ teoretične možnosti, saj je dohodek ^kivL.‘^dar ■ ,e dejal barija Martinovič, ki meni, da delavski ^lok^red'/’^ t°hko dušebrižnikov, kot jih ima dandanes, a p° vPraševi Ve’ Se dohodka »zajema«, ne da bi ga ^nt delegat iz Srbije, da jespremembačlena zakona javno U ■ Pesek v oči, nekaj postranskega, kar bi pritegnilo A' Pa se J11’ b‘ se prikrilo tisto bistveno dogajanje, ki je sicer 8% ®un je be lotevamo niti približno s takšno vnemo. »Ljudje, ta ^arko^^0 na sviraluje vzkliknil z delegatske ^Ukabodo d jkora s Hrvatske. kateremu je nerazumljivo, da se . & nts0 , ci v združenem delu naredili kako neumnost, tisti, je dh-‘ V &osP°darstvu . . . diSko dv 11 dežurni kariKaturisl snov za karikaturo, ki pri-4a dva Gorniški roki obdelujeta knjižico Zakon o združe-t^ticzdruien na ‘as podobna načina: ena roka je naredila križ čez njige lepo obkrožila, daje ^ir^- Kako “gemu pokojniku. In tudi to zveni kot »lahko, če h °stah^a 'n ^-1 uP°k°iimo, je nazadnje le stvar okusa in »čdislj^j6 ^‘^^na pripomba Vojislava Mikica, delegata labin^arazred ie Paternnlizem, ki ga često izkazujemo do , ^j^te»obra' ^Potfeben, kajti on ni delal ne »medijapane« ne ^‘Sli doslej ,i°v.c.e<<, ndi mnoge druge zgrešene investicije in zmote, v1 ^a^10 o temi^ja^- @n ie dovolj zrel, naša naloga pa je, da več -^irn °ul>ravljal čim bolj zmanjšamo dejatve, da bo imel s ki .da mu ne bo ostajal le minimalen dohodek, s ^dobno-^0^ le na l r^ato je povedal tudi Ivica Lovrič, delegat iz BiH, ► ^Pisi^Č' za ge,sPreminjati zakon o združenem delu, zato ker S gocenejše stvari, ker je dražja, njihove pokoj ne, če jih imajo, pa prenizke v času vrtogi dvigov cen. Varčevanje je njihov način ® "Lar. in morda bo v sedanjem zaostrenem gospoa skem trenutku vse bolj postajal tudi naš. skup® čemer znaša znesek 20.136.000 dinarjev. Zato je bil sprejet sklep, da se omenjeni znesek vključi v dovoljeno porabo za leto 1983, s čimer se skupna poraba poveča od 113 na 114,7 odstotka. Končen dogovor je ta, da bodo prispevne stopnje vseh SIS s pod-dročja družbenih dejavnosti ostale nespremenjene, zvišale pa se bodo prispevne stopnje v zdravstveni skupnosti iz dohodka, kar znaša 2,35 odstotka več v letošnjih mesecih novembru in decembru. Ob tem velja povedati, da je povprečna prispevna stopnja v občinski zdravstveni skupnosti (iz dohodka za dejavnost) za leti 1982 in 1983 popolnoma enaka, saj znaša 9,44 odstotka za obe leti. Pri analizi dotoka sredstev za prvih devet mesecev letos v občinski raziskovalni skupnosti pa je ugotovljeno, da so se sredstva do višine dovoljene porabe stekla že v oktobru, zato so soglašali z ukinitvijo prispevne stopnje za zadnja dva meseca letošnjega leta. Milan Jerše HELENA VOGRIN^ upokojenka iz Pečarovec: Zdaj živim v domu upokojencev v Murski Soboti, prej pa seta dolga leta hodila po svetu s trebuhom za kruhom, kot se temu pravi. Nimam nikogar, ki bi mi kaj dal in edini vir preh' vljanja je pokojnina, ki znaša drugi še m , j 9040 dinarjev. Vem, da imaj mesec Že meni^e težk° shajati iz meS^ n 1400 dinar' š?ejem za stanovanje in kuijavo mesečn Zm mT P Čeprav si kuha™ sama, le redko kdaj potem na c z FrV brana Je tudi najdražja postavk , smeTvArin f,nančne obveze kot plačilo za odvoz vseeno živim11 drug0’tako da denarja ni nikoli dovolj- P« smoin™^’ me?' sedeminsedemdesetletna ženica, ki smo jo zmotili pri kuhi. moreta računati na večjo denarno pomoč. Seveda pa to ne bi smelo bistveno vplivati na siceršnjo aktivnost pomurske študentske mladine. Ob tej priložnosti so člane sekretariata MS ZSMS za Pomurje seznanili, da bo skupščina študentskega kluba v Ljubljani 8. novembra, v Mariboru pa dober teden kasneje. M. Jerše . Stefan pozvek, upokojenec iz Murske Sobote: oktobru sem prejel, pa tum sicer znaša moja pokojnina '433 dinarjev, je pokazal odrezek nakazila in poudaril, daje to njegov edini vir dohodka. K sreči pa živiva z ženo v skup-nem gospodinjstvu z nečakom shajamo. Največ G-rK • ln s skuPnimi močmi še ka živimo v zasebni A b s£ro5kov imamo s kurjavo, ke glavnem nonr "paje treba ,e't0 tudi vzdrževati. V lahko zahvalim VSe Sam “ £e SVOP spretnosti s Drugače ne vem kako Skupaj pMe P kS nerazumljivo kako k°bl’ saj Je dandanes že k° J razkoraku z višmLi^o^ S° dvigi P ZSMS Gornja Radgona, na programsko volilni konferenci, na kateri so mladi analizirali svoje delo v zadnjega pol leta. »Čeprav je spodbudno, da se zaradi tega, ker so polni načrtov in delovni, v večini v osnovnih organizacijah sami financirajo, pa nikakor ne morem razumeti, da istočasno na sestankih ne najdejo časa, da bi spregovorili še o akcijah, vodenih z strani predsedstva občinske konference. In zato te akcije, čeprav vanje veliko vlagamo, velikokrat obvisijo.« Kljub tem slabostim pa so delegati občinske organizacije ugodno .ocenili delo mladih v radgonski občini, ki jih je okoli 4000 organiziranih v 25 OO v krajevnih skupnostih, 28 v združenem delu, 7 osnovnošolskih in v eni srednješolski, veliko pajth tvori jedro aktivnosti v številnih družbenih organizacijah in društvih. Delo pa b bi bilo lahko še boljše, če bi v vseh delovnih in življ enjskih okoljih imeli za mlade več posluha. Na konferenci so mladi sprejeli tudi svoje usmeritve in konkretne programe dela za prihodnjega pol leta. V stabilizacijo se bodo, kot so se zavezali, vključevali na vseh področjih z vestnim delom, racionalnim upravljanjem z družbenimi sredstvi v združenem delu in negospodarstvu, z marljivim učenjem v šolah. Povsod pa morajo biti na čelu mladi komunisti. V sedanjem trenutku pa bodo mladi angažirali tudi pri volitvah v socialistično zvezo. V. Paveo MILČA PUŠENJAK, kmetica iz Ljutomera: Varčevanje je za kmeta nekaj vsakdanjega, vsaj tako mislim, le od mladm nog se učimo čim varčnej gospodariti doma, na kmetiji, ’ hrano. Dandanes kljub vsem moramokakšno stvar kupiti trgovini, vendar pa ne gr pak si prej ogledaš v, . Samo kar tako nakupovat, am ku kupi fisto najbolj racionalno T^01] PotrebujeS’ in M*0’ kaLa ker moram skrbeti' deIam že zato, ker sem sam’ mm pa, da je za var^n° -udi Se za svoje potoI”Ce X-mki bi le morali ma ,čevanJe nešteto možnosti, P0^^ morah malo premisliti in se šele nato odločiti- , STEFAN BUKOVEC, upokojenec iz Trimlinov: Varčevanje je bilo vedno eno izme osnovnih načel v naši družim Bilo nas je več otrok, siromas vo pa veliko. Vsak jem^ varčevati na vseh koncih krajih. Tako je tudi danes,s J postaja varčevanje način žjvh samoumevno, mi na » ^ nja' Pri starejših ljudeh Je malo zem Udl ne rabimo veliko, le toliko a dvorišču pa pOiim Je Pndelamo v glavnem °zimn ' se zgrozi ob danaS Perjad' Ko ČI°vek gre v trgovm°< ren na vse. Zatekam^ cenab’ zato je potrebno binP0^. ° se k razprodajam in trikrat pre slimo, predenkaj kupimo. » ZOFIJA vanja, padanje zivlje nav^ eii da. Jaz Puhtet kos®. že iz,otroških e ’ gOsppffeSet-še pod nemški® 8 ^h d Hudo je bilo tudi * ^žem^ letjih po vojni, ।s bro štirimi otroki smo živeli 19 let v eni sa f ka pa Mož, ki je v službi v mariborski Meta y glav ijgrn1 zasluži, vendar tudi mnogo porabi, sv Qbrne® ^a®.^ terenu. Zato pa premislim, kako naj , 2at°cte tual dinar. Nikdar nismo živeli na visoki Z® potrošnjo prilagajati možnostim. Pre J doma na vrtu. ---------------------------- vestnikJT^^ STRAN 4 kulturna obzorja Ostaline iz Lakoša Predavanjem vsem osno-murju t,trednjim. šolam v Prek-stednješni opavanja si je ogledala hotein, Ska mladina iz M. So-Prvi stit ?ve’ To Pa je tudi vse. rejen v« j Javnostjo je sicer na-razviL; ” . Je treba še iskati in treba Predvsem pa je Prekmnr 'Stltl trenutek, ko prav v dja kait,U poteka tako velika ak-cija’konLPa° ntU 1985’ k0 b0 ak’ »eč na’ bo preteklo verjetno Prioritetr.’ da bomo spet dobil' da imamoVvrp'skovanju- Res je’ rantnih „ kV Pomurju več impo-s^ijo v ^e°'°ških najdišč, ki za-' 'akšnih ipTo.^'skSvanja, vendar ’'fvenslpo Sloveniji več. Program Pa tcnielir arbeološkega društva naPremin-na naeelu: raziskovati le Od 7eno izbranih najdiščih, linjem t z.a^etka raziskovanja v muLak°šn se je pokrajin-?r,t|ruži| jSu v Murski Soboti SA/j r ■ Ut ,Za arheologijo pri v Ljubljani. Letos pa kulturne jame, ki pa so bile v hiši kot prostor za shranjevanje živil. V eni takšnih jam smo 1982. leta naleteli na vrsto lončenih posod, ki so bile izdelane ročno, neenakomerno žgane in ornamentirane s plastičnimi rebri, aplikacijami, vrezi, odtisi prstov in z ročaji, (posode je izvrstno restavriral akademski kipar Frac Kiraly iz Lendave). V naselju so bile tudi peči, različne po namembnosti, velikosti in obliki. Ugotovljeno je, da so rabile za taljenje kovine, za žganje lončenine in za preko hrane. Problematika pri raziskovanju vseh prazgodovinskih naselbin je v tem, da je izredno malo ohranjenega materialnega gradiva, kot so lončeni izdelki, orodje, orožje in nakit. Le tega namreč dobijo arheologi v večji množini pri odkrivanju grobišča. Raziskovanje naselbine in k njej pripadajočega grobišča namreč šele dajeta celostno kulturno podobo nekega časa. Prebivalci, ki so zaradi določenega vzroka naselbino morali zapustiti, so lepše predmete, kot so kovinski izdelki (orodje, orožje in nakit) in ločene posode, odnesli s seboj. Kovina je bila v tistem času izredno dragocena, rabila je kot plačilno sredstvo, pa tudi rudna nahajališča bakra so bila od Dolnjega Lakoša oddaljena. Prebivalci so za seboj pustili pogorelo in uničeno naselje, manj vredne predmete, razbite ODMEVI BORŠTNIKOVEGA SREČANJA Kulturni koledar V okviru Borštnikovega srečanj a 8 3, ki v času od 21. do 30. oktobra poteka v Mariboru in okoliških krajih, je v ljutomerskem domu kulture v nedeljo zvečer gostovalo ljudsko gledališče iz Celja. Predstava Petra Shafferja v režiji Dušana Mlakarja AMADEUS je sodila v tekmovalni del srečanja slovenskih gledališčnikov. Odmev Borštnikovega srečanja v Murski Soboti bo uprizoritev dveh predstav: JOŽEF IN MARIJA in LOV NA PODGANE. Avtor obeh del je Peter Turrini, režiser Dušan Mlakar, nastopili pa bodo: Marjanca in Sandi Krošl. Mira Lampe-Vujičič, Bine Matoh. Janez Škof in Tone Šolar: Predstavi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice bosta v dvorani kina Park v petek, 28. oktobra, ob 19.30, popoldne pa bo uprizoritev za kulturne animatorje, ki imajo tega dne svoj občinski' seminar. V Lendavi pa bo v okviru Borštnikovega srečanja s predstavo LJUBEZEN NA PRVI POGLED v gosteh teater iz Zagreba (Teatar u gostima). Mira Lampe—Vujičič in Bine Matoh v gledališki predstavi Petra Turinija Lov na podgane, ki si jo bomo na soboškem odru lahko ogledali jutri (v petek, 28. oktobra) ob 19.30. ,,V naši deželi se kdaj pa kdaj stresejo tla pod koraki nenavadnih pošasti. Iz zemlje zlezejo na površino in potem pošteno bruhnejo ogenj skozi nosnice. Okoren je njihov pohod, vendar odločen in načrten. Najprej poteptajo nekaj enodružinskih hišic, cvetličnih vrtičkov, tapeciranih garnitur in televizijskih naslanjačev,” je zapisano v gledališkem listu. Bomo videli kdo so te podgane. PETEK, 28. OKTOBRA MURSKA SOBOTA — V okviru Borštnikovega srečanja bodo ob 19.30 V DVORANI KINA Park gostovali gledališčniki, ki bodo v režiji Dušana Mlakarja uprizorili dve igri: Jožef in Marija ter Lov na podgane. NEDELJA, 30. OKTOBRA LENDAVA — V dvorani INA Nafte bo ob J9.30 predstava Teatra v gosteh (Teater u gostima) iz Zagreba Ljubezen na prvi pogled. V režiji Relje Bašiča bosta nastopila Marija Kohn in Ivo Serdar. Pletla ” se v^agi^/ZV^nju Pridružili še /luju. s Pokrajinskega muzeja M >n „ P.a smo vse bliže nnleo'°skeoq 'oenju slovenskega vsa raz-fcer UsrneritidnStVa m str°kovni >> kajt, aeno ‘zbrano naj-ne|°t£Mti kv,er,tak° bo možno arheolog0 raziskovanja sev ra? kcga najdišča. V ..o?10°d "a poljih kMl" ižtln P° nJ’ Lakoš smo (In Pavanie J kv' m- površine, krov 10 m) kiT*3 P° kvadrantih h 7adranl i° razdeljeni na mi-arhJ>Iji LX I.m). Sistem de-'iDn^kein n/ ze ustaljenem statist vemka?Pku' N°vosti so Ugot 1Cna m ka fotografije, s katero strukturo objektov, posode itd. Pred arheologom je,' ko' razgrne tisočletne nanose zemlje, razdejana podoba požganega naselja, ki jo skuša čim bolj vestno in natančno sestaviti in jo rekonstruirati. V Dolnjem Lakošu smo našli kljub vsemu precej materialnih ostalin, ostalin, kot so bronaste igle za spenjanje obleke, del bronastega bodala, kamnite sekirice, več raznovrstnih keramičnih posod, (lonci, pitosi, skodele, vrčki, posode na nogi, sklede, cedila), uteži ih statve, vretenca za statve, žrmlje in barvila. Letošnje raziskovanje na poljih v Dolnjem Lakošu je potekalo na. dveh mestih. Nadaljevali smo z raziskovanjem v centralnem delu naselja in na obrobju naselbine, kjer je danes viden jarek. (Ob Gre v tretje rado? Protest ali malodušje delegatov, se lahko vprašamo z besedami urednika notranjepolitične rubrike Dela Branka Podobnika, ki je istega dne, kot je bila že v drugo nesklepčna skupščina kulturne skupnosti v Murski Soboti, komentiral to občutljivo vprašanje našega sistema. Preteklo sredo-so namreč že drugič odpovedali delegati zbora uporabnikov in skupščina občinske kulturne skupnosti je preložena na danes. Znan ljudski pregovor pravi, da gre v tretje rado. Upajmo, da bo šlo, čeprav se pri nesklepčnosti uporabnikov kulture prav vsiljuje v uvodu zapisano vprašanje, ki je vzročno povezano s sedanjim kulturnim trenutkom v soboški občini, bb K1NEMATOGRAF1 Iz filmske zakladnice bo v kinu Svoboda Gornja Radgona in Apače konec tega tedna na sporedu ameriška komedija Železni šampion — Charlie Chaplin. V radgonskem kinematografu bosta predstavi danes (v četrtek, 27. oktobra) ob 19. uri in v nedeljo ob 17. uri, v Apačah pa bo predstava v soboto, 29. oktobra, ob 19. uri. Program v radgonskem kinematografu bo v petek in nedeljo dopoldne prav tako dopolnila ameriška komedija Pasji sinovi s pokojnim Williamo.m Holdnom in Julie Andrews v naslovnih vlogah, v soboto pa jo bodo zavrteli tudi v kinu hotela Radin v Radencih.' BRANKO BORKO, VODJA LIKOVNE SEKCIJE PRI ZKO GORNJA RADGONA „DENAR NI VSE! Ob minulem občinskem prazniku so v zadružni dvorani predstavili svoje delo tudi radgonski likovniki. Dobro pripravljena razstava je vnovič opozorila, na dobro delo, pa tudi številčnost — 24 razstavljavcev se je predstavilo s 44-timi deli — amaterjev, združenih v, likovni sekciji pri Zvezi kulturnih organizacij Gornja Radgona. Radgonski slikarji sicer prav letos beležijo -20-letnico organizira- stalna oblika sodelovanja s to izobraževalno ustanovo,« je razgrnil aktivnost članov likovne sekcije njen predsednik BRANKO BORKO. Stem in še sodelovanjem na medobčinski razstavi, srečanju likovnih skupin severovzhodne Slovenije, predstavitvi ob srečanju pesnikov in °8raje n 8 obrobju naselbine Podu « • ^li, l’ te8a V stavbah. Na “^W^na sam° rekonstrui-^elai^obrte n '*a notranjščina 5lavri^a materi"rselb,ne. sprotna iA naj2kulture in re- Drednietov. arhih na raziskovanju 5hiš°/a,in. Oh brunZ8rajeneizlesenih Prepleti K ?et?na z n a konstrukcija je o bila n Vlco-.Ugotovlje-be^hili*11’ °d n^Selbina uničena &'«Onanotr Vlca z odtisi Ni S'aneij ‘fanji strani in og-iN 0e£ Pa je lesa' Prav hiše „ ugotavliati Ss lstijn Pfi ten. ’ njeno velikost ^j^^be^^odeS- P°siužujem° t/S 0?. na po 'P .opazujemo taL Dr^ %hl^Ph?ne’ ki so h-iraZnejame so ra.:° bile navadno ^Nga^H6 * odlaganje tnateriala, in deževnih letih je napolnjen z vodo). Ugotovili smo, da je naselje v velikosti 300 x 200 m imelo lesen plot oziroma, ograjo, ki je bila izdelana iz pokončnih, kolov, ki so bili prepleteni s šibjem. Največje odkritje pa jc popolnoma ohranjen vodnjak ali objekt za zbiranje čiste vode, izdelan iz lesenih desk. Že po treh letih neprekinjenega dela lahko z gotovostjo opredelimo naselje v Dolnjem Lakošu v kultur; ni krog pozne srednje bronaste dobe, to je čas okoli leta 1400 pred našim štetjem, to je čas, ko je Evropo že buril nov val ljudstev iz srednjeevropskega prostora (predi-lirska ljudstva) in ki so bili že nosilci nove kulture — kulture žarnih grobišč. V Dolnjem Lakošu se obe kulturi — kultura zahajajoče bronaste dobe in novo nastajajoča kultura žarnih grobišč-prepletata, pri čemer pa je vpliv bronasto-dobne kulture močnejši in prevladujoči. , IRENA ŠAVEL našo dejavnost. Vendarle pa to ne sme vplivati na kulturno življenje in upam si trditi, da smo prav v naši likovni sekciji dokazali, da lahko z izkoriščanjem. svojih notranjih rezerv in novimi oblikami dela, seveda je prvi pogoj aktivno vodstvo, zadovoljimo kulturne potrebe in jih približamo našim delovnim ljudem in občanom. Zato pa smo v sekciji združili več izraznih oblik od slikarstva, fotografije. izdelovanja tapiserij in gobelinov. Borko pa še dodaja. da bo prav s slednjimi potrebno še več dela, da bodo izpod njihovih rok nastajali unikati. Člani sekcije skrbijo tudi za lastno izobraževanje in za j razvoj likovne ustvarjalnosti | med osnovnošolsko, mladino, . v prihodnjem letu pa želijo predstaviti svoje delo tudi zunaj občinskih meja. V ta namen se že dogovarjajo za izmenjavo razstav z likovniki iz Ljutomera in občine Ruše. V. Paveo Foto: Š. S. Pogled na del razstavljenih slik likovnikov iz radgonske občine. ^oktobra 1983 V Peči na sosednjem Madžarskem se je v tem mesecu s 55. samostojno predstavitvijo v razstavni dvorani socialističnega delavskega gibanja predstavil rojak — umetniški fotograf Jože Kološa-Kološ, ki zdaj živi in ustvarja v Kopru. Na sliki eno od razstavljenih del. (VIZIJA) razstave MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra je odprta 9. mednarodna likovna razstava Pannonia 83, na kateri se z devetdesetimi deli predstavlja trideset likovnih umetnikov iz Jugoslavije (Slovenije), Avstrije in Madžarske. Razstavo dopolnjuje pregled založniške dejavnosti iz bogate kulturne ustvarjalnosti panonskega sveta. LENDAVA - V galeriji Lendava je na ogled spominska razstava ob 10-letnici smrti Lajčija Pandurja. RADENCI — Ustvarjalen prosti čas delavcev je naslov iz Bad Radger-sburga prenesene razstave likovnikov iz obmejnega okraja sosednje Avstrije, ki je na ogled v razstavnem salonu hotela Radin. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je do 28. tega meseca na ogled razstava del akademskega slikarja Janeza Vidica, ki je svoja razstavljena dela posvetil spominu na pokojnega profesorja Jožeta Kosarja. STRAN 5 DOMAČA PAMET -KJE Sl? OD POSNEMANJA ,,Človekov razum me spominja na morje; skočiš vanj, plavaš, razumeti ga pa ne moreš, še manj popiti; na koncu ti ostane samo okus po soli ... in to je vendar nekaj,” je v uvodni besedi študije Psihologija ustvarjalnosti (knjiga je izšla pri Slovenski matici v Ljubljani leta 1981 in bila precej razprodana) zapisal naš ugledni strokovnjak dr. Anton Trstenjak. Ko pa se poglobiš v delo Japonska — od posnemanja do izvirnosti (naš naslov je torej sposojen!) ti je spoznanje o znanju kot gorivu iznajdb in vsej izumiteljsko-razi-skovalni verigi.bližje in jasnejše. „Ne, delo ni poklic, ni nekakšna rabota, po kateri se očituje božja volja. Je preprosto vsakodnevna dogodivščina, ki sicer nima religioznega, prav tako pa tudi ne zgolj banalnega proizvodnega pomena . . . ,,beremo, čeravno nam še na misel ne pride, da bi japonske vzorce („čudeže dežele vzhajajočega sonca”!?) kar tako presajali v našo stvarnost. Naša namera je manj ambiciozna, kar ne izključuje, da se ne bi v rubriki — sicer ,,porojeni” že pred meseci — zagrizli tudi v zahtevnejše in strokovnejše ,,pogruntavščine” domače pameti. Sveča, ki je vnovič naš simbol, naj to pot ne bi le slabotno brlela, prej narobe: dodajali ji bomo — kajpada z vašo pomočjo, če (bo)ste pri volji —- nove in nove ,,bakle učenosti” in ,,leščerbe modrosti”: s terena in iz tovarn. Vse pa v duhu in črki občin naprezanj za bistvenejše, po-skočnejše, hitrejše tokove gospodarjenja. NAKLADALKA IZ NEGOVSKE ,.KOVAČIJE” Nikakor se ni mogoče strinjati s tistimi, ki zatrjujejo, da pomenijo službena potovanja — ali potovanja na lastno pest in stroške — na tuje na ogled takšnih in drugačnih sejmov in razstav izgubo časa in denarja. Tak je ,,credo” negovskega kovača Ludvika Fekonje, člana obrtne zadruge 14. oktober iz Gornje Radgone, ,,pavšalista” do leta 1977 in poslej ,,rednega” obrtnika, ki se s par delavci v Negovi ukvarja z izdelavo izvenserijskih kontejnerjev, kontejnerjev za smeti in drugih konstrukcij. Po izkušnjah drugih, njemu podobnih, se mu v tem prepričanju pridružujemo s pristavkom, da nam bo očitno še lep čas usojeno zgledovati se po Tudi take iznajdbe, kakršen je samostojni nakladalec slame in gnoja kovača Ludvika Fekonje iz Negove, so lahko gospodarski „ čudež”. drugih (torej posnemati!), da bi šele nato prišli do izvirnosti. ,,Moja iznajdba — samostojni nakladalec slame in hlevskega gnoja — ni nikakršna kopija po tujih vzorih,” je ob provokativnem vprašanju ugovarjal Fekonja. ,,Zrasla je na našem zelniku, v negovski kovačiji, sploh pa se kaj takega ni dalo kopirati.” Ob unikatu, razstavljenem in nagrajenem s prvo nagrado in žlato plaketo na letošnjem 21. kmvijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, smo na kraju imnem z- zdeli, da tovrstne naprave jugoslovansko tržišče še ne premore. ,,Vsi nakladalniki so povezani z nekim strojem, najpogosteje traktorjem, medtem ko j., ta na električni pogon. Tujina ga že pozna in rabi,” je doda! avtor, ki bo svoje avtorske pravice po zakonu o izumih, tehnični’: izboljšavah in znakih razlikovanja ter drugih predpisih zavaroval na zveznem patentnem uradu v Beogradu. „To bo gotovo dolgotrajen in mukotrpen postopek, ,,nam je ušlo, ker je nekaj sorodnih primerov iz Pomurja že znanih, dasiravno ga bo menda Fekonji z nekaj zvezami in poznanstvi uspelo pospešiti. Pri materializaciji ideje je šlo sorazmerno gladko, saj so vsi materiali in deli, vgrajeni v nakladalec, domačega izvora in se jih je dalo dobiti na domačem trgu, nekaj pa so jih z lastnimi testi in mozganji izdelali kar v negovski kovačnici. O stroških naš inovator nefad govori, glede časa pa, da so ga ob timskem delu porabili dobre tri mesece. Najtrši oreh pri vsem tem je bila tehnična rešitev glede obračanja, kajti naprava je samo-stoječa in — kot že zapisano — ni vezana na noben drug stroj. Njene tehnične značilnosti — če jih le mimogrede omenimo — so: nosilnost 480 kilogramov, rotacija 175 stopinj, višina dviga 4,8 metrov, doseg vil 5 metrov in širina 1,8 metra. Priključiti jo je mogoče na navadno 220 ali 380-vatno električno omrežje. Prvi odmevi in odzivi na Feko-njevo ,,pogruntavščino” so bili — vsaj spočetka — ohrabrujoči, sam pa sodi, da je priročna in uporabna tako 'v kmetijstvu kot v industriji, kjer bi lahko služila kot neke vrste . dvigalo. V zdajšnjih časih, ko gledamo in pazimo (!!) na vsak dinar, je vprašanje cene samostojnega nakladalca slame in hlevskega gnoja, iznajdbe kovača Ludvika Fekonje iz Negove, najprej na vrsti. ' ,,Kakšnih 250 tisočakov, se pravi 25 starih milijonov dinarjev, bo treba odšteti zanjo, vendar-načrtujem, da bi naprave še izpopolnili. Verjetno ji bomo vgradili še lopato in zna se celo zgoditi, da bomo cene kaj znižali,” je obetavno napovedoval sicer redkobeseden sogovornik. Hoteli smo zvrtati nekaj več o njegovih načrtih in zlasti pogodbah za prodajo nakladalca. ,,Kakšnih posebnih pogodb nimamo, imamo pa nevezano naročilo in po celjskem sejmu obrti bomo izdelali kot neke vrste serijo pet nakladalcev. Ti bodo ’ morda še nekoliko bolj izpopolnjeni in usposobljeni za prodajo na tržišču.” Če gre vse po načrtih, potlej prav zdaj v negovski „kovačiji” Ludvika Fekonje nastaja serija petih samostojnih nakladalcev slame in hlevskega gnoja; ni pa izključeno, da se podjetnemu obrtniku ne ,.rojeva” kakšna nova ,,pogruntavščina” . . . Branko ŽUNEC Povsod službo za inventivno dejavnost Osnutek družbenega dogovora o razvojno-raziskovalni in množični inventivni dejavnosti v pomurskem združenem delu so z nekaj pripombami sprejeli tudi člani soboškega izvršnega sveta. Predvsem so podprli temeljne usmeritve omenjenega družbenega dogovora, ki ga je pripravila medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje. Menili pa so, da bi kazalo zmanjšati število podpisnikov, ki jih je za zdaj skupno 57 iz vseh štirih pomurskih občin. Med konkretnimi pripombami naj omenimo, da so se zavzeli za ustanovitev službe za inventivno dejavnost v vsaki delovni organizaciji in ne le' tam, kjer imajo nad 500 zaposlenih delavcev. Glede kadrovanja pa bi naj poleg OK SZDL skrbeli zanj tudi druge družbeBopolitične organizacije in samoupravni organi v združenem delit. Poudarili so tudi potrebo, da naj. v pomurskih šolah zaživijo različni krožki, predvsem s kmetijskega in politehničnega področja. M. Jerše V Muri že 5 tisoč zaposlenih Podatek, da je bilo še pred dobrimi dvajsetimi leti ali natančneje leta 1961 zaposlenih 906 delavcev, prav prad kratkim pa so z otvoritvijo novih proizvodnih prostorov omogočili zaposlitev že pettisočemu delavcu, dokazuje, da so v tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti storili še en pomemben korak. To ni razveseljivo le za mladega 17-letnega Radovana Čuriča, polagalca tkanin v obratu tozda Oblačila, ki je kot pettisoči delavec Mure prejel tudi priložnostno darilo, ampak za celo vrsto mladih ljudi, ki v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah čakajo na zaposlitev. Predvsem namreč vliva optimizem, da se bo možno tudi v prihodnje zaposlovati v tem naj-večjem pomurskem kolektivu, kjer je našla svoje delovno mesto že več kot tretjina zaposlenih v murskosoboški občini. Izredno ugodni izvozni rezultati, saj so do začetka oktobra v tovarni Mura izvozili blago v vrednosti okrog 20 milijonov dolarjev, s čimer so skoraj v celoti izpolnili letošnji izvozni načrt, pa dajejo nov polet. Uveljavitev na zelo zahtevnem konvertibilnem trgu v močni mednarodni konkurenci, precejšnja akumulativnost in uvoz, ki do konca leta ne bo presegel vrednosti treh in pol milijonov dolarjev, pa je omogočilo tudi ustvarjanje precejšnjega dohodka. Zato so v soboški Muri dokajšnja finančna sredstva — okrog 420 milijonov dinarjev — namenili za investicije. Poleg 65. milijonov dinarjev, koli-korso veljali novi proizvodni prostori TOZD Perilo, predvsem likalnica in povečana šivalnica, bodo v letošnjem letu vložili v izgradnjo kotlarne in plinovoda okrog 90 milijonov dinarjev. Hkrati namenjajo posebno skrb tudi širitvi trgovske mreže in nakupu nove opreme v tujini, za kar bodo odšteli skupno približno 120 milijonov dinarjev. Pri vsem tem pa je pomembno, da bodo vse te naložbe plačali z lastnim denarjem, le majhen delež pa odpade na posojila. V zdajšnjih stabilizacijskih prizadevanjih je tudi to nadvse pomemben dosežek, ki ga ne bi smeli prezreti! Milan Jerše j ZAKAJ JE PROPADEL PROJEKT IZGRADNJE OBJEKTOV ZA BIOPLIN IZ PIŠČANČJE FARMU Vsak, ki posluje v povečanem obsegu, pa naj je to obrtnik, kmet . . ., ima zaradi tega tudi toliko večje težave. Anton Kegl iz Podgorja v Apaški dolini se že vrsto let ukvarja z vzrejo piščancev . brojlerjev. Svojčas je imel težave z davkarji, ki so ga neprimerno privili, pozneje pa je nastopila energetska kriza. Ker je letno pokuril za ogrevanje farme 35.000 litrov kurilnega olja, katerega cena sc je naglo večala, poleg tega pa ga je velikokrat zmanjkalo (kar zadeva nabavo se tudi zdaj ni nič spremenilo na bolje), je začel tuhtati, kako bi našel nadomestek. Tako sc jc porodila tudi ideja o izgradnji naprav, ki bi piščančji gnoj pretvarjale v biološki plin, tega bi pa uporabljal za ogrevanje. Torej kurjava zastonj! Žani tanje za projekt so pokazali v Agromer-kurju v Murski Soboti, kmetijski zadrugi v Gornji Radgoni, Avto-radgoni, obrtni zadrugi 14. oktober, še najbolj pa se je navdušil plinski mojster Rautar iz Zagreba. Pozneje se je izkazalo, da je ,,mojster” še za kaj drugega, ne le za plin. 1980. leta so se torej v Podgorju lotili za naše območje nenavadnega projekta, katerega predračunska vrednost je bila 90 starih milijonov. Denarni delež Antona Kegla je znašal tretjino, torej 30 milijonov, poleg tega pa še investiranje gradbenih del. Tako je pripravil betonske podstavke za 4 cisterne, /betoniral pa je tudi dve gnojni jami obsega 6 krat 6 metrov in globoki 2,5 metra. Dela je opravil pred rokom, zato je mojster Rautar čez čas lahko montiral cevi in ostalo nad dvema cisternama, katerih skupna prostornina znaša 110 tisoč postorninskih litrov. Na delovišče pa so pripeljali še dve ,,manjši” cisterni, ki imata skupno prostornino 44 tisoč kubičnih litrov. Nenavadno gradbišče so prihajali - gledat ne- le domačini, ampak tudi številni obiskovalci od drugod. Med njimi tudi ,,strokovnjaki” z višješolskimi in visokošolskimi naslovi in vsi so bili optimisti. Torej so verjeli, da bo*s ..fermentacijo” kurjakov (saj ve- NENAV ADNA ŽELJA ČEVLJARJA IZ STOGOVEC S HELIKOPTERJEM V NEBO 72-LETNI FRANC PERŠAK BI RAD ČIMPREJ POLETEL Če bi bili všj ljudje tako prepričani v svoje sposobnosti-, kot je Franc Peršak iz Stogovec/potem nebi tako hitro obupali, kadar nam ne gre gladko, oziroma Vo sc pojavi problem. Na vprašanje, ali bo njegov helikopter, ki gajle nekaj časa izdeluje po lastnih načrtih, resnično poletel, Franc namreč odgovarja, da o tem sploh rte dvomi. Fržnc Peršak je po poklicu čevljar, poleg tega pa velik konjičkar. Nič zato, če je star 72 let, neoziraje se na stisko z denarjem, zbadljivke vaščanov . . . važna je samozavest, Franc Peršak iz Stogovec je prepričan, da bo s helikopterjem, ki gaje sam Foto: Š. S. izdelal, poletel ste, kaj je to?) za vse večne čase rešen problem, ki nas vse daje — ogrevanje. Pozneje pa so znanstveniki le ugotovili, da zgolj piščančji odpadki (gnoj) le niso pravšnji , ,,material” za bioplin. Rečeno je bilo, da bi bilo treba dovažati v gnojno jamo še govejo gnojnico, šele potem bi se ustvarjalo dovolj plina. Torej spoznanje, ko je bilo v projekt vloženih že čez 100 starih milijonov dinarjev. Kako naprej? Anton Kegl pravi, da poti naprej ni, ampak le nazaj. Govejo gnojnico bi sicer lahko dobil, na primer na posestvu v Črncih, morda tudi pri zasebnih rejcih goveda, toda račun se ne izide. Stroški prevozov so pač predragi in tudi gnojnice najbrž ne bi dobil zastonj. Preprost račun (naposled) pokaže, da bi bil bioplin s piščančje farme drag, še več: predrag, morda celo tako kot kurilno olje. Anton torej ne namerava več vlagati, prav tako pa tudi ne ostali soinvestitorji. Vsi so ga zapustili. Tudi ,,strokovnjaki”, ki so tod preizkušali svoje (ne)znanje. Žalostno je, ker je to moral plačati kovnjakov”, saj so se Vcii-la, ki mu strokovno niso k ■ . ko težav pa mu jc povzročil plinski mojster Rautar. ročilnico, ki jc bila izstav JI radi nakupa materiala & a za bioplin, je jemal blag svoje potrebe. Nič čfc preganja uprava za notran vc. Vsaka ,,šola pac nekaj s« Ali naj primer iz ne od nadaljnjih raziska^^..odnjo gradenj naprav za pr , v biološkega plina? Nika jn razvitejšem svetu h,®v.s^ | le za gnojnico že uporabljajo Pogled na piščančjo ,,plinarno” v Podgorju gnojenje, ampak: ttud njo plina. Tega pa kIne mo v različne namene, w, je jah, pravzaprav mo J večje farme, ga lan pr0Jekt predvsem za ogrevanje- s teBi Podgorju je s‘cer ° na,2 pa ni rečeno, da n )u uric gem koncu Pomurja‘ ^inp^' resnično delujočih nap Qb kon-vodnjo biološkega P zjranl0: p cu torej lahko pr sami Is p .. ščanci se ne bodo g j^deove)1 nom). pač pa bo tega |,utonierU’ hlev v Norsincih pn J g 5000^ da bo lo, kar si vtepeš v glavo, tudi delovalo. Izkušnje ga spodbujajo. Nekoč ga je prijelo, da bi izdelal električno kitaro in naredil jo je. Tudi kakih pet tamburic krasi njegovo mini delavnico. Izdelava klavirja prav tako dobro napreduje. Izgradnja helikopterja, ki je najtrši oreh, mu je sicer že prinesla nekaj sivih las,-pa nič zato. Rešiti je pač bilo treba veliko konstrukcijskih problemov in kupiti sestavne dele. Po^ svojih računih je dognal, da bo motor iz starega osebnega avta ami primerno pogonsko sredstvo. il K0' i zato ga je kmalu je razvidno tud * £ k0;< medtem sesta z ogrodje z er Tolastn^ teIj spreminjanja kot R. je & tudi elisa na P k. mestu paC.zato^ smer letenja. . pr (Or torju jc zdaj os ke osi nTUja priključitve pog .^[ci1^ ^-■*»*53'1’5 hi usivarih s‘a^v«, « „ >Z vatorju iz STBrazbiJ3 pomislili, da si r dalJ 31 pter tako in bogu k^va heb* zapisati, daje kjavirja >, V ja, tamburic, javnost • jer« vreči proc-J' čeVljan jc ^ka je P^varja^^ kraTem t£k0 v njem moramo brez težav vzdrževati tempe-sohJ° med 5 in 8° C; v poštev prihaja prostor v kleti ah as severno lego. JUTITEV sadnega skladišča, izolaci-^Kačenje. Poved °- te£a’ kar sm0 omenili, moramo v dopolnilo spuu r11’ da se temperatura v sadnem skladišču ne sme sked • P°d °° C’ sicer bi sadJe zmrznil°- Ce je skladlšče na stroju ab na Podstrešju, ta pogoj težko izpolnimo, razen če Da ne izoliramo. HOo. ,m bolj omejili življenjske procese v sadju, zagrne-lemv?A?ln °dprtirie. Ni jih potrebno popolnoma zatemniti, jih po le zamračiti. Odprtine morajo biti tako prirejene, da iahko uporabimo za zračenje. MeliJ-°-^a sadna shramba je soba s severno lego m z odDrn Zldovi, ki zagotavljajo stalno temperaturo. Zračne ha« ne naj bodo pri dnu in na vrhu. Ko jo je potrebno odprti'odPremo odprtine: mrzel zrak vstopa pri spodnjih ‘nah, toplejši pa zapušča shrambo pri zgornjih. toy tranja ureditev. Pregraditev shrambe na več preka-najvŽvdnetnu skladišču je lahko namenjena samo ena soba; Pa je je tako, ker nimamo dovolj prostorov. Ta rešitev za d^Msnjkljiva: različno sadje namreč dozoreva drugo sno8^.-.Ugotovili so, da se pri zorenju sproščajo hlaplji-P°spešujejo zorenje poznega sadja; zlasti so za jab°lka, saj zgodnja zorijo že konec septembra, Stanič , se pozne sorte obdržijo do aprila in še dalj, ^ajšaii^t uPnem Prost°ru zgodnjo in pozno sorto pomeni Če i^žnost pozne sorte. jesen v e m°goče, si uredimo dva ali tri skladišča, prvo ['sto v;sko sadje, ki zori pred 15. novembrom, drugo za M intga Porabimo med 15. novembrom in konec decem-etJe za pozne sorte sadja. Me NA TLEH. Najbolj preprosto shranimo ™ drugega vrh drugega do višine 2 — 2,5 m. l5Crtl 0’Piče zabojev med seboj in ob zidu odmaknemo ’ a dlajSamo prezračevanje. ’^^VANJE in nadzorovanje skladi- eMjit0 M začnemo obirati sadje, moramo skladišče hi Nae plodov. Shrambo moramo pregledovati relega lr' dni, da odstranimo bolno sadje in odnesemo JESENSKA OPRAVILA V POMURJU BREZ VECJJH ZASTOJEV Zaradi izredno lepe jeseni, saj je bilo vreme kmetij-cem ves čas naklonjeno, jesenska opravila dobro potekajo. Do daljših zastojev zaradi vremena doslej ni prišlo, bilo pa je tudi manj okvar.-Če je zaradi suše bilo v začetku nekoliko otežkočeno spravilo sladkorne pese, je dež odpravil tudi te težave. Pomurski kmetijci pravijo, da bodo, če ne bo dolgotrajnejšega po-slabšanjazvsa dela pravočasno končali. Najdlje so v Pomurju s spravilom koruze. Za silažo so jo že pospravili, tudi koruzo za zrno so kmetje v glavnem pobrali, družbeni sektor pa jo V prostoru, kjer smo se pogovarjali z gospodrjem Gezom Kučanom, visijo na steni tri diplome in medalje. Dobili so jih za razstavljeno živino v Novem Sadu. Dve zlati in eno srebrno. Pogovor se je najprej sukal seveda okrog previsokih razlik v ceni. Geza je menil, da bi bilo čisto v redu, če bi za bika dobili le en stari milijon, samo če bi bile tudi druge cene nižje. Tako pa se obrača veliko denarja, dobiček pa vseeno ni velik glede na ves trud in skrb. Mnogi, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, mislijo, da kmetje nabirajo bajne vsote denarja. Tako je pred kratkim odslovil neki uslužbenec na Davčni upravi Franca: ,,Kaj hočete kmetje, dolgo smo vam šli na roko, sedaj morate bo pospravil v prihodnjih dneh. Koruzo za zrno so imeli letos pomurski pridelovalci na okrog 14 tisoč hektarjih, dobro pa poteka tudi spravilo sladkorne pese. V Pomurju so letos tej poljščini namenili nekaj več kot 2.100 hektarjev, pospravili pašo preženi del že zasejanih površin, od tega največ v zasebnem sektorju, kjer v teh dneh pobirajo še zadnji, pridelek. Napovedi strokovnjakov, da bo letošnji pridelek manjši od lanskega, se uresničujejo, je pa zato boljša digestija in v tovarni' sladkorja v Ormožu pravijo, da bodo proizvedli približno enake količine sladkorja kot lani. Doslej so v tovarni pre- Ob živini še sladkorna pesa Kučanovi iz Tešanovec so začeli pred leti le z enim traktorjem in nekaj glav živine. To je bilo še v času, ko mladi v kmetijstvu niso videli prave perspektive in so se raje zaposlili ali pa šli študirat. Takrat je bilo ostati na kmetiji veliko tveganje, kljub temu se je sin Franc odločil, da bo ostal. Vzeli so mednarodni kredit z ugodno obrestno mero, zgradili hlev za trideset glav živine in tako startali. In to zelo uspešno. tudi vi kaj plačati.” To je bilo v zvezi z novim prometnim davkom za kmetijske priključke. Kučanovi obd^Jujejo devet hektarjev lastne 'zemlje in tri hektarje iz najema. Vzeli bi še več zemlje, vendar je zadnje leto nikakor ni mogoče dobiti v najem, čeprav se je pred leti vsak branil take zemlje in raje obdeloval manjšo površino, kolikor je pač potreboval za lastne potrebe. Tudi iz tega je razvidno, kako se je povečal interes za kmetovanje. Mehanizacijo imajo, kot je rekel Franc, vse ,,od a do ž”, od najmanjšega do najmodernejšega stroja. Nimajo le kombajna', ker se tako velik stroj samo za eno kmetijo ne izplača. S stroji dela Računalnik piše recepte krmil S pomočjo sodobne računalniške opreme do kvalitetne in cenejše krme. Že v prvih mesecih veliki prihranki Zdaj že dobro vpeljan pred tremi leti ustanovljen analitski laboratorij pri Živinorejsko-veterinar-skem zavodu za Pomurje pomembno prispeva k pravilni in 'cenejši pripravi krme ža živino. V laboratoriju namreč kontrolirajo vse vrste krmil od sena, koruze, silaže pa do voluminoznih krmil, zeleno maso, sojino zrno, ječmen, pesne rezance in še bi lahko naštevali, saj sproti analizirajo 70 vrst krmil. Posebej ugotavljajo tudi odstotek sestavin v krmi, saj sta od sestavljenosti krme odvisna cena krmila in hitrost prirasta živine. Pri analizah ugotavljajo osnovne parametre kvalitete, kot so suha snov, beljakovine, maščobe, vlaknine in drugo, kar vsebuje krma. Ugotavljajo pa tudi elemente kalcij, fosfor, magnezij, cink in številne druge. Odstotek beljako- vin , ugotavljajo s popolnoma avtomatsko napravo, ki beljakovine določi v 12 minutah, za kar so pred leti potrebovali od 5 do 6 ur. Dobro so se ,,oborožili” tudi z napravami za določanje elementov. Za določanje slednjih namreč uporabljajo sodobno analitsko tehniko z atomsko absorbcijo. Prav tako metodo so v svetu uporabili prvič šele leta 1960. Analize opravljajo denimo tudi za Mesnine iz Dravograda, za naročnika iz Žalca, za Kompas pa tudi za naročnike iz drugih republik. Slednje ne preseneča, saj so se delavci soboškega laboratorija na vsakoletnih primerjalnih preizkušnjah med laboratoriji doslej zmeraj odrezali kot hitrejši od drugih. Vendar je osnovna naloga laboratorija, da je storitveni servis rejcev živne. Analize namreč niso same sebi namen, temveč jih opravljajo zato, da žival dobi pra- SB .TURNIŠČE: cene pujskov četrtek (20 okt.) uP’lPehali na sej-XIu,Nštu 107 puj-so skoraj ^^7*1 le povpraševanje ^\4^OKTOBRA 1983 spet nekoliko večje. Prodajne cene pa so se gibale od 6.500,00 do 7.500,00 di- narjev na par pujskov. Uspešnost kmetijske proizvodnje v številkah V Klavnicah ABC Pomurke so do 31. avgusta zaklali 25.761 govedi, kar je 53 odstotkov od z letnim planom zastavljene količine 48.575, od tega največ 17.847 v klavnici soboške Mesne industrije. Prašičev so zaklali 129.120 oziroma 50,7 odstotka od letos načrtovanega zakola 254.644 živali. Tudi prašičev so največ zaklali v Murski Soboti, in sicer 91.100. Od navedenih količin je Mesna industrija zunaj Pomurja dokupila le 4.221 govedi in 2.724 prašičev, čeprav so v lastni režiji zunaj Pomurja vzredili še 1992 goved in 11.735 prašičev. Do konca avgusta so mešalnice močnih krmil ABC POMURKE v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Črncih v občini Gornja Radgona proizvedle 72.631 ton krmil. Največ, 28.415 ton, so jih zmešali v mešalnici KG Rakičan, v KK Radgona 13.346 ton, v DO Ljutomerčan 13.009 ton in v Agromerkurju 17.771 ton. 45.257 ton krmil so porabili za rejo prašičev, 18.569 ton za perutninsko proizvodnjo in 8.805 ton za rejo goveda. - Pšenice so poljedelci družbenega in zasebnega sektorja ABC POMURKE pridelali 18.792 ton, kar je 84 odstotkov od načrtovanih 22.133 ton. Od tega so je odprodali 16.976 ton. Mleka je ABC POMURKA od svojih rejcev molznic do konca julija odkupila 320.277 hektolitrov oziroma 96 odstotkov v Tovarni mlečnega prahu predelanih količin, 12.740 hektolitrov pa so dokupili. V Agromerkurjevi klavnici pa so zaklali 4.911 ton brojlerjev. Za primerjavo naj navedemo, da so v ABC POMURKI v sedmih mesecih leta 1982 spitali 16.856, v enakem obdobju letos pa 15.889 goved, prašičev pa so v enakem vzeli nekaj čez 100 tisoč ton pese. Dlje kot prejšnja leta v lem času pa so v Pomurju s setvijo pšenice. Družbeni sektor jo bo letos zasejal na okrog 2.500 hektarjih, kmetje pa na nekaj več kot 15 tisoč hektarjih, od tega na 6.200 hektarjih v organizirani tržni proizvodnji. Medtem ko setev dobro napreduje, saj so kmetje pšenico v glavnem že posejali, pa nekoliko počasneje poteka sklepanje pogodb s kmeti. V temeljnih zadružnih organizacijah namenjajo zato v tem času temu največ pozornosti in v Pomurju so prepričani, da bodo načrtovane obveznosti uresničili in Izkušnje kmetovalcev mlajši gospodar, starejša pa opravljata dela v hlevih. Hlev za živino je sodobno opremljen, tako da s tridesetimi glavami govedi ni težkega dela, kot nekoč. Redijo bike in plemenske telice, zraven pa še krave molznice, ki jih ne sme manjkati na nobeni kmetiji. Včasih je v hlevu več bikov, včasih več telic, vendar, če so na voljo telice iz A kontrole, se zmeraj raje odločijo zanje. Na leto oddajo tako približno deset glav živine. Skoraj večino krme pridelajo doma, dokupijo le koncentrate. Koruzo so imeli posejano kar na petih hektarjih, od tega za silose na 1,7 hektarja, nekaj je zmeljejo s strženi, nekaj ^koruze pa shranijo v zrnju. Deteljo so imeli prav tako na površini 2,5 hektarja. Letos so naželi 5,5 ton pšenice na 2,3 hektarja. S ceno pšenice niso zadovoljni, saj zdaj za sto kilogramov pšenice ne dobijo niti sto kilogramov umetnega gnojila. Vendar pšenice niso sejali zaradi cene, ampak zaradi kolobarjenja. Tudi letos so zasejali pšenico že v vo krmo in da je krmilo čim cenejše. Sedaj že računajo obroke za krave molznice, pitance in pripravo krmnih mešanic. Laboratorij torej napiše najustreznejši recept mešanja krmila in mešanico tudi finančno ovrednoti. Računalnik torej najde cenovno najprimernejšo rešitev ob razpoložljivih surovinah. Da pri tem gre za znatne prihranke, pove podatek, da se prihranki po kilogramu od uvedbe računalniškega sistema gibljejo od 0,65 do 1 dinarja. Mešalnica, ki na uro zmeša 40 ton krmila, tako v enem delovnem dnevu lahko prihrani od 320 do 400 tisoč dinarjev. V Pomurju pa letno zmešajo in porabijo 105 tisoč ton krmil. Sedaj pa so priprave oziroma aparati že tako izpopolnjeni, da potekajo določitve na osnovi merjenja spektra in računališke obdelave podatkov, kar omogoča, da porabnik dobi podatke v nekaj sekundah. Seveda mu najoptimalnejše recepture takoj izpišejo, če obdobju 1982 zaklali 102.983, v letošnjih sedmih mesecih pa 104.432, mleka so lani do julija odkupili 303.363 hektolitrov, v enakem obdobju letos pa 329.277 hektolitrov. Brojlerjev so lani do julija zaklali toliko, da so tržišču ponudili 4.680 ton mesa, v letu 1983 pa 4.879 ton. Perutninarji sicer opozarjajo, da bo pravkar pričeta rekonstrukcija klavnice brojlerjev do konca letošnjega leta zavrla ugodno gibanje v proizvodnji in ponudbi piščančjega mesa. Ko so na seji koordinacije preverili letos dosežene rezultate, so se dogovarjali tudi o pripravi planov proizvodnje za leto 1984. Ob tem da so plani setve že sprejeti in usklajeni, bo glavna pozornost veljala usklajevanju načrtovane reje živine in prašičev glede na sprejete obveze ABC POMURKE do potrošniških centrov. O slednjih bodo obvestili tudi ŽPS. Družbeni sektor proizvodnje bo prihodnje leto oddali več kot 27 tisoč ton tržnih viškov pšenice. V začetku je kazalo, da bodo težave pri oskrbi z gorivom. a do daljših zastojev ni prišlo, večina pridelovalcev pa se je tudi pravočasno oskrbela z mineralnimi gnojili. Težave so se pojavile šele v zadnjem času, koje tovarna v Kutini prenehala z dobavo. Sicer pa velja ob vsem iem še zapisati, da imajo pomurski kmetijci prejšnja leta slabe izkušnje predvsem z vremenom, zato so letos izkoristili lepo jesen in z deli nekoliko pohiteli. L. Kovač začetku oktobra na 2,7 hektarja, pogodbo pa imajo sklenjeno za dva hektarja. Veliko bolj kot za pšenico pa je cena ugodna za sladkorno peso. Letos so imeli sladkorno peso na enem hektarju. Pridelek sicer ni bil tako dober kot prejšnja leta, ker je bila suša prehuda, toda Kučanovi vseeno pravijo, da se danes najbolj izplača pridelovanje takih poljščin. ,,Tu imaš zagotovljena vsa sredstva, ki jih rabiš. Ce se malo zavzameš, dela ni veliko,” je dodal Franc. Zase pravi, da mu ni žal, ker je ostal na kmetiji in da ima še veliko načrtov. Tudi svojega naslednika že ima in mlado ženo. Zaenkrat je še zaposlena, vendar ji pri odločitvi, če bo službo pustila in delala le na kmetiji, daje proste roke. Kučanovi so sicer usmerjeni v živinorejo, vendar razmišljajo, da bi se v prihodnje usmerili v pridelovanje sladkorne pese. Glede na sedanje razmerje cen med teleti in govedom bi se to še najbolj splačalo. Toda kaj, ko nihče ne ve, kako bo prihodnje leto. Bernarda Peček pa oddaljena mešalnica dobi nove količine mesne moke, soje ipd. pa lahko sporoči le podatke iz svojega laboratorija in ji recept, kako mešati krmo, iz laboratorija posredujejo tudi telefonično. Sicer pa s pomočjo računalniške opreme z bogato banko spominov v laboratoriju ŽVZ opravljajo kompletno kemijsko analitike, ki jo vodi in .kontrolira računalniški sistem, kar je zaenkrat edinstven primer analiziranja krmil v državi, čeprav je res, da so ga Nizozemci uvedli že pred 10 leti. Laboratorij opravlja storitve za kmetijske pospeševalce, ki ponavadi prinesejo na analizo vzorec krmila, ko odpove prirast mesa ali denimo mlečnost živine. Veliki naročniki oziroma koristniki storitev laboratorija so predvsem vse mešalnice močnih krmil v Pomurju pa tudi iz Ptuja. Boris Hegeduš plane sprejemal v TOZD, zasebni pa na nivoju zadrug. Osnutke planov bodo pripravili že do 20. oktobra. Prve dni oktobra bodo s predlogi planov seznanili delegate delavskega sveta SOZD, ki jih bo obravnaval in sprejel nekje po 25. decembru. Kot zanimivost velja omeniti, da finančnega plana za skupne službe ne bodo sprejeli prej,, kot bodo znana družbena stališča glede financiranja skupnih služb. Bolj pomembno je, da bodo z obsegom proizvodnje in možnostmi plasmajev pravočasno seznanili trgovsko mrežo v potrošniških centrih. Slednjim bodo dokaj točno posredovali možnosti oskrbe z mesom, mlekom, mlečnimi izdelki in drugim. O obsegu proizvodnje bodo posebej seznanili tudi Zunanjo trgovipo, ki bo na osnovi načrtovane proizvodnje tujim kupcem pripravila ponudbe blaga za izvoz. Boris Hegeduš STRAN 7 KOMISIJE ZA STABILIZACIJO . . . a tudi,,ukazujejo”, če že ne gre drugače. Pred časom smo — priznamo, da morebiti nekoliko preuranjeno — (ne)posredno ošvrknili delovanje in poslanstvo takrat še neustanovljenih občinskih komisij za stabilizacijo z vprašanjem: bodo mar le-le Zmogle, česar nismo toliki forumi, krizni štabi, odbori, komisije, sveti in podobni organi? Izkazalo se je namreč in vse očitneje postaja, da so člani v dobrih dveh mesecih, odkar komisije obstajajo, ponekod, zlasti pa v občini Murska Sobota, veliko postorili oz. se načrtno in sistematično lotili nekaterih najkočljivejših vprašani v občinskem gospodarstvu. Kot operativno-svetovalno telo izvršnega sveta s 15 člani — v njem je dobesedno kadrovska ,,smetana” pomurskega združenega dela od območne gospodarske zborniče do banke in SDK — je doslej obiskalo kar nekaj delovnih kolektivov, med njimi Tovarno mesnih izdelkov, DES Elektro, Platano, opekarno v Puconcih in še nekatere druge. Šlo je bolj za ,,spodbujevalne akcije: v Tovarni mesnih izdelkov glede saniranja izgube, v DES Elektro prav tako, v Platani za organiziranje enovite delovne organizacije, v puconski opekarni zastran odpravljanja razlogov, ki so že lani novembra privedli do uvedbe enoletnega ukrepa družbenega varstva in še bi lahko naštevali. Tudi pri združevalnih procesih komisija ne stoji ob strani, zlasti kar zadeva področje gradbeništva, kovinskopredelovalne industrije in drobnega gospodarstva, nekaj podobnega pa velja tudi za snovanje novih razvojnih programov. Omenimo zgolj soboško Panonijo, ki se dogovarja za poslovno-tehnočno sodelovanje z železarno iz Raven, ali Agroservis, kjer je že malone vse nared, da iz mariborskega Tama prenesejo določen del proizvodnega programa v ta soboški delovni kolektiv. V družbenih dejavnostih si komisija prizadeva, da bi kar se da racionalizirali poslovanje samoupravnih interesnih skupnostih in pri izplačevanju osebnih dohodkov bdi nad spoštovanjem zahteve, da so izplačila osebnih dohodkov usklajena z dogovorom oz. 'resolucijo, kajti v nasprotnem brez uvedbe novih omejitev ne bo šlo. V Ljutomeru, kjer so bili pri ustanavljanju občinskih stabilizacijskih komisij v Pomurju zadnji, jim je za iztočnico pri sestavljanju osnutka stabilizacijskega programa rabilo več spoznanj in dejstev, ki še posebej zaskrbljujejo. Med drugim niso uglašena z načrti pričako- Svetujejo, posegajo, spodbujajo vanja, da se bodo povečali fizični obseg proizvodnje, produktivnost, naložbe, zaposlovanje, izkoriščanje materialnih možnosti, dohodkovno povezovanje in nezazadnje združevalni procesi na področju lesne industrije in kmetijstva. Iz zapisnika ustanovitvene seje komisije — zlasti pa nekaterih že izpeljanih ukrepov — je moč razbrati, da so se v Ljutomeru, podobno kot v Murski Soboti, dela lotili z vsemi štirimi, hkrati pa preudarno in poznavalsko. Nosilce in roke imajo točno opredeljene in ve se, denimo, da odgovarja za ekonomske odnose s tujino Vida Hojnik, za industrijsko proizvodnjo Jože Roškar, za proizvodnjo hrane Miro Steržaj, za drobno gospodarstvo Janez Godec, za turizem ter promet in zveze Vida Hojnik ter za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Oskar Likar. Imena in priimke najdemo tudi pri posameznih nalogah, ki zadevajo ukrepe za učinkovitejše gospodarjenje in krepitev reprodukcijske sposobnosti občinskega gospodarstva, zelo podrobno pa so razdelane še ..intervencije” v proizvodnih usmeritvah posameznih organizacij združenega dela,' v prestrukturiranjih družbenih dejavnosti in na področjih lesne, kovinsko-predelo-valne in živilsko-predelovalne industrije ter kmetijstva. V Ljutomeru bodo prav tako zagrizli v kislo jabolko združevanja interesnih skupnosti tako materialne proizvo- -dnje kot družbenih dejavnosti in racionalizacijo služb občinske uprave, kar je zaupano ,,prvima možema občinske' politike” — predsedniku občinske skupščine Emilu Kuharju in predsedniku občinskega izvršnega sveta (ta je tudi, predsednik komisije!) Antonu Kosiju. Tudi družbenopolitične organizacije ne bodo ostale ,,nedotaknjene”, vsaj kar zadeva njihovo finančno poslovanje, ki naj bi ga prenesli v okvir občinskega ..budžeta”. Z ustanovitvijo stabilizacijske komisije so v Gornji Radgoni razpustili dotedanji krizni štab, čeprav ravno njegovi člani zdaj sestavljajo jedro komisije. Ta ne kani prav ničesar prepuščati naključju in po zagotovilih predsednice Dane Sukičeve se zlasti osredotoča na iskanje rešitev pri čedalje bolj kritični preskrbi gospodarstva z repromateriali in surovinami, skuša vplivati na pospeševanje izvoza in utirati pota zvečevanju produktivnosti dela, še posebej pa skrbeti, da bi smotrneje izrabljali rezerve v kmetijstvu. Zaradi pičle plačilne zmogljivosti delovnih kolektivov ne bo več dovoljevala, da, bi še naprej najemali neugodne kredite, saj -jim bodo sicer obresti dobesedno snedle razpoložljiv dohodek. O nalogah lendavske komisije za stabilizacijo — vodi jo predsednik Za stabilizacijo več aktivnosti Na seil občinskega komiteja ZKS Lendava so najprej ostro kritizirali nekatere člane komiteja, kl poredkoma prihajajo na seje ih so nasptoh neaktivni. Kljub nekaterim ugodnim kazalcem razvoja gospodarstva v občini, večji je Izvoz, krepi se spoznanje, da je mogoče z lastnimi močmi rešiti prenekateri problem. Komite ugotavlja, da aktivnost komunistov pri uresničevanju gospodarske stabilizacije ni zadovoljiva. Komunisti so pri svojem delu premalo odločni in konkretni, to pa seveda vpliva na celotno ^dušje sredine, v kateri delajo. Posebne delovne skupine občinskega komiteja sc obiskale vse delovne organizacije in s komunisti razpravljale o uresničevanju stabilizacije. Razgovori so pokazali, da so ponekod že dosegli lepe rezultate, ponekod pa so komunisti tisti, ki zaviralno občinskega izvršnega sveta Ludvik Jerebic — ne kaže ,,razpredati”, saj je znano, v kakšnem nehvaležnem položaju se nahaja ta v slovenskem merilu manj razvita občina. Vsekakor imajo njeni člani sorodne ali iste naloge kot drugje, le da bodo morali biti še doslednejši, načrtnejši in potemtakem odgovornejši. Ob rob vsemu le dodajmo,- da stabilizacijske komisije same po sebi gospodarskih in vsakršnih drugih klopčičev ne bodo odvozlale in v tem pogledu hrabri dejstvo, da — če sodimo po dozdajšnjih izkušnjah — ne ostajajo osamljene; podporo jim dajejo tako ,,uradna politika” kakor tudi delovni ljudje in občani. Branko Žunec delujejo na uresničevanje sprejetih dogovorov. Izvršni svet občinske skupščine je pred nedavnim imenoval tudi posebno stabilizacijsko komisijo, ki mora do novembra pripraviti program dolgoročne stabilizacije. Nekaj novih zanimivih programov se ponuja za prihodnja leta. To so predvsem rudnik premoga, keramična industrija, nekateri programi petrokemične industrije, zato se bo potrebno dogovoriti o prednostnih naložbah, da bi zagotovili del naložbenih sredstev. Več aktivnosti bo potrebno pokazati na vseh področjih zlasti pa v krajevnih skupnostih in OZD. Jani D. i Od leta 1981 imajo v Murski Soboti poslovno eno I s obrtne zadruge Avtoprevoz Maribor. Trenutno je vanJ I včlanjenih 136 avtoprevoznikov in upravljalcev delovni strojev. Nobenemu od njih dela ne manjka. Lani so ime । skupaj 55 milijonov novih dinarjev prometa, za letos P I načrtujejo 75 milijonov dinarjev. Zadruga ima naJ ■ članov iz soboške občine, nato iz ljutomerske, lendav pa tudi iz občine Gornja Radgona. „ I Vodja poslovne enote Avtoprevoza v Murski St> I Stanko Serec nam je povedal, da so z mnogimi P0*^ skimi organizacijami združenega dela sklenili s upravne sporazume o sodelovanju. Tako zdaj te I prevoze predvsem prek zadruge, katere člani imajo v , I prevozne zmogljivosti; če bi naložili vse njake. bi hkrati lahko peljali okrog 900 ton tovora. g pomurski zasebni avtoprevozniki največ prevozov y. I na območju Pomurja in Podravja. V zadnjem času s g močno angažirani pri odvozu sladkorne pese v to sladkorja v Ormož, drugače pa v glavnem odvažaj |jfl I roma navažajozemljo, gramoz, razni gradbenima« a g drugo. Še največ dela imajo ob melioracijah, ki J1« J | našem območju kar precej. Pri teh delih uporabljajo delovno mehanizacijo: buldožerje, kopalce rovov, 6 . nakladalce itd, kijih ima 15 ostalih članov poslovne ■ Avtoprfevoza v Murski Soboti. ■ I Pomurski avtoprevozniki so torej dobro organi in zato jim dela ne manjka. Njihova poslovna veZala I tudi, da imajo dovolj pogonskega goriva, saj je i.I tesne stike s Petrolom in imajo tako člani zad,ru| jrBga9 nost pred ostalimi zasebnimi avtoprevozniki. Z■ s0g tudi izdaja ustrezna potrdila, na podlagi ka jjBo| obrtniki oproščeni plačila depozita, kadar §recl0.,rnjake-zaradi nakupa nadomestnih delov za svoje ^oV ^nih, Večina njihovih prevoznih sredstev je namreč u ^ s0 | zato imajo toliko več težav z rezervnimi deli. Pr ;B I tudi gume, vendar se avtoprevozniki nekako z J I noben tovornjak ni »bos«. w 7nikejetud | Ugodno za pomurske zasebne avtoprevozn J v g to. da poslej mnoga dela v zvezi z obračunom Pjboru. I poslovni enoti oziroma v skupnih službah v bitno I Seveda je z organiziranim delom izključeno PjoVOljui | prikrivanje prevoznih storitev pred davkarijo. . ugbene so potemtakem tudi na pomurskih upravah za aVto- g prihodke, ki imajo tako reden dotok sred0[jtičneI prevoznikov. Ti lahko obveznosti do družbim P^ajo " skupnosti poravnavajo pravočasno tudi zato, *%etnroku-zaopravljene prevoze plačila v razmeroma kra v0Z- 1 Morda še to: poprečna starost zasebnih av^ ^orski I nikov, ki so člani poslovne enote Avtoprevoz |jenja. " Soboti, je 40 let. Gre za ljudi v-najlepših len ne bo Le-ti so delavni, iznajdljivi, zato jim dela še B^ušiti. I zmanjkalo. S tem pa seveda ne želimo nikoga saj Ba g da bi se odločil za avtoprevozniško dej a v vt0’prev°z' občinskih obrtnih združenjih pravijo, da je g ■ . " f „Ogromnega pomena je kolektivno delo!” nikov (in taksistov) že dovolj. Š. SOB’ 49-letnega Stefana Novaka, vodjo vzdrževalne službe v TOZD Perilo tovarne oblačil in perila Mura v Murski Soboti, ki že 29 let dela v tem največjem pomurskem kolektivu, poznajo vsi: Takšen občutek kaj hitro dobiš, ko se pogovarjaš z delavci, ki pravijo, da je Stefan Novak pravi vzor dobrega delavca. V Muri je zaposlen od vsega začetka, sprva kot mehanik-vzdrževalec, v glavnem šivalnih strojev, čeprav je treba popravljati tudi okvare na vseh ostalih napravah. In ker je naš sogovornik lansko leto prejel tudi občinsko nagrado, je gotovo prav, da ga nekoliko podrobneje spoznamo. Najprej smo ga povprašali o njegovem delu. „To ni lahek poklic, kot bi si nekdo mislil, saj vsem mehanikom prezgodaj šepa vid, kar je posledica velike natančnosti pri našem delu. Poklic pa ni dolgočasen, ker je v bistvu vsestranski, o čemer nam zgovorno pove že sama beseda delovnega mesta. Pomeni, da moraš vedeti vse, če želiš, da bodo stroji redno vzdrževani. Meni se zdi to delo zelo zanimivo, pri čemer pa je nadvse pomembno kolektivno delo vzdrževalcev strojev. Marsikaj pa je odvisno tudi od tega, kako se vzdrževalci, ki jih je v našem tozdu deset, med seboj razumemo, tesno sodelujemo in smo hkrati prijatelji. Vsakdo je v zmoti, če misli, da lahko naredi vse kar sam! — Ali ne postane takšno delo z leti enolično? „Nikakor! To delo je vedno zanimivo, ker se iz dneva v dan srečuješ z novimi problemi, stroji, pa tudi tehnologija se zmeraj spreminja. Dejansko gre velikokrat za nekaj novega, zato se mora vzdrževalec ob delu nenehno sproti usposabljati in študirati literaturo, če hoče ostati dober in koristen delavec.” Štefailu Novaku, ki je preživel že več kot polovico življenja za strojem, se zatem utrne misel o časih, ko je'prvič prestopil prag murskosoboške Mure. , .Takrat ni bilo prostih sobot, bile pa so'delovne nedelje! Da, prav ste slišali. Tudi sestankar-stva ni bilo med delovnim časom, ampak smo vse to opravili kar v nedeljo. Tudi malice so bile pred skoraj tremi desetletji sila skromne. Največkrat sem si prinesel kaj za pod zob od doma ali pa smo si malico delili. Danes pa imamo vse to urejeno, saj so na voljo celo tri vrste različnih toplih malic, vsak delavec pa dobi tudi čaj, kavo ali kakšen podoben napitek.” ŠTEFAN NOVAK — »Poklic vzdrževalca strojev je v bistvu vsestranski, ker moraš v konfekcijskem obratu znati popraviti vsako napako.” Foto: M. Jerše. — Ali vas v tovarni priganja norma? ,,Mehaniki nimamo norme, vendar je v osmih urah veliko dela v proizvodnji. Od našega dela je namreč v veliki meri odvisno nemoteno delo v proizvodnji, zato si po svojih najboljših močeh prizadevamo, da bi bilo čim manj okvar. Za svoje mehanike sem trdno prepričan, da ne morejo ,,zabu-šavati”, da so polno zaposleni, kar lahko navsezadnje potrdijo tudi delavke v proizvodnji.” — Se to pozna tudi pri osebnem dohodku? ,,Seveda se! Z našim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov je vsak mehanik stimuliran za boljše delo, čim manj je zastojev, tem višja je njegova plača.” — Ste z osebnim dohodkom zadovoljni? ,,Lahko rečem, da sem, saj prejmem mesečno okrog 30.000 dinarjev.” — Kot mi je znano, ste se ves čas uveljavljali tudi v družbenopolitičnem življenju vašega kolektiva in širše. Kaj bi dejali o tem? ,,Dolga leta sem bil precej angažiran na raznih področjih družbenopolitičnega 1 življenja. Nekdaj sem bil predsednik sindikata v Muri in svojem tozdu, sekretar OO ZKS —■ član zveze komunistov sem od leta 1957 odbornik občinske skupščine, celo osem let oziroma dve mandatni obdobji pa sem bil delegat družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela skupščine občine. Vem, da sem bil vsa leta dokaj družbenopolitično aktiven. Seveda so svoje prinesla leta in zdaj, ko sem že starejši, nimam več tistega zagona kot mladi. Zato je prav, da se nanje prenašajo številne funkcije. Trenutno pa sem še namestnik sekretarja , akti.va delavcev-neposrednih proizvajalcev pri OK ZKS, delegat SIS za zdravstvo, član, izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata itd.” — Ste kritični do dela sindikata? ,.Moram reči, da sem precej kritičen sploh do dela, vseh družbenopolitičnih organizacij, ker vidim, da je več pasivnih kot pa aktivnih članov. Trudimo se, da bi več in bolje delali za stabilizacijo 'našega gospodarstva, delavci pa razumejo, da moramo delati tudi več prostih sobot. Vsaj za Muro ne poznam primere, da delavci ne bi hbteli delati, če so pravočasno seznanjeni s problemi v proizvodnji. Seveda pa mora delavec vedeti, zakaj dela; mora to čutiti pri osebnem dohodku!” — Kako preživljate prosti čas? ,,Moram povedati, da ga izkoristim samo za počitek in rekreacijo. Rad pa tudi kakšni naši delavki popravim šivajni stroj, česar nisem še nikoli odklonil. Poleg tega z veseljem poslušam radio,' celo raje kot gledam televizijo. Prisluhnem pa vsem dobrim oddajam, pa najsi gre za politične ali zabavne.” — In na koncu tega razgovora še vprašanje, kako ste zadovoljni s tem, kar ste doslej naredili v življenju? ,,Lahko rečem, da sem s svojim delom in s tem, kar sem doslej naredil v življenju, zadovoljen. V veliko zadovoljstvo pa mi je kolektiv, saj imam okrog sebe dober kader, Iti se je izučil z mojo pomočjo!” Milan Jerše Za diferenciran pristop v družbenih dejavnostih organ««® jo področji S oK ZK P Člani predseds l zap°%je bili zadovoljni daj k« podatki SDK, saj le triCetrtletje znani nekateri zato obdobje. bodo v prvi P* pripravili Si^ opravi^ dnih O^’ dičnih ob, J odbud!” nameravajo ^nsl^ na seji OK Z • di o fefe^ Govor je bi^ kon o pripravah na bit. OO ZK, k. *"^7^ opravljene dnje 1« |e ali januarja pn ihodnJ programska po sta organise v h * mOra dosedanji ^d« \od' r v 5obrOO^\>^ idcjnopoim^ega Potem, ko so sprejeli varnostni načrt občinskega komiteja ZK, so člani predsedstva OK ZKS v Murski Soboti namenili osrednjo pozornost polletnim rezultatom poslovanja organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti v soboški občini. Osnovna ugotovitev je, da se v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja zaostruje tudi položaj v družbenih dejavnostih. O tem dovolj zgovorno govorijo podatki o 16-odstotnem zaostajanju celotnega prihodka družbenih dejavnosti za gospodarstvom občine in manjši porast dohodka zaradi znatno hitrejše rasti porabljenih sredstev, kar v omenjenem obdobju ni zadostovalo za pokritje vseh obveznosti 'iz dohodka. Poleg tega pa še vedno ni zaživela svobodna menjava dela, ki bi morala sloneti na konkretno , izdelanih . programih. Družbene dejavnosti pa pesti tudi omejena poraba, zato se je vnovič postavilo vprašanje, ali lahko ob zmanjšanih sredstvih še nadalje zagotavljajo, denimo v šolstvu, enak obseg dela kot doslej. V razpravi na seji predsedstva OK ZK v Murski Soboti so tudi omenili, da v tej situaciji niso opravičljive nekatere razlike med posameznimi osnovnimi šolami, kar je posledica indeksiranja. Ob vseh teh in podobnih vprašanjih pa je treba, kot so poudarili v razpravi, odločneje pristopiti k članstva. VESTNIK, 2Z Stran 8 PREUDARJANJA Kaj skriva „dvoživkarstvo”? OD 10. DO H, NOVEMBRA V RADENCIH Gostinsko-turistični . zadnjem času smo se poudarjeno razpisali in razgovorili o pojavu, za Pomurske in smeli bi trditi, da kar za jugoslovanske razmere, zna-tamo” J lal<0 ‘menovano dvoživkarstvo (polproletarstvo), ki mu „oči-do o ’ -Se moS°če — od pomanjkanja prave delavske (proletarske) zavesti Poniraslva’ Je v P™ vrsti samemu sebi namen. Eni se spuščajo v izvorni & in " Sam^a P°jma, drugi pa skušajo v njem najti odgovor na nekoigo-ve^rat Pogreto dilemo, kaj je vendar z našo pomursko (prekmur-ali zn nra^°' s' večkrat privošči, da poidi na zapečku, se ne izpostavlja Poslavlja, računajoč: psi lajajo, karavana gre dalje. znSL'V se nikakor ni mogoče zanašam°bČUtka’. da se vse Preveč delav„m°-na Prislovično pridnost, fano«°St *n sorazmerno disciplini-sah j Pomurskega (prekmurske-da^ je to le dob™ 1 .medahe- Dokler namreč darstvad V'Ca reg‘jsl ko kakšna na-ram, n° ne ustrezajo razme-$Oveskih etnbnejše motnje v med-S° morar°dnOsih (zlasti tam, kjer ^žbeneoa uvesti. začasne ukrepe "'fanja 8 varstva), upadanje za-Or8anov Za de'° samoupravnih °Prav]jan: 'n zgolj formalno S1'’ °dtuim samoupravnih dolžno-tPih organanjy °d družbenopoliti-9 Pritožb ,1Zac'j’ Povečevanje števi-m tako naprej. tri, trtletje v Radenski Poraslo število tujih nočitev h^.Mteli es^cri letošnjega ^itev t„Za ^odstotkovveč udobju LCeY kot v enakem Kanski auL Skupaj so v J m ZR Nemčije, sw V !endavs M DLjU PozOb ljudski* obmni ugotavljajo, da je bilo letošnje izobraževanje za z Patu t so n odPor in družbeno samozaščito uspešno. Posebno 'ddj ei,°rn, da usposabljanju enot in štabov teritorialne obrambe iriljAosabii . dvignili bojno usposobljenost. Posebej uspešno je bilo %>stoJv aje mladine za teritorialno obrambo; letos je bilo kar 51 ^Posak janja JCeV' V ^asu> ki je Pred nami pa bodo sledile razne oblike Pte(jaa°Gnje narodne zaščite. Uspešno je bilo tudi obrambno afjas fi]^- va*stva. V vsaki krajevni skupnosti so pripravili Jani D. K.. --------- PE MURSKA SOBOTA ^OVI POSLOVNI Olfvj Dfaznika občine Murska Sobota in 20-^sti P® Špedtransa v Murski Soboti so ob Oredar nov delovnega kolektiva in številnih Nr e.namenu nove poslovne in parkirne *1 Voa- r^nc’ cesti. Udeležence slovesnosti je । v0»to Ratkai, o novi deloviii zmagi pa Po«! ktor TOZD Transport Ivan Tržan. i°hl2lv v in parkirni prostori so za 45-članski ,sa ii«arski Soboti, ki ima 27 vozil, velika pri-?v« °h>oi»teritk h telesnokulturna dejavnost sloni na prizadevnih I nito dl'" delavcih, ki ob svoji redni zaposlitvi opravljajo pleme- | Iskup^- °’ se mu pravi vzgoja mladega človeka. Delegati so na vrhu^g- - "d' Podprli poostrene kriterije strokovnega sveta za _ n,h del' Sport pr' ZTKO glede nagrajevanja amaterskih strokov- ■ soboških-- Pro%ram stabilizacijskih ukrepov v telesni kulturi v B g občini bodo delegati sprejeti na naslednjem zasedanju. “ F. Maučec ■ DELAVSKI ŠPORT ■ ' ligi m' K°nčan° je bilo tekmovanje v občinski sindikalni košar-% Pa se ■ Sobota, v kateri je sodelovalo 14 ekip, najboljših 6 i a:Proi1 t.uvrst*l° v sklepni del tekmovanja. Rezultati — I. skupina: ^8. Vrst -° 52:1^> Proj. biro:Konstruktor 25:41, Konstruktor:Mura v: Pomur u* rec*: Mura, 2. Konstruktor, 3. Projektivni biro. II. skupi-pstni red i 44:37, Lj. banka:PT 44:55, PZC:Lj. banka 45:37. । ^a. v b T-om’ 2- Pomurski zdravstveni center, 3. Ljubljanska Postal k?-za prvo mes,o je Pomurski tisk premagal Muro 63:57 in °'košev , °“cinski sindikalni prvak. Najboljši strelci: 1. Dundek (Lj. b.) tisk o8an (Kon) 68 in 3. Turki (Mura) 64 košev. Ekipno 1. Po-w Aktivni’v,- Mura, 3. PZC, 4. Konstruktor, 5. Ljubljanska banka, 6. “■ biro, 7. Panonija, 8. ZŠ, 9. Pravosodne ustanove, 10. OV1Z Od D. Dundek Jasica Sob,8 ' končano je bilo tekmovanje v občinski sindikalni ligi 3'P. V mcg?3 V mo^i in ženski konkurenci. Skupno je sodelovalo 25 *68a zdrav« *onkurenci je zmagala ekipa Panonije v ženski pa Pomur-P ^Ški- i ?.e8a centra. burski Panonija 23 točk, 2. Pomurski tisk, 19, 3. OVIZ 16, 4. p ŽensL^^stveni center 14, 5. SO M. Sobota 13, itd. On,Urski ’ Pom. zdravstveni center, 22 točk, 2. SO M. Sobota 18, 3. M 5’ 4' ZK$ Rakičan 13, 5. Mesna industrija 12 točk itd. gal*^5 Sobm ~~ Končano je bilo tekmovanje v občinski sindikalni ligi 9ek'PapOf kjer je sodelovalo 50 ekip. V moški konkurenci je zma- 8sn Moški- i v ženski pa Pomurskega zdravstvenega centra. ’Ikon«' fotr°šnik 1010 kegljev, 2. Panonija 892, 3. Elektrotehna 634 driske- j Jjor 851, 5. Mura 848 kegljev itd. '3'Mesna ’• Potnurski zdravstveni center 731 kegljev, 2. KZ Panonka Vt S _ p ‘ndustrija 631, 4. DRSl 624, 5. Mura 574 kegljev itd. red: i e^ovanje so sklenili tudi v Šahu, kjer je nastopalo 13 ekip. ’ ’4- Panon-. °nstruktor 51 točk, 2. Pomurski tisk 35,5, 3. Potrošnik 32, 5. Zavod za ekonomiko in urbanizem 29 točk. n Pričakovan poraz I’aib1°^an nas°Van^U b'13 ekipa Pule, ki je gostovala v Murski Soooti, igr za oslabljene domačine, ki so nastopili brez svojega W.1' n’etl n j-a . Raka, pa tudi Šercer tokrat ni igral. Priložnost so dobili tt(. v sreča^1 PrvK mladinec Robi Benkovič. Edino zmago je dosegel << M 'gra|nhU ’■ kočičem, ki bi lahko tudi v srečanju s Feldijem storil Sre- zavzeto. Pionir Kuzma tokrat ni ponovil dobre igre s *#ljil ' 19:14anja Z Željezničarom, saj proti Rojniču ni znal izkoristiti %|(’ ^»ko D V pryem setu, Benkovič je na svojem prvem nastopu zado-^stertSa delas uU1 ° ’'k ani gostujejo v Zadru pri Bagatu ter v Dugi Resi pri ne- (v mccu za izpad Pamučni industriji. Rezultati: SOBOTA— ^oia^^irov Z-Ta ^'rovnik 0:2, Močan—Lučič 2:0, Benko—Feldi 0:2, ""'Feldi J" 1:2, Kuzma—Feldi 0:2, Benko—Lučič 0:2, •*, Benkovič—Žirovnik 0:2, Kuzma—Rojnič 0:2). M. U. ____ ®hna povečala vodstvo V^Ml (3q,.«^u Prvenstva v slovenski moški rokometni ligi je Polet te-ko(k,0na 6 t/ z vodečim Mokercem. Gole za Polet so dosegli: Benko S^ripin °,rvat itd. Rokometašice Polane pa so v tekmovanju ježic ’ Morva-^^cuske lige v Ptuju premagale Dravo 26:20. Strelke za 29:22 o Kdk (7), Gamze (2) itd. Radgona je premagala ekipo SO r (3) itd' strelke za Radgono: Petek (12), Mauko (8), Mlinarič in % j 'e za Rei . Ometašice Beltinke pa so izgubile v Sevnici z Lisco z Po 'nk°.sta dosegle: Puklavec (6) in Baša (3). V naslednjem °na. V "'/Minerva, Polana:Šmartno, Beltinka:Ftižinar in Ru-^oljnketn (jpC|;.movanju II. slov, rokometne lige za moške so Bakovci . ^ak) (,^'iu premagali Krog z 22:18. Najboljša strelca sta bila m Svetec (Krog) (9). SN| ___________ __________________________________- ^emiia Mure in Nafte fe^ave|a< ^UplicL prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura rih^a z n- tekinniln '8ra'a s Stolom neodločeno 1:1. Gol za Muro je dose-^MinJ^ico ne a?ju druge slovenske nogometne lige pa je Nafta doma X. ’deznjx °čeno 0:0. V naslednjem kolu igra Mura doma z ma-rjem’ Nafta pa v gosteh s Proletarcem. ----------------------- ^<^OKTOBRA 1983 NAMIZNI TENIS Lendava v četverici V Radljah ob Dravi je bil prvi krog I B republiške lige za moške, kjer je pomlajena ekipa Lendave dosegla dober rezultat z uvrstitvijo na 4. mesto in bo tako na naslednjih krogih igrala za uvrstitev od l.—4. mesta. Lendavčarji so tudi edini premagali prvouvrščeno Pe-tovio, vendar so za še boljšo uvrstitev imeli nekaj spodrsljajev. Igralci so imeli naslednje score: Golenko IO: I, Unger S. 8:8, Perša 7:8, Sabo l:4. Rezultati: LENDAVA—Sevnica 5:1, Žalec 2:5, Ingrad 0:5, Maribor 4:5, Petovia 5:2, Radlje 5:1, Tempo 5:2. INVALIDSKI ŠPORT Prvo mesto DRSI V Murski Soboti je bilo strelsko tekmovanje invalidov severovzhodne Slovenije, na katerem je nastopilo 8 ekip z 32 strelci. V ekipni konkurenci je zmagalo DRŠI Murska Sobota s 684 krogi pred Ptujem 666 in Mariborom 663 krogov. Med posamezniki je osvojil prvo mesto Turner s 179 krogi , pred Vajndorferjem 178 (oba DRŠI) ter Miklošičem (Mb) in Dunajem (Ljutomer) po 177 krogov. Petovia - 7 6 l 32:12 12 Maribor 7 6 l 30:20 12 Žalec 7 5 2 31:16 10 LENDAVA 7 4 3 26:21 8 Radlje 7 3 4 22:24 6 Ingrad 7 3 4 26:24 6 Tempo 7 l 6 13:20 2 Sevnica 7 0 7 2:35 0 M. U. Pionirke uspešne Na Ravnah je bil kvalifikacijski turnir severovzhodne regije za pionirje in pionirke, kjer je nastopilo okrog 80 igralcev in igralk, med njimi tudi številno zastopstvo iz Po-Pomurja — Lendave, Sobote in G. Radgone. Pomurči so imeli največ uspeha pri pionirkah, kjer je zmagala Nina Drozdek iz Radgone pred Darjo Trček iz Sobote, med osmerico pa sc je uvrstila tudi Mikolči-čeva iz Radgone. Pri pionirjih so Pomurci nastopili, z zelo mladimi igralci, ki jim seveda še manjkajo izkušnje. Med osmerico so še uvrstili Rihtarič ter Šmid iz Radgone in Sobočan iz Lendave, med najboljših 16 pa še Gonza (So) ter Vidič (Le). M. U. KEGLJANJE Steržaj drugi, Smodiš osmi Na republiškem članskem prvenstvu posameznikov v kegljanju, ki je bilo na Jesenicah in Bledu, so sodelovali tudi trije pomurski kegljači in dosegli solidne uvrstitve. Najuspešnejši med njimi je bil Miro Steržaj, ki je zasedel drugo mesto. Štefan Smodiš je bil osmi, Milan Kovačič pa 16. Pravico sodelovanja na državnem prvenstvu sta si pridobila Steržaj in Smodiš. PNL Rezultati — 9. kolo Mostje: Bakovci 1:0 Ljutomer:Turnišče 2:2 Hotiza:Crenšovci 2:1 Čarda:Lipa 3:2 Petišovci: Beltinka 1:5 Dobrovnik:Veržej 4:0 Beltinkd 9 7 2 0 31:13 16 Carda 9 5 2 2 19:15 12 Hotiza 9 3 5 1 11:10 11 Veržej 9 3 4 2 14d3 10 Turnišče 9 3 3 3 20:14 9 Bakovci 9 3 3 3 16:11 9 Dobrovnik 9 3 3 3 19:20 9 Črenšovci 9 2 4 3 15:16 8 Mostje 9 3 2 4 16:19 8 Petišovci 9 3 2 4 11:18 8 Ljutomer Lipa 9 1 2 9 1 2 6 6 12:20 6:21 4 4 I. MNL M. SOBOTA Rezultati — 7- kolo Šalovci:Bogojina 2:1 Radgona:Tišina 1:1 Apačc:Rakičan 4:2 Pušča:Tešanovci 4:1 Puconci :Dokležovje 7:1 I. ONL LENDAVA Rezultati — 8. kolo Renkovci:Graničar 3:0 Kobilje:Olimpija 2:3 Odranci:Nafta 2:1 Mladost: Bistrica 1:0 Nedelica:Panonija 1:1 Odranci 8 6 1 1 25:14 13 Olimpija 8 6 0 2 22:14 12 Mladost 8 5 1 2 20:13 11 Nedelica 8 4 2 2 20:16 10 .Nafta 8 4 1 3 15:13 9 Renkovci . 8 3 1 4 14:14 7 Panonija 8 1 5 2 9:14 7 Kobilje 8 2 0 6 15:20 4 Bistrica 8 1 2 5 8:15 4 Graničar 8 1 1 6 9:24 3 II. MNL M. SOBOTA — VZHOD Rezultati — 7. kolo Ižakovci:Bratonci 3:1 Pfosenjak.:Selo 0:2 Melinci:Gančani 2:2 Filovci:Vrelec 4:0 Ižakovci Melinci Filovci Gančani Bratonci Selo Vrelec Prosenjak. 7502 24:11 10 7 3 3 1 26:16 9 7322 24:16 8 7 3 13 15:15 7 7 2 3 2 13:13 7 7 3 0 4 15:19 6 7214 14:21 5 7 2 0 4 9:26 4 PRL — MOŠKI Rezultati — 6. kolo Bistrica:Lendava 22:36 Polet:Toko 17:22 PoIana:Ljutomer 26:21 Radgona:Beltinka prel. Lendava 6 5 Toko 6 3 Radgona .5 3 Beltinka 5 3 Polana 6 3 Polet 6 2 Ljutomer 6 1 Bistrica 6 0 0 1 156:125 10 2 1 135:125 8 1 1 138:113 7 0 2 144:127 6 0 3 174:165 6 1 3 154:168 5 2 3 124:138 4 0 6 133:197 0 II-SOL — VZHOD Derbi Radencem V drugem kolu teknovanja druge slovenske odbojkarske lige-vzhod za moške so Radenci v pomurskem derbiju presenetljivo premagali ekipo Ljutomera s 3:1. V tekmovanju žensk pa je ekipa Šempetra premagala Pomurje s 3:1. ŠAH Gerenčer osmi V Rogaški Slatini je bilo sindikalno prvenstvo Slovenije v šahu. Udeležili so se ga tudi šahisti iz Lendave. Najuspešnejši med njimi je bil Gerenčer, ki je v skupini A med 63' šahisti s 6 točkami zasedel osmo mesto. Med drugim je kot edini premagal letošnjega prvaka delavskih iger Slovenije Marjana Lečiča in Mirana Zupeta. V skupini B, kjer so nastopili šahisti z nižjimi kategorijami, pa je Doma med 80 šahisti zasedel 22. mesto. -še REKREACIJA ZTKO Murska Sobota bo od 2. novembra 1983 dalje zopet začela z rekreacijsko vadbo za vse starejše občane. Vadba bo vsako sredo od 10. do 11. ure v domu Partizana v Murski Soboti. Apače Puconci 7 7 5 4 1 1 1 2 20:13 25:15 11 9 Rakičan 7 3 2 2 21:17 8 Tešanovci 7 3 2 2 17:13 8 Salovci 7 3 1 3 12:17 7 Bogojina Radgona Tišina 7 7 6 2 2 2 2 2 1 3 3 3 10:11 10:15 8:11 6 6 5 Dokležovje 6 2 0 4 15:19 4 Pušča 7 2 0 5 12:19 4 JUDO Zmaga in poraz V Mariboru je bilo drugo kolo tekmovanja v slovenski judo ligi — vzhod, kjer so nastopile ekipe Branika in Železničarja iz Maribora ter Partizana iz Murske Sobote. Sobočani so dosegli polovičen uspeh. Premagali so Branik z rezultatom 10:4. Z istim rezultatom pa so izgubili z Železničarjem. Sicer pa je ekipa Sobote nastopila oslabljena brez poškodovanih Rafka Mihaliča in Vinka Apšnerja ter službeno odsotnega Marjana Slaka. Zmage za Soboto proti Braniku so dosegli: Fajhtinger. Kisilak, Horvat, Semen in Kuplen, proti Železničarju pa Fajhtinger in Šemen. Po drugem kolu je Murska Sobota na drugem mestu, v naslednjem kolu pa igrajo v Titovem Velenju. Na skupščini Judo zveze Slovenije, ki je bila v Mariboru, je bil v predsedstvo Judo zveze Jugoslavije ponovno izvoljen Tonček Kos iz Murske Sobote. o. S. ROKOBORBA—DRŽ. PRVENSTVO Kranjec vice prvak države V Zagrebu je bilo državno prvenstvo pionirjev v rokoborbi, katerega se je udeležilo tudi 8 tekmovalcev iz Slovenije, med njimi 2 iz RK Pomurje Murska Sobota in 1 iz Bakovec. Pomurski tekmovalci so se lepo odrezali. Najuspešnejši med njimi je bil Kranjec (Pomurje), ki je v kategoriji do 59 kg zasedel drugo mesto in naslov vice prvaka Jugoslavije. V finalnem srečanju se je pomeril z Dodošem (Gavrilovič), in čeprav je večji del srečanja vodil, je naposled izgubil. Izvrsten je bil tudi Vogrinec (Pomurje), ki je v kategoriji do 55 kg zasedel tretje mesto. Za osvojitev tega mesta je premaga! Bička (Zagreb), medtem ko je za vstop v finale izgubil z državnim prvakom Ujhazom (Senta). Uspeh pa predstavlja tudi četrto mesto Granfola (Bakovci) v kategoriji dp 48 kg. Posebna priznanja Na zadnji razširjeni seji organizacijskega odbora množične tele- -snokulturne prireditve v Murski Soboti Mladost 83. kije bila v mesecu septembru in kateri so prisostvovali tudi izvajalci, so ocenili prireditev kot zelo uspešno. Menili so, da bi s takimi prireditvami morali nadaljevati. saj ne. zahtevajo veliko denarja, temveč le dobro voljo in pripravljenost telesnokulturnih delavcev. Ob tej priliki je predsednik organizacijskega odbora Jože Kovač zaslužnim posameznikom in organizacijam podelil posebna priznanja. ROKOMETAŠICE BELTINKE - članice slovenske lige — vzhod. Stojijo od leve: Virag, Zakojč, Rous, Filip, Metka Baša, Nada Baša, Mateja Hozjan. Čepijo: Vereš, Maučec, Puklavec, Kolman in Brigita Hozjan. Foto: F. Maučec Proslavili desetletnico Nogometni klub »11 plavih«, ki deluje v krajevni skupnosti Selo—Okovci, je proslavil 10-letnico delovanja. Na slovesnosti so pregledali dosedanje delo, kije bilo dokaj uspešno, zatem pa so sledila športna srečanja. Nogomet so zaigrali vsi od pionirjev do članov in veteranov, pa tudi suhi proti debelim. Srečale so se tudi vse dosedanje generacije v klubu. Ni jim bilo težko priti iz Tešanovec, Šalovec, Suhega vrha Praznovanje 10-letnice pa bi bilo prav gotovo še slovesnejše, če bi nastopili tudi veterani Mure iz Murske Sobote, ki so kljub dogovoru srečanje v zadnjem trenutku odpovedali. c Prijateljski tekmi V okviru priprav na novo sezono so košarkatji Pomurja gostovali v Mariboru in izgubili tekmo z Branikom z rezultatom 74:86. Najboljša strelca sta bila Rajbar 22 in Juteršnik 21. Košarkarice Pomurja pa so gostile ekipo Radnika iz V. Gorice in zmagale z rezultatom 66:54. Najučinkovitejši strelki sta bili Žitek 25 in Kardoš 15. Na športnih tekmovanjih je večkrat potrebna tudi zdravniška pomoč. Telesnovzgojnirn organizacijam, ki so organizatorji raznih tekmovanji rad pomaga dr. Lojze Števanec iz Radenea To pot smo ga srečali na sklepnem delu športno-rekreacijskih iger krajevnih skupnosti soboške občine na Tišini. Foto: F. Maučec STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Otočna lepotica — pravijo Karolini Christiansen, ki svoje čare prodaja kot fotomodel na karibskem otoku Orjaški džamiji V Blidi, kakih 40 kilometrov oddaljeni od Alžira, so pred kratkim odprli veliko sodobno džamijo, ki se po površini lahko kosa z manjšim nogometnim igriščem. Prostor za molitev meri 5.000 kvadratnih metrov in lahko sprejme 12.000 vernikov. Kar osem let so gradili izredno poslopje, v katerem je tudi inštitut za verska vprašanja, poleg tega pa še konferenčna dvorana in več drugih nomožnih prostorov, med njimi knjižnica, čitalnica in 4 Z motornim kolesom preko 18 londonskih avtobusov. To je uspelo Chrisu Bronhamu, ki je tako prišel v knjigo rekordov Drugje smo prebrali Muriel Thomson, ki je med leti I960 in 1962 gosnodinjila znamenitemu politiku W. Churchillu je neki starinarni ponudila tri njegove cigare. Pred leti je ena sama Scurchillova cigara stala 450 dolarjev. XXX Lastnica ne^e londonske manekenske agencije daje delo samo tistim manekenkam, ki imajo rade mačke. Pravi, da zato, ker je mačka utelešenje ženskosti. XXX Ko je Ronaldu Batesu (34) njegova zaročenka rekla dokončni ,,ne”, je ta vzel motorno žago in razžagal vse, kar je našel v njenem stanovanju: vrata, pohištvo, stopnice na podstrešje itd. Ko se je lotil okenskih okvirjev mu je zmanjkalo bencina. Kljub vsemu je bilo že to dovolj za 4 leta zapora. To se je pripetilo v angleškem mestecu Patridg Greenu. javno kopališče. Štirje vitki minareti se pnejo 58,80 metra visoko. Poslopje bo le nekaj časa prvo med alžirskimi džamijami. Constantinu na vzhodu države namreč gradijo največjo džamijo, ki bo Sezidana prihodnje leto. Žezdajjedaleč največja zgradba v mestu. Razprostira se na blizu 12.000 kvadratnih metrih, sprejela pa bo lahko 15.000 vernikov, Hkrati bo v njej tudi islamska univerza, na kateri bo približno 650 študentov. Še danes se na tisoče kanadskih družin sprašuje, zakaj so bili poslani njihovi sinovi umret v pekel Dieppa; v imenu kakšne strategije, za kakšne vojaške cilje je bilo pobitih tri tisoč mladih Kanadčanov na francoski obali pri Dieppu. Zares je tudi po tolikšnem času težko izčrpno in prepričljivo pojasniti poraz pri Dieppu. Predvsem, ali je bilo izkrcavanje potrebno? Ali je bil poskus »trenutne invazije« in sabotaže, ki si jo je bila ta akcija postavila za cilj, tako pomemben. da opravičuje žrtev tisočih ljudi in neizbežen negativni psihološki protiudarec. ki ga bo sprožil neuspeh? Odgovor na to je bil pozitiven, kasneje pa je končana zmaga zbirala dramatičnost z mnogih vprašanj. V poznem popoldnevu 19. avgusta 1942 je vrhovna komanda Wehrmachta razposlala poseben bilten: »Množično izkrcavanje angleških, ameriških, kanadskih in degaullističnih čet z efekti vi približno ene divizije, davi na francoski obali Rokavskega preliva, pri Dieppu, pod zaščito močnih pomorskih in letalskih sil in ob podpori takoj izkrcanih tankov, je bilo presekano s krvavimi izgubami za nasprotnika po zaslugi akcije nemških sil. ki jamčijo obalno zaščito. Od 16. ure dalje ni na kontinentu nobenega sovražnega vojaka. Za ta velik uspeh niso bile potrebne nikakršne rezerve glavnega poveljstva.« Bilten so nadaljuje v širo-koustnem in zaničljivem HIŠA PRIHODNOSTI Ameriški arhitekt Roy Mason je blizu mesta Orlando v zvezni državi Floridi postavil hišo prihodnosti, ki se imenuje »Xanadu«. Po obliki spominja na čebulo, narejena je iz umetnih snovi, velika pa je 550 kvadratnih metrov. V njeni notranjosti je skoraj toliko elektronskih naprav kot v vesoljski ladji. Monitorji in računalniki so povsod: v dnevni sobi, kuhinji, spalnici in kopalnici. Računalniki uravnavajo temperaturo prostorov, moč svetlobe in usmerjajo žaluzije glede na višino sonca. V kad v obliki školjke teče voda v umetnem slapu, elektronska trimska naprava pa krepi mišice. Jedilnik sestavlja kuhinjski računalnik, ki pri obedu predvaja tudi ustrezen video film: k lasagnam n. pr. posnetke firenških ulic, ki dunajskim zrezkom pa dresuro lipicancev. Naslanjač, v katerega se po jedi zavali srečni lastnik hiše, avtomatično zmeri puls in nato se glede na razpoloženje oglasi ustrezna glasba: Beethoven ali rock. Arhitekt Mason upa, da bo kmalu lahko ponudil cenejšo hišo, ki bo merila 100 kvadratnih metrov, stala pa bo 80.000 dolarjev. Za gospodinje in politike Po Evropi in Ameriki že dodobra razširjena aerobič-na mrzlica je zdaj zgrabila tudi Avstralce. Priljubljenost novega športa ni prav nič nenavadna, saj so Avstralci ljubitelji vsakovrstnega mučenja lastnega telesa. Ena tretjina prebivalcev te celine je včlanjena vsaj v enem od sto tisoč klubov ali športnih društev. Zgledu Jane Fonda je sledila tudi domača pop zvezda Olivia Newton John. Z njo je pred televizorji ob zvokih uspešnice »Make it phisical« telovadilo najmanj milijon Avstralk. Pravi izbruh fizične kulture pa je sledil potem, ko je knjiga Jane Fonda trideset dni vodila na seznamu uspešnic: kupilo jo je dvesto tisoč lepšega telesa željnih ljudi. Telovadnice odpirajo tako rekoč čez noč, najbolj priljubljeni so programi iz gimnastičnih študijev TV postaj. Na otvoritvi novega sydneyskega zabavnega centra je vseh dvanajst tisoč obiskovalcev z ministrskim predsednikom na čelu deset minut izvajalo eno izmed PREKLETA OBALA Goebbelsovem tonu: »Po tem. kar smo zvedeli iz komandnih četnih poročil in od samih ujetnikov, so operacije izkrcavanja potekale takole: prvi val izkrcevalnih čet je bil preložen davi na odprtem morju iz transportov na tristo ali štiristo manjših čolnov in j e ob 6.50' priplul do obale, ki jo je ščitilo petnajst križark. Osem lovskih torpedovk je spremljalo 252 enot, ki so zvečer 18. avgusta 1942 odrinile proti francoski obali lovska torpedovka in močna formacija lovcev. Temu prvemu valuje sledila rezerva šestih transportov in treh td-vornih ladij in bolj na severu skupina šestindvajsetih transportov s funkcijo operativne rezerve in je bila, kot se zdi, glavnina izkrcevalnih sil, kije bila predvidena za takojšnjo akcijo, takoj po uspelem izkrcavanju prvega vala, da bi napravila mostobran okoli pristanišča Dieppe. Do tega mostobrana ni prišlo. Izkrcani sovražnik je bil povsod zdesetkan v bojih na kratko razdaljo in odbit v morje. Do sedaj smo našteli uvodnih vaj aerobike. Vne.-mo spodbuja tudi časopisje. Eden vodilnih avstralskih listov je v tedenski prilogi objavil cele tri strani mnenj izvedencev. Ti so potrdili, da ni zdravja in dolgega življenja brez gibanja. Toda nobena aerobika in noben jogging ne pomagata, če človek ne živi pametno že od mladih nog in če si ne izbere primernega poklica. Nezdrav poklic imajo zidarji, rudarji, nekatere vrste industrijskih delavcev, pa tudi zdravniki, novinarji in umetniki vseh vrst. Kolikor toliko so zdravi poklici tajnic, gospodinj in politikov. Najbolje se je roditi kot kmet in to ostati do smrti. Zato strokovnjaki opozarjajo vse poklicno ogrožene, da je vsako pretiravanje škodljivo, za tiste, ki jim je poklic že načel zdravje, pa sto aerobika in jogging lahko celo zelo nevarna. Ker se kmetje že tako dovolj gibajo, ostanejo torej kot primerne »žrtve« aerobike gospodinje in politiki. osemindvajset napadalnih sovražnih tankov, ki so bili izkrcani in uničeni. Vsa oporišča je držala hrabra obalna garnizija. V nemških rokah je čez 1.500 ujetnikov. Med njimi je 60 kanadskih oficirjev. Krvave sovražnikove izgube so zelo visoke. Topniški ogenj je potopil tri lovske torpe-dovke in dve transportni ladji. Letalstvo je zbilo 83 sovražnih letal, potopilo dva specialna transporta in eno hitro stražo, hudo poškodovala z bombami pet križark ali velikih lovskih torpedovk in tudi dva velika transporta. Sovražnik je pri tem poskusu izkrcavanja, ki služi samo političnim ciljem, in nasprotuje vsaki vojaški logiki, doživel bliskovit poraz, zahodna nemška obramba pa je dala odgovor, ki ustreza tej diletantski akciji.« »Diletantska akcija«. Ta izraz pomeni, da so hoteli vojni profesionalci z bičem udariti v obraz sovražnika, ki so ga premagali s takim hru Igra narave — kje je zrasla ta repa in v uredništvo, ne bomo izdali, ker se boji povpraševanja po semenu h MALO ZAREČENEGA „ — Kaj ga pa biksate v vaši vasi? za saif° območju krajevne skupnosti so glaso pevek, vi pa ste zatajili. „i«soval P1®’ ’ — Oprosti, saj nisem samo jaz g103 PRILETEN ZAPELJIVEC ^glo — Simpatična gospodična, vas lab mim? — Hvala. Očeta imam doma . • ■ LAHKO BI BIL TIHO . 1,0 — Ti, Ferdo, pa lepo med delovnim t« gobe. Lepo, lepo! w v 9^, .. — Veš kaj? O tem najinem srecaJ z|Obn> ' uri raje nikomur niti besedice. Ljudje VESTNIK, pom. Hitler se je v evforične« razpoloženju izkazal celo likodušnega in je u^a. ■ spustiti na prostost ne J ujetnikov iz cone DiepP®’. pa se odrekel maščevalni poniževalnim žaljivka . tem, da je dal vkleniti J sovražne oficirje. Velel p tudi obesiti, kot represalijoi zavezniška bombardiranj nemških mest, če s tem J njem ne bi tvegal oč*®? ražnosti pri svojih lastni g neralih, namreč pn tistih,» bili zvesti določeni p disciplini, pa kateri seje i v vojni bojevati »p° pravilih«. . „ fle. Na vzhodni fronti s mške armade po ofenzive na Moskvo ( . ber 1941) spet zače^ napadati. Ko se je b zahodu končala s p P -e zmago, je Hitler, k> ,ski odrekel operaciji . lev« (invazija na"Jr proti osredotočil svoj nap Sovjetski zvezi z nam da bi se čimprej odkriza sovražnika. / . obledela Že zdavnaj Je AR »za iluzija, da gre v Z- tni vojno osmih tednQV<, P L cilj, to je razkroj rdečega in propad komuni1 se. režima, se je že v prv ne. cih pokazal popom m " dosegljiv: ubogi so nemški vojaki , ^se imenovali sovjetske v J je je zagrizelo boril, P sVOje sicer odstopal, ne P.^ ;e puške. Ves jiem^1 naraščat sčasoma vedno bolj zato je bilo Sovje ,jel potrebno nekaj, ka ^ nemških sil odm . oinp. vzhodne fronte, k in gočilo trenutek jV0. morda tudi protiofen^ STRAN 12 za vsako g nekaj ZA NAŠE AVTOMOBILISTE Spoznajmo motor z notranjim izgorevanjem iplinjač v valj zmes zraka in drobno razpršenih kapljic .Najmanj 13 tisoč posamez-nih delov avtomobila je mogoče nekako združiti v sedem Poglavitnih sklopov: 1. MO-'OR. 2; PRENOS MOČI (s *lopko, menjalnikom, di-kncialom in pogonskimi, gredmi), 3. VOLANSKI MEHANIZEM, 4. podvoze (vodila koles, vzmeti, blažilniki, stabilizatorji). 5. ELEKTRIČNE NAPRAVE dektrični generator, akumu-alor- zaganjalnik, svetlobna Preina itd), 6. KAROSERIJA kolesa z zavorami. Srce avtomobila je seveda /!Ptor- čeprav. tudi brez dru-p.a naštetih sklopov avtomo-' ne bi mogel obstajati tak-n- kakršnega poznamo da- goriva. 2. Sledi kompresijski takt, v katerem bat pri gibanju navzgor stisne vsesano eksplozivno zmes v majhen prostor pri vrhu valja. 3. Ko je bat v gornji legi in zmes stisnjena, električna iskra vžge stisnjeno zmes goriva in zraka, ki se pri zgorevanju hitro širi in potisne bat ponovno navzdol. Temu pravimo delovni takt. 4. Pri ponovnem gibu navzgor bat izrine ostanke zgorevanja mimo izpušnega ventila v izpušno cev. Kot lahko vidimo, je le pri enem gibu navzdol v delovnem taktu bat gnan zaradi ■ ^pogostejša vrsta motor-Pogon avtomobilov je OUOV MOTOR (njegov «mitelj je Nikolaus Otto). «aobni avtomobili še vedno neLUJ?° P° enakih načilih kot ■ °c. Bistvo Ottovega izuma J aantreč v tem. daje delovni STmr Kotorja razdelil na kni? JAKTE (sesanje, da Tresiia- delo in izpuh) in Uji ugotovil, da mora zgo-Riot zmes goriva in zraka km7 K?jPrei stisniti, do po-ntoč 0blPr'vžiguzadovoljivo tfXe$n.a avtomobilskih mb-tnj 'ma ŠTIRI VALJE. k''majo lahko le dva, si-kohiA Podamo tudi avto-4ji j m°Jorje -L 12 valji. e na ^evil°- Pa se v L Proteg Valju ' odvya enak 1 ^anin V sesalnem taktu Pri ’u navzdol vsesa skozi nihalni vtvod odpre vent'1 vtikač svečke hladilna »oda — ročična , gred izpušni---------- zbiralnik zgorevalni prostor, v Katerem si sledijo kompresga, vllg in odprtina za nalivanje Olja----- vitalni kabel -------— od razdelilnika k svečki m P.™.—- -°’-" zmeio r zrakom laidelilec oljni filter sito oljne črpalke vztrajnik skrbi za enakomerno vrtenje motorja - dročnik _______ odmična gred oljna kad: vsebuje olje razdelilnik vžiga razdeljuje vžigalm tbk na svečke odmični drog „ posiednik mod odmično gredjo ,n nihalnim vzvodom merilna palica za ----------— nadzen gladine olja bat in ojnica: poženeta ročično gred v vrtenje ■agahjalnik ZAMRZOVANJE ŽIVIL zlatih pravil tem preložimo v zamrzovalnik. Zamrzovanje bo tako hitrejše. 7. Natajanih ali odtajanih .zavitkov ne smemo ponovno zamrzniti. Pripravljene jedi je treba pojesti, natajano in odtajano surovo zelenjavo, sadje in meso pa lahko skuhamo ali spečemo in šele nato po- Metni raiieino le ohlajena živila. So jn a kruh in pecivo, Pripra-di raie ve^ manE čL- at’h zavitkov namesto 4išno embalirajmo nepro-sttemj ■ 'kor k 'e mogoče, izn-Mi vrečkc ves zrak; lahko ga Vrečke zapiramo z azir^ 'm' °hročki ali sponkami ^astiz^ aParatom za ,.varjenje ®jo J™ ^čk. Aluminijasto fo-, 8nerno. Štrleče kosti ovi-ne J ?om aluminijaste folije. Me n^^Loduje embalaže in jih 3 embaliramo. "š na5?rjVEene zavitke vložimo adnejši prostor v zamrzo-sbmi'nkv Pred zamrzovalni Pr0' 4 ob stene. Položimo v zamrzo-^aj0™samično, tako da ne za-i ^itke , druge ali že zamrznjene I '^Da h™ bo hitreje krožil, ži-$ Qo hitreje zamrznila. I tožimo v predale ali "% za PPfem, ko so popol- 1 "taLy n'tznjeni (približno po 24 novno zamrznemo. pritiska zgorevajočih plinov, ostale tri gibe pa opravi »z zaletom« ki gaje dobil v delovnem taktu. Bat je z oinico gibljivo pritrjen na ro- K te h?’ bhdhlrzuJeino vetje količine :n del zavitkov naj-4 d°da ne v preda- X. Zovanje) jn jih šele po- NE POZABIMO TUDI NA EVIDENCO! Takoj na začetku si zapišimo, kaj, kako in koliko zamrzujemo. S tem si prihranimo zmešnjavo, iskanje, olajšamo pa si tudi načrtovanje obrokov. Poleg tega lahko kontroliramo, ali ni kaka jed že predolgo v zamrzovalniku. Zapisati si moramo: datum zamrznitve, naziv živila s pripombo, ali je v enem kosu, razrezano, sladkano, nesladkano, število ali težo zavitkov oziroma porcij v posamezni vrsti. In ko porabimo en zavitek, prečrtamo le s črto na seznamu. Sicer pa, da bomo željeni shranek tudi takoj našli, označimo predale ali košarice v zamrzovalni napravi s številkami ali simboli. Tudi te oznake vnesemo v evidenco. Za evidenco zadostuje že navaden zvezek. Razdelimo si strani za posamezne skupine živil, na primer: zelenjava-sadje, meso-ribe, pripravljene jedi, kruh, pecivo itd. Stojalo za toast toas?ani vaše družine oziroma opečene rezine kruha? Prav gotovo. In če je tako, potem 'kar veselo vzemite orodje v roke! Izdelajte »stojalo« za toast! Potrebujete borovo, jelkino ali smrekovo deščico, ki jo je treba poskobljati in obrusiti, nato vanjo zvrtajte luknje, v te pa vtaknite vrbove šibe, ki ste jih prej »olupili«. Lahko jih tudi zalepite. Tako je gospodinjski pripomoček gotov. Če ste z izdelkom zadovoljni, lahko naredite še enega, dva ... in ga komu podarite. OKTOBRA 1983 čičrto gred, na kateri se gibanje bata gor-dol spremeni v vrtenje. ROČ1ČNA GRED pa potem vrtenje prenaša naprej na prenos moči in do pogonskih koles avtomobila. Ker ima motor več valjev, narejen paje tako, da delovni takti niso . istočasno v vseh valjih, motor kljub gibanju batov gor-dol ne teče sunkovito; sunke košaro divjega kostanja. Pravega bomo prodali, divji g raZ.0$ lovcem, da bodo pozimi z njim krmili srnjad. (Učene Stročja vas) — Pre“ IMELI SMO KONFERENCO O PROME A v n(,0 o kratkim smo imeli v šoli pionirsko problemsko ko seznanil prometu. Povabili smo tudi tovariša miličnika, ki nas J najp0* s prometnimi predpisi in tudi opozoril, 4. a 0$ gosteje delamo kolesarji na cesti. (NATAŠA FEK > Ivana Cankar Ljutomer) -------------------------------------—. D-n-jode : hdw^lDADtinMMIEIIllAD^*^ % P Busson WVrVKRIR Fl C Ml IV K francoske revolucije) W k««^ ...... _ - ——————— Rdečelasi rabelj je psovaje zapuščal oder. Tedaj sem nekje globoko v sebi razumel prizadevanje duhovnikov, ki se morebiti niti sami niso zavedali svojega globljega pomena, čeprav so kazali silno vnemo, da bi vzpodbujali na smrt obsojene h kesanju in odpuščanju. Kolika modrost se je tajila v tem običaju. Kakšen mu je bi! obet in kakšna uteha? Med tem razmišljanjem me je prešinjala vesela zavest spoznanja. Domala žal mi je bilo, da se ni tudi moja pot končala na tem mestu... Ker ni bilo ničesar več videti, se je množica razšla in porazgubita v stranskih ulicah. Hišna okna so zaprli, na morišče pa sta oba rabljeva pomočnika pripeljala voz, na katerega sta zmetala zemeljske ostanke usmrčencev. Krvave madeže na tleh sta izplaknila z vodo, ki sta jo imela v vedrih s seboj. Še vedno sem stal ob morišču, zatopljen v besede Ise Bekčija, ki mi jih je bil govoril ob bolniški postelji v sobi strahov na gradu Krottenriede. „ XXX Čutil sem, da me nekdo opazuje. Hitro sem se obrni! in prestregel pogled mladega moža zagorelega obraza, pravilnih potez in temnih oči, iz katerih je izžarevala izredna moč volje. Oblastni pogled mu je bil v skladu z nenavadno strogo lepoto obraza stisnjenih ustnic. Kljub nizki postavi mu je bila drža zapovedovalna, vzbujajoč spoštovanje, tako da se mi je bilo le težko ubraniti vpliva. Prevzel me je. Nosil je preprosto tujo uniformo in stal pred menoj prekrižanih rok. „ Kajne, da ste tujec?" me je ogovoril in se mi nasmehnil. ,, Nemec sem!" sem mu odgovoril. „Kaj, Nemec!" Prikima! mi je z glavo. ,, Izvrstno ljudstvo: pametno, bojevito in pri tem poslušno. Ima odlične borce. AH ste tudi vi prisostvovali tem usmrtitvam, gospod?" Kljub nevarnosti, v katero me je utegnila pahniti takšna odkritosrčnost, mu nisem tajil, da so mi bile odvratne. „Da, da", se je mrko smehljal. „Ob oogtedu na te zveri si morate ustvariti pač posebno mnenje o francoskem ljudstvu. Toda nič ne de. Ta narod ie dober. Le vročico ima tedaj. Ozdravel bo, če mu nekoliko puščamo kri..." Okleval sem z odgovorom, čeprav naju v bližini ni nihče poslušal. Dobro sem namreč vedel, da vzdržuje Odbor za ljudski blagor številne ovaduhe, katerih naloga je Sila prisluškovati, kaj ljudstvo govori in izzivati nezadovoljneže ter jih zaradi njihovih izjav prijaviti in zatreti. Kaj hitro sem se sramoval sumničenja, ki ga ta mož gotovo ni bi! zaslužil. Kolikor sem pač pozna! ljudi, sem iz tega možatega obličja vsekakor razbral brezobzirnost, neupogljivo voljo, moč, da s silo odstrani s svoje poti nezaželene ovire. Morebiti je bil mali mož z ostro začrtanimi usti zmožen silne podlosti, če so mu jo zahtevali neobičajni načrti, vendar mu nisem mogel prisoditi drobnjakarstva v odnosu do nekoga, ki mu ne križa poti. Vse to sem čital v mračnem ozadju oči, iz katerih je žarela iskra genija. „Obsojam", sem mu rekel, ,,da krvoločnost in maščevalnost skrunita oblačilo boginje svobode, in da sta ravno ti lastnosti najnizkotnejša nagona, ki se ob razpadu ustaljenega reda kar najočitneje uveljavljata. Tako se mi to, kar sem iz velike daljave smatra! za veličino, vzvišenost in napredek, razodene od blizu kot strahota brez veličine. Svobodo ljudstva..." „Čemu govoričite o svobodi...?" me je prekinil. „Puhle fraze! Ljudstvo ne potrebuje svobode, temveč trdne roke vodnika. Šele čez stoletja bo ljudstvo dozorelo za ta vzor, o katerem menijo neudržani sanjači, da se ga da že sedaj doseči. Škode pa ni veliko. Glave, ki sedaj padajo, so razen redkih izjem, katerih izgubo je vredno obžalovati, res malo vredne, in sodrga se začasno pač po svoje zabava. Kljub temu pa vam, gospod Nemec, pravim, da se da s takim dragocenim, vnetljivim in lahko oblikovalnim gradivom osvojiti svet, če pride v prave roke, iz teh ušivih, kričavih in raztrganih fantov se da sestaviti vojsko junakov, kakršni še niso hodili po Zemlji. Ogromnemu telesu, ki se ne zaveda svoje moči, manjka samo še glava, pa bo postalo nepremagljivo." ,,Nedvomno tiči tudi ta glava na ramenih smrtnika", sem odgovoril. „ Sedaj pa je, kakor veste, za glave neugodno obdobje." Zopet je zaigral okrog moževih usten domala neopazen smehljaj. ,,!mam dober razlog za zaupanje, da glava, ki jo imate v mislih, ne bo padla v Samsonovo košaro!" je dejal. Počasi sva zavila proti stranski ulici. Divje, zateglo vpitje in jadikovanje neke ženske iz bližnje stare hiše me je zadržalo. Ko sva se približala, sva videla v temni veži mlado žensko, ki je ležala na tleh in se zvijala v porodnih krčih. Med bolečinami se ji je porajalo novo življenje. Okrog nje so se pomujale sosede. Stara ženska naju je pozvala, naj greva svojo pot. ,, Debela Margot spet poraja mladička! Vsako leto spravi na svet novo ščenel" je kričal nek pobalin in poskakoval od veselja, da lahko pase zijala. Častnik je zgrabil fanta za roko, ga obrnil k sebi, ga ošinil s strahovitim pogledom in mu zabičal: „Zakaj se pa veseliš, spaka? Morda zato, ker se ti poraja namestnik? Zavzel ti bo mesto v stotniji, ko te bodo v bitki izgubili!" Pod vplivom ledenega spremljevalčevega P t1 fantalin prebledel, kakor da bi bi! videi Meduzino 9 vreščal je, zakrilil z rokama in zbežal po ulici. Gledal sem za njim. Ko sem se obrnil, je bit častnik že izginil. 41. USODNI PRETEP Odtlej nisem več često odhajal zdoma. 0 ve-mnogokdaj slišal, kako so s puškinimi kopiti raz 1 ujetnik žnih vratih; kako so ženske tulile, in kako so os p oporekali, ko so jih bili odvedli s postelj. nOvaK'b Moje samotarstvo je vzbujalo pri hišnih s očitno nezaupanje. Silno sem se mora! premago , p#-je zanesla pot v utice, kjer sem srečal zvečine pi stake in vsiljive dekline. Prosjačiti so, nadleg razloga psovati in sumničiti. jušet6 s°' Onega dne zgodaj jeseni je bilo ozračje tako & sObi. parno, da nisem mogel več vzržati v svoji visoko ^g-Izbral sem si najbolj preprosto obleko: rujavo, ne opdelan° bljeno popotno obleko, od dežja izpran klobuk m igstjH n« palico, da bi se čim manj razlikoval od teh, ki so ^0 7 uticah glavno besedo. Las si nisem več posipa! T roSto Pa' si jih česa! temveč jih pusti/, da so po novi šeg dati na rameni. , da'n Tudi danes je bilo na uticah obilo ^.ag ogr°^ejnj oboroženih prostakov. Naborniki so odhajali perskih “ meje, okrašeni s trakovi. Razburjenje prvih septe se je še stopnjevalo. v/deZu zb^ Blizu jetnišnice La Force se je po v.s^redg!o^ odcedek predmestja Saint Antoine in drugih'P teti Čim bolj sem se bližal malemu izhodu iz ^tnlDgZcapan'Sfer f je naraščalo kričanje, divjanje in prepevanje. . ^gci dovoljneži so stati oboroženi s krampi in žaga gručah očitno nečesa posebnega pričakovali' nern o^e Oduren dedec z modrikasto podplutbo na sk^P^Ljo-se je plazil, kolikor sem razločil, od skupin z °9.sred' povsod spregovoril nekaj besed, ki so jih sP^nj grd^ /drO čim vpitjem. Namerno sem se primaknil za meSarsPa^rgtd katere je nek razbontež razmršenih las vihti< ^.g (jo in skušU ugotoviti, čemu se ljudstvo pohaijenec je vreščal: „ . p0 krn^ati „ Državljani, če boste aristokratinji, ^ ^glijO’ skozi tale vrata, ponovno dovoliti, da pobeg AVStrijkti.,/ bo odvedla izpred nosa še debelega Capeta ^alleo^0 :Oi /P do! s pomočnico avstrijske vlačuge! Dol z sog'gt^s Pritrjevalno vpitje je dokazovalo, 2 ^aten s da nočejo dovoliti kneginji Lamballeovi, mnogo govoriti, da bi pobegnila. (pAL-^ STRAN 14 VESTNIK, S KOLESI IZ GORNJE RADGONE DO MLA-benovca in nazaj Šala dolga 1500 kilometrov I Sredi prejšnjega meseca sta si Privoščila nenavadno pustolovščino 32-Ietni Jože Gorenčič, Mesar v radgonskem Emona Marketu, in 22-letni mizar Mirko Vreča, oba iz Podgrada. V °smih dneh sta namreč pre-v°z8a s kolesi pot od Gornje Radgone do pobratene srbske | občine Mladen ovac in nazaj. Seveda sta s tem nenavadnim Podvigom postala „junaka” y lei Pomurski občini, o pobudi, PMeku in izkušnjah s te 1.500 kilometrov dolge poti pa nam J Pred dnevi pripovedoval Jo-K Gorenčič takole: »Sem precej vnet gobar in tako sva se s prijateljem v začetku septembra s kolesi odpravila Poizkusit gobarsko srečo , k ^Bovi. pa je med pOtjo nane-beseda na vzdržljivost in “eJala sva, kaj če bi preizkusila '’Ujine moči in se podala s kolesi vsaj do Beograda. . avdušila sva še dva prijatelja m sklenili smo, da idejo uresni-mmo. Vendar je enemu ®janikalo dopusta, drugi se je m ostala sva le s kolegom reco. Ofca sva imela še precej "Posta, Mirko je še samski. — DOBRA IZKUŠNJA ———-------------------------------------------------------------------------- ČE JE KRAJEVNA SKUPNOST SREDI DOGAJANJA iopnji družbenega krajevne skupnosti. Pestro pa je čem ’ j.-.«™, velikega sodelovanje tudi na področju var- celoti - icier ve|ji,c NIČ NAS NE SME PRESENEITI Na današnji stopnji družbenega razvoja je brez dvoma velikega pomena tudi vloga krajevne skupnosti in šole, ker je na ta način možno hitreje reševati nekatera skupna vprašanja in se uspešneje dogovarjati za nadaljnje naloge. Zgleden primer takšnega sodelovanja je nedvomno krajevna skupnost Puconci. To se je nazorno pokazalo že pri urejanju okolice nove osnovne šole, kjer so bili navzoči številni krajani, pri vključevanju zunanjih mentorjev v izvajanje interesnih dejavnosti šole in pri sodelovanju na športno-re-kreativnem področju. Tu se je zlasti izkazalo telesnovzgojno društvo Partizan, kamor se množično vključujejo učenci, še posebej v razne sekcije, hkrati pa je kolektiv osnovne šole velikokrat nudil svoje prostore za dejavnosti TVD Partizan. Ne gre pa prezreti tudi bogatih rezultatov na kulturnem področju, ker je šola s svojo kulturno dejavnostjo nosilka kulturnega utripa - JVailJC LMUi r _ nosti in družbene samozaščite, kjer so se uveljavile oblike sodelovanja pri požarni varnosti. V mislih imamo zlasti uspešno vključevanje učencev in njihovih učiteljev v delo gasilskih društev. Nič manjšega pomena pa ni tudi sodelovanje pri varnosti v cestnem prometu. V krajevni skupnosti Puconci pa ugotavljajo, da bodo morali v prihodnje več pozornosti nameniti socialnemu skrbstvu, predvsem skrbi za starejše občane. Prav pri tem lahko učenci osnovne šole naredijo veliko družbeno koristnega dela. Ne zanemarjajo tudi prostovoljnega dela mladih, kjer si Ic-ti krepijo čut solidarnosti, vzajemnosti, kakor tudi odnos do dela in vrednotenja tega dela. Že nekajletna praksa puconske osnovne šole je v tem, da se v začetku šolskega leta dobijo predstavniki krajevne skupnosti, organizacij združenega dela, družbenopolitične organizacije in društev, s ka-i terimi se dogovorijo o delu v teko- šolskem letu. Zdaj imajo v celoti na voljo šolsko zgradbo z veliko telovadnico, tako da ima 471 učencev vse možnosti za izvajanje sodobnega pouka. Pri tem pa ne zanemarjajo potrebe po večjem vključevanju šole v dejavnost krajevne skupnosti, kjer zlasti omenjajo proizvodno delo in politehnično vzgojo. Ravno tu pa bo treba v prihodnje storiti večje korake za tesnejše sodelovanje s krajevno skupnostjo in z delovnimi organizacijami v krajevni skupnosti. Že dosedanji rezultati na tem pomembnem ^področju pa vlivajo dovolj optimizma za nadaljnjo krepitev vezi med prebivalci krajevne skupnosti, šolskim kolektivom in prčdstavnjki združenega dela v | krajevni skupnosti Puconci. Krajevna skupnost ima namreč dobre odnose z vsemi organizacijami združenega dela na svojem območju, ki So mnogokrat tudi izvajalci programa skupnosti. Milan Jerše praksi V prejšnjih dveh zapisih v tej rubriki smo vas seznanili z nekaterimi novostmi, ki jih je prinesel Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in kako so na tem področju organizirani v radgonski občini. Tokrat pa smo pripravili prispevek o delovanju narodne zaščite v delovni organizaciji Pomurski tisk v Murski Soboti, kjer so doslej že veliko naredili. I V Pomurskem tisku so se j že na osnovi starega Zako-’ -»-M shrambi i vsakdanji t^V?re"čič: „S sapo ni bilo I On-J , no8® so me kasneje bolele.” peni - P® Jc družinska družica sva ” ("poslov” in krenila tav^ 56 nenavadno, vendar je i a '“'o. Za končni cilj sta Mladenovac. Kljub testa ■ ne kolesarita redno, m-i Vsa""e'a večjih problemov. 1 Ot? prv' del P°ll> k' sta gagala v treh dneh. Pedale hLP^njala po Podravski j (j ®sttali, prespala v Virovin-I m W dan prikolesarila do I evca na Donavi, tretji 1 V' P® sta že spala v pobrate-I Henri- ^'adenovcu. Hujše 1 Hoti lclnust' pa sta imela na domov. I IttnS sva se ustavila prod so nama v hipu ta "Jkale tlačilke. Nove pa m dobiti od Sabca do S?evca-Defekti pa so sc lov 1 VrsHti in še 20 kilomet-1 Mat!\a motala prepešačiti po « Ko pa sva jo sled-ni bilo dosti lažje. I I Ma i^ane zračnice sva obla-1 1 '"o Z dolinami trakovi, j 1 "te 1)4 Prepešačila od H • I svf^tdoS. ure zjutraj. Pa l 1 sv "v 1,0 štirih dneh, od- I I>riSlv,i renila iz Mladcnovca, i I l^Prp3 .VGornj° Radgono, le 1 i 1 R® za v Mirko 7a 4’ ’az I I 1 Sšvou,npri kilogramov.” I I l ^Pešn* Pa pot’ k' sta J° I ■ I ’'"Mani Premagala kljub 1 1 1 !e?trvn k 'U ' vsch potrebnih 1 I 1 eo ?elov, ni bila poceni. I I I 'lsočat veljala okrog 20 I izlet n •- Pa je bil kar lep | 'l l ia V-'ta' ^a' j'ma ie 'e’da 1 ; I Rem,,A 'mela časa ustaviti v 1 t>rU V cvetja, saj sta v 1 M v L?lo'nico prispela zvečer I W j I"- Kljub naglici sta sc 1 'šlosn, r° Pripravila, le 20- 1 t^ka Pn'iaga ’e bUa 1 I C bi'0 pri sporne- 1 1 Jo- ^maju in na Avali”, 1 1Ue k? Lorenčič. „Upam, l l 'aaje s v mo je zadnje popoto- I | i® EoVa °'esom. Skoraj gotovo l I '■'"l da ^ ^lirkom in pričaku- | ■6 do, naslednje polet- I do Plitvičkih jezer I Po Jadranski magi- | Za'48” VSe S'tupa^ pfe twavolo'anje so i'ma nSsk^ . Primaknili pn ti at,ibe ■ ^^t1 teritorialne Jtttt m enega pri občin-^dertsv 'nd'kalnem svetu, tošjicj Pa je dala kape in komunalo ni denarja • Izvršni svet občinske skupnostmi in organizao-skupščine Lendava je jami združenega dela. Po-in komu- dobne probleme kot komunale! imajo tudi v cestni skupnosti. V občini je še vedno 24 km makadamskih cest, za posodobitev pa ni denarja. Letos je biia asfaltirana le cesta Gomilice— Poiana in del ceste Kobilje—Dobrovnik. Vsa sredstva, ki se zbirajo za ceste, gredo za odplačilo kreditov za doslej asfaltirane ceste. Večjo pozornost bo potrebno nameniti tudi prometni signalizaciji. Ugotavljajo, da so prometni znaki prevečkrat poškodovani in odstranjeni. Občinska cestna skupnost predlaga tudi uvedbe dodatnih dajatev za. uporabo cest za traktorje s priklopniki, ta sredstva naj ’=> vzdrževanje KRAJEVNA SKUPNOST RADENCI PRED REFERENDUMOM S samoprispevkom analizirat vosiuu — .— lano dejavnost v občini in ugotovil, da se program komunalne skupnosti in cestne skupnosti kljub pomanjkanju sredstev uresničuje, čeprav z zamudo. Na področju oskrbe z vodo j® v tem srednjeročnem obdobju biia predvidena gradnja primarnega vodovodnega omrežja Čentiba — Pince, gradnja čistilne naprave z vsemi spremljajočimi objekti v Lendavi in vodni zbiralnik v goricah. Vsi našteti objekti bodo gra-Kv prihodnjem letu in v 1985. Komunale! naj bi v prihodnjem letu uredili tudi smetišče v Petišovcih. Da bi nekatere komunalne priklopnim, ----------- objekte širšega pomena bi namenili za vzdrževanje lahko gradili hitreje, je po- lokalnih cest, s katerimi je trebno tesnejše sodelo- vedno največ problemov, vanje med komunalno skupnostjo, krajevnimi hitrejši razvoj % V krajevni skupnosti Radenci so ' zbrana sredstva iz prvih dveh sa- ' moprispevkov namenili v glavnem za osnovno šolo v Radencih. Tudi zadnji, ki so ga skleniti pred približno letom dni in z njim zbrali 12 milijonov dinarjev, ni mogel pokriti potreb na področju komunalne in cestne ureditve v krajevni skupnosti. Zato pa se že pripravljajo na tretji referendum, s pomočjo katerega bi v naslednjih petih letih zbrali s samoprispevkom skoraj 18 milijonov dinarjev in ga v celoti namenili hitrejšemu razvoju celotne krajevne skupnosti. Jani D. (Gobama o 0°^ Že vrsto let obstaja, od kar jo vodi Joža Seršen, pa aktivneje deluje gobarska družine Murska Sobota, ki vključuje območje vseh pomurskih občin, njena odzivnost pa je največja v soboški občini. Pred kratkim, nekako na višku letošnje gobje sezone je bila na ogled poučna razstava, ki so si ljubiteljev gob ogledali kako do izraza. Tudi dandanes mestni človek vse bolj čuti potrebo po neposrednem stiku z naravo in,, zalo beži iz svojih betonskih kletk, gobarjenje pa je skorajda množična moda. ,,Zato moramo poznati pravila obnašanja v naravi,” je zatrdila Joža Seršen in opozorila, padnikov narodne zaščite in sploh vseh obrambnih in samozaščitnih struktur. Tako so organizirali 80-ume tečaje za pripadnike ekip prve pomoči, 56-ume tečaje za gasilske enote in 20-ume tečaje za pripadnike ekip za radiobiološko in kemijsko zaščito. Prav tako so organizirali dvodnevni tečaj s praktičnim preizkusom za pripadnike narodne zaščite v Vidoncih na Goričkem, kjer so bili vsi člani podrobneje seznanjeni z nalogami, ki jih morajo opraviti v izrednih primerih oziroma potrebah v času miru ali vojne. S tovrstnim usposabljanjem pripadnikov narodne zaščite so v Pomurskem tisku zelo zadovoljni, pravi predsednik komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Bela Pavjič in ga bodo po potrebi tudi nadaljevali. Posebno skrb so namenili opremljanju ekip vseh obrambnih in samozaščitnih struktur v delovni organizaciji. Manjkajočo in najnujnejšo opremo, ki je potrebna za uspešno delovanje narodne zaščite, kot je denimo orožje, pa bodo kupili še v letošnjem na o spiosni ijuuan, ________ in družbeni samozaščiti zavzeto lotili nalog na področju narodne zaščite in se organizirali tako, kot narekuje samoupravna organiziranost. Tako imajo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela ustanovljene ekipe narodne zaščite. Ker ' pa so vse štiri temeljne organizacije na skupni lokaciji ob Lendavski ulici, je delovanje ekip zastavljeno tako, da lahko v primeru potreb • enotno delujejo v okviru celotne delovne organizacije. Pomeni, da so se že pred izidom novega Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti organizirali tako, kot je določeno v novem zakonu, ki pravi, da se s samoupravnim sporazumom določijo naloge narodne zaščite v okviru celotne delovne organizacije. Tudi pri pregledu načrta delovanja narodne zaščite, ki je sestavni del varnostnega in obrambnega načrta samoupravne organizacije, so ugotovili, da so tega že v preteklosti izdelali tako, da vsebuje večino nalog, ki jih zahteva novi zakon in bodo potrebna le manjša dopolnila. Dogovorili so se, da bodo vse spremembe naredili do kon- letu. Delovna organizacija Pomurski tisk ima na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite posebne naloge. To narekujeta predvsem njihova proizvodna dejavnost in lokacija v središču mesta. Zato so že večkrat tudi praktično preizkusili delovanje enot narodne zaščite. Tako so bile te enote aktivirane v poslabšanju vamostno-poli-, tičnih razmer in v času izgradnje novih proizvodnih prostorov, ko je obstajala bojazen, da bi lahko prišlo do kraje. Sicer pa so v Pomurskem tisku organizirani tako, da se ekipe narodne zaščite v primeru potrebe lahko razširijo na i potrebno število zaposle- ,,Sredstva, ki nam jih zagotavlja po samoupravnem sporazumu združeno delo, dotekajo neredno. Lani smo zbrali le polovico od predvidene vsote, zato je jasno, da bomo lahko razrešili še vse nedorečene probleme v naši krajevni skupnosti le krajani sami. Zato smo se po predhodnih razpravah na Zborih krajanov in v družbenopolitičnih organizacijah v KS odlo- ( čili, da bomo izvedli še tretji re- I ferendum za samoprispevek.” Tako pravi o tej odločitvi tajnik KS Marjan Pirc, ki je še dejal:-..Zaradi nujnejših del smo zanemarili nekatere življenjske potrebe 3.500 krajanov v naši krajevni skupnosti, to je predvsem ureditev cest in kanalizacije. Zato bi s samoprispevkom zgradili potrebno kanalizacijsko omrežje na celotnem območju Radenec, ostalo pa v glavnem namenili za asfaltiranje cest. Tako bi z asfaltom prevlekli še vse preostale odseke v naselju Radenci — jug in asfaltirali krajevne ceste: Hrastje — Mota skozi Rački vrh proti Kapeli, ceste skozi Šratovce, Rihtarovce in Turjance in manjši odsek na Janževem vrhu ter obnovili cesto v Boračevi ter most po regulaciji Boračevskega potoka. Prav tako pa bi z zbranimi sredstvi razrešili problem javne razsvetljave v obeh delih Radenec in v Sra- ca leta. V preteklem obdobju so v Pomurskem tisku v Murski Soboti tudi veliko storili na področju usposabljanja pri- nih. Feri Maučec Pesa rekorderka je zrasla na njivi Gizele Domitor iz Pinc. Tehta skoraj 18 kilogramov. Letošnji pridelek je bil izredno dober, vendar se takih velikank ne spomnijo niti najstarejši vaščani. Zanimiveje, da je pridna gospodinja imela tudi več takih pes, ki so tehtale okoli 14 in 15 kilogramov. Jani D. V. Paveo STRAN 15 ,,Ce vsako od naštetih postavk analiziramo podrobneje, kaže izpostaviti naslednje, ” je dejala predsednica gobarske družine: ,, Seznanjanje z gobami, gozdovi in okoljem v celoti, je za mladi rod posebej pomembno zato, ker je narava za človekov razvoj neobhodna. Sodobni človek se tega vse premalo zaveda in zato je potrebno pričeti z vzgojo pravočasno, preden bo narava povsem onesnažena in uničena. ” O gobah pa je menda, da je užitnih sicer več kot neužitnih gob, vendar je za gobarja pomembno predvsem, da pozna strupene gobe in jih ne nabira, ter tako izpostavlja svoje in življenje družine. Kajti čeprav gobe niso posebno izdatno živilo, jih kaj radi dajemo na jedilnik in lahko pride do nesreče. ,,Nabiralce gob vabimo v našo družino, kajti med organiziranimi gobarji ne prihaja do zastrupitev,” je poudarila. V primeru katastrofe, ko bi človek osla! brez sredstev za preživljanje v zavetju gozda, pa pridejo gozdni plodovi še goba prvenstveno po-gozdu, ker pospešuje njegovo rast in je ne smemo po nemarnem uničevati. Tudi strupene gobe so v tem smislu koristne tako kot organizem pomaga vzdrževati ravnotežje v da J<' trebna naravi. Da bi se občani čim bolj seznanili z gobjim svetom, organizira gobarska družina Murska Sobota vsak po-nedeliek ob 19. uri sestanke v prostorih ekonomske šole Titova 6. ‘Teh sestankov se lahko udeleži vsakdo, prinese s sabo primerke neznanih gob, ki jih potem skupno določajo in se v okviru družine pogovarjajo, bb tovcih.” Precej obsežen program del, za katere bo potrebnih po že narejenih izračunih 26 milijonov in 150 tisoč dinarjev, največji’ del, 17 milijonov in 975 tisoč dinarjev, pa bi naj zagotovili krajani s samoprispevkom sami. Delavci bi naj prispevali 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka, kmetje 10 odstotkov od katastrskega dohodka in. 1,5 upokojenci, razen tistih, ki prejemajo varstveni dodatek in prav tako 1,5 odstotka od povprečnega neto OD iz gospodarstva krajani, ki so začasno zaposleni na tujem. ,,Zavedamo se, da je to v razmerah, ko standard upada, precejšnja obremenitev. Vendar so razprave v doslejšnjih pripravah na referendumu pokazale, da so se krajani za samoprispevek voljni odločiti. Tudi sami se prav dobro zavedajo, da je le na takšen način mogoče zagotoviti potrebna sredstva za hitrejši razvoj krajevne skupnosti,” je precej optimistično dejal Marjan Pirc. V, Paveo Sveti potrošnikov premalo dejavni ivet potrošnikov imajo v vseh krajevnih skupnostih razen v Crenšovcih. V večini krajevnih skupnosti so dani pogoji za delovanje svetov, s sprejetjem statutov krajevnih skupnosti pa bodo urejeni tudi normativni pogoji. V letošnjem letu, ko je bila motena oskrba, bi morali potrošniški sveti aktivneje delovati, predvsem pa prisluhniti željam in pritožbam občanov. V občini deluje tudi konferenca svetov potrošnikov pri občinski konferenci SZDL. Taje dokaj aktivna in redno obravnava preskrbo. Na zadnji seji so. denimo, obravnavali preskrbo z gorivi. Seje se redno udeležujejo tudi predstavniki trgovskih organizacij občasno pa tudi inšpekcijski organi. V krajevnih skupnostih bi bilo potrebno aktivneje delati, zato pa bi morale poskrbeti krajevne konference SZDL. Jani D. 27 ■ OKTOBRA 1983 DOL - GOR PO RABI 3 Bila je vojakinja Elektrarna že pred 88 leti Tod se vrtijo generatorji že od leta 1895, ko so na reki Rabi zgradili eno prvih elektrarn v Evropi. Skozi zapornice seveda nismo mogli veslati, zato smo morali čolne spraviti na breg in jih odnesti po suhem nekoliko naprej. Potem pa spet dalje po vodni poti. Čez približno pol urh veslanja smo v daljavi zagledali elektrarno. Nič posebnega, boste morda dejali, toda tale je zares zanimiva. Zgradili so jo namreč že leta 1895, zdaj pa pomislite ali vprašajte koga starejšega, kdaj je pri vas zasvetila elektrika. Ali pa morda veste, kdaj in kje so sploh postavili prvo hidroelektrarno v Evropi? Saj priznam, tudi jaz tega prej nisem vedel, pa sem potem, ko smo se vrnili, nekje prebral, da je bilo to leta 1876 na Zgornjem Bavarskem, kjer so jo uporabljali samo za razsvetljevanje dvorca Linderhof. Prvo javno HE pa so sicer zgradili 1883. leta v Švici, na Rabi pa torej 12 let kasneje. Danes seveda veliko, tiste čase pa je to bilo nekaj povsem drugega. Tako kot so nam prej zaprle pot zapornice, smo morali tudi tukaj s čolni na breg. In šli smo si seveda ogledat notranjost elektrarne. Vseh 5 generatorjev se je vrtelo, čeprav je bila gladina vode dokaj nizka. Eden izmed mož, ki nam je razkazoval, je med drugim omenil, da letno proizvedejo okrog 10 milijonov kW ur električne energije. Ne vem, če je to ravno veliko, najbrž Gladina Rabe je bila zares nizka kot le malokdaj. MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO V POMURJU Ko v tem času pregledujemo rezultate prostovoljnega dela pomurskih brigadirjev na številnih mladinskih delovnih akcijah širom naše domovine, lahko brez zadržkov ugotovimo, da so delovni dosežki dokaj ugodni. Okrog 300 brigadirk in brigadirjev iz regije, ki je letošnje poletje vihtelo krampe in lopate na deloviščih zveznih in republiških akcij, je nedvomno veliko prispevalo k ohranjanju mladinskega prostovoljnega dela v Pomurju, ki ima že dolgoletno tradicijo. Temu ustrezni so tudi uspehi in najvišja priznanja akcij, kar jasno potrjuje napredek, ki smo ga v naši regiji dosegli na področju mladinskega prostovoljnega dela. Zato ne bi smeli ob nobeni priložnosti pozabiti na priznanja za aktivistično delo mladih Po-murcev. Vendar pa vse ni bilo brezhibno, kajti ob uspehih so se pojavljale tudi nekatere težave. Gre predvsem za venomer aktualno vprašanje je v primerjavi z Džerdapom skromna številka, vendar za madžarske vodne razmere to že nekaj pomeni. Takoj sem seveda pomislil, kako to, da pri nas nismo zgradili še nobene hidroelektrarne na Muri, čeprav je v njej večji pretok vode in tudi precej hitrejša je. In če jo bomo, bo najbrž 100 let mlajša kot tale na Rabi (pri Ikervaru). GROBOVI SLOVENCEV V ŠARVARU Po krajšem postanku in ogledu elektrarne smo krenili dalje. Zdaj je spet šlo nekoliko hitreje. Kmalu smo priveslali do enega večjih mest ob reki — do Šarvara. Med drugo svetovno vojno je bilo v tem kraju veliko taborišče, v katerega so preselili tudi vse priseljene slovenske in hrvaške druži- (dalje prihodnjič) Ob uspehih tudi težave evidentiranja mladih za posamezne mladinske delovne brigade in priprave nanje. Čeprav so v pomurskih občinskih konferencah zveze socialistične mladine letos pravočasno dobili seznam vseh delovnih akcij z republiške konference ZSMS, so se kljub temu pojavljale tudi nekatere pomanjkljivosti. Navzlic dokajšnjemu evidentiranju brigadirjev, so se namreč pojavljale težave pri zagotavljanju popolnih brigad. Tako so morali marsikje še zadnji čas, tik pred odhodom na akcijo, iskati brigadirje. To pa je seveda metalo slabo luč na sicer dobre priprave pomurskih delovnih brigad, o čemer dovolj zgovorno pričajo razne pohvale in priznanja. Prav tako je dejstvo, da je v mladinske delovne brigade še vedno vključeno premajhno število štipendistov in študentov, ki bi zaradi družbenih sredstev, ki se vanje vlagajo, morali pokazati vsaj trohico moralne obveznosti za sode ne iz Benice, Pince-Marofa, Petišovec (kolonija), Ka-movec in Dolge vasi (kolonija). Okrog 650 jih je bilo in mnogi imajo na Sarvar grenke spomine. 34 jih je tamkaj izgubilo tudi življenje. Žal ni bilo časa, da bi obiskali pokopališče in se poklonili njihovemu spominu. V mislih pa sem jih videl natrpane v štalah, konjušnicah in zapuščenih zgradbah, kjer so jim delale družbo stenice, bolhe in drug mrčes, sestradane pri težkem delu na poljih ... Šarvar šteje danes okrog 25 tisoč prebivalcev. Vsenaokrog so velika kmetijska posestva, samo mesto pa se čedalje bolj razvija v industrijsko središče. Tam je tudi znano termalno kopališče, katerega obiskuje precej turistov, predvsem iz Avstrije in Nemčije, videli pa smo tudi avtomobile z registrskimi tablicami Belgije, Francije in drugih držav. VODA PONEKOD DO KOLEN ALI PA ŠE MANJ Čakala nas je še dolga pot. Spet smo torej zaveslali v mirne valove Rabe. Na tem predelu pa že ne bi mogli reči, da je čista in primerna za kopanje, saj jo šarvarska industrija kar precej onesnažuje. To smo občutili z nosovi, zato smo še hitreje zavihteli vesla. Po nekaj kilometrih vožnje pa smo znova videvali kopalce in ribiče. Bila je vročina in nekje se je bilo pač treba vsaj malo osvežiti. Tudi meni je kdaj pa kdaj prijal kakšen pljusk vode. Reka je bila na nekaterih mestih plitva do kolen, ponekod pa je bilo vode le toliko, da smo komajda veslali. In če bi se samo prepustili toku? Ne vem, če bi sploh prišli do cilja. Pa naj še kdo reče,-da je veslanje nizdol po reki kar tako! Zvečer, ko smo se pripeljali do našega drugega tabora, so me že pošteno bolele roke. Kajpak, spet smo veslali proti elektrarni. JOŽE GRAJ lovanje na delovnih akcijah. Ni pa šlo vse gladko tudi pri sestavljanju regijske ,pionirske brigade, čeprav so se samoupravno dogovorili, da vsaka OK ZSMS zagotovo do deset pionirjev in tudi mentorje. Na določene težave pa so naleteli še pri dogovarjanju z nekaterimi organizacijami združenega dela, ker samoupravni organi niso pravočasno rešili zadev glede odsotnosti svojih delavcev, zato so na akcije marsikdaj pošiljale slabše kot pa boljše mladince. Ne nazadnje pa bodo morali tudi na šolah v prihodnje nameniti več pozornosti vlogi in pomenu mladinskega prostovoljnega dela, da bi res pravilno vrednotile prispevek brigadirjev k stabilizaciji gospodarstva. Vse to pa zgovorno potrjuje, da je treba že sedaj začeti s pripravami na mladinske delovne akcije v prihodnjem letu, kar zahteva dodatno angažiranje vseh odgovornih dejavnikov v občinah. Milan Jerše Letos smo z zanimanjem, če ne drugače pa na televiziji, pogledovali dekleta, ki so bila oblečena v vojaške uniforme. Da. to so bile prve vojakinje pri nas. Pa veste, da so se k vojakom podale tudi Pomurke? Ena od njih je bila SILVA BELEC iz Sulinec. ki se je medtem že vrnila domov. Morda vas zanima, kdo je pravzaprav to dekle in kako se je počutilo v vojaški suknji. Obiskali smo jo kar na delovnem mestu, ki jo je počakalo. medtem ko je odšla k vojakom, namreč v blagovnici Potrošnik v Murski Soboti. Po Takšna so naša dekleta — vojakinje. Uren je tudi njihpvkorak. (Silva Belec je na posnetku tretja.) poklicu je tbrej trgovka, stara pa 21 let. >> Vojaška suknja meje že od nekdaj privlačila in zanimalo meje tudi, kakšno je življenje pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade. Delček tega sem spoznala, ko sem se udeležila dvomesečnega usposabljanja pripadnikov teritorialne obrambe v Vidoncih in tudi na pohodu po poteh XIV. divizije. Že v poklicni šoli, ko smo izpolnjevali neko anketo, sem napisala, da bi bila rada vojakinja. In ko sem zvedela, da je to možno, sem se prijavila.« — Pa starši in drugi, niso imeli pomislekov? >>Oče se je le bal. da ne bi zaradi tega ostala brez službe. Člani društva za varstvo in vzgojo ptic v Murski Soboti, ki jih uspešno vodi Karel Gjergek, so bili zelo zadovoljni z obiskom razstave ptic, ki so jo pripravili v prostorih družboslovno-ekonom-ske šole. Razstavo, na kateri so se s svojimi izdelki, predvsem krmilnicami, predstavili osnovnošolci iz Murske Sobote, si je namreč v petih dneh ogledalo kar okrog 3 tisoč obiskovalcev. Med njimi so prevladovali mladi, saj so imeli organizirane obiske iz vz-gojno-varstvenih zavodov, osnovnih in srednjih šol, bilo pa je tudi veliko odraslih obiskovalcev. Na ogled so bile različne vrste kanarčkov, eksotične ptice z drugih celin, nekaj zunanjih ptic, pozornost pa so pritegnile tudi živo pisane papige. Malčki in osnovnošolci pa so na ta način spoznali številne ptice, ki živijo v našem okolju, kar ima vsekakor ostali pa so me spraševali, če se ne bojim, kako težko bo.« In kako je bilo? >>Na regrutaciji, kije bila za dekleta iz Slovenije v Ljubljani. so me odredili v pehoto, na služenje vojaškega roka pa so me poslali v Titograd. 6. julija letos sem tako odšla zdoma. Potovala sem kar sama vse do končne postaje. Tam so nas seveda pričakali vojaki in nas pospremili v kasarno. Lepo so nas sprejeli in prve dni smo se dekleta, ki smo prišla tja iz raznih krajev Jugoslavije, le seznanjala z delom in življenjem pri vojakih. Potem pa smo dobila orožje in ostalo opremo in Fotografija za spomin, a tudi zares bi pripravljena na boj proti morebitnemu nap vzgojni pomen. Ob tej priložnosti so pripravili tudi društveno tekmovanje, na katerem se je znova najbolj odrezal dolgoletni vzgojitelj ptic iz Murske Sobote Jože Šantavec. Njegov pariški kodrasti kanarček je namreč pridobil laskavi naslov šampiona za leto 1983. Podelili pa so tudi več diplom za prva, druga in tretja mesta. Zaradi ogromnega zanimanja so nekaj ptic tudi prodali. Pozornost so vzbudile tudi krmilnice — izdelki učencev osnovnih šol, zato so se odločili, da jih bodo izobesili v soboškem parku in okolici osnovnih šol, društvo za varstvo in vzgojo ptic pa se bo zavzelo, da te šole oskrbi ,z določeno količino hrane za-zu-nanje ptice. Prav tako imajo v načrtu, da bi podobno razstavo organizirali v Rogašovcih, nameravajo pa se udeležiti tudi repub- Vojaško suknjo J® spet zamenjala s trg haljo. kmalu se je začelo ^s' Včasih je bilo sicer težka vendar sem se kar hitro pn' vadila in ni mi bilo žal, dase® oblekla vojaško suknjo. Ko smo imele vojakinje prost U' hod v mesto in so nas domačini z zanimanjem ogledom !■ nekateri pa nam celočesti®■ sem bila kar ponosna. k mesece je zame prehitro ®’ nilo. Želela sem ostati dU • vendar ni bilo možnosti- • septembra je prišlo slovo • ■ • Zdaj je Silva torej sp® v trgovski halji. S ponovni? sprejemom na delovno ni^ kot ji je bilo tudi obljuh1!^' ni imela nobenih problem ; Na dneve, preživete v kasar in vajah (»obuki«).pasoos a nepozabni spomini. JOŽE trici. Avtomobilih ob prazniku Na parkirnem prostoru de lovne organizacije Muta Murski Soboti je bila sp'6 nostna vožnja avtomobil'*1 v počastitev praznika obi'j. Med 28 avtomobilisti sja. delovali tudi dve voznici' sta se solidno uvrstili, N ,g Cvetko se je v razredu 1200 ccm uvrstila na 7. sto podobno kot Ana M ,g ša med vozniki v razred 900 ccm. / Rezultati: / do 900 ccm: 1-(Potrošnik) 158 kaz. t°C/Po. Berden (Konstruktor' murje), 3. Štefanec struktor/Pomurje) °ba I točk- \ Kučan do 1200 ccm: 1- * g. (ZSAM M. Sobota) 1^1 Martinec (AMD S- \iovak M. Sobota) 170, 3. I (Certus) 172 kaz. to^-^o-nad 1200 ccm: t o 1 vič (ZŠAM M. Sobota/ / 2. Horvat (AMD $■ „ rCjen M. Sobota) 165, 3. ^1 (Konstruktor/Pomurje/ I kaz. točk. 1 pM Ekipni vrstni red, , gio Š. Kovač (M. ^^kto'd kaz. točk, 2. gl9, I Pomurje (M. Sobota,' / Certus (M. Sobota) tg I točk. 5^ VESTNIK, # STRAN 16 Vzgojni pomen spoznavanja ptic liškega tekmovanja v V^kfi ■ • Mita" f UKA DNE OB JA VE •■ * S SKA SOBOTA g g 5 Leto XVIII Murska Sobota, dne 27. oktobra 1983 Št.: 30 ■ Ma^in’vinCec*10^ I 1 O I___ _____I I ' ■H > § 238. Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za 239. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajev -za varovan je zajetja pitne vode na Moti nega samoprispevka za območje krajevne skup- nosti Radenci i: • Na podlagi 60. in 74. člena zakona o vodah (Uradni list SRS St. 38/81), 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 9. 1983 sprejela ODLOK O DOLOČITVI VARSTVENIH PASOV IN UKREPOV ZA ZAVAROVANJE ZAJETJA PITNE VODE NA MOTI 1. člen Za zaščito pitne vode pred morebitnim naključnim ali drugim onesnaževanjem, ki bi utegnilo Škodljivo vplivati na kakovost in higiensko neoporečnost pitne vode se določijo varstveni pasovi. * » 2. člen Zajetje pitne vode na Moti ima naslednje varstvene pasove: L OŽJI VARSTVENI PAS, ki predstavlja cono z najstrožjim režimom zavarovanja. 2. ŠIRŠI VARSTVENI PAS, ki predstavlja cono s strogim režimom zavarovanja. 3. VPLIVNI VARSTVENI PAS, ki predstavlja cono z blagim režimom zavarovanja. Velikost varstvenih pasov je opisano podano in grafično prikazano v poročilu/) izvedbi vodnjaka štev. 1 v Moti, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana pod štev. 655/1-80 z dne 25. 11. 1980. Grafični prikaz velikosti varstvenih pasov v merilu 1:2880 s seznamom parcel je'sestavni del tega odloka. 3. člen Ožji varstveni pas obsega območje 50 m-okrog zajetja in se mora ograditi tako, da ni možen dostop nepooblaščenim osebam, kot tudi ne divjadi in domačim živalim. V ožjem varstvenem pasu je najstrožji režim varovanja in je namenjen izključno objektom za oskrbo s pitno vodo. V tem pasu je prepovedana kakršnakoli aktivnost, zemljišče je lahko pogozdeno ali je na njem urejen park. 4. člen V širšem varstvenem pasu niso dovoljene novogradnje in takšna obdelava zemljišč, ki bi utegnila zaradi uporabe naravnih in umetnih gnojil ter zaščitnih sredstev škodljivo vplivati na kakovost vode. Dovoljene so adaptacije obstoječih stanovanjskih in gozdarskih objektov zaradi izboljšanja obstoječih higienskih razmer. V širšem varstvenem pasu je izrecno prepovedano izkoriščanje gramoza, peska in gline, kopanje odvodnih jarkov, odlaganje smeti in odpadkov, vskladiščenje tekočih naftnih derivatov in drugih nevarnih kemičnih tekočin,’ tranzitni promet z nevarnimi kemičnimi tekočinami in naftnimi derivati ter ponikanje tekočin odplak iti fekalne vode. Na cesti Veržej—Mota—Razkrižje v odseku Mota—Razkrižje in v križišču v Stročji vasi za naselje Pristava je postaviti prometni znak PREPOVEDAN PROMET ZA CISTERNE (II—8), ki prevažajo nevarne kemične tekočine in naftne derivate, kateri lahko povzročijo onesnaževanje vode. Prometne znake je tudi opremiti z dopolnilnimi tablami za obvoz. 5. člen V vplivnem varstvenem pasu je izjemoma dovoljena gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki pa morajo izpolnjevati posebne pogoje določene v sanitarnem soglasju. V vplivnem varstvenem pasu je prepovedana uporaba strupenih bio-cidov, predelava, transport in skladiščenja nevarnih kemičnih tekočin odplak in fekalne vode ter odlaganje smeti in odpadkov. 6. člen Meje varstvenih pasov se spremenijo, če se spremeni režim izkorišča-' nja vode in izvrši nadaljnja razširitev vodooskrbnih objektov ali če se pokaže potreba po večji zaščiti talne vode. 7. člen Upravljalec vodovoda mora nenehno skrbeti za sistematično pregledovanje vode v skladu s Pravilnikom o higienski neoporečnosti vode, ki je namenjeno za javno oskrbo prebivalstva in ob sumljivih pojavih takoj obvestiti sanitarno inšpekcijo. 8. člen Za vzdrževanje režima v ožjem varstvenem pasu je odgovoren upravljalec vodovoda. Za vzdrževanje režima v varstvenih pasovih iz 4. in 5. člena tega odloka so odgovorni lastniki zemljišč. Upravljalec vodovoda sklene z lastniki zemljišč ustrezen dogovor glede nadaljnjega izkoriščanja teh zemljišč in sicer: — za širši varstveni pas v treh mesecih od uveljavitve odloka, — za vplivni varstveni pas v enem letu od uveljavitve odloka. 9. člen Z denarno kaznijo od 5.000.— do 50.000.— din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila 3., 4., 5. in 8. člena tega odloka. Z denarno kaznijo do 30.000.— din se kaznuje za prekršek iz 3., 4., 5. in 8. člena tega odloka odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo od 2.000.— do 20.000.— din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila iz 3., 4. in 5. člena tega odloka. 10. člen Nadzor nad .izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 324-1/83-1 Datum: 27/9-1983 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. 2. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73) ter L, 2. in 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, Št. 17/83) in na podlagi 29. člena Statuta krajevne skupnosti Radenci, je skupščina krajevne skupnosti Radenci na seji dne 13. oktobra 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Radenci. 1. člen Za območje krajevne skupnosti Radenci se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za obdobje 5 (pet) let in to za čas od 1. decembra 1983 do 30. 11. 1988. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 13. nov. 1983. Glasovanje bo na običajnih glasovnih mestih, ki so določena za volitve delegatov v delegatske skupščine, od T. do 19. ure. Glasovanje vodi volilna komisija krajevne skupnosti Radenci, ki je dolžna postopati po določilih zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja ter Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. 3. člen Krajevni samoprispevek bi znašal: — 1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja — 10 % od katasterskega dohodka — 1.5 % od čistega dohodka obrtnikov OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA V GORNJI RADGONI Vse več zvestih bralcev Knjižni sklad občinske, matične knjižnice v Gornji Radgoni obsega 17 tisoč naslovov. Knjige si je moč izposoditi v Gornji Radgoni, v izposojevalnicah v Gorenje-Elra-du. Modi in pri Negovi. V Av-toradgoni imajo sicer svojo knjižnico, vendar tesno sodelujejo tudi z občinsko matično knjižnico. Sicer pa knjižnica izposoja okrog 100 knjig tudi knjižnici na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih. Vodja radgonske matične knjižnice Marija Šedivijeva nam je povedala, da se nenehno povečuje število bralcev leposlovnih in drugih knjižnih del. Res je sicer, da ima knjižnica vpisanih 1560 bralcev, vendar jih čez leto vzame knjige na izposojo veliko več. Tako so lani našteli kar 7614 obiskov, bralci pa so si izposodili 13.340 knjig. Letos bo po .vsej verjetnosti še več bralcev oziroma izposoj knjig, saj so v prvih šestih mesecih imeli že 4124 obiskovalcev, ki so si izposodili 7462 knjig. Večji obisk pa pričakujejo v poznojesenskem in zimskem času. V Radgoni si na različne načine prizadevajo približati knjigo bralcu. Tako so se odločili tudi za razstave knjig. Razstava, ki je bila februarja v Modi, je imela naslov ,,Moja pesem ni le moja pesem”. V marcu so imeli razstavo v Av-toradgoni pod geslom ,,Knjiga Občinska matična knjižnica v Gornji Radgoni ima l7 tisoč naslovov. Zanimanje za knjigo se je povečalo in letos bodo imeli več kot 8 tisoč bralcev. Na sliki: vodja knjižnice Marija Šedivijeva rada svetuje vsakemu bralcu oziroma izposojevalcu. Foto: Š. S. svetovalka”, na osnovni šoli v Radencih pa so knjige razstavili v maju pod naslovom ,,Tito, mladost, mir”. V teh dneh pa so v prostorih delavske univerze v Gornji Radgoni pripravili razstavo del ustvarjalcev, ki so se rodili na območju sedanjih ,,meja” radgonske občine. Gre za dela živečih in že zdavnaj umrlih ustvarjalcev! Razstave knjig in drugi načini približevanja lepe slovenske besede bralcem so nadvse uspešni, kar se kaže v povečani izposoji knjig. Sicer pa knjižnica tudi organizira oglede knjig v matični knjižnici v Radgoni. V teh dneh si jih je ogledalo 220 učencev iz osnovne šole pri Negovi, pozneje pa se bodo zvrstili obiski tudi iz drugih šol in vrtcev. Obisk osnovnošolcev je pomemben tudi zato, da jih seznanijo s katalogizacijo knjig, kar pozneje lahko koristno uporabilo v svojih šolskih knjižnicah. Š. SOBOČAN USTANOVILI BODO POČITNIŠKO ZVEZO POMURJA Dejavnost počitniške zveze se je v zadnjih letih v Pomurju zelo razvila, kar še posebej velja za soboško in ljutomersko občino, kjer že nekaj časa uspešno delujeta počitniški '•"zvezi pri OK ZSMS. Želja mladih po ustanovitvi počitniških zvez pa je tudi v lendavski in radgonski občini. S tem pa se je pokazala tudi potreba po ustanovitvi počitniške zveze Pomurja. V ta namen je bil imenovan iniciativni odbor, ki ga vodi predsednik Rudi Stegmiiller iz ljutomerske občine. Ta se je zelo zavzeto lotil dela in dogovorjeno je, da bodo v mesecu novembru ustanovili počitniško zvezo Pomurja. V okviru te pa naj bi delovala tudi mladinska turistična poslovalnica. Z ustanovitvijo počitniške zveze Pomurja bodo lahko mladi še uspešneje razvijali tovarištvo, solidarnost, bratstvo in enotnost, se med seboj spoznavali in zbliževali, negovali tradicije NOV, spoznavali razne kraje, kulturne in zgodovinske znamenitosti, vzgajali mlade v naprednem socialističnem duhu ter krepili delovne sposobnosti. Zato mladi iz Pomurja pričakujejo, da bodo pri svojih hotenjih deležni tudi širše vsestranske podpore. F. Maučec gorenje iščemo Gorenje SOZD prireja od 22. 10. do 5. 11. 83 v Rdeči dvorani v Titovem V®’ lenju že tradicionalni hišni sejem '83' na katerem bomo del razstave namenili drobnemu gospodarstvu. Razstavili bomo sestavne dele, ki j*h danes uvažamo, za katere pa vemo, da jih že izdelujemo v Jugoslaviji oziroma bi jih lahko izdelovali v Jugoslaviji. Na tem področju želimo čimbolj angažirati naše drobno gospodarstvo, zato vabimo vse zainteresirane k sodelovanju. ■ Obiščite nas — ponuja se vam P^" ložnost za razširitev vašega proizvodnega programa. gorenje STRAN 18 VESTNIK, 27- dopisniki so zabeležili GORNJI LAKOŠ Ureditev športnega igrišča Mladinska organizacija v krajevni skup-ostlje precej časa namenila ureditvi špor- igrišča ob vaškem domu. Nekateri am so se prostovojjno udeležili številnih sušnik akcij. Na tem igrišču se bodo na-tedne zvrstile številne športne prire-p,Ve- Ob otvoritvi igrišča so igrale štiri ekipe. ^Pa mladincev Mladost iz Čentibe je bila Uspešnejša in tako premagala oba na-pt°tnika. Gledalci so večjo pozornost na-J'k tekmi med dekleti in fanti. oriva USnetku vidimo ekipo deklet, ki so | viln jC d°ber nogomet in zadovoljile šte- Z varnim kolesom v promet V letošnjem letu poteka jugoslovanska akcija »Varnost kolesaijev in pešcev v prometu«. Akcija ima namen pospešiti uveljavitev določil novega zakona, ki zadevajo pešce in kolesarje, saj postaja kolesarjenje vse bolj množičen način prevažanja ter vedno bolj pogostejša rekreacijska dejavnost m Tekst:!. Pavšič Foto: J. Horvat II Turnišče ■ I Največja in | i najmanjša ■ drsalka I V Kobilju se zavzemajo za gradnjo kakšnega proizvodnega obrata. V domačem kraju hočejo obdržati čim več mladih^ Pred nekaj leti je bilo v tem kraju 1.100 prebivalcev. zdaj pa jih je komaj šeststo. Mladi odhajajo, iščejo si zaposlitve. Proizvodni obrat, to je za zdaj le upanje, s pridnim delom pa bi lahko staro šolo precej na hitro preuredili za potrebe drobnega gospodarstva. Predvsem delavnico za popravilo kmetijskih strojev bi rabili. K. Ščavničar Štefan Prša 4^ ta . P ■ ML Vtt(k' s? delavci Agroservisa v Murski htj k raz$irjati proizvodno halo. Omembe V .»ri graas° se mladi delavci, kot že večkrat 111 objei. nj* *°tili prostovoljnega dela. Pri . a so opravili več kot 50 ur. B. Hegeduš 1» ,°zef Zavec, čevljar iz Renkovec, je ■ kje -zaP°Men v Planiki v Turnišču, ■ IsLaJena delovnem mestu tehnolog J/i delov in hkrati mojster veli- ■ cent' drsalke. V dolžino meri 85 ■ k trov Ttrov’. v's°ka Pa Je 75 centime' I m«.' .?zef Je vse to naredil v treh — I vinnC'h' Veliko je naredil doma, ko- I ' drsalko pa so mu naredili mo- ■ Iie J^'.^delavci iz Kranja. Za finiš pa Poskrbel Ivan Koren iz Tumišča. _ je PaJe Vdelal še malo drsalko, ki R Idioti t le '2 centimetrov. To pa je v haJ ,J°žefovo delo, kot tudi nekaj _ r°kah ev- Enega izmed njih drži v ■ ^ezn ^Ozef Je vse t0 razstavil na 2. ■ ' delovnem proizvodnem u delavcev obutvene in- _ ^Ju’ki Je bila 21 •in 22- oktobra v ■ Kci tipalu telefoni 1 SphnJ.e3cih v tišinski krajevni Hi kan iSo Prejšnji teden začeli ko-za telefonski kabel, saj v I vnobenega telefona. Za I ^ključke se je prijavilo 30 F. K. J Q k X? M notranje zadeve v b hJ ^razstavili fotografije in Si & »a m^ade »H- oktober«, ki je so-‘Mih T .^i akciji v Beli krajini. ie bil obvestiti sodelavce o aPr?.stovo]jnem delu, da bi se < udeležilo še več članov 8an>zacije ZSMS. P. D. i :, it Nepozabni studenci Skorajda ni kraja brez vodovoda. Vaškega ali lastnega. Vse to nas je uspavalo. Ni malo primerov, kjer smo dobre, stare, s trdim delom izkopane studence pozabili. Tudi v lendavskih vinogradih samevajo vodnjaki. Nekateri so globoki tudi do 70 metrov. Med petimi, kije najvišje na Gornjem Benecu, je vodnjak, ki ga vidite na posnetku, ob njem pa je 80-letni Jožef Krampač, domačin, ki se spominja gradnje 1935. leta. »Pred kopanjem tega studenca smo vodo prenašali kar pol kilometra,« je dejal. Pred osmimi leti pa so tudi na tem hribovitem območju napeljali vaški vodovod. Od takrat je studenec za- učencev. Veliko učencev uporablja kolo vsak dan doma ter na poti v šolo in domov. Zaradi pomanjkljive varnostne opreme in slabo vzdrževanih koles so učenci-kolesarji izpostavljeni nevarnostim v prometu, obenem pa ogrožajo tudi druge. Prometno vzgojni akciji »Z varnim kolesom v promet« je praviloma namenjen en teden (letos drugi teden v oktobru, naslednje leto drugi teden v marcu). Vsebina akcije je naslednja: tehnični pregledi koles, kijih uporabljajo učenci, drobna popravila, vzdrževanje in odpravljanje pomanjkljivosti, kontrola kolesarskih izkaznic in potrdil o poznavanju cestno prometnih predpisov, urejanje kolesarnic, kolesarskih stez, kolesarski izpiti in kolesarski izleti. puščen. Mladina in gasilska desetina zdaj načrtujeta akcijo za obnovitev studencev. Po besedah sekretarke OO ZSMS Gorice pri Lendavi Marije Krampač bodo to akcijo v kratkem izpeljali. §. Prša Temeljna zadružna organizacija Dobrovnik je leta 1981 odprla v Kobilju poleg stare novo kmetijsko poslovalnico. V njej je dovolj prostora za prodajalno in skladišče za reprodukcijski material, povpraševanje pa je zlasti naraslo v teh jesenskih dneh. K. Ščavničar BELTINCI Kdaj spet kino? V Beltincih že več let ne predvajajo filmov. Kulturna dvorana, ki so jo s skupnimi močmi zgradili leta 1946, je tako dotrajana, da so jo morali pred leti zapreti. Krajevna organizacija SZDL si, skupaj z drugimi, prizadeva, da bi v najkrajšem času našli rešitev za ponovno usposobitev dvorane. Ne manjka tudi predlogov, da bi z združenimi sredstvi v Beltincih zgradili nov kulturni dom. Na sliki: Tak je videti kulturni dom v Beltincih danes. Jože Žerdin te Tehnični pregledi koles, kijih uporabljajo učenci, so skupaj z ukrepi za odpravo pomanjkljivosti osrednja naloga te akcije. Na šoli jih opravlja komisija, ki jo sestavljajo zunanji sodelavec, član pionirske prometne službe in član učiteljskega zbora, mentor prometne vzgoje. Kolo, kije tehnično brezhibno in ima predpisano varnostno opremo, dobi nalepko »Varno kolo«. Šola, komisija za tehnične preglede, opravlja odgovorno nalogo. Komisija vpiše podatke1 o stanju kolesa na obrazec Poročilo o pregledu kolesa. Komisija pripravi zaključno poročilo o akciji s statističnimi podatki, problematiki in ukrepih v akciji. Poročila bodo obfavnavali na roditeljskih sestankih, oddelčnih skupnostih. učiteljskih zborih in občinskih svetih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Anton Černi Uijenje mladih v vojaških veščinah je bilo letos v lendavski občini uspešno. Več kot 100 mladih je obiskovalo posebne oblike unenja v Petišovcih, veliko pa jih bo pridobljeno znanje lahko s pridom uporabilo v enotah teritorialne obrambe, večini pa je to urjenje bilo prvo spoznavanje z orožjem, ki ga bodo poglobili na služenju vojaškega roka. Jani D. Mladi in njihove akcije Mladi iz Planike v Turnišču so pred dnevi izvedli prostovoljno delovno akcijo. Očistili so okolico rojstne hiše narodnega heroja Štefana Kovača-Marka v Nedelici. Dodajmo še to: ko bodo končana vsa gradbena dela v tovarni, se bodo mladi lotili podobne delovne akcije. Stefan Prša Nov asfalt Na območju krajevne skupnosti Veržej v teh dneh uresničujejo prvi del referendumskega programa — Komunalno podjetje Murska Sobota je začelo z asfaltiranjem 1.200 metrov ceste od Bunčan do Veržeja. Z deli hitijo, saj jih potem čaka še asfaltiranje dvatisoč metrov stranskih ces.t v Šalincih, Krištancih in na Grlavi. Za posodobitev cest bodo porabili sedem milijonov dinarjev. -js- 9Rn Nova pekarna V industrijski četrti Lendave že nekaj mesecev gradijo novo pekarno. Dogovor o prepotrebni gradnji so podpisali lendavski iz Lendave. Sedanja pekarna je v stanovanjskem bloku sredi Lendave in je v utesnjenih prostorih. prostorih. V novi pekarni, ki bo nared na pomlad prihodnje leto, bodo lahko vsako uro spekli okrog 600 kg kruha in slaščičarskih izdelkov. Naložba bo veljala okrog 60 milijonov di-naijev. (jž) 190 iskalcev dela Pri občinski skupnosti za zaposlovanje v Gornji Radgoni je ta čas prijavljenih okrog 190 iskalcev zaposlitve. Med temi je največ takih, ki iščejo delo prvič. Kot nam je povedala strokovna sodelavka Marjana Žnuderl, letos prvič beležijo nezaposlenost med višješolskim kadrom, predvsem učitelji ne dobijo dela. S srednjo šolsko izobrazbo je največ prijavljenih medicinskih sester, kmetijskih tehnikov, gradbenih tehnikov in drugih. Poseben problem so tudi taki, ki nimajo kvalifikacij, saj tudi za te ni dovolj delovnih mest. Nekaj teh bo našlo delo v delovni organizaciji Mura tozd Moda v Gornji Radgoni. Sicer pa delovne organizacije, zlasti večje, kot so Gorenje-Elrad in Avtoradgona, na novo ne zaposlujejo delavcev. V slučaju potrebe pač premeščajo delavce iz ene v drugo temeljno organizacijo. V Gorenju-Elrad pa si pomagajo tudi z delom delavcev iz režijskih služb, ki se vključujejo v delovne procese, zlasti, ko se pojavljajo ozka grla. L. K. Kdaj gasilsko vozilo? Gasilci v Tešanovcih se ne morejo pritoževati, da imajo zastarelo opremo, saj jo vsa leta izpopolnjujejo, le gasilskega vozila še vedno nimajo. Tudi skrbi za to prepotrebno pridobitev niso puščali ob strani, saj so prihranili 200 tisoč dinarjev, nekaj denarja so si v vasi zagotovili s prodajo ob potokih posekanega lesa, skoraj 400 tisoč dinarjev pa so dobili na zbiralni akciji. Denarjaf je še vedno premalo. Se bodo lotili še ene zbiralne akcije, ali pa bodo našli kakšno drugo, rešitev? "Js" Gradijo zadrževalnik Območna vodna skupnost Mura Murska Sobota vlaga znatna sredstva v gradnjo zadrževalnikov visokih voda, ki se po letih v kmetijstvu bogato obrestujejo. Ene takih investicij so se v Bolehnečicih v Ščavniški dolini lotili izvajalci SGP Konstruktor — Pomurje, Vodno gospodarsko podjetje Maribor in mariborska Metalna. Z deli, ki bodo stala okrog 85 milijonov dinarjev, bi radi končali že do sredine prihodnjega lets. Ljudje se 's stroji trudijo, da bi, kar se le da, naredili še letos. (Po'w'ek z gradbišča v Bolehnečicih.) Foto: J. Stolnik Čeprav je bila letos suša, je vseeno ponekod narava bogato poplačala trud. Tako je bilo tudi v Markovcih na Goričkem.'Pri Časarjevih je na 12 arih zraslo za 5 traktorskih prikolic pese. Največja tehta nekaj čez 12 kilogramov. Foto: Drago Jakič STRAN 19 kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI IZZIVANJA S HITROSTJO Franc Horvat iz Bakovec se je peljal s kolesom z motorjem po Gregorčičevi ulici. Ko je pripeljal v križišče s Cankarjevo, je zavil na levo in izsilil prednost pred poltovornim avtom, ki ga je vozil Ciril Horvat s Hotize. Prišlo je do trčenja. Horvat je padel in se hudo poškodoval. Z neprimerno hitrostjo je v Dolini pri Lendavi zapeljal v , blagi desni ovinek voznik osebnega avta Stefan Pucko iz Čentibe. V tem času pa je nasproti pripeljal z osebnim avtom Jože Pamič iz Pince—Marofa. Zaradi trčenja je nastala materialna škoda za 40 tisoč dinarjev. Voznika sta se hudo obležal s hudimi poškodbami. Našli so ga ob 7. uri in odpeljali v bolnico. Anton Hojs s Polic v Boračevi ni uspel izpeljati ovinka, zato je njegov poltovorni avto trčil ob nasproti vozeč osebni avto, s katerim se je pripeljal Viktor Leben iz Boračeve. Leben se je hudo poškodoval in so ga z reševalnim avtom odpeljali v bolnico. Materialna škoda na vozilih pa znaša 60 tisoč dinarjev. V noči na 16. oktober so 22-letni Franc P. iz Radovec, 17- Spet tatvine! Nekaj jih je bilo storjenih zaradi našega malomarnega odnosa do premoženja (torej bi jih lahko pre- Neprimerna hitrost je v največ primerih vzrok za prometne nesreče. Teh je (po poletnem zatišju) zdaj spet vse več, zato pozivamo na dosledno upoštevanje prometnih predpisov, sicer ostanejo od osebnega avta samo razbitine. Na naši sliki je osebni avto Franca Zemljiča z Jurovskega dola, ki je 21. oktobra trčil ob tovornjak. Foto: S. Abraham.— UNZ. letni H. B. iz Radovec in 16-Ietni H. A. s Krplivnika na cesti v Radovcih izruvali tri prometne KRAJANI IN KAPELSKI GASILCI PRED VELIKO DELOVNO ZMAGO V novem vaško-gasilskem domu prostor za vse Okoli 60 prizadevnih in delovnih članov GD Kapela še vedno takorekoč »vedri«. Gasilsko vozilo je sicer našlo začasno streho v nekdanjih hlevih kapelskega vinogradniškega gospodarstva, orodje in oprema pa skladišče v kletnih prostorih kulturnega doma, kjer nadstropje višje »domujejo« krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije. Želja za lastno streho nad glavo je več kot dovolj. Odločitev za gradnjo vaškega gasilskega doma torej ni bila težka. Aprila so domačini prostovoljno zasukali rokave, izkopali najprej temelje, nato pa še celotno gradbišče in danes je dom že pod streho. Kot pravijo domačini, so dela v notranjosti v glavnem že končana, urediti je potrebno le še dokon- »AGROMERKUR« perutninarstvo in transport n. o. sol. o. Murska Sobota Transport Delavski svet ABC POMURKA ,,Agromerkur" TOZD Transport Murska Sobota razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo: 1. 2 kom. tovorna avtomobila TAM 5000, letnik 1973, neregistrirana, vozna, z podaljšanim kesonom izklicna cena vsakega je 25.000.— din 2. tovorni avtomobil TAM 4500, letnik 1961, neregistriran, vozen, izklicna cena 18.000.— din 3. dvoosna prikolica Tehnostroj 5 t, neregistrirana, izklicna cena 12.000.— din Javna dražba bo v petek, 4. 11. 1983 ob 9. uri na dvorišču Agromerkur. Udeleženci javne dražbe so dolžni plačati pred dražbo 10 % kavcijo od izklicne cene 1 uro pred pričetkom dražbe. Prometni davek plača kupec. Vozila so na ogled 1 dan pred dražbo na dvorišču Agro-merkurja. prečili), so pa tudi primeri, ko ne moremo delovati preventivno. Gradbenik iz Lendave pogreša, več opažnih elementov, ki so izginili z gradbišča v Dolgo-' vaških goricah. Skoda znaša učencev v Murski Soboti je oškodovana za 2.600 dinarjev. Denar z denarnico vred sta bila ukradena v domu. Tudi v domu upokojencev v Rakičanu je nekdo stikal po tujem denarju. Franc Peternel pogreša 5.000 dinarjev. Milan Muller iz Veržeja -bo poslej bolj skrbel za avto. Pred dnevi ga je namreč pustil kar pred hišo, nezaklenjenega, in še ključe za vžig je pustil v njem. Nekdo je ponoči avto odpeljal in zjutraj so vozilo našli v bližnjem obcestnem jarku. Škode je za 5 tisoč dinarjev. Iz stanovanja L. Sz. v Lendavi je nekdo odnesel 2 tisočaka, iz garaže pa bone za 260 litrov bencina. Lovska družina Moravci je oškodovana za 1.500 dinarjev, saj je nekdo ukradel iz prostora za gojitev divjadi 15 kilogramov pocinkane pločevine. Škodo za 15.000 dinarjev ima Ludvik Bombek. Toliko je vredna pesa, ki jo je nekdo izpulil na njivi v Dolgova-ških goricah. Martin Kociper iz Melinec je prijavil tatvino čeka za 5 tisoč dinarjev in 100 nemških mark. Pavel Gjerkeš iz Lendave je oškodovan za 2.000 dinarjev. Toliko so vredni predmeti, ki jih je vlomilec v stanovanje protipravno odnesel. Delavci milice iz Lendave so izsledili mladoletnega H. S. iz Crenšovec, ki je osumljen več tatvin. Tako naj bi dvema občankama iz Odranec odnesel dinarje in šilinge, v Črenšovcih je fotoaparat, v Lendavi oblačila in obutev ter kolo. sunil razna čna montažna dela, elektro-instalacije, keramične obloge, vodovodne priključke in tla. Zatem pa bodo notranjost še prepleskali in dom bo nared najpozneje do konca leta. Gasilci in krajani novi dom že težko pričakujejo. V nje-govoizgradnjo so vložili na tisoče ur prostovoljnega dela, ki je že doslej sami pa še nameravajo urediti kanalizacijo in okolje — vredno čez milijon dinarjev. Ostala sredstva, predračunska vrednost objekta je 33 milijona dinarjev, pa so zbrali s krajevnim samoprispevkom, nekaj je primaknil S. s. občinski sis za varstvo pred požarom, v izgradnjo doma pa so naložili lastna sredstva še kapelski gasilci in krajani s prostovoljnimi prispevki. S kreditom pa jim je priskočil na pomoč še izvajalec — Proizvodno-gradbeno podjetje Ljutomer. Njim sredstva že vračajo. Pod streho novega doma bo prostor za vse. Gasilci se že veselijo dveh garaž, garderobe in prostora za sestanke, trije prostori pa bodo namenjeni za potrebe krajevne skupnosti in delo krajevnih družbenopolitičnih organizacij. V. Paveo Na svoj prvi dom so gasilci in krajani dolgo čakali CARINARNICA GORNJA RADGONA Razpisna komisija pri Carinarnici Gornja Radgona objavlja prosta dela in naloge: 1 administrativnega referenta Pogoj: Končana 4-letna upravno-administrativna šola ali ekonomska šola z znanjem strojepisja. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidat, ki nima 6 mesecev delovnih izkušenj, se lahko sprejme na razpisano mesto kot pripravnik. Pri vseh kandidatih bo opravljen preizkus znanja strojepisja. Pismene vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev sprejema razpisna komisija carinarnjce 14 dni od objave v Vestniku. Pozneje sprejetih vlog ne bomo upoštevali. RAZPISNA KOMISIJA poroke Franc ULEN, priučeni krojač, Vanča vas 26, in Ema šivilja. Lipovci 13; Matija VOZLIČ, šofer, Razkrižje 28, ta Mari® ŠARUGA, prikrojevalka, Beltinci, Gregorčičeva 14; Vladimir Kuj- ’ likalec, Gornja Bistrica 104, in Tatjana GLAVAČ, likalka, Melinc11 ’ Igor BABIC, šofer, Mota 29, in Bojana PEČOVNIK, prodajalka, Lipov 160; Avgust SANDOR, kartonažni delavec, Crenšovci 1, in Br® VINDIŠ, predelovalka mesa, Dokležovje 153; Milan ŠARKANL tomehanik, Lipovci 158, in Anica, LEBAR, prodajalka, Bati > Gregorčičeva 1; Anton MIHOLlC, tesarski delavec, Dokležovje 1 . Marija HAJDUK, konfekcionarka, Bratonci 107; Marijan MAKO > kuhar, Gibina 41, in Brigita RENGEO, šivilja, Melinci 120; W KOŠTRIC, elektrikar, Melinci 67, in Ana KLAR, zobotehnica,MU' Sobota, Alija Kardoša 6; Janez SMODIŠ, kovinostrugar, W ’ Soboška 23, in Brigita JAKOB, konfekcijska šivilja, Lipovci 119;«»® DOMJAN, ključavničar, Gornja Bistrica 15, in Matilda Sr ’ konfekcionarka, Bratonci 140; Drago TRATNJEK, strojni ten ’ Lendavske gorice 332, in Majda DUH, prešivalka čevljev, krvodajalci MURA PETROVCI - Marta Grabar (4), Marija Ibolka Bohar (6), Drago Tibola (2), Neža Kalamar (1), Dren* čevič (1), Zlatko Džekovski (3), Ernest Bedek (2). .-it (5), MURA M. SOBOTA - Štefan Forjan (27), Tone Topo®' k I Drago Kočar (9), Franc'Kovač (1), Zdenka Merič (1), Zde®i ' (2), Stjepan Ivanič (13), Olga Pertoci (9), Anica Kerčmar ( Banko (4), Slava Osterc (1), Jože Horvat (1), Jože Titan (K Zadravec (10), Marjan Štajer (5), Alojz Meoiic (10). Karel H Majda Henzel (5), Stefan Hartman (11). . Zorja® POMURKA M. SOBOTA - Branko Farič (20), Stan*« (14 ). Tatjana Melin (1), Ivanka Fujs (14), Jože Forjan ( /’ Hašaj (4). podjetje KRVODAJALCI OD DRUGOD — Irma Novak ^’^(6), Sobota M. Sobota; Anton Benko (14), Agroservis; JanezS P Tehnostroj Ljutomer; Franc Vlaj (24), Panonija M. Marija Raduha (5). Zvezda Beltinci; Ivan Žerdin (21), Blisk M. Sob ’ praric Zorjan (4), Dolenci; Avgust Koren (16), občina M. So”, . ji),lna’ Fartek (9), Tovarna mlečnega prahu M. Sobota; Anton Ban Nafta Lendava; Dušan Pohovnikar (11), UNZ M. pobota, QOljup (19). Tomaž Peternel (5), oba KK Gornja Radgona, Mir* (20), Pomurje; Karel Šoš (4), Veščica; Marija Klar (37). V (46. Rakičan; Rudi dr. Mikolič (9), Bolnica M. Sobota; Manj (5) Hrastje—Mota; Jože Karas (2), Gusti Kerčmar (8), Maj gard Vesna Frajzman (6), Pomurski tisk; Franc Semenič (24), M-Lončar (5), Franc Talaber (15), Karel Dolgov (1^ v. -v.. Vik^ Sobota; Branko Buzeti (6), Branko Rantaša (5), Agroten H Flisar (14), Franc Kreft (7), Zorka Hilli (15), Splošna «« t Sobota; Ludvik Franko (8), Štefan Mate (9), Cvetka (1), Martin Virag (10), vsi KIK Pomurka M. Sobota; Drag pobota, Pomurje M. Sobota; Alojz Štiblar (16), Podjetje Sobo a §iavk0 Franc Kuhar (43), Stanislav Vlaj (18), Panonija M. so ’gobota> Štiblar (25), Blisk M Sobota; Štefan Luk (2), Potrošnt* _' : . k (1), Zdravko Ambrus (19). Elrad Gornja Radgona; Irena Lbnčarovci. Angel« MURA MURSKA SOBOTA - Olga Premoša (3), e ylajo (8), Anton Rajnar (18), Štefan Ozmec (3), Franc Berde < Kardoš (3), Slavko Šinko (2), Zdenka Žnidaršič (7)..Mar punde^ Terezija Lajnšček (7), Štefan Vlaj (1), Jože Cesar (6), 1 ygraA®1? (5), Jože Gazdag (1), Jože Krampač (4), Majda Bagart( J ^ger P/’ lin (5).,Anica Kuhar (3), Majda Mohab (2), Leopol« . Anton Berden (3), Marija Toplak (7), Terezija Hodn (1U)> Pucko (5), Jožica Slamar (5), Janez Erjavec (17), Mat* Jože Žitek (8), Mirko Božič (1), Štefan Zadravec (I). D’ *rčič * ’ (5), Bela Benkič (6), Alojz-Perš (8), Vlado Temlin (1). vu* irazver ®' Marija Farič (1), Hedvika Pucko (9), Antonija Zver (4), pemlin ( g Janez Adamič (8), Marija Cesar (4), Ivana Smisl (5), MAJ glav Avgust Škraban (6), Milan Kovačič (6), Martin H«’ . Kar«]„J Vogrinčič (1), Štefan Ošlaj (1), Olga Ficko (8), K® Ange^t#-Ernest Štiblar (8), Barbara Cigan (7), Marija Prelec O F Kr (5). Hedvika Sočič (12). Antonija Zrim (4), Branko D govac ( na Prša (2). Ciril Čeh (1), Cirila Rajner d\ (13kft Marija Rajnar (2), Vlado Zver (2), Aleksander " cambtP)’ /o Kuhar (9), Stefan Serec (12), Geza Beznec (12), S]?]®® IzrauthakLj Ferčak (2). Lilijana Gorza (5). Marija Tibaut (4), O*®® „mj| Gra® Jože Sraka (9), Majda Svetina (9), Zoran Damjan ( F nvA^ (7), Josip Miser (8), Drago Žižek (2). HVALA ZA SODELU Pomurskemu društvu za boj proti raku so si®^ Edmonton, Kanada, 1.200 dinarjev; Osnovna or®a,avca Fran^ Panonija (namesto venca na grob pok. matere sode s majer ja) 1.500 dinar jev; Osnovna organizacija si nd* ®Sobo^^jtic« (namesto venca na grob pok. Petra Graha, delavca G /na,rnest0- ad? dinarjev; Osnovna organizacija sindikata SO M- ovna org«1”z. listna grob pok. očeta Alenke Pertoci) 800 dinarjev; L*5’ ,anke HoF sindikata SO.M. Sobota (namesto venca na grob pok- ' p()ZD lužbenke bivšega OLO M. Sobota) 800 dinarjev; . ’ i.OO*1 gjje Sobota (namesto venca na grob pok. Vendela Lečka iz mam p jev; Družina Ravnic iz M. Sobote (namesto venca na.gr - orner Staševič) 1.000 dinarjev; Trgovsko podjetje VesnaJ jev; Trg venca na grob pok. Frančiške Kolarič iz Presike) 90t pranca Tr;^£0Jlier podjetje Vesna Ljutomer (namesto venca na grob po • yesna M ® v, Spodnjega Krapja) 800 dinarjev; Trgovsko P°«Je gpO (namesto venca na grob pok. Angele Hriberšek iz Pres L(e na b Vsem darovalcem hvala. Prispevke še naprej na -51900-678-48545 — Pomursko društvo za boj proti raKu. prispevki za kirurgijo 'eva 2° Hegeduš Pavla — Slavica Murska Sobota, venca pok. Flisar Karelu) — din 1.000,0; Etelka m -eva poF Tesla 4 (pok. Flisar Karelu iz M. Sobote, Darn ainesto ve 1.500,00; Helena in Viljem Barber, Markovci 105 ( ^štvo Flisar Karlu iz M. Sobote) — din 1.000,00; G]]51] —- d*n (namesto cvetja za grob Flisar Karela iz Murske Sob na gr prai*^’ Družine Hari, Cankarjeva 33, M. Sobota (namestOv na H°rV.a,r Karla, Cankarjeva 22) - din 3.000,00; DrU^pOk. FI,sa Cankarjeva 31, M. Sobota (namesto venca na gr° (o Cankarjeva 22) — din 1.000,00: bota Gasilsko društvo Tovarne mesnih izdekov Mu‘jk cvetja na grob Karla Flisarja) 1.200,00 din; Gas V-jarj«’.2 11« (namesto cvetja na grob Karla Flisarja U M. 80 garla E® ^tj« J Gasilsko društvo Središče (namesto cvetja na 8r0 »j (nah*eS Sobote) 1.000,00 din; Gasilsko društvo Dolnji Slay joje a grob Karla Flisarja iz M. Sobote) 1.000,00 d'n’ cobota) ljsarja Sobota (namesto venca pok. Karčija Flisarja M- j do zrna, 19.30 Tv Sevnik II, 19.55 Vreme, innn ProPagandna oddaja, 7"J Zgodovina Slovencev v’umskih freskah: Za hlap- ..rejeni, dokumentarna 3a’ 2^A® Propagandna Ne prezrite, ; uO Šerif v New Yorku, I igriška nanizanka, 22.10 *y dnevnik II, 22.25 Nočni ®0: Nekdo me opazuje, briški film. 16.40 TV v Pavlice0, oPoročila, 17.45 cinikov’ AM3 Svet raču-'8.55 v ’ '?-45 TV koledar, roških občin, 19-30 Dnev-|^5o ’ u Androsove tarče, ^daja ^ubavnoglasbena nls0 K, u' 35 Dnevnik, ^^“'lura srca. 23.20 ^5 -pv branja poročila Sštin^01*’ '0-30 Ljubi sk iM^m). 12.00 Burle-, Ve n iC?rtret Antona ^akcija '??„ Opoldanska & 17 25 ‘p00 Eci’ Pecl' ?e°rge n ^anka, 17.30 lo Spanček Za-c^lgSOn00. pan-opti-19 on ^ruž>nski maga-v sliki, (20 ka lsl'kt, 20.15 Stari, ^22^ j"1«8, 222o - 30 Nočni studio i^tki'r0? Solska TV' V^sdj jpjipo** sožalje ter ga 18. oktobra v tako velikem številu pospremili na njegovi z pokopališče v Dekanih pri Kopru. _ p gta^^e Posebna zahvala predstavnikoma KS Dekani za poslovilne besede, S pdi^ iz Kopra, kolektivu Hotela Adria iz Ankarana in godbi na pihala žalostinke. Žalujoči: žena Matilda, sinova Vili in Vlado z družinama, hčerka Janj” * ostalo sorodstvo ZASTAVO 128, letnik 1978, in MERCEDES 200, star 12 let, dobro vzdrževan, prodam. Ivan Muršič, Frana Kovačiča 12, Ljutomer. In-511 VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO V NUNSKI GRABI PRODAM. Informacije pri Viktorju Kozarju, Nunska graba 30, p. Ljutomer. In-512 ZASTAVO 101 PRODAM.č, Stara Nova vas št. 19, p. Križevci pri Ljutomera. In-513 GOSTILNA LOVSKI DOM CANKOVA vabi 28. in 29. oktobra NA DOMAČE KOLINE Cena 200 din. VABLJENI! ZAMRZOVALNO OMARO še z garancijo prodam. Telefon 22-605. M4133 AVTO TAUNUS 17 M, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Pavel Tropenauer, Plitvice n. h., p. Apače. M-4131 HLADILNIK, 50 I, nov, prodam. Motovilci 69, p. Grad. M-4107 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 23. M-4108 CISTERNO CREINA, 2200 1, novo, zamenjam za manjšo. Kovačevci 19, p. Grad. M-4110 JUGO 45, bele barve, nov, neregistriran, prodam. Informacije od 7. do 15. ure: telefon 23-798. M-4112 PARCELO OB NEGOVSKEM JEZERU (570 kv. m), primerno za vikend, prodam. Informacije po telefonu (062) 33-786. M-MM kupim MOTOR ZA SIMCO 1000 GLS kupim. Pismene ponudbe pošljite na naslov Štefan Balek, Budinci 7, p. Šalovci. M-4013 STREŠNO OPEKO FOLC (2000 kosov) kupim. Štefanec, Zvezna 11, telefon 23-077. M-4061 GRADBENO PARCELO v Murski Soboti, bližnji okolici ali v Črenšovcih kupim. Ponudbe na upravp lista. M-4114 MURSKI GARSONJERO SOBOTI išče mlada profesorica. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Vestnika. M-4004 : GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Radencih, Murski Soboti ali Gornji Radgoni vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista. M-4016 STANOVANJE V RADENCIH ali Radgoni iščeva. Naslov v upravi lista. M-4019 SOBO s posebnim vhodom v Murski Soboti ali bližnji okolici iščem. Naslov v upravi lista. M-4052 GARSONJERO ali sobo s posebnim vhodom iščeva. Naslov v upravi lista. M-4069 OSMRTNICA GOSTILNA VIKTOR ŠIFTAR STRUKOVC! vabi v soboto, 29., in v nedeljo, 30. okt bra, na DOMAČE KOLINE ZA OBISK SE PRIPORO- ČAMO! _____ PRAZNO SOBO V MURSKI S0: BOTI IŠČEM. Naslov v up«« lista. M-4078 DVE DELNO OPREMLJENI SOBI V CENTRU MURSKE SOBOTE, za bivanje v amsk®1 času, oddamo dvema zaposkni® dekletoma. Naslov v upravi Esta- M-4079 zaposlitve ŠIVILJO S pR^ ZAPOSLIMO. VpoSev S-tudi ženske s prakso v že u fekciji. Informacije po 22-709. M-4040 ČISTILKO ZAPOSLIMO^ stilna Hribček, Moščana. UPOKOJENKO, ^oj samostojnega gospodinj sprejme župnišče v ® v Plača po dogovoru. upravi lista. M-4071 „™;^kim KUHAR z odsluženim v > rokom in izkušnjami is ^ji tev v Murski Soboti okolici. Božo Gradinski> Sobota, Mojstrska 2. M SNAŽILKO ZA CISL y POSLOVNIH PROSTO* tfa LJUTOMERU (prl^Odf-zaposlitev) iščemo. i futurist, Ljutomer, Glavni us 516 razno INŠTRUKTORJA ZA SREDNJE ŠOLE Ist Telefon 23428. M401» 1^ PREKLIC! Preklicujem^ iz-hranilne knjižice st. Radgor^-dano pri KZ Gornj Helena Lever, Gubčeva , Radgona. M-4031 ,1£,iasib113 TOVARIŠICO, ki se je oglas 3556 prosim, naj ? o3 oglasi ali naj pusti svoj pre-upravi lista. Pismo pozno. M-4037 K*- , PROSTOR (približno ^M- primeren za trgovino, po-Sobote, vzamem v ™ nudbe po telefonu 22-^ PREKLIC! Preklicujem o nične besede, ki ^LC141-^' Antonu Ošlaju iz ^40^ bara Černela, Filovci - eresnič® PREKLIC! Preklicuj«” njjh 0.1« in žaljive besede, kr 16. septembra izrek^^g^ica sL Ketiš in Edvardu iz Ja s 17 ter se jim z^iva,^rija odstopila od tožbe. Kobilščak 14. M-41?9. Z y INŠTRUKTORJA V MATEMATIKO ’^plClN^ SREDNJI ŠOLI (^ gobot3' iščem. Vezer, Mladinska 8. M4132 STRAN 22 VESTMK, Žarek sonca je ugasnil, zetemnili zemljo temni so oblaki, toda dragi, zlati sinko, spomin nate ni usahnil, ostal z nami boš ob misli vsaki. ZAHVALA 29. septembra je v Avstriji tragično izgubil mlado življenje naš dragi sin in vnuk Ludvik Vučkič Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-Korn, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in s tem »j pokazali, da ste cenili našega dragega Ludvika. ^osebna zahvala njegovemu delodajalcu g. Adolfu Scheitu za nesebično Pomoč ter Jožetu Lajnščku in svaku Gezeku, ki sta ponesrečencu prva sku-sala pomagati. Iskrena hvala mladinski organizaciji za pogrebno svečanost, S- duhovniku, predstavniku vaškega odbora in predstavniku mladih za po-^ovilne besede, pevcem in godbi za odpete in odigrane žalostinke ter vsem, ki tega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadn j i poti ter mu poklonili vence in cvetje. Vsem še enkrat — prav lepa hvala! Suh vrh, 2. X. 1983 Žalujoči: mama, oče in stara mama Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel, ognja poln, prepoln sil, v prerani grob bom legel. ZAHVALA V 21. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nečak Tonček Svetec iz Dolenec u"poteči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodm-Olr>, znancem in prijateljem, mladincem in sodelavcem iz G. Petrovec, ki so Prt , pospremili na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. hsrcna hvala g. župniku za obred, pevcem za odpete žalostinke in prea-p^iku KS za poslovilne besede. Posebna zahvala Jožetu Rituperju, ing. ^iji, Francu Matušu, Francu Trplanu, Ludviku Lepoši ter Fujs-ovim in Kalamarovim za nesebično pomoč. 4 _ Vsem še enkrat —iskrena hvala! . _ alujoči: mama, oče, stric Jože, brat Janez z družino, stara mama, stan oce, stric Karel, teta Sidonija z možem in teta Marija Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA V 77. letu starosti nas je nepričakovano in brez slovesa za vedno zapustila naša nadvse draga mama, babica in prababica Terezija Zavec roj. Vegi iz Renkovec 29 Vsem še enkrat — iskrena zahvala! sinova Jože in Štefan z družinama, hčerki Marija in Kristina z družinama, hčerka Bariča in Terezija z možem !ako velj^g a valiujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v s°žalje tteV''U sPrembab na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli Prjjr^ Va a zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Rakičan, ^'^dvu TOZD Planika, pevcem planiškega okteta iz Turnišča, g. župniku ni obred, pevkam za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite 7AHVMA Boleča je resnica, da nas je po kratkotrajni bolgzni v 57. letu starosti prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari oče in brat Franc Kerec Ok zidar tla 'efiizg k' izOtovec V!e$kih tren8^^6110 vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so u kih priskočili na pomoč in dragega pokojnika v tako velikem številu spremljali bio-. na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. ‘Mio Z h Pos?U. °Sebju k^JU'M.m0 žuPn>ku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, medicin-Sok°v'lrie besetZ d • a °ddelka za lajšanje bolečin in predstavniku KS Mačkovci za izrečene h, Vy^ r|srčna hvala delovnim kolektivom Petrol M. Sobota. PZC — DSSS M. obota, LB Temeljna Pomurska banka M. Sobota SGP Konstruktor Maribor. Otovci, 11. oktobra 1983 ^i: žena ’ sin in hčerke z družinami, sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 72. letu starosti-nas je po kratki bolezni zapustil dragi mož in oče Ludvik Andrejc železničar v pokoju iz M. Sobote Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. duhovnici za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, tov. Seraku za poslovilne besede ter kolektivoma železniške postaje v M. Soboti in osnovne šole Grad. M. Sobota, 18.10.1983 Žalujoči: žena Šarika, hčerka Zlata z možem Ludvikom in ostalo sorodstvo V SPOMIN 25. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena in mama Jožefa Car iz Šalamenec Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce. Težko je življenje brez tebe in ob vsakem koraku smo z mislijo s teboj. Naš dom, ki si ga imela tako rada, je ostal prazen, odet v žalost in samoto. Ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli'več ne vrneš, toda v naših srcih boš vedno živela. VSI TVOJI NAJDRAŽJI Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA V 78. letu starosti nas je po kratkotrajni bolezni zapustila naša ljuba mama, babica, prababica in tašča Marija Skraban roj. Gomboc iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala čč. duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala kolektivoma OZD Mura in ZGEP Pomurski tisk ter vsem sodelavcem za darovane vence! Vsem še enkrat — prisrčna hvala! M. Sobota, 13. oktobra 1983 Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami V SPOMIN 15. oktobra so minila štiri leta, polna žalosti, odkar nas je zapustil naš dobri oče, dedek, pradedek in brat Jožef Skraban iz M. Sobote Še vedno je težko doumeti resnico, da te ni več med nami. Dom, ki si ga imel tako rad, v katerem smo bili srečni, je ostal prazen. V naših srcih pa še živiš in boš živel, dokler bomo živeli mi. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob. Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami Kje siljubi oče, , kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa v 70. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric Koloman Lanjšček šofer v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam pomagali ter nas tolažili, našega dragega očeta pa v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebna zahvala kolektivu LB Pomurske banke M. Sobota, bivšim sodelavcem MI M. Sobota in Društvu upokojencev M. Sobota. Prisrčna zahvala tudi č. g. duhovniku S. Novaku za pogrebni obred, tov. Bagariju in tov. Kerecu za lepe poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakomur še enkrat — prisrčna hvala! M. Sobota, 5. oktobra 1983 Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI OKTOBRA 1983 STRAN 23 OPORA NA LASTNE SILE Sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov radgonske občine so bili na posvetu enotni, da morajo komunisti v vseh okoljih, posebej pa še v združenem delu, zastaviti vse sile za uresničevanje prednostnih nalog v dogoročnem programu stabi-Uzacije. Zato se morajo odgovorno in akcijsko enotno zavzemati za boljše delo in večjo produktivnost, za ohranitev fizičnega obsega proizvodnje, boljše izvozne rezultate, vnaprej pa še brzdati vse vrste porabe. Vse to bodo prečesali v osnovnih organizacijah najpozneje do seje občinskega komiteja, 4. novembra, ko bodo naslanjajoč se na lastne razmere proučili naloge, ki jih imajo komunisti v posameznih okoljih glede na separat Kraigherjeve komisije in osnutek občinskega stabilizacijskega programa. Kot člani centralnega komiteja slovenskih komunistov na zadnji seji, so tudi sekretarji radgonskih osnovnih organizacij jasno dejali, da se morajo za vse našteto opreti izključno na lastne sile. vp Obrtno združenje v Murski Soboti je prejšnji teden praznovalo 15-letnico. V ta namen so pripravili razstavo obrtniških izdelkov, v nedeljo pa je bila slovesnost v soboški kino dvorani, na kateri so spregovorili o razvoju drobnega gospodarstva v občini Murska Sobota. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da se je združeni odnos do osebnega dela zelo spremenil, zato je moč upati, da se bo to še naprej razvijalo. Irenutno je v občim Murska Sobota 609 obrtnikov. Obrtno združenje je ob jubileju razvilo društveni prapor, na katerega so nato pripeli trakove predstavniki skupščine občine Murska Sobota, medobčinske gospodarske zbornice, republiške zveze obrtnih združenj in obrtne zadruge Prekmurka. Na slovesnosti [e predstavnik zveze obrtnih združenj izročil priznanja soboškemu obrtnemu združenju in nekaterim najbolj aktivnim obrtnikom. Združenje v Murski Soboti pa je podelilo priznanja ustanoviteljem združenja samostojnih obrtnikov in gostincev, ki je bilo ustanovljeno 1968. leta in je torej zametek sedanje obrtniške organizacije. Razvili društveni prapor Zakaj (ne)zanimanje za ustvarjalnost mladine?! VESTNIK je tudi letos nagradil mlade dopisnike z osnovnih šol v Pomurju. Tako so se trije izmed njih — Suzana Zadravec (OŠ Kobilje), Jasna Šendlinger (OŠ Kapela) in Darja Marinič (OŠ Veržej) — udeležili tradicionalnega srečanja pionirjev dopisnikov Slovenije v Škofji Loki. Tam so se srečali z uredniki mladinskih glasil in dopisniških rubrik za šolarje v ostalih časopisih pa tudi radijskih postaj, se pogovarjali o novinarskem delu in izmenjali izkušnje; spoznali so tudi slikarja Iveta Šubica, si ogledali Škofjo Loko in obiskali partizansko vasico Dražgoše (na posnetku). Vestnik je na srečanje povabil tudi enega dopisnika z OŠ Bakovci. Tam so izbrali Vesno Fister, ki pa žal ni mogla odpotovati v Škofjo Loko. J.G. OB 24. OKTOBRU - DNEVU OZN MIR IN ENAKOPRAVNO SODELOVANJE MED NARODI!” 24. oktobra je svobodoljubno in napredno človeštvo praznovalo dan Združenih narodov. Na ta dan pred 38 leti je namreč večina dr-žav-podpisnic ustanovne listine Združenih narodov ratificirala ta izredno pomembni dokument, sprejet 26. junija 1945 na ustanovnem zasedanju v San Franciscu. Med 51 državami je ustanovno li Zožen predlog za novo vodstvo OK SZDL V radgonski občini tedni potekajo programsko-volilne seje v krajevnih konferencah, prejšnji teden pa se je sestalo predsedstvo občinske konference SZDL. V skladu s kandidacijskim postopkom za volitve v organe OK SZDL so na osnovi evidentiranih kandidatov s terena, kasnejših razprav na kadrovskih komisijah v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in na predlog koordinacijskega odbora ta volilne komisije pri OK SZDL na zadnji seji predsedstva občinske organizacije že zožili in sprejeli predlog kandidatov za novega predsednika in jRdpredtednika OK SZDL Za predsednico je predlagana Marija Sedivy, za podpredsednika pa Janko Slavič. V pripravah na volitve se bo oredsedstvo OK SZDL ponovno sestalo 7. novembra, ko bodo delegati razpravljali o novi sestavi predsedstva in ostalih organov občinske konference. stino podpisala tudi Jugoslavija, ki se skupno z neodvisnimi narodi Afrike, Azije in Latinske Amerike v Organizaciji združenih narodov bori za uresničitev izvirnih načel neuvrščene politike. Le-ta pomeni v današnjem svetu že veliko moralno silo v boju za mir in enakopravno sodelovanje med narodi. Vključevanje v mednarodne ak- Na prapor obrtnega združenja v Murski Soboti je pripel trak tudi predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin Horvat in v priložnostnem nagovoru poudaril pomen drobnega gospodarstva. Foto: Š. S. - Na nedeljski slovesnosti so bili številni gostje, od katerih naj posebej omenimo predstavnika organizacije obrtnikov iz Szom-bathelya na Madžarskem, ki je pozdravil obrtnike soboške občine in izročil darilo — kipec rimskega vojščaka. Sicer pa so cije za pomoč narodom in ljudstvom, ki so še vedno žrtve imperialističnih in nazadnjaških sil, sodi med poglavitne naloge klubov OZN, ki delujejo v okviru mladinske organizacije. Takšna je tudi vloga klubov OZN v Pomurju, ki prirejajo razna predavanja in seminarje, likovne in literarne natečaje, kvize in podobno. Vsa pa potekajo pod geslom ,,Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi!”. Najbolj razvejano je delovanje klubov OZN v soboški občini, kjer jih je trenutno 14, v glavnem na osnovnih in srednjih šolah, klub OZN pa imajo tudi v delovni organizaciji Mura. Velja povedati, da center klubov OZN pri OK ZSMS Murska Sobota vključuje tudi klubovce iz ljutomerske in lendavske občine, kjer za zdaj še nimajo občinskega centra. V tednu razorožitve od 24. do 31. oktobra pa so klubovci pripravili razstavo propagandnega materiala OZN, pri čemer je prikazano zlasti delo specializiranih agencij svetovne organizacije. Po šolah pa so učenci imeli referate in radijske oddaje, izobesili pa so tudi plakate in slikovno gradivo. Nekaj mladih iz Pomurja pa se je udeležilo srečanja članov klubov OZN iz Slovenije, ki je bilo v Kopru. Tam so organizirali mirovni pohod — prvo tovrstno prireditev v SFRJ. Milan Jerše bili obiskovalci navdušeni nad nastopom soboškega sindikalnega pevskega zbora, posebej pa še nad programom obrtniškega pevskega zbora iz Varaždina, ki je priredil pravi koncert. Š. SOBOČAN Uspel kmečki dan V nedeljo sta kmetijski organizaciji — Kmetijska zadruga Ljuto-mer-Križevci in DO Ljutomerčan TOK Kooperacija — skupno z Ži-vinorejsko-veterinarskim zavodom iz Murske Sobote pripravili prvi kmečki dan.- Namen le-tega je bil prikazati dosežke zasebnih kmetijskih proizvajalcev in zadružnih organizacij na področju živinoreje, prašičereje in rastlinske proizvodnje. Po mnenju strokovnjakov so se ljutomerski kmetovalci dobro odrezali in je prireditev dosegla svoj namen. To je toliko pomembnejše, ker občina Ljutomer še vedno spada med izrazito kmetijske občine. Na prvem kmečkem dnevu so kmetovalci prikazali govejo živino, prašiče, kmetijske organizacije pa rezultate dela pospeševalnih služb. Podelili so tudi precej nagrad, med katerimi naj naštejemo najpomembnejše: Alojz Slavič iz Koko-rič za visoko tržno proizvodnjo mleka, prav tako Feliks Ivanjšič iz iste vasi. Nagrado je dobil tudi Slavko Zitek iz Podgradja za govejo živino. Jože Lesjak iz Norši-nec je prejel pokal za prirejo bikov za izvoz, z enako nagrado pa se ponaša tudi Jože Marinič iz Loga-rovec. Še eno nagrado moramo omeniti, prejel pa jo je Franc Skuhala, in sicer za najstarejšo kravo, ki je v 18 letih povrgla 14 telet in dala 84 tisoč litrov mleka. V okviru prireditve pa so ljutomerski konjerejci pripravili še dirko enoletnih kasačev. Namen kmečkega dneva'je bil vsekakor dosežen in kazalo bi s to tradicijo nadaljevati, saj le izmenjava izkušenj in intenzivno delo v živinoreji ter osnovni kmetijski proizvodnji lahko pelje k večjemu napredku na področju agroživil-stva. D. L. Aktivnosti zadovoljivo potekajo Predsedstvo obcinsKe konference SZDL Lendava ugotavlja, da dosedanje aktivnosti dobro potekajo in da so priprave na volitve v SZDL prešle že v drugo fazo. Opravljeno je evidentiranje možnih kandidatov za člane predsedstva in druge vodilne funkcije v občinski konferenci. Na seji predsedstva so obravnavali tudi naloge SZDL v sedanjih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmerah ter pristop k uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. V krajevnih konferencah ta čas končujejo z evidentiranjem kandidatov za nova vodstva in se pripravljajo na programske volilne konference, ki naj bi bile končane do konca oktobra. Jani D. V mestu ob Muri nemalokrat slišimo jadikovanja, da se v radgonskem občinskem središču dogaja premalo prijetnega, zanimivega, skratka, da manjka prireditev, ki bi privabile širok krog občinstva. Pri tem posamezniki največkrat kritično merijo na pomanjkanje domislic in (ne)de-javnost mladih. In stavke, češ ko smo bili še mi mladi, smo bili mnogo bolj ustvarjalni, izvirni in smo znali pritegniti tudi ostale občane, je slišati povsod, da o udamištvu, prostovoljnem delu .. ne govorimo. Pa so pripravile mladinske osnovne organizacije in občinsko vodstvo v soboto na Pomurskem sejmu prijetno športno in kultur-no-zabavno prireditev. Ob 40-letnici 1. kongresa slovenske mladine in AVNOJ sojo namenili predvsem delovnim ljudem in občanom. Mladi so se dopoldne na poligonu pomerili v spretnostih, ki ponazarjajo delo, značilno za kmečki živelj (ličkanje koruze), Za razvoj bralne kultur v Panoniji V petek je bila v prostorih jedilnice delovne> org^>e Panonija v Murski Soboti slovesnost ob akcije, ki jo je organiziral svet za kulturo pn on® j jelaJ0' dikalnem svetu v težnji po razvoju bralne kulture pjttn® Odziv med bralci je bil velik, saj je naprimer Man DfisluŽ>** v tem letu prebrala kar petdeset knjig in si ta bralno značko in knjižno darilo, prav tako pa je h JJgieniB branju tudi Stanko Kovačič in še kar lepo število -frankom Panoniji. Tam je ob tej priliki potekal tudi pogoj yulP Šomnom in Francem Lainščekom, ki ga je vod". { v nec in v uvod povedal nekaj zanimivih misli o *dj » knjige. Branko Šbmen se je bolj kot o pisanju tel snemanju in jezikovnem oblikovanju fp^J’qtnciib vizijskih nadaljevank projekta o Kranjčevih literal Lainšček-Feri pa je skromno označil svoj del g p. vajenca. £ Foto:®1 Naposled pa se je le začelo — gradnja nove (podružnične) šole namreč! Kje drugje bi jo najbrž stabilizacija bolj ovirala, toda v Dolencih, obmejni vasi na Goričkem, se uspešno kosajo z njo. Kar sami, s prostovoljno delovno akcijo, katere seje udeležilo blizu 40 domačinov, so skopali temelje za šolo, napeljali do gradbišča vodovod, zatem so skopali še greznico in tudi v bodoče so pripravljeni pomagati, dokler šola ne bo gotova. Preveč so ponosni in veseli, daw končno prišli tudi oni na .vrsto. Že prej pa so zbrali tudi precej lesa. Če bo* šlo brez večjih težav, bo montažni Marlesov objekt postavljen in dokončan do drugega polletja v tem šolskem letu. Pa nič zato, četudi bo kaj kasneje, samo Preteklo sredo se je s potekom gradnje ^^aČi® seznanil tudi gradbeni odbor in izrekel znanje. (Foto: J.G.) v hoji na hodulj ah, zaplesali80 •< popoldne pa pnp^ spremljavi ansambla Pomi veter še pester kulturno-z .j program. V lahkotni,■ ^ovalo prireditvi je tako sod okrog 150 mladink in mladine« Vendar obiska ni bilo. Na^ gonskem sejmišču so J prijetno soboto le m ostali skromna peščica starejših . pa se vabilu niso odzvah temu da sojih poskusih P«f na različne načine, kot na p starše otrok z nastopom g J • radgonske glasbene šole. Z in je razočaranje organiza J re udeležencev, izgovor tua biti nekoliko hladnejše & upravičeno. In nič JLole: smo slišali iz njihovih us „ vsj »Če bi si prireditev pg « tisti, ki nas znajo kntiziraii. • ( z obiskom povsem zadov Tako pa bržkone m zadovoljstvo na nobeni ua se eiiKi ai ■ 1Z p«-ki jo obiskujejo u re jo Dolenc in M^k’a‘3 že stare zg^he’Liost-večnamenski pro najni kuhinjo in prostore, v njej bodo skostanovanjc. D«1 75o j« okrog 11 mihjo a J* posodila OS G« stanovanjski del Pd skiad rali iz stanovanjske* v p» p OIS. O deležu do^ že povedali. Za J* jOžE° je vsekakor vehK. Ziviin za novo Šolo