< 'U. ti. Izf^Ji- Poštnina plačana t gotovini. Leto XIII., štev. 180 ,'m Ljubljana, Četrtek 4. avgusta 19)2 Cena t Din LpravTuštTo; Ljubljana, Kjtafljeve ulica 5. — Telefon It 3122, 3123, 3? 24. 3125. 3126, Inseratni oddelek: LJubljana. Selea-burgov« uL 3. — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova 13. - Telefon 8t 2455. Cel| o: Kocemova ulica Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11842. Praga čislo 78.180. 1f>S 241 cesta 5t Podružnica št. 2. — Wm it Naročam, '-naša mesečno Lha 23.—, u faofcmttTo f>rn 40___ Uredništvo: LJubljana Knafljev« ulica 5. Telefcm it. 3122. 3123. 3124. 3125 b 3126. Maribor Aleksandrova ce«ts 13. Telefon št 2440 (ponoH 2582). Celje Koppnmra al 8 Trt ?t T00. Rokopis' se oe vračajo. — Oglasi po tarifa Vojna v Južni Ameriki Pritožba paragvajske vlade Društvu narodov - Posredovanje Društva narodov za mirno rešitev spora ženeva, 3. avgusta AA. Predsedstvo Sveta Društva narodov je prejelo od zunanje ga ministra paragvajske republike naslednjo brzojavko: >Kot zastopnik države-čla.nice te plemenite in vzvišene mednarodne ustanove sporočam, da je vlada Bolivije izvršila nezaslišan napad na našo državo s tem, da je začela proti njej vojaška neprijateljstva, ne da bi bila prej zahtevala kakih pojasnil od moje vlade in ne da bi jii bila napovedala vojno. Dne 25. julija je neki boli.vljski vojaški oddelek napadel našo utrdbo Corone! Bo-gado. Napad smo odbili. Vlada v La Pazu 8'ika neupravičeno ta boj kot paragvajski n-ipad na utrdbo Florido. Nadalje so Boli-vijci napadli 28. julija naše postojanke pri Corallesu ia 29. julija pri Toledu in zavzeli postojanki. Bolivijska letala so metala bombe na utrdbe Coronel, Martinez in Isla.. Razen tega so včeraj Bolivijci s topovi napadli našo utrdbo Boqueron. Tako ravnanje je nedostojno države-čla-nice te plemenite ustanove in predstavlja tudi izrazito neizzvan napa.d, kakor je omenjen v čl. 10 in 11 pakta Društva narodov. Ta pakt je zato kršen. Paraguav in Bolivija sta sprejela posredovanje petih prijateljskih držav, da se najde možnost izvajanja pakta o nenapadanju v tem sporu. Paraguav je tud,i še sedaj pripravljen sprejeti arbitražo v tej zadevi. Paraguay je dobil poziiv odbora nev-traleev za mednarodno anketo glede dogodkov 25 i.n 29. julija, toda po vsem tem je nastopila otvoritev oboroženega neprija-toljstva od strani Bolivije, o kateri sem s to brzojavko obvestil vašo eksceJenco. — Hipjinio Arbo, zunanji minister. Predsednik Sveta DN je sporočil besedilo brzojavke bolivijski vladi s pristavkom: >Opozarjaro vas posebno na stavek v gor- nji brzojavki, ki pravi, da je Paraguay še nadalje pripravljen predložiti spor z Bolivijo arbitražnemu sodišču. Na podlagi člena 12 pakta predstavlja arbitraža postopek na katerega pristajajo vse države-članice v prlme.ru spora, ki bi utegnil dovesti do prekinitve odnošajev med njimi. Bil bi srečen, če bi me obvestili o tem, da je Bolivdja pripravljena mirno urediti ta spor. _ PolitiS, predsednik sveta Društva narodov.« Snoči je predsednik Sveta DN poslal vladam Bolivije in Paragvaja tole brzojavko: Kot sedanji predsednik Sveta Društva narodov smatram za svojo dolžnost, da najvljudneje opozorim obe vladi, da je meseca decembra 1928 pri spopadu zaradi Chaca Svet DN, ki mu je tedaj predsedoval blagopokojmi Aristide Briand, prosil obe vladi, naj mu svečano obljubita, da pristaneta na mirno ureditev v skladu 8 paktom DN in da bosta vse ukrenili, da se preprečijo novi spopadi, ki bi utegniLli onemogočiti mirno ureditev. Sklicujoč se na ta precede.ns in prepričan, da sem s tem tolmač čuvstev vseh članov Sveta, pošiljam obema vladama iiskren poziv, naj se prav tako kakor leta 1928. odzoveta pomirjevalni akciji prijateljskih narodov ln spoštujeta obveznosti, ki veljajo za države članice DN, t.er omogočita, ohranitev miru in mirno ureditev tega spora. Washington, 3. avgu^a. č. Boji v Gran Chacu se nadaljujejo. V Conceptionu so ženske ustanovile amazonski bataljon. Tudi 800 moških se je priglasilo pri vojaškem poveljstvu, da jih uporabi za vojno. Med tem so vlade Zedinjenih držav, Mehike, Kube, Kolumbije Argentine in Uru-guava sklenile, da bodo ponovno intervenirale pri vladah v Boliviji in Paraguayu, naj ustavita bojevanje in se sporazumeta po diplomatskem potu. Priprave za svetovna gospodarsko konferenco Sestava posebnega odbora, ki naj sestavi vse potrebno za sklicanje konference London, 3. avgusta. AA. Davi so v zuna- . legata v odbor narodov im tri eksperte v n;er- ministrstvu izjaviM. da Anglija na svo- I pripravljalni odbor, ki bo sestavljen iz d veh PRED PRE0SN0V0 NEMŠKE VLADE Papen naj b! se umaknil generalu Schleicher ju ter odšel za poslanika v Londonu ali pa postal ministrski predsednik v Prusiji ie povabilo Zedinienim držav-ani, ki ga še poslala v imenu Društva narodov, naj se udeleže svetovne gospodarske in finančne konference, še nii dobila uradnega odgovora. Kliub temu mislijo v ministrstvu, da je udeležba Zedim.ienih držav prav taiko kako1-Belgije zagotovili en a. Angleško povabilo Zedinjenim državam na navaja na dnevnem redu konference tarifnih, dolgovnih in re-paraciirskih vprašani, pač pa vprašanje srebra. Angleško povabilo tudi prosi, naj zainteresirane države imenujejo svojega de- ekspertov vsakega naroda, trefh finančnih in treh gospodarskih ekspertov, ki jiiih izbere svet Društva narodov; ta odbor bo imel nalogo sestaviti program koniference. PreMirmnaroi odbor bo imeti nalogo sfcH-cati konferenco in določiti datum in kraj, kier se bo konferenca vršila. V tam odboru bodo detegaiti sklicujočih držav, kii so članice sveta DN, to je Francije, Anglije, Italije. Nemčiiie, Japonske ter zastopnikov Zeidlinjcnih držav, Belgije in Norveške. Nove vesti z Los Angeles, 3. avgusta. AAg. Tretji dan olimpijade je prisostvovalo olimpijskim tekmam povprečno po 40.000 gledalcev. V teku na 110 m z zaprekami je postavil Keller (USA) v času 14.5 nov olimpijski rekord. Drugo mesto je zasedel Anglež Burghlev. tretje pa Američan Finlav. V tej disciplini je pokazal tudi lep uspeh Seling, ki ie s časom 14.4 popravil prejšnji olimpijski in svetovni rekord. V finalu bo imel hudega nasprotnika v Kellerju. V teku na 200 m so se vršili predteki, ki niso prinesli nobenih senzacij. Doseženi časi se gibljejo okoli 22 sekund. Kakor računajo. bo Jonath v finalu najnevarnejši nasprotnik za ameriške favorite. V semifi-nalih sta postavila Metcalfe in Tolan (oba USA) s časom 21.5 nova olimpiiska rekorda. ki pa jih je takoj nato popravil Luti (Argentinija) na 21.4 Enak čas je dosegel v naslednjem semifinalu tudi Nemec Jonath. Senzacijonalno se je končal finale na 800 m. Že pri startu se je videlo, da bo rezultat nov rekord. Prvo mesto je zasedel Anglež Hampson v fenomenalnem času 1:49.8. kar je nov svetovni in olimpijski rekord. V vrstnem redu so mu nato sledili: Vv illiams, Edwards (oba Kanada) Genung "1 umer in Hornboste! (vsi trije Amerika). .Mp.rtin^(Francija) ter kot zadnji dr. Peltzer (Nemčija). Ko je Hampson Vi je zadnjih 400 m pretekel v času 52.9. rezal cilj se je zgrudil skoraj nezavesten na tla. Doseda-nii svetovni rekord na tej nrogi je branil od leta 192S Francoz Sera Martin s časom 1:50.6. V predtekih na 5*00 m je zmagal Hill n 'SA) s časom 14:59.6 pred Lehtinenom (Finska). V drugem predteku je zmagal Burns (Anglija) s časom 15:25.8 pred Rekordom (USA). V skoku v daljino so se plasirali najbolj- tekmeci takole: l. Gordon (USA) 7 62 m 2 Redd (LISA) 7.61 m. 3. Nambu (Japonska) 7.44 m, 4 Svenson (Švedska) 7.40 m. 5. Barber (USA) 7.36 m, 6. Taima (Japonska) 7.16 m. V drimskih di^iplinah sta bila danes dva zanimiva dogodka, in sicer je zmagala na 100 m Poljakinia Walasiewicz s časom 11.9 pred Bremen (Amerika). Hiscock ''Anglija). Fritchell (Kanada) in Dollinger (Nemčija). V floretu je zmagala Nemka Helena Meier V metu diska je zmagala Američanka Copeland s 40.56 m. kar je obenem svetov-n; rekord. Nato so se plasirale Osborn (Amerika) s 40.11, Waisova (Poljska) s 36 94. Fleischer s 36.06 Heublein s 34 64 m (obe Nemčija). Šesto mesto je s 34.48 _m zasedla Poljakinja \Valasiewicz. ki je bila dozdaj znana samo kot tekačica. Sloviti finski tekač in večkratni olimpijski zmagovalec Paavo Nurmi, ki mu je pre- povedan start, hoče vendar izkoristiti navzočnost na olimpijadi in bo po konkurenci poskusil postaviti nov svetovni rekord na maratonski progi. Splošna klasifikacija po tretjem dnevu je tale: Amerika 138 in pol, Nemčija 47 in. pol, Francija 46 in pol točke itd. Novi boji v Mandžuriji Mukden, 3. avgusta, s. Med japonskimi četami in četami nove mandžurske države ter kitajskim nerednim vojaštvom se je razvil v okolici Nivučvanga v južni Mandžuriji srdit spopad. Neredni kitajski oddelki^ so bili odposlani tjakaj, da bi povzročili zmedo v južnomandžurskem železniškem pasu. Na obeh straneh je bilo mnogo izgub. Japonci so naglo odposlali oja-čenja. Italijanski pomorski manevri Rim, 3. avgusta. AA. Veliki italijanski pomorski manevri, ki naj odločijo, ali se Italija v vojni more zavarovati z juga in vzhoda, se začno jutri pod poveljstvom admirala Tuccija, načelnika pomorskega generalnega štaba, pravi manevri pa šele 6. t. m. Mnogo poslancev in senatorjev, višjih uradnikov in novinarjev odpotuje s posebno ladjo k tem manevrom. Hudo neurje v Londonu London, 3. avgusta, AA. čeprav meri mreža londonske mestne kanalizacije 5600 milj in so kanali tako široki, da bi v njih lahko vozila dva voza vštric, je venoar včerajšnje strahovito deževje, kakršnega v Londonu ne pomnijo, kanale zamašilo. Med nevihto je strela udarila v kakih deset niš. Nešteto kleti je zalila voda. Obtožba ravnateljstva Kreugerjeve družbe Stockholm, 3. avgusta. A A. Državni pravdnik je obtožil člane ravnateljstva družbe Kreuger & Toll, skupno 8 oseb, da so prekršili zakon o taksiranju nakupa vrednostnih papirjev. Obtožencem grozi globa v višini petkratnega do dvajsetkrat-nega zneska taks. Pogajanja romunskega kralja s princem Nikolo Budimpešta, 3. avgusta, g. Danes je potovalo skozi Budimpešto več visokih osebnosti rumunskega dvora, med njimi dvorni maršal rumunskega kralja Eijasevici, kraljev adjutant stotnik Opris to generalni inšpektor rumunske vojske general Gorski. Visoki funkcijonarji so sedaj na potu v Monakovo, odkoder bodo potovali v Pariz, kjer bodo imeli po kraljevem nalogu s princem Nikolajem razgovore o raznih rodbinskih zadevali. Berlin, 3. avgusta, d. Narodno-sociali-stioni in centrumski tisk razpravlja o vprašanju, ali bo centrum omogočil s svojim toleniranjem državni vladi nadaljnje vodstvo poslov. Narodnim socialistom naklonjena »Berliner Bor6enzeitung» izijavlja, da so poizikusi centruma. da bi zopet igral odločilno vlogo, brezupni, ker za to ni več parlamentarne možnosti, češ, da za sedaj ni več zmožen za zveze z nacijonalno desnico. ker je postal levičarska stranka. Tudi narodno-socialistični list »Der Angriff« izjavlja, da koalicije ne prihajajo več v postav, ker mora narodu: sooializer- sam priti do oblasti. Sestanek državnega zbora bo prinesel odločitev, ali bo narodni socializem končno prevzel oblast io ali bo prišlo do odprave weimarske ustave. Zairadi nepojasnjenega otranje-politične-ga položaja se širijo vedno nove vesti. Zdaj govore, da bo državni vojni ministeT Schleicher sam prevzel vodstvo vlade kot državni kancelar, dočim naj bi Papen postal ministrski predsednik v pruski vladi. Po drugi verziji naj bi se sploh izvedla per- , sonalua uniia državnih in pruskih mi.nistr- I stev. Trdijo tudi, da bo Papen odšel za poslanika v Pariz in da bo dosedanji pariški poslanik Hoesch premeščen v London kot naslednik barona Neuratha, ki je postal zunan ii minister. Nadalje tudi trdijo, da bo Huigenfberg odložil predsedstvo nemško - naci ionalne stranke, ker mu bodo poverjeni od držav ne vlade važni posli. Kakor znano, je v Hugenbergovi politiki nastalo med nemškimi nacijonalci nezadovoljstvo, ker so iih razočarali pogosti neuspehi v zadnjih letih ki jih je stranka doživela zaradi propagande Hu&entbergovega tiska za narodne so-ri al is te. »Lokailanzeiger« piše, da bo narodno socialistična stranka postavila zelo velike zahteve. če pride do rekonstrukcije vlade, vendar se vlada ne namerava ukloniti Hitlerjevim zahtevam. Verjetno je, da se bosta predsednik republike in vlada postavila na stališče, da mora nemška vlada ohraniti značaj »predsedniške« vlade. Pričetek pogajanj Berlin, 3. avgusta, g. Kakor kažejo vsi znaki, so se pričela pogajanja o sestavi vlade kljub političnemu premirju in odsotnosti državnega kance h-ja Papena ter naj važnejših ministrov. Pogajanja se vršijo ne-oficijelno po posredovalcih. Nalog za pogajanja je dobil v. Alwens!eben, ki spada med najodličnejše člane aristokratske družbe in je jgral tudi pri sestavi Papen-Schlei-cherjeve vlade važno vlogo. Hitler o svojih načrtih London, 3. avgusta, p. »Ne\vs Chronicle« je objavil razgovor svojega dopisnika z Adolfom Hitlerjem. Hitler je angleškemu novinarju razlagal svoje načrte za bodoč nost in izjavil, da je razvoj političnih razmer v Nemčiji tak, da bodo morali narodni socialisti prevzeti državno oblast v svoje roke. Lausannskega sporazuma ne bodo ratificirali Koalicija s strankami sredine ne pride v poštev. Bivši državni kancelar dr. Briining je velik svečenik napačnih političnih zaključkov. Na vprašanje, zakaj so glasovi komunistov tako zelo narasli, Hitler ni dal neposrednega odgovora, nego je de jal, naj novinarji počakajo še kakih šest tednov, da bodo spoznali njegovo mišlje nje. Končno je izjavil, da bo morebitna narodno-socialistična vlada sicer priznala nemške trgovske dolgove v inozemstvu, da pa ne bo pristala na tako velike obresti, kakor se plačujejo sedaj. Za vse zasebne dolgove bo hitlerjevski režim priznal kvečjemu po 3.5 odstotkov obresti. Sklicanje novega parlamenta Berlin, 3. avgusta. AA. Ker določa ustava, da se mora novi državni zbor sklicati najkasneje 30 dni po volitvah, ga namerava vlada sklicati za 30. avgusta, na poslednji dan roka. Prve seje parlamenta bodo posvečene izvolitvi predsedništva, pravo zasedanje pa se bo začelo šele septembra. Papenova vlada se namerava predstaviti parlamentu, kakršna je; šele v drugi polovici septembra bi se rekonstruirala v skladu z željami nekaterih strank. Narodni socialisti bodo v novem državnem zboru zahtevali zase mesto predsednika. Kot njihov kandidat prihaja v poštev poslanec Stohr, ki je bil že nekaj časa podpredsednik državnega zbora. Krvavo obračunavanje Berlin, 3. avgusta, č. V nekem severnem predmestju Berlina je prišlo preteklo noč do spopada med komunisti in narodnimi socialisti. Neka komunist je iz nočnega lokala z revolverjem streljal na skupino narodnih socialistov, ki so se vračali domov. Enega je s strelom v glavo ubil. Zaradi tega je prišlo do krvavega spopada in je bilo 5 narodnih socialistov in 2 komunista hudo ranjenih. Policija, ki je takoj intervenirala to napravila red, je aretirala 17 komunistov. Tudi v drugih mestih Je prišlo do novih incidentov in terorističnih dejanj. V Glei-witzu so neznanci vrgli bombo v -stanovanje nekega komunističnega vodje. Ranjen ni bil nihče. V Kielu je eksplodirala bomba v židovski sinagogi in jo vso razdejala. V Augsburgu so neznanci oddali tri strele v stanovanje neke družine to ranili ženo. V okolici Kassla so policijski organi izsledili tajno narodno-socialistično orožarno. Zaplenili so veliko količino pu5k, nekaj strojnic to docela opremljen oklopni avto. Berlin, 3. avgusta. AA. Iz vzhodnih nemških dežel poročajo o čedalje hujših terorističnih dejanjih. Tako sta prišla ponoči dva neznanca pred hišo socijalističoega župana v Norgauu v Vzhodni Prusiji ia potr- kala na hišna vrata, češ, da je v vasi nastal požar. V trenutku, ko je župan odprl okno, sta neznanca ustrelila to ga dvakrat zadela v glavo, župan je bil smrtno nevarno ranjen. V Katscherju blizu Oppelna r šleziji je policija izvršila preiskavo v hitlerjevskem domu in odkrila pravcat arzenal. Med drugim je zaplenila veliko strojnico z več ko 1000 naboji, več revolverjev in bodal ter dva tucata ročnih granat. Kraljevac, 3. avgusta s. V Szlllenn pri Tilsitu je privozil popoldne pred hišo voditelja >Reichsbanne.rjac Raschkowskega, s petimi osebami zasedeni avtomobil. Neznanci so ga poklicali in ko se je pokazal na oknu, so oddali nanj 8 strelov. Mož je ostai kljub temu nepoškodovan. Storilci so pobegnili. Kiel, 3. avgusta s. Na židovsko sinagogo v Humboldtstrasse je bil izvršen bombni atentat. Eksplozija je napravila veliko jamo v tleh in je tudi v notranjosti sinagoge povzročila znatno škodo. Mannheim, 3. avgusta s. Politični nar sprotmiki so skušali danes naskočiti hitlerjevski dom v Kaiserslauternu. Pri tem je padlo tudi nekaj strelov, vendar pa ni bil nihče ranjen. Policija je aretirala 6 oseb. Rosenberg, 3. avgusta, s. V noči na sredo sta bila izvršena dva atentata z ročnimi granatami. Prvi je bil namernicn poslovalnici centrumskega lista »Oberscblesischer Kurier«. Neznanec je vrgel ročno granato skozi šipo pri vhodu, kjer je eksplodirala, pa na srečo ni nikogar ranila. Seja državnega sveta Berlin, 3. avgusta, d. Včeraj se je sestal državni svet pod predsedstvom državnega notranjega ministra Gavla. Mesta zastopnikov pruske vlade so bila prazna. Po spora- zumu med deželami in državno upravo bo sedanja pruska vlada v državnem svetu zastopana šele tedaj, ko bo državno sodišče odločilo o pritožbah glede postopanja državne vlade proti prejšnji pru,ki vladi Brauna in Severinga. Zastopnik bavarske vlade je izjavil, da za ra.merje med državnim svetom m državno vlado ni združljivo, ako pooblaščence za državni svet imenuje državna vlada, ki jim daje tudi navodila. Bavarska^ vlada je mnenja, da sedanja sestava državnega sveta ne odgovarja državni ustavi. Tudii wunttcmberški zastopnik je izrazil velike pomisleke wiirttemberSke vlade glede ustavnosti navodil pruskim pooblaščencem. Izrazil je željo, naj se v državnem svetu obravnavajo do odločitve državnega sodišča samo nujne zadeve. Slie-ne izjave 60 podali tudi zastopniki Bajna, Hessenske, Hamburga. Liippe-SchaumbuTga in več pruskih pokrajin. pruskega deželnega zbora Berlin, 3. avgusta, s. Sveit najstarejših v pruskem deželnem zboru je sklenil sfoli-cati deželni zbor že na dan 16. t m, da zavzame staiišče o predlogih socialnih demokratov in k ornim isto v o knenovaniju državnega komisarja in o terorističnih činih v raznih delih države. Predsedniške volitve se na ta dan ne bodo vršile. Ureditev nemških dolgov Berlin, 3. avgusta, g. Po končanih volitvah so zopet začeli razpravljati o nemških notranjih, kakor tudi inozemskih zasebnih dolgovih. Zdi pa se, da vlada ne namerava podpirati stremljenja za novo splošno konverzijo obresti, temveč hoče doseči sporazum med upniki in dolžniki na individualni podlagi s pomočjo prostovoljnih dogovorov. Kočljiv parlamentarni položaj v Avstriji Vladna pogajanja s Heimatblokom za bojno glasovanje o lausannskem protokolu go in tretje čttanje protokola. Ta poizkus pa bo glede na stališče ki so je zavzelt uporni pristaš,; Heimatbloka, precej tež>-ven, tako --ja stoji Dollfussova vlada zopet pred popolroma negotovo bodočnostjo. Kriza v sedanjem trenutku bi bila zelo neprijetna, ke,r bi opozicija v primeru, da bt vlada v parlamentu padla _ kljub temu, da postopa v vprašanju odobnitve lausannskega protokola enotno, vendarle ne bila tako enotna, da bi mogla sestaviti za delo zmožno vlado. Dunaj 3. avgusta g. Po včerajšnjem glasovanju se je danes v parlamentu zopet pričelo živahno dedo v odborih. Prihodnja seja Narodnega sveta, na kateri bo konč.a-no drugo in tretje čitanje lausannskega protokola, se bo najbrže vršila šele v pri-četku prihodnjega tedna. V političnih krogih izjavljajo, da se je položaj zaradi včerajšnjega izida glasovanja zopet poslabšal in da se bo morala vlada v novih pogajanjih s nrista.ši H-eimatbloka potruditi, da bo spravila skupaj večino za odločilno d.ru- Dr. Seipel na mrtvaškem odru Dunaj, 3. avgusta. Dr. Seiplovo truplo so ob 1. ponoči prepeljali z avtomobilom na Dunaj. Truplo je bilo takoj položeno na mrtvaški oder v vojaškem kazinu, kjer ie sedež krščansko - socialne stranke. Kljub pozni uri je prisostvovalo temu aktu več sto oseb. Urad zveznega kancelarja je prejel skoraj iz vseh držav sveta sožalne brzojavke. Med drugim je izrekel svoje sožalje tudi francoski ministrski predsednik Her-riot. Pariz, 3. avgusta. C. V »Journalu« naglasa Saint Brice, razpravljajoč o smrti dr. Sedpla, da je dr. Seipel prerano umrl ne le za Avstrijo, marveč za vso Evropo. Kazal je vse lastnosti velikega voditelja, avtoriteto, nepristranost in požrtvovalnost. Njemu bi gotovo uspelo znova utrditi avstrijski finančni položaj, če bi našel v Avstriji potrebno razumevanje in pomoč. Samomor bivšega nemškega ministra Schwerfn, 3. avgusta, d. Bivši ministrski predsednik v Meckienburgu-Schwerinu, Paul Schroder, se je včeraj v svojem stanovanju v Rostocku ustrelil. Schroder je bil do 1. 1918. vodilni član socialno-demo. kratske frakcije, v letih 1926 do 1929 pa je bil ministrski predsednik vlade v Mecklen-burgu-Schwerinu. Vzrok samomora je bila živčna bolezen. Razširjenje francosko-angleške pogodbe Parhs, S. avgusta. AA. Avstrijski to bolgarski pooblaščeni minister sta obvestila francosko zunanje ministrstvo, da njuni dTŽavi pristopata k francosko-angleškemu dogovoru medsebojnega zaupanja. Premestitev izzivajočega nemškega diplomata Pariz, 3. avgusta. AA. Iz Berlina poročajo: Nemški odpravnik poslov na Poljskem g. Rintelen bo v kratkem zapustil Varšavo, ker je premeščen v zunanje ministrstvo. V nemških diplomatskih krogih izjavljajo, da premestitev ni v nikaki zvezi z nedavnim incidentom, ker je bila sklenjena že pred več tedni. Varšava, 3. avgusta. AA. Zaradi incidenta do katerega je prišlo, ker je neki funkcijonar nemškega poslaništva v Varšavi s svojega stanovanja odstranil poljsko zastavo je poljski poslanik v Berlinu pri nemškem zunanjem ministru Neuratha predložil -protest poliske vlade. Pristop Avstrije k angleško-francoski pogodbi Dunaj. 3. avgusta. AA. Avstrijska vlada je pristopila k francosko - angleškemu paktu medsebojnega zaupanja. Irski bojkot angleškega premoga Duh lin, 3. avgusta AA. Vprašanj« uvoza premoga zadaja irski vladi še zmerom velike skrbi in prav tako tudi irskim uvoznikom. De Valera je sporočil irskim uvoznikom, da morajo odpovedati sklenjena naročila premoga pri angleških tvrdkah m jih prenesti na tvrdke z evropskega kontinenta. V nasprotnem primeru bo vlada predložila parlamentu zakonski predlog o uvedbi novih carin na angleški premog, ki bo imel retroaktivno veljavo. Katalonska prosvetna avtonomija Madrid, 3. avgusta, č. Parlament je s 129 glasovi proti 84 glasovom sprejel četrti člen katalonske ustave, po kateri se prizna Kataloniji avtonomija v narodni prosveti. Določeno je, da se v Kataloniji ustanovi tudi avtonomno katalonsko vseučilišče. Ker ta člen ustave ni bil docela po volji katalonskim poslancem, so se vzdržali glasovanja. Justifikacija treh makedonstvujuščih Solun, 3. avgusta. Včeraj so bili justifi-cirani trije člani makedonskega komiteji, ki so bib" zaradi umora poljskega čuvaja nieseca decembra lanskega leta obsojeni na smrt. Umorjeni poljski čuvaj je svoj čas ▼ borbah makedonskega komiteja igral veliko vlogo. Protimadžarske demonstracije v Nemčiji Berlin, 3. avgusta. AA. Zaradi justifika-cije dveh komunistov v Budimpešti so snoči priredili komunisti v Frankfurtu ob Maini demonstracijo pred tamkajšnjim madžarskim konzulatom. Demonstranti 90 metali kamenje na zgradbo konzulata, nato pa so pobegnili. Razkol v angleški delavski stranki London, 3. avgusta. Z ozirom na razkol v angleški delavski stranki, čije neodvisno krilo se je popolnoma ločilo od uradne delavske stranke, so voditelji manjšine tega krila, ki znaša manj kot polovico, sklenili, ustvariti novo organizacijo, ki pa bo pridružena uradni delavski stranki. Program nove neodvisne delavske stranke, ki je bil objavljen v Brandfordu. je precej nejasen. Justifikacija velikega števila komunistov v Južni Ameriki Lima, 3. avgusta. Po uradnem komunikeju je bilo justificiranih 44 komunistov, ki so v prošlem mesecu sodelovali pri komunističnem uporu v mestu Trujillu v severnem Peru. Politična kriza v Rumuniji Nejasen politični položaj, ki je nastal v Rumuniji po zadnjih državnozborskih volitvah, se je močno razčistil odkar se je Maniu po dolgem oklevanju in prigovarjanju od vseh strani vendar odločil, da zopet prevzame vodstvo narodne kmetijske stranke. 2e pred dobrim letom je vso politično Evropo presenetila vest. da je popularni voditelj zaranistov podal ostavko na svoje mesto in sklenil, da se umakne iz jav-neea življenja. O pravih vzrokih njegovega odstopa se tedaj ni mnogo izvedelo. Listi so se večinoma zadovoljili z razlago, da se Maniu ni več strinjal z novim kurzom državne politike, ki se je vedno bolj oddaljevala od parlamenta. Res je kmalu nato prišel poskus z več ali manj uradniško in izvenparla-mentarno vlado. Kabinet profesorja Jorge se ni opiral v resnici na nikako politično skupino v narodu, temveč je obstojal samo po volji drugega ustavnega faktorda. Sprejet je bil kljub temu z velikimi simpatijami, ki so bile razumljive, saj so politiono-strankarske vlade privedle, kakor mnoge druge države, tudi Rumunijo v neznosno moralno in gospodarsko krizo. Toda tudi Jorga ni bil kos izredno težki situaciji in je moral končno odstopiti, čeprav je pri volitvah dobil večino in bi torei lahko vladal s parlamentom. Med tem ie gospodarski razvoj spremenil kmečko vprašanje, osrednji problem rumunske državne politike, iz do-fitičnega v skrajno resen socialni problem, ki nujno kliče po vsaj začasni rešitvi. To je bi-l glavni razlog, da so se odločujoči činitelji odločili za nove volitve in sklenili storiti vse, da bi pokazale volitve čim bolj pravilno sliko ljudskega razpoloženja i« ljudske volje. In res so bile volitve, ki jih je vodila vlada Vajde Vojevoda najbolj svobodne, kar jih pozna noverša rumamska politična zgodovina. Borba se je vršila svobodno med obema velikima rumun-skima strankama, kmetijsko in liberalno in je končala s porazom liberalne stranke. Narodni zaranisti so dobili 272 mandatov, od 387 in s tem mnogo nad absolutno večino v parlamentu. Naravno je. da je bila zato poklicana zara-nistična stranka, naj sestavi definitivno vlado, ki se edina lahko naslanja na parlamentarno večino. Toda narodna kmetijska stranka, vsa razrvana po osebnih in lokalnih nasprotjih. ie bila brez pravega vod'telia, odkar je Maniu zapustil vodstvo. Miha- lake, ki je prevzel predsedstvo po odstopu Alania, je vedno izjavljal, da vodi posle samo začasno, dokler se Maniu ne povrne. Ta pa se je kljub velikemu uspehu, ki ga je njegova stranka dosegla pri volitvah, trdovratno branil, da bi se vrnil nazaj v politično življenje. Malo so mu zagrenile življenje prejšnje izkušnje, deloma mu tudi ni ugajalo stremljenje krone po koncentracijskem kabinetu. Narodni zaranisti izjavljajo, da ne vidijo potrebe, zakaj bi po tako odločilni zmagi moral deliti oblast z nekdaj sicer mogočno liberalno stranko, ki pa predstavlja, kakor pravijo in kakor so pokazale volitve, danes le še neznaten drobec naroda. Slednjič Maniu gotovo tudi ni ugajala dedščina, ki bi jo moral prevzeti od P. jjšnjega režima, ker bo treba velikih in bolečih operacij, ako se država hoče spraviti vsaj približno zopet v normalen tir. Zlasti državne finance se bodo dale urediti samo z energičnimi reformami, s skrajno štednio ria vseh koncih in krajih, a tudi z novimi obie-menitvami gospodarstva in vsega življenja. Ne bodo dovolj samo redukcije državnega osobia v vseh nanoeah. no-trebne bodo tudi nove velike žrtve za tramo ozdravljenje državnih financ. Taka naloga je nehvaležna za vsako vlado, posebno : ehvaležna in kočljiva r«" za vlado, ki mora računati s dotiu-larnostjo pri masah. Kljub vsem tem Domislekom se je osebnemu vplivu vladarja in prigovarjanju političnih tovarišev le posrečilo pridobiti Mania za to, da je ponovno prevzel vodstvo zaranistične stranke. Kakor se Gasijo zadnie vesti, stranka pri sestavi vlada ne bo vezana na kako koalicijo ali celo koncentracijo, ste rok^. Lil eralna stranka je zaradi tega že napovedala naj-ostrejšo opozicijo im se tudi ni udeležila svečane otvoritve rumunskega parlamenta. Vendar je s tem. da je Maniu, popularni in ugledni vodia zaramstov zooet prevzel predsedstvo odločujoče stranke in krepko pritegnil vse vajeti strankinega aparata, napravljen že velik korak k razpletu notranje-oolitič-neea noložaia. Par-unnti je treba, da bo kmalu sestavljena čista zaranistična vlada, ki bo morah naoeti vse moči. da po izločitvi stra-nkarsko-političnih težavic. za iezi rmnlp-^n p-osmodarske krize in postavi vso državno življenje na čvrstejiše in stabilnejše temelje! O agrarni reformi v gornje-grajskem okraja Ustoi Učenje novega zagrebškega župana Zagreb, 3. avgusta, n. Dane«, ob 11. je podhan dr. Hadži otvoril izredno sejo občinskega sveta. Po otvoritvenih formalnostih je izjavil, da so občinski svetniki dr. Rittig. dr. Lochert, Perčič in Mladič podali ostavko na svoje mesto, nakar je prečital ukaz o imenovanju novega župana in nod-r.ipana. Vsi prisotni so pri tem vzkliknili kralju. Novi župan prof. dr. Krbek se je zahvalil dr Hadžiju in nato prevzel svoje mesto Najprej je predlagal, naj se odpošlje kraliu vdanostna brzojavka, nato pa je zaprisegel ostale občnske svetnike. S tem je bila izredna seia zaključena. Prihodnja redna seja zagrebškega občinskega sveta se bo vršila bržkone v ponedeljek. Po današnji seji je novi zagrebški župan izjavil novinarjem, da se bo zavzemal za nacijonalno nolitiko pod geslom — kralj nad vsem. Boril se bo za jugoslovensko na-cijonalno idejo, ker je prepričan. da obstoja med brvatstvom in jugoslovenstvom popolna harmonija. V malenkostna politična vprašanja se ne bo spuščal. Siid^rka 1931 V Klosterneub-'rgu na Nižjem Avstrii-skem se je nretekli mesec zbrala reprezentanca nemških nacijonalnih ir, propagandnih organizacij, da slovesno proslavi 52-letnioo german^atoričnega delovanja šolskega društva »Siidmark«. Veliko in občudovanja vredno je delo in lepi so bili uspehi. ki jih ie dosegla »S":dmark.a«r. Ne samo. da je zbrala vse nemško nrebivalstvo Avstrije p^d svo?e okrilje, da je znala dosedaj kolikor toliko varovati svoj nadstran-karsk? značat in da so vsi faktorji, od občinske uprave pa do zvezne vlade sledili njeni inicijativf našla je pot tudi v obmejne slovanske dežele in z zelo previdno taktiko zasedla eno postojanko za drugo. V največji mer? je ravno delovanju tega društva pripisati, da s? je nemški narod ustvaril v nasledstvenih državah tako močne manišine. čeprav sestoje po več'n? iz neti emškega elementa. Na vseh višjih šolskih in drugih unravnih mestih so sedeli zagrizeni sudmarkovc?. ki so skrbeli za to. da se ie v zadostni meri širila <»erman?7ac??a po šolah na slovaškem ozemlju. Tn še danes ^e čutiio nosledice in vidijo sadovi dela -»Siidmarke«. V preteklem letu je »Siidmarka« pomnožila svoie germanizatorično delo ravno ob na^i severni meji. Izpopolnila je svoje postojanke v Soboti, na Mlaki in v Rihniku ter ustanovila tako močan trikot tik ob štajersko-in^oslovenski meii. V več krajih rb 5fi?ersk? meii so se pomnožil: razredi na ».Siidmarkinih« šolah, ki imajo vse pravico javnosti. Največ denarja pa je vrgla »Siidmarka« v lanskem letu na slovenski del Koroške. Povečala ie tudi ljudsko šolo v Slov. Plai-berku, njenem drugem agitacijskem središču +?k ob Liubelju. Nadalie je dobila brezobrestno posojilo šola v kitari vasi in ie »S'i d marka« dosegla, da se morajo otroci avtohtonega slovenskega prebivalstva zaradi otrok par nemških uradnikov, obrtnikov in delavcev ki so zaposlen? na dr Steinaher-ievemu posestvu na Miklavčevem. učiti samo v nemščini Pod zelo ugodnimi pogoj! je dala »Siidmarka« denar na razpolago za prezidavo šole nri Sv grobn pr? Plib^rku. za šjlo v Vabnji vai« nr? Tiniah. v čreš-niah in v Stebnju na Žili Za letošnjo leto pa so predvidene podpore za šolo ria Med-gorjah m v Kazazah pri Sinči vasi. Kakor je podpredsednik dr. Barta še nadalje poročal, je »Siidmarka« vsem tem šolam dovolila, da se nadalje imenujejo utra-kvistične. češ da se ta tip ljudskih šol mora vzdržati, ker najbolj služi nemškim interesom na Koroškem. Podpredsednik Siid-marke je s tem javno in odkrito priznal, da služijo utrakvistične šole zgolj germa-n:zaciji in interesom večinskega naroda, ne pa interesom narodne manjšine. In te šole je irreno\'al nekdanji zvezni kancelar dr. Ramek manjšinske šole za koroške Slovence! Šele sedaj je razumljivo, zakaj so Nemci vedno trdili, da je šolsko vprašanje na Koroškem izborno rešeno. Cilj Siidmarke pa ni samo šolsko in kulturno delovanje, temveč se je pričela intenzivno udejstvovati tudi na gospodarskem in političnem polju. Nanovo je organizirala propagando za priključitev Avstrije k Nemčiji in vodila propagando proti podunavski federaciji Po svojih knjigar nah v Gradcu in na Dunaju je društvo razpošiljalo narodno-socialistiene propagandne snise. letake in časopise. Zaradi političnega udejstvovania društva je nastal celo v vodstvu spor. ki se je končal s tem. da je dolgoletni predsednik dr. Gusiav Gross odložil svojo funkcijo. Organizacija je tako močna, da ji tudi gospodarska kriza ni prizadela posebnega udarca Društvo izkazuje v letu 1931 okrog 4.170.000 Din dohodkov, med njimi 3 milijone 200.000 Din samo iz prispevkov, zbirk in darov. Izdalo je skupno 4,361.600 Din. in sicer: za »obrambno« delo, ali z drugimi besedam? za gcmanizacijo slovanskih manjšin 1,733.000 Din. za kulturno delo 360 000. za zbiranje mladine 200.000. za politično in gospodarsko agitacijo 573.0O0 D?n. Blagainiško ooslovanje je sicer končalo s primanjkljajem v znesku 191.600 D:n. ki pa je krit s oremoženiem. čegar vrednost ie znašala ob koncu leta 2.800.000 Din. od ka+erega je več kot polovica premičnega. Dohodki so v primeri z letom 1030 komaj padli za in v primeri z letom 1929 komaj za 3%. Tz vseh teh številk je pač dovolj jasno razvidno, koliko žrtvuje komaj šestmiliion-sko avstrijsko nemško nrebivalstvo in kako dobro se zaveda velikega nomena razširjanja nemškega vpliva med nenemške sosedne narode. Določitev kapacitete mlinov Beograd. 3 avgusta. A A. Vsi tisti mlini, ki se obračajo na delegata ministra za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi za postavitev strokovnih komisij v svrho določitve kapacitete mlinov, morajo poslati svoje prošnje do 10. avgusta. Pozneje došle prošnje ne pridejo več v poštev. Smrt odličnega čsl. novinarja Praga, 3. avgusta. AA. Tu je umrl Jožef Penižek, urednik »Narodnih Listov« star 74 let. Pokojnik je bil znan publicist in je vzdrževal intimne zveze z jugosloven-skimi parlamentarci na Dunaju kier le zastopal svoj list od 1. 1883. do 1919. Pre. vedel je tudi več slovenskih del na češči. no in objavil sv^ječasno pomembne spomine o politiki, ki jo je dunajska vlada vodila proti Slovanom. Nov polet Piccarda v stratosfero Bern, 3 avgusta. A A. Tz Obendorfa po. ročaio, da je snoči prispe' tjakaj profesor Piccard v spremstvu fizika Cosynsa in svojega. asistenta Kipferja. Obenem s Piccardom je prispel tudi tovorni avto z gondolo Piccardovega balona. Kdaj se Piccard dvigne v stratosfero, je odvisno od vremenskih razmer. Šmartno, začetek avgusta. Pod tem naslovom je' izšel v nedeljskem »Slovencu« članek, v katerem skuša pisec pokazati agrarno reformo na veleposestvu ljubljanskega škofa v popolnoma drugaT-nri luči. kakor je v resnici. Dokazati nam reč skuša, da agrarna reforma v srezu n. zaželjena in tudi ni potrebna Predno nadaljujem, hočem poudariti, da sem kmet to da sem napisal svode pripombe brez vsake inieijative od kake druge stran., samo po svojih Izkušnjah ln po svoji presoji Veleposestvo je prešlo kakor splošno znano, v last ljubljanskih škofov iz rok naših nekdanjih tlačiteljev Habsburžanov ter obsega, kakor priznava tudi »Slcven-čev« dopisnik. 21% površine vsega srez a, kar gotovo ni malenkost. Ce je iz posestva res tako majhen donos, kakor skuša to dokazati »Slovenčev« dopisnik, kako more potem graščina vzdrževat; toliko ustanov in patronatov in čemu se potem škofija tar ko brani izvedbi agrarne reforme? Koliko so dobile naše cerkve od tega ve-leposestva, bi se prav lahko ugotovilo. Mogoče nam bo cerkveni konkurenčni! odbor na Rečici vedel povedati, koliko bi morala uprava yeleposestva plačati za popravilo župnišča m koliko je v resnlol prispevala Naposled pa je to le en primer med mnogimi. Gotovo pa je čudno, da so graščinska upravi prav sedaj patronati tako pri srcu Ako bi se rada odkrižala patronatov, naj v zameno za patronate žrtvuje del svojih posestev. Sicer pa smo kmetie in mlhče drugi doslej vzdrževali svoje cerkve in jih bomo tudi poslej. Zato je popolnoma odveč, da Išče graščinska uprava vzroke proti iz/edbl agrarne reforme v tej smeri, ko se vendar sedaj nudi prilika, da pokažejo gospodje svojo človekoljubnost in socialno pravičnost s tem, da da ljubljanska škofija svoje veleposestvo prostovoljno agrarni reformi na razpolago. To bi bila velikodušnost, dokaz socialnega čustvovanja in dejanje, ki bi ga lahko stavili drugim za vzgled. Kakor pa sedaj vidimo ln občutimo. Je tudi duhovnim gospodom mnogo do posvetne obl&st; in bogastva ter zato z vsemi mogočimi sredstvi branijo svoje veleposestvo, da ne bi priSlo v roke onemu, ki mu pripada po vseh pravicah. Pašniške zadruge, ki imajo planinske pašnike v zakupu, bi vedele mnogo povedati o ljubezni graščinske uprave do bližnjega. Pašnike, ki so bili nekdaj zelo obširni, uprava stalno krči in če po.ide še tako nekaj let naprej, bodo popolnoma izginili z naših planin. Za vsako malenkost so morale zadruge še posebej plačati najemnino. G-lede oddaje lesa pripominjam, da o >silnih količinah«, ki naj bi jih oddajala uprava, ne more biti niti govora. Oddane so bile le malenkostne količine in še to na pritisk agrarnega urada. Nekatari so lani zaprosili za stavbni les, pa jim je uprava veleposestva hotela dati les v taki legi in oddaljenosti, da bi spravljanje stalo več. kakor pa je les vreden. Na svoje oči sam videl račun graščinske uprave, ki je neki siroti računala par meče snovi h plohov skar-tiranega lesa 200 Din za knb. meter. Vse to nas je prisililo, da smo se pričeli organizirati iln zahtevati izvedbo agrarne reforme. Naj se >Slovenčev« dopisnih udeleži vsaj enega i::med mnogih shodov agrarnih interesentov našega sreza, pa bo imel priliko, da se seznani z resnico. Temeljita izvedba agrarne reforme na škofovem veleposestvu je neodložljiva. Odločno zahtevamo, da ae nam vrne zemlja, odvzeta nekdaj našim prednikom. Naše vrste so vsak da j večje in graščinska uprava v Marijinem gradu naj bo prepričana, da ne bomo odnehali, dokler ne dosežemo svojih svetih pravic. Pozivamo vlado in naše poslance, da store vse, da se izpolnijo naše urravičene zahteve. Kme* Iz gornjegrajskega sreza. Razvoj naše zunanje trgovine Dočim pojema nas izvoz na srednjeevropska tržišča, pa narašča v kraje ob Sredozemskem morju Seja vlade Beograd, 3. avgusta. AA. Dopoldne cd 11. do 13. ure je bila seja ministrskega sveta, kfi jii je predsedoval predCednik vlade dr. Milan Srskič. Iz državne službe Beograd, 3. avgusta, p. S kraljevim ukazom je bila poštna uradnica Marija Dete-ljak premeščena iz Konjic v Celje. — Profesor državne trgovske akademije v Ljubljani dr. Robert Eržen je napredoval v IV./l., strokovni učitelj na srednji tehnični šoli v Ljubljani Ignacij Uršič je bil upokojen. — Tz direkcije državnih železnic v Ljubljani (prometno komercijalni oddelek) je bil premeščen v Subotico Rudolf Sitar, uradnik V. skupine. — V prvo skupino je napredoval sodnik kasacijSkega sodišča pri stolu sedmorice v Zagrebu oddelek B. dr. Ivan Vuk. Iz carinske službe Beograd, 3. avgusta, p. Premeščeni so cariniki Nenad Markovi č iz Ljubljane v Beograd, Viktor Kregar iz Debra In Miloš Vojvodič s Sušaka k glavni carinarnici v Ljubljani, Edmund Sremc iz Preka, Vuka-sin Radulovič iz Rakeka in Viktor Kobal iz Pod gorice k glavni carinarnici v Mariboru, Miodrag Petkovič iz Ljubljane v Osi-jek. Marinko Mitrovič iz Dravograda-Meže v Subotico. Dragutin Ipanovič iz Ljubljane na Sušak, Stane Zoreč iz Bitolja v Dravo-grad-Mežo in Herman Golubovič iz Ljub. ljane v Zamet Zavarovanje valute pri Izvoza sadja Beograd, 3. avgusta. AA. Finančni minister je odredil, da se izjemoma smejo uporabljati kot izkaalla o zavarovanju valute za izvoz svežega sadja iz naše države v tej sezoni potrdila o plačilu protivred-nost' izvoženega sadja v breme računa »začasno vezanih« dinarjev tiste države, v katero se sveže sadje izvaža če ta država ni v kliringu z našo državo. Ta olajšava se nanaša na naše izvoznike in na inozemce. ki neposredno izvažajo surovo sadje iz naše države. Patrijarfi Varnava v Vrnjački banji Vrnjačka banja, 3 avgusta, p. Sem je prispel pravoslavni patrijarh Varnava. Ostal bo nekaj časa na oddihu. Kongres lastnikov kinematografov Beograd, S. avgusta, p. Dne 10. avgusta bo v Beogradu kongres lastnikov kinematografov. Ministrstvo za promet je dovolilo 50 odstotni popust za udeležence kongresa za čaa od 7. "do 13. avgusta. Beograd, 3. avgusta, p. Kakor znano, je bilo Društvu narodov predloženo v proučitev vprašanje o sanaciji agrarnih držav na jugovzhodu Evrope. Sestavljen je bil poseben žitai odbor, ki je v juliju 1931 -z-dal smernice za sklepanje trgovinskih pogodb na podlagi preferenčnih carinskih tarif. Vse te pogodbe 6e morajo registrirati pri tajništvu Društva naTodov in morajo nanje pristati tudi druge države. Eventualne protikoncesije se ne smejo priznavati na osnovi preferenčnih carin v Parizu. Preferenci jal mora biti označen v odstotkih zmanjšanja carm ali pa v absolutni redukciji carinskih tarif, Ln sicer samo za določeno količino blaga. Preferencijal bo začasen in le izjemen z ozirom na klavzulo o največjih ugodnostih. Vse do konca i. 1931 Jugoslavija ni izdala nikakih ukrepov, da bi se znižal uvoz trgovinskega blaga na njeno ozemlje. Jugoslovanske carinske tarife 60 06tale v glavnem one iz 1. 1929, devizne predpise pa so uvedle druge države že mnogo prej in jugoslovenske devizne določbe so bile izdane v vse bolj blagi obliki Da bi se pospešil jugoslovenski izvoz, sta bila ustanovlje i« Zavod za pospeševanje zunanje trgovine in Privilegirana izvozna družba. V teku 1. 1931 je Jugoslavija sklenila nekaj trgovinskih pogodb in sporazumov, in sicer dopolnilni trgovinste sporazum in trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško 30. maja 1931. sporazum v podaljšanju trgovinske pogodbe in dva protokola z Rumunijo dne 1. julija 1931, začasno trgovinsko pogodbo z Avstrijo dne 25. avgusta, sporazum o kontingentiranju izvoza iz Jugoslavije v Avstrijo dne 12. avgusta, sporazum o preferenčnih carinah za izvoz našega žita v Francijo dne 7. no-venbra 1931 in končno je bila ratificirana pogodba o trgovini in plovbi 6 Franci>0 5. septembra 1931. Te dni bo objavljeno obsežno poročilo našega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. v katerem bo podan izčrpen pregled naše zunanje trgovine od 1. 1925 do konca 1. 1931. Iz omenjenega poročila posnemami» naslednje značilne podatke: Po vojni naša država ni v gospodarski inicijatrvnosti in razmahu proizvodnje niti približno dosegla one višine kakor ostale države. Povojna položaj nagega gospodarstva, naše živinoreje, gozdne in rudarske industrije, ni odgovarjal potrebam niti domačin niti naših najprirodnejših srednjeevropskih tržišč. Naše gospodarstvo je bilo tedaj prav neznatno. Izvoz pšenice iz drugih držav v naša glavna tržišča je le polagoma pojemal napram izvozu našega bla^a. Skupni izvoz naše pšenice na naša glavna tr/iišča v Avstriji, Češkoslovaški, Nemčiji, Italiji in Grčiji se je povečal od 5.195.000 ton v letu 1926 na 5.872.000 ton v 1. 1927 in 6.272.000 ton v 1. 1928 ter nadalje za 15 odstotkov v 1. 1929 in 23 odst. v 1. 1930. V tem času se je povečala površina zemlje, posejane s pšeniap. v naši državi za 12 odstotkov, rentabilnost pšenice na hektar zemlje za 0.87 odst.. skupni donos žetve za 8 odst. V Evropi a 1.5 miili ionov ton. Uvoz je bil torej 00 količini trikrat manjši kakor izvoz. Povprečna vrednost izvoza je znašala 7 milijard dinarjev, uvoza 7266 milijonov Din, tako da sta si bila uvoz in izvoz skoro enaka. Za agrarne države je trgovinska bilanca ena najvažnejših postavk 'n zato morajo skušati ohraniti jo akt;vno. Jugoslovanska trgovinska bilanca je bila v času od 1. 1925 do 1. 1931 štirikrat aktivna, trikrat pa pasivna fl927. 1928. 1030). Pasivnost trgovinske bilance v 1. 1927 111 1928 je bila posodica slabe žetve, v 1. 1930 pa posledica gospodarske krize in velikega padca cen. Presežek vrednosti izvoza je znašal v tem času v celotj 666 milijonov, presežek uvoza pa 2457 milijonov Din. Kot agrarna država zamenjava Jugoslavija svoje poljedelske pridelke v največji meri s sosednimi industrijskimi državami za njihove industrijske izdelke. Nad 58 odst. vsega našega izvoza in uvoza absorbira naša trgovina z Italijo. Avstrijo, češkoslovaško in Nemčijo. Dočim naša zunanja trgovina na srednje-ev-opskih tržiščih vedno boLj pojema, je pričela naraščati v deželah ob Sredozemskem morju. Povečal se je naš izvoz zlasti v Alžir, Maroko, Tunis in na Malto. Vendar pa uvaža še največ našega blaga, delno zato, da krije svoje lastne potrebe, delno kot posredovalec. sosedna Italija, ki uvaža 16 odst. vsega našega izvoznega blaga. Znatno napreduje tudi jugoslovenski izvoz v Nemčijo. Pri našem uvozu iz tujih držav 6ta Češkoslovaška in Nemčija na prvem mestu. Naša trgovinska bilanca napram Češkoslovaški je v času od 1. do 1. 1931 kazala stalno velik deficit. Nemški uvoz je vse do 1. 1930 stalno naraščal in ko je 1. 1931 uvoz v absolutnih številkah nazadoval, je bil nemški uvoz v našo državo na prvem mestu z 19.28 odst. Na drugi? strani kažeta uvoz iz Avstrije in Italije v našo državo stalno in znatno nazadovanje. Naravno je. da so agrarne države, kakršna je Jugoslavija, pri izvozu svojega bflaga v velik? meri odvisne od svoje žetve. Iz naše države so se spočetka v največji m»ri izvažali pšenica, koruza in gradbeni W. Njihova skupna vrednost v okvi.ru našega ?-zvoza ?e dosegla 1. 1925 41 odst., v I 1927 in 1928 n« je že nadla na 22 odnosno 25 odst V 1 1028 smo dob?1? z« 162000 ton pšenice 410 milijonov Din. Največ pšenice je šlo v češkoslovaško, na. dragem mestu v Avstrijo. Koruza je bila v !. 1925 in 1926 naše najvažnejše izvozno blago, po.neie pa se je tudi to blago v našem izvozu zaradi slabe žetve znatno znižalo. Izvoz v Italijo, Nemčijo in druge države le znašal leta 1925 38.000 ton koruze. I. 1931 pa komaj 3000 ton V izvozu naše živine so bili pra-ftiči na prvem mestu V 1. 1927 je znašal njih izvoz 421.000 komadov v skupni vrednosti 518 milijonov Din. 1. 192S pa je izvaz zaradi pomanjkanja hrane za živino že znatno padel. Nazadovanje se je nadaljevale vse do 1. 1931. ko je Slo v inozemstvo le še 273.000 prašičev za skupno vrednost 285 milijonov Din. Izvoz goveje živine je v 1. 1928 pričel prav tako močno padati in ga ni bik> mogoče popraviti v zadostni meri. V 1. 1928 je ob-segal nad milijon glav goveje živine, 1. 1931 pa že komaj 62.000 v vrednosti 81 mili ionov Din. Okrog Q0 odst. naše izvozne drobnice ie š1o v Grčijo, kier pa ie pričela našemu blagu v veliki meri Konkurirati turška drobnica. Lepo napreduje naš izvoz perutnine, ki je znašal v 1. 102" 1250 ton, v 1. 1931 pa 7989 ton. Nad 80 odst. tega blaga se izvaža v Pali jo. Irvor jajc. k? je znašal v 1. 1025 27.000 ton. se 'e v 1. 1926 povečal na 31.000. v 1. 1927 do 1929 povprečno na 30.000 in je v 1. 1031 spet nazadoval na 26.00 ton v skupni vrednosti okrog 40 milijonov Din. V glavnem so se jajca izvažala v Nemčijo, 5v?oo. Avstrijo in Italijo. Naše sadje je v naši izvozni trgovin? najbolj nanredovalo. L. ga je b'lo 21.000 to?ngom. Za naš les so tedaj nastale vedno večje težave, trudi zaradi kon-tfngentira n ja ovoza v posamezne države. Od 1. 1Q25, ko je znaša! 1.051.000 ton. je b^or našega lesa naraste? v 1. 1029 na 1.308.000 ton. nato pa je v 1. 10*1 zopet padel na 750.000 ton. Tomed rudarskih proizvodov prihaja v poštev pri našem izvozu najboli baker. V 1. 1025 je izvoz bakra znašal 7888 ton v vrednosti 228 m^vionov dinarjev. v 1. 1930 24.641 ton za 498 miti ionov dinarjev, v 1. 1931 22.659 ton za 291 milijonov dinarjev. Važna odkritja k nase o narodne zgodovine Poslednlf eospod^r Ohrida. — Odtrritje v cerkvi sv. Klernenta v Ohridu Tierr+rad, 3. avgusta. Po svojih velikih uspehih, o katerih smo že ponovno pisali, "»o naš? arheologi, ki so odkrili toliko važnih starodavnih spomenikov. posvetili svojo pozornost tudi spomenikom iz naše narodne zgodov?ne. ki j:h je mnogo v južni Srbiji. V kratki dob? svojega delovanja v Gorencih so posvečali vso svojo pozornost našim narodnim zgodovinskim spomenikom in ostankom. Gosp. Kokič. kustos narodnega muzeja v Skoplju, je v Ohridu dobil od nekega meščana srebrn novčič, kateremu je tako? prisodil veliko zgodovinsko važnost. Ta novčič je namreč spomin na dobo poslednjega velikega župana nekdanje ohridske oblasti. Na njem je nanis. ki pravi, da je ta denar izdal »po milost? bo*ji veliki župan, gospod Andrija Grope«. Ta ohridski gospodar je gospodoval le kratko dobo in zaradi tega je kovanec z njegovim napisom tudi velika redkost. Zadnji gospodar srbskega Ohrida ie vladal po smrti kralja Vukašina ob reki Marici in v cerkvi sv. Klementa v Ohridu je grob njegovega zeta in rojaka Rsjako-viča, ki je umrl 1. 1378. O življenju rn smrt? gospodarja Andreja Grope niso znane nobene podrobnosti in tako predstavlja denar z njegovim imenom še večjo vrednost in posebnost v srbski numizmatik?. Arheologa dr. Vntič in kustos Kokič sfltt po dovršenem usnešnem PTeiskovan?u z velikim zadovol?stvom naglašala. da bo tako imenovana »Zlata dolina« ali »Dolina krs-> Ijev« izročila še mnogo zanimivih starin ne samo iz prejšnjih, temveč tud? iz dob naših narodnih prednikov. Dosedanje najdbe obetajo mnogo, kajti pri vsakem grobu, ki so ga odkrili, se je lahko reklo, da je to poslednji spomenik gotove epohe. al? pa tudi zaradi pomembnih m značilnih odkritij samih, da je to ključ do novih še pomembnejših starinskih zakladnic. Proučevanje in registriranje vsega tega. kar sa je doslej našlo, bo gotovo dalo pobude za nova razkritja. Južna Srbija, k? skriva toliko starozgodovinskih spomenikov, ima t svoji zemlji še mnogo naših najstarejših nacionalnih spomenikov in je zaradi tega na vsak način potrebno, da se raziskavan?a nadaljujejo. To delo bo koristno za splošno in tudi za naše narodno starlnoslovje. Velika avtobusa nezgoda Sušak, 3. avgusta, č. Blizu Delnic se je ponesrečil avtobus, v katerem je bilo 20 učiteljev in učiteljic, ki 90 obiskovali tečaj šole dela v Delnicah. Avtobus se je hotel umakniti nekemu avtomobilu, pri tem pa je zašel čez rob ceste in padel v prepad. 12 učiteljev in učiteljic je bilo hujše ali lažje ranjenih. Odpeljali so jih v Mrzle vodice, kjer jim je vojaški zdravnik nudil prvo pomoč. Nato so vse odpeljali v bolnico na Sušaku. kjer so dognali, da so dobili smrtno nevarne poškodbe učitelj Mati i a Mirkovič iz Slav. Broda. Mladen Koritnik iz Čabra in uč?te!iska kandidatinj.a Klementa Širola od Sv. Mateja. Razbojniški napad na kolodvoru Varšava, 3. avgusta. AA. Kakor poročajo, je neki poročnik poljske vojske a strelom iz revolverja ubil razbojnika, ki ie na železniški postaji Jožefov s svojo tolpo napadel potnike, ki so čakali na vlak. Vremenska nanored Zagrebška vremenska napoved ra dane«: Oblačno in spremenljivo, toplo, lokalne nevihte možne. — Situacija rferajšnje^a dne: Depresija ie s svojim iužnim robom dosesr-la naše kraje. Zaradi te?a ie narasla oblačnost posebno na zapadu. kjer ie non^kod tudi še dežpvalo. Pritisk ie padel z?. 2 do 4.5 mm. boli na severu in manj na jugu. Temperature po padle na severozanadu za 1 do 2 stoninii. prav toliko p« so narasle v iužnem Primorju in srednii Hrvatski. Dunajska vremenska napoved za četrtek; V iužnih Alpah spremenljivo; sem in tja boljše vreme, drugod še dež in hladno. Naši kraji in ljudje Kraljevi par na lovu v Kamniški Bistrici Prekrasen lovski dan ob vznožju gorskih velikanov — Ves potek lova je bil posnet za zvočni film Kamnik, 3. avgusta. v ponedeljek kmalu po sedmi uri zjutraj Je hitel skozi Kamnik dvorni avtomobil, v katerem so nekateri spoznali Nj. Vel. kra-lja in kraljico, oba oblečena v zeleno lovsko obleko. Takoj se je raznesel po Kam-mku glas, da je odšla kraljevska dvojica na lov v Kamniško Bistrico. V njihovem spremstvu so bili samo maršal dvora, ad- Ob lovskem plenu so bili filmani tudi vsi lovci in gonjači, ki so po stari lovski navadi zapeli par lepih narodnih pesmi. Pesmi: Rože je na vrtu plela, Jaz pa pojdem na Gorenjsko in še dve koroški narodni so operaterji posneli za tonfilm. Videlo se je, da sta Nj. Vel. kralj hi kraljica izredno zadovoljna s potekom lova. Bila sta nadvse ljubezniva in sta se S®"-?,-?«"-"'' .-. • >;--«>3ggS- ......, Kralj Aleksander meri na gamsa Jcftant Nj. VeL kraljice podpolkovnik Pogačnik in direktor dvornih lovišč inž. Dimnik. Ob pol 9. so se ustavili avtomobili *>red mostom ob izvira Kamniške Bistrice, kjer ao že čakali kraljevo dvojico in njihovo spremstvo osedlani konji, na katerih eo odjezdili naprej do lovskega dvorca onkraj Bistrice. Po kratkem odmoru in razgovoru sta Nj. VeL kralj .in kraljica a spremstvom odjezdila proti Žagana peči in dalje v lovišče na Pode. Pri Žagani peči so sprejeli kralja in kraljico lovci z lovskim pozdravom: »Lovski blagor. Veličanstvo!« — nakar sta kralj in kraljica odgovorila: »Hvala vam, lovci!« Prizor prihoda kraljeve dvojico k Žagani peči in pozdrav z lovci je snemala s ton-rilmsko aparaturo neka češka ton filmska družba, ki je prispela v Bistrico že prejšnji večer z Bleda, kjer je že dalj časa na delu. V Bistrici je filmala. izvir, turistovski dom. iz najlepših razglednih točk pa vse Kamniške planine. Fiimali so tudi ves potek lova. Kamniški sreski gozdar Viktor PresI ta gozdar državnih gozdov na Bledu Ogris sta spremila Nj. Vel. kralja in kraljico na /ftojvšča. Točno ob 11. je strel iz puške naznanil priče tek lova, ki je nato trajal do pol 14. popoldne. Lovska sreča je bila Nj. Vel. kralju in kraljici zelo mila. Zalet gamsov na stojišča je bil velik. Nj. VeL kralj in kraljica sta izbirala med najlepšimi samci. Nj. Vel. kraljica je takoj na dva strela pogodila dva lepa gamsa, kasneje pa še enega. Nj. VeL kralj je tudi ustrelil tri gamse, adjutant podpolkovnik Pogačnik pa enega. Ob pol dveh je bil k>r zaključen ln Nj. VeL kralj in kraljica sta se vrnila po isti poti zopet nazaj k lovskemu dvorcu ob izviru Bistrice, kjer je bilo pripravljeno kosilo na prostem, na kraju, odkoder je bil krasen razgled na Brano, Skuto, Grintovec in druge gorske velikane Kamniških planin. Vreme je bilo krasno, kristalno čisto nebo pa je bilo brez najmanjše sence oblaka. Le tu pa tam se je iz kake dolinice dvignila lahna meglica, katero pa so pekoči sončni žarki takoj razpršili, da so se iz nje kakor iz tenke svilene koprene zopet pokazali trdi obrisi skalnih velikanov. Pogled nanje je bil res diven in Nj. VeL kralj je izrazil svoje občudovanje nad krasoto tega najlepšega dela Kamniških planin in nad krasnim razgledom ter se je zanimal za imena vrhov, ki so žareli v lepem julijskem soncu in ponosno zrli na zeleno trato ob izviru Bistrice. Po odhodu sta Nj. VeL kralj in kraljica pregledala lovski plen, ob katerem sta se pustila v družbi na lovu zaposlenih lovcev in gozdarjev filmati. Ob tej priliki je direktor dvornih lovišč inž. Dimnik izročil kralju in kraljici — kakor je to pri lovih običaj — v gamsovo kri pomočen smrekov vršiček, katerega sta si kraljevska lovca zataknila za klobuk. prav po domače pogovarjala z lovci. Nj. VeL kralj je ob odhodu podaril gonjačem za izredno uspeli lov veliko nagrado. Po 16. uri sta Nj. VeL kralj in kraljica med velikim navdušenjem in živahnimi ži-vio klici krenila peš do avtomobilov, ki so čakali pred mostom ob izviru Bistrice, in se nato odpeljala po Bistriški dolini v Kamnik in naprej na Bled. To je bil od L 1922 drugi lov Nj. VeL kralja v Kamniški Bistrici. Ne dvomimo, da bo odslej Nj. VeL kralj s kraljico še pogosteje pohitel v Kamniško Bistrico, kjer bo na idilični zeleni trati ob izviru Bistrice pod veličastnimi gorskimi velikani našel ves oddih in prijetno lovsko razvedrilo. Franjo Grabjec f V ljubljanski bolnici, kjer je zadnje mesece zaman iskal izboljšanja svojemu sta- nju, je včeraj smrt rešila trpljenja uglednega ljubljanskega fotografa gosp. Frana Grabjeca. Šele lani 19. septembra je praznoval petdesetletnico rojstva. Bdi je dolga leta načelnik zadruge fotografov za dravsko banovino, za katero si je pridobil Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo zato, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« gTenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja sve-dočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. prav izredne zaslugo. Po rodu Poljak se je v Ljubijani kmalu povsem udomačil in si razen renomiranega ateljeja ustvaril tudi lično domačijo na Mirju. Pogreb bo jutri ob 16. Pokojniku naj bo ohranjen časten spomini Veliki nspehi gorenjskega rojaka Koprivnik, 29. julija. Posebno dober primer slovenske nadarjenosti, ki se tolikokrat nenavadno uspešno izkaže v tujini, nudi življenjepis g. Janeza Smukavca, ki vsako leto obiskuje Bohinjske planine. Rojen je bil 1. 1S71. kot sin železniškega uradnika v Kroni, obiskoval pa je najprej gimnazijo v Kranju, potem pa štiri leta trgovsko šolo v Celovcu. Po dovršeni trgovski šoli se je podal na Češnjioo, od koder je bil doma njegov oče, in tam je dobil službo v sirarni. L. 1890, je prišel v naše krajje takratni avstrijski minister za kmetijstvo grof Chluimecky in ko se je ustavil v Bohinju ter prišel tudi na Češnjico, je bil mladi Janez tolmač med njim in med kmečkim prebivalstvom. RaizJožiil mu je tudi poslovanje sirarne in se je minister za vse zelo zanimal ter čudil iizbomi kakovosti sira. Po nalogiu ministra je dobil kmalu nato Smuk a v ec od deželne vlade laskavo priznanje in štipendijo za obisk državne mlekarske šole v St Michelu na južnem Tirolskem. Janez je aJbsolviral to šolo z najbofljSim ospehom in je kmalu pozneje dobil po-nufdlbo nekega veleposestnika iz Merama, da bi organiziral pri tujem sirarne. Ko je uspešno dovršil poverjeno nalogo, je postal vodja ndke velike s'rame v Engadinu in so njegovi strokovnjaiški članki v »M 63-ker Zeiitung« v Bemu v Švici vzbujala veliko pozornost. Meran je postal druga domovina našega nadarjenega in podjetnega rojaka. Sčasoma se je v Meramu osamosvojili, ustanovil je par trgovin, dobro 'e oskrbel pet svojih hčera, sam pa uživa sedaj v miru sadove svojega dolgoletnega vztrajnega in uspešnega dela. Ugledni rojak je ostal zivest svoji domovini ter obiskuje redno vsako leto Bohinjske planine. Na počitnice prihaja k svojemu sorodniku g. Jožetu Staretu, posestniku na Češnjici, dbiekuje pa najraijši Koprivnik, Mrzli Studenec, Ogorelek in Rudno polje. Preko 40 let že živi v Meranu, govori pa perfektno slovenski jezik, se zelo zanima za razmere v domovini ter prav rad čita »Jutro«, ki ga nosi vedno s seboj po svojih planinskih izletih. V razgovorih rad povdarja, da je Tirolska lepa, Švica še lepša, zainj pa je najlepši kraj na svetu Bohinj s svojimi krasnimi planinami . Z nožem v glavo Bučka, 3. avgusta. V nedeljo s« Je vršilo vsakoletno žegna-nje na Telčah pri Škocijanu. Prijazni kraj s krasnim razgledom na Krško polje in naše bajne Gorjance, obdan od vseh strani z najlepšimi vinogradi, je privabil iz bližnjih in oddaljenejših vasi veliko število ljudi. Vršila se je služba božja, nakar so se razkropili obiskovalci po zidanicah, k'a^ terih je zelo veliko v bližnji okolici. Povsod se je pilo več ko preveč. Po fantovskem mišljenju taka žegnanja že zaradi stare tradicije ne smejo nehati brez pretepa. Tudi tokrat je bilo nekaj takih junakov, ki so klicali na korajžo, vendar pa se na Telčah poleg manjših prask n-i zgodilo ničesar hujšega. Tudi fantje iz Dolenjih Dul »o posetili žegnanje. Bili so zelo razigrano ▼olje in so jezno izzivajoče gledali svoj« »tare nasprotnike iz Bučke. Na vse načine so Dulani iskali povoda za pretep, pametnejši Bučkajnarji so se pa previdno izmikali in so se mirno vračali domov. Pot iz Telč v Bučko vodi skozi Gorenje Dule. Tu so se fantje iz bučenske občine Franc Androje iz Gorenjih Radulj, Alojz Lekše iz Čepa pri Močvirju, Franc Selak iz Bučke, Franc Lekše iz Laz in Janez Blatnik iz Stopnega ustavili pri posestnici Kovačičevi, teti Franceta Androjeta, katera je vse lepo pogostila- Kmalu so se od gostoljubne hiše odpravili dalje in sklenili, da posetijo še kako gostilno. V bližini je edina gostilna v Dulih pri Mencinovi Nežki — tja so se namenili. Pri sosednji mizi so sedeli fantje iz Dolenjih Dul, okrog dvajset po številu. Med tem ko so Bučklaj-narji čakali naročenega vina, so začeli naenkrat s sosedne mize deževati na nje kozarci in Dulani so navalili s stoli. Napadeni so se skušali braniti, vendar pa so takoj uvideli, da so nasprotniki v premoči in da jim bo trda predla, če se spuste v neenaki boj. Zato so po najkrajšem izhodu zdrveli iz gostilne. Vsak je bežal v ono smer, kjer je mislil, da se bo lažje skril. Napadalci centimetre jrdečila za i ustnice? Ali sploh morete dobitiTdeSloza' ustnice*brez ulca?,Ne! Brez tega, isto ne\ bi4biloJ zavarovano proti * prahu in bakterijam.^ !n> toje )tudi vzrok, Takaj se nežne luske Luxar nikoli me prodajajo odprte. ' Higijenični ovoj* varuje »iežne luske od nečistoče. . prepreči da ni-kaka * nečistoča 5 ne f pride V^dotiko jr Vašim linim perilom in s tem tudi z VašokožoJ se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju z^PMnje volne inlsjIM pa so jim bili tik za petami Alojz Lekše je, ne da bi dobil kak močnejši udarec, srečno pritekel nazaj k posestnici Kovačičevi. Mislil si je, da bo vsak skušal doseči Kovačičevo hišo in je tam pričakoval tovariše. Kakih deset minut za njim je res pritekel v hišo Franc Androje. Lice je imel okrvavljeno in z žalostnim glasom je poprosil tovariša Lekšeta: »Potegni mi iz glave nož!« Ta je šele sedaj videl grozno rano. V sredini lobanje je tičal nesrečnemu fantu nož, zaboden do ročaja. Takoj ga je Lekše začel vleči, vendaT pa stvar ni bila tako lahka in šele po večkratnem prizadevanju je izdrl nož iz glave. Poleg te, 8 do 9 cm globoke rane je dobil An d roj o še en urez z nožem po sredini lobanje, še dva ubodljaja v glavo in nekaj ran v hrbet Odpravili so fanta domov in poklicali saškega zdravnika dr. Debeljaka. Ta mu je izčistil in obvezal rane in ga zaenkrat pustil v domači oskrbi. Od ostalih Andrejevih tovarišev ni nobeden dobil znatnejših poškodb. Ob smrti skladatelja Oskarja Deva V Mariboru je včeraj preminul 641etni ~ skladatelj, deželni sodni svetnik Oskar Dev, zaslužni slovenski komponist in harmoniza-tor narodnih pesmi ter ustanovitelj mariborske Glasbene Matice Pokojnik se je narodil ▼ Planini na Notranjskem. Ljudsko šolo je pohajal v Črnomlju, gimnazijo na v Novem mestu in Ljub- Ta leta so odkrila Oskarju Devu vso lepot« glasbe in ga tako navdušila, da je nastopal kot solist v votivni in dvorni župni cerkvi na Dunaju. liani- Na nižji gimnaziji ▼ Novem mesto mu je postal glasbeni vodja p. EL Sattner. Višjo gimnazijo je študiral v Ljubljani, kjer se je v glasbenem študiju oklenil Glasbene Matice. UŠI se je pri Franu Gerbiču. Po dovršenih srednješolskih študijah se je odločil za jus in šel v Gradec, na Dunaj in v Prago. V ondotnih slovenskih akademskih društvih je osnoval pevske zbore, ki jih je vežbal in vodil. Na Dunaju ga je ljubezen do glasbe približala Mateju Hubadu, pri katerem se je učil petja in harmonije. Naša turistika in obmejne planine Pohorje in Kozjak — Dve smeri planinarstva — Tuja propaganda_ Ekskurzija ljubljanskih akademikov — V obmejne planine Dravska dolina, konec jnJjia. Ko gled amo letos neobičajno živahnost ▼ naših pohorskih kočah in domovih, šele prav spoznamo, kako umetna so bila prizadevanja naših planincev, kn so zsnali s primerno propagando privabiti v tekn let goste in letoviščarie tudi iz daljnih krajev. Da je k tei visoki frekvenci mnogo pripomoglo tudi podjetje izven SPD — »Pohorski dom«, more biti razmahu v smeri letovišča rskega komforta samo v korist Izpolnjena je dolgoletna želja vnetih pobor-nikov mariborskega planinarstva: Pohorje je zaslovelo... Vsi oni. ki poznajo poleg Pohorja tudi naš obmejni planinski svet na Kozjaku, se morajo s presenečenjem začuditi, kako maki smo pa storili za poglobitev one turistke, ki vidi tudi v tem višavju svojevrstne prirodne lepote in ki hoče poleg tega v obmejnem ljudstvu okrepiti tudi zavest slovenske pripadnosti ter utrditi kulturno in gospodarsko stanje prebivalstva. Razen gozdnih idil, pestrih vasi, harmonične enotnosti kmetij in divnih razgledov nudijo obmejne planine na Kozjaku tudi skromne udobnosti. Z veselem in ljubeznijo venske goste. sprejemajo v gorskih vaseh žal redke sfc>- Im vendar jc stara im preizkušena resni- ca, da je narodna in dTžavsia meja temino važna za razvoj in obstoj zaledja. No puške ne bajoneti, temveč narodno, prosvetno, kulturno in gospodarsko napredujoče obmejno ljudstvo je najboljše varstvo zaledja! Žal se tem problemom pri nas »o posveča ona pozornost, kakor se za obmejno ljudstvo briga naša najbJižija soseda Avstrija. Kljub sJabemn gospodarskemu stanja jo pred leti mnogo žrtvovala za mejo, posebno za gradnjo dobrih cest, za gospodarsko izboljšanje in za nacfjonalmo in kulturno utrditev obmejnega prebivalstva. Neprestani izleti »Ln's bedrohte Grenizland!«, smo-trena propaganda planinskih društev in stalno zanimanje obmejnih društev v Avstriji trdno spodlbuja obmejno ljudstvo k zaupanju vesoljnemu nerrrštvu. Značilna za pangermanska prizjadevanja v obmejnih predelih Štajerske je agitacija znanega nemškega pesnika Rudolfa Hanisa Bartscha, ki je pred tedni predaval po obmejnih trgih in vaseh ter je povsod recitiral svoja šovinistična dela o izgubljeni Štajerski... »Das deutsohe Leid« po Slovenskih goricah oči vidno še vedno vzbuja skomine našim nestrpnim sosedom... Pa pravijo naši »rcdJo5jAmbrosiusve-reimu pod vodstvom Julija Bobma, je pričel objavljati svoje skladbe 1- 1901. v »Novih akordih c. Tu je objavljal moške in mešane zbore ter skladbe za klavir. Več kompozicij }e izdal ▼ založbi Glasbene Matice ljubljanske, nekaj tudi ▼ Gorici. Pionirsko delo pa je opravil OVskar Dev z nabiranjem koroških narodnih pesur. Nabiral je ta narodni zaklad nad 10 let v Rožo, v Ziljski m Podjunski dolini V Štirih zvezkih je neprisiljeno harmoniziral narodne napeve in jim dal koncertno obliko. Kako lepe in prikupne so te skladbe, priča dejstvo, da jih je narod večinoma spreje" in prepeval ob vsaki priložnosti. Nadvse popularne so Devove nagrobniee. Deva - skladatelja odlikuje neka posebna vedrost, šegavost in lirika, pa tudi preprostost, zaradi katere se je vsakomur pri-ijubiL Kako se je zlil % dušo svojega ljudstva, kaže tudi to, da je budil Koroško a svojimi dragimi pevci. Njegovo delo je z leti tako naraslo, da je že 1- 1924. odložil vse funkcije ter prepustil torišče dela drugim. Edinole mariborski moški kvartet, ki ga je pozneje razširil v oktet, je obdržaL Mariborska Glasbena Matica ga je za velike zasluge izvolila za častnega Sana. Prejel je tudi odlikovanje, red »v. Save IV-stopnje za zasluge, ki si jih je stekel v glasbeni stroki. Rokopis koroških narodnih pesmi, M jih fe Dev nabraL hrani Etnografski muzej v Ljubljani I® njega bo še dolgo vrela poezija pristne domačnosti, ki je našla v požrtvovalnem pokojniku tako odličnega pospeševalca. Truplo pokojnika fe bilo položeno na mrtvaški oder v njegovem stanovanju ▼ Maistrovi ulici št 1, kjer bo jutri, v četrtek, popoldne ob po' 18. slovesno blagoslovljeno, nato pa prepelje no na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani, kjer bo v petek ob 17. položeno k večnenmu počitku. Senzacija, o kateri zopet govori vsa Ljubljana, je »Ufina«, z vsem razkošjem insc eni rana veleopereta {fCcngves plešt IHtan Hamy, Willy Fritsch, Lfl Dagover, Conrad Veidt. Najprominentnejši umetniki, fantastične množice sodelujočih, bajno razkošje, opojna dunajska muzika, čarobno petje, balet, ples itd. »Faramoont zvočni tednik« Danes ob 4L, 7% in 9.% zvečer ob globoko znižanih letnih cenah! Elitni kino Matica Telefon 2124 vesli ♦ Slava našega planinskega polka, k: Bi car ima garnizijo v škofji Loki, a poleti tabori v šotorth pod Črno prstjo pri Bohinjski Bistrici, se je obhajala v ponedeljek kar najslovesneje. Vrli vojaki so z vso vnemo poskrbeli okrasje v zelenju in zastavah, postavili paviljone, tribuno tn 6lavoIok. Ob pol 12. se je pripeljal kraljev zastopnik gardai polkovnik Petrovič, zbrani pa so bili medtem tuui mnogi predstavniki in povabljenci. Po obredih je imel komandant polka g. Polkovnik Radovič krasen nagovor, nato je čestital kraljev zastopnik, pri slavnostnem kosilu pa so se vrstile napitnice predstavnikov in so bile ob splošni pozornosti prečitane pozdravne depeše Nj. Vel. kralja, Sokola KJ in SPD. Popoldne so vojaki nastopili z izvrstnem programom vežb, deklamacij in šaljivih prizorov. ♦ Obisk naših letalskih polkov. V torek popoldne je prispel na zagrebško letališče predsednik glavne uprave Aerokluba g. Ta dija Sondermajer na svojim avijonu. On je istega dneva tudi posetil vse naše zrako-p lovne polke. Beograda je poletel najprej v Skoplje, potem v Mostar in Sarajevo, od tam pa v Zagreb, ob treh popoldne je priletel v Novi Sad, odkoder se je vrnil v Beograd. Vsem komandam zrakoplovu i h polkov je g. Sondermajer čestital poikovno siavo sv. .llije v imenu Aerokluba in Aero-puta. ♦ Odlični gosti na Pohorju. Bivši finančni minister dr. Milan Stojadinovič je _ prispel na Pohorje ter se nastanil v Mariborski koal. kjer ostane nekoliko časa na letovanju Minister se je zelo laskavo Rjavil o lepotah Pohorja ter o praktični ureditvi Mariborske koče. Kakor poročajo iz Beograda, so tudi nekateri drugi planinci iz prestolnice priaviii svoj prihod na Pohorje. ♦ O nedeljskem shocfu v Komendi. Nar rodni poslanec g. Rasto P u s t o s 1 e m-š e k nam piše: »Poročilo v »Jutru« o shodu v Komendi v nedeljo 31. julija je v marsikaterem pogledu netočno stiJizovano, tako, da se tovariš Cerer lahko upravičeno čuti užaljenega. Zato prosim cenj. uredništvo, da mj potrdi, da tega poročila nisem pisal jaz in tudi nisem z njim v nobeni zvezi. ResniOi na ljubo nadalje ugotavljam, ker hočem biti v vsakem oziru lojalen, da je shod v Komendi sklicala sreska organizacija JRKD, ki je povabila nanj poslanca Antona Cererja 'In dr. Marijana Zajca. Jaz sem se tega shoda udeležil, ker me je osebno nanj povabil tovariš Cerer. O zakonskem načrtu o občinah nisem govoril jaz, marveč tovariš Cerer. Na shodu je bila izrečena z velikim odobravanjem zaupnica imenoma samo domačemu poslancu A. Ce-rerju (in ne menil, kar se samobsebi razume) in vsem ostalim poslancem iz dravske banovine.« _ Potrjujemo, da dotičnega poročila n? pisal niti narodni poslanec g. Pustosl emšek niti banovlnski strankin tajnik g. dr. Zajec. (Op. ured.) ♦ Vojaške vesti. V naši vojni mornarici so prideljeni na službovanje: strojni kapetan 2. razreda Josip Gumzej kot upravitelj stroja na monitorju »Vardar«, poročnik fregate Anton Javoršek na podmornico »Nebojšac. poročnik korvete Branko Hribar na službo pri vojaški delegaciji f n direkciji pomorskega prometa, porotnik korvete Blaž Miren na kr. brodu > Sokol« poročnik fregate Franc Potočnik pa na torpedovko »T 8«. + Izlet angleških oficirjev k slapovom Krke. V torek popoldne so oficirji angleške vojne mornarice v spremstvu naših monariških oficirjev napravili iz šibenika z!et k slapom Krke. Gosti se niso mogli načuditj lepoti slapov. V času na čast gostom prirejene zakuske je svirala godba maše vojne mornarice. ♦ Nova maša v primorski koloniji. Iz primorske kolonije Benice pni Dolnji Lendavi nam poročajo, da bo v nedeljo bral s'ovesno novo mašo primorski rojak g. Prane Pod gornik. Ker je to prvi tak dogodek v naših primorskih naselbinah, bo proslava tem svečanejša. ♦ Organizacije jugoslovenskih emigrantov priredijo v nedeljo izlet v Laško, za katerega je dovolilo ministrstvo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah. Udeleženci naj torej kupijo pri od hodni postaji cel vozni listek, katerega pa v Laškem ne smejo oddati, ker velja tudi za povratek proti izkazilu o udeležbi. Te legitimacije se bodo izdajale v nedeljo pred koncertom v Zdravilškem domu. Gotovo bodt porabili to ugodno priliko ne samo oni številni! brezdomci, ki so našli v naši državi novo domovino, temveč tudi njihovi! številni prijatelji. Vsi pa so lahko že vnaprej zagotovljeni, da jih čaka v Laškem gostoljuben sorejem. ^'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LJ SANATORIJ Wetzelsdorf bei G raz za živčne in notranje bolezni ter rekonva-lescente. Moderno urejen, s centralno kurjavo, tekočo mrzlo in toplo vodo. Zdravilišče in trebušne kopeli, diatermija itd. Ugoden kraj za odpočitek. Cena od 9 S naprej. 9423 iiijumnDnmDoanDnDtJUUuucinnnaa Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer ln brztoa vetra, 6. oblačnost 1—10, 7, vrsta padavin, 8 padavine v mm Temperatura- prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižio. 3. avgusta Ljubljana 7, 757.8, 18.0, 90, NE1, 10, 6.8, dež; Ljubljana 13, 756.8, 22.0, 70, N3, 10, 0.1 dež; Maribor 7, 758.1, 18.0, 80, NW1, 10, 0.3, dež; Beograd 7, 756.6, 24.0, 70, ESE6, 1, Sarajevo 7, 758.7, 19.0, 70, mirno, 1. _, _; Skoplje 7, 759.0, 23.0, 60, mirno, ias.no. —; Split 7, 756.6. 25.0, 60, ENE4. 3. —, —; Kumbor 7, 757.4, 24.0, 80, El, jasno. —, —; Rab 7, 757.9, 20.0, 90, SB6, 8, 7.0, dež Temperatura: Ljubljana 33.0, 17.0; Mar ribor 27.0, 17.0; Zagreb 32.0, 19.0; Beograd 34 o 210; Sarajevo 32.0, 16.0; Skoplje 35.0, 16 0; Split 32.0, 22.0; Kumbor _, 22.0, Rab' —, 19.0 Sonce vzhaja ob 4.44, zahaja ob 19.25. Luna vzhaja ob 5.30, zahaja ob 20.18. ♦ Najcenejši Izlet na Jadransko morje bo slediU letošnjemu vseslovanskemu kongresu narodnih noš v Ljubljani. Odhod izletnikov bo 5. septembra iz Ljubljane ob 18. preko Karlovca na Sušak. V torek, 6. septembra, na rojstni dan prestolonaslednika Petra bo ob 8. odhod s parnikom »Aleksandrom« ali »Prestolonaslednikom Petrom« vzdolž jadranske obale. Izletniki si Dodo ogledali! vse znamenitosti, šli bodo tudi k slapovom Krke, iz Splita bodo izleti v Solin in drugam, povratek pa bo 8. sept ob 21. s parobrodom ali brzovlakom iz šibenika proti Ljubljan'1. 'Izlet z vso oskrbo stane v II. razredu 750 Din, v III. pa 550 Din. Prijave: Pripravljalni odbor, Ljubljana — velesejmu ali pa pri »Putniku.« ♦ Polovična vožnja za udeležence gasilskih slavnosti v Sevnici. Z odlokom ministrstva prometa št. 16.635-32 je odobrena polovična vozna cena na progi Sevnica-Za-greb-Ljubljana-Maribor, vsem kil se udeležijo manifestacije gasilnega društva v Sevnici dne 7 in 8. avgusta. Glede na to je določen čas trajanja vozne ugodnosti od 6. do vključno 9. avgusta. Odprava se vrši, da vsakdo, ki namerava posetiti gasilske slavnosti v Sevnici, kupi za vožnjo do Sevnice celo vozno karto, ki mu velja s potrdilom gasilnega društva v Sevnici, da se je udeležil prireditve, tudi za povratek. Odhodi vlakov iz Sevnice: proti Zagrebu ob 4.38 potn., 5.29 brzi 8.38 pota. 10.31 brzi 14.44 potn., 16.31 brzi, 20.37 potn., 0.07 izlet, proti Zidanem mostu, Ljubljani, Mariboru ob 6.32 brzi, 7.43 potn., 10.53 potn., 13.19 brzi, 14.43 potn., 18.57 brzi, 19.41 potn., 22.57 brzi. Pridite torej v soboto in nedeljo v prijazno letovišče Sevnico. Izbirčen jeziček liže sladoled »Petriček" ♦ Izletniški vlak Ljubljana - Sušak. V soboto dne 6. t. m. bo vozil po potrebi na progi Ljubljana - Sušak in v nedeljo 7. tm. na progi Sušak - Ljubljana, obakrat preko Zagreba izletniški vlak, ki bo odpeljal iz Ljubljane gl. kol. ob 22.5 in prispel na Sušak v nedeljo dne 7. t. m. ob 6-47 zjutraj. Povratek 9 Sušaka je v nedeljo 7. t m. ob 17.52, prihod v-Ljubljano gL kol. pa je v ponedeljek 8. t. m- ob 3.11. Izletniški vlak bo vozil z brzino brzovlaka in bo imel tepe ugodne vagene. Na ta način bo dana prilika onim, ki nimajo sredstev za daljše bivanje ob morju, da uživajo prihodnjo nedeljo morski zrak in se kopljejo v morju. Vozna cena z izletniškim vlakom je polovična in znaša iz Ljubljane do Sušaka in nazaj samo 117.50 Din. Polovična vozna cena do Sušaka in nazaj velja tudi z vseh postaj, kjer ima izletniški vlak postanek, kar je razvidno iz posebnih oglasov na vseh postajah pri potniških blagajnah. Pa tudi izletniki z drugih postaj, ki se bodo pripeljali v Ljubljano ali Zidani most s priključnimi vlaki k izletniškemu vlaku, bodo že 9 6voje domače postaje deležni ugodnosti polovične cene do Sušaka. Obstoj tega pre-potrebnega izletniškega vlaka pa je seveda odvisen od zadostnega poseta. Zato priporočamo, da se ga občinstvo v veliki meri poslužuje. ♦ Konjerejsko društvo za dravsko banovino bo priredilo letos premovanje plemenskih konjev 17. t. m. pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, 30. t. m. v Ptuju, 31. t m. v Ormožu, 1. septembra v Ljutomeru, nslednji dan v Beltincih, 6. septembra v Kranju in 7. septembra na Igu. Začetek bo povsod ob 8., pogoja kakor običajno. Za sreze Brežice in Krško pa priredi društvo premovanje konjev ob priliki kmečkega ;praznika na Krškem polju dne 14. t m. v Krškem ob 8. uri. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 61. letošnji številki: Zakon o kltlringu med Jugoslavijo n Avstrijo; pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za (Lzvoz; izpremembo imena vasi Aržiše v Ržiše; navodila za izvajanje zakonskih predpisov o zaščiti javnih cest im varnosti prometa na njih, ter razglas banske uprave o pridru žitvil občine Radatoviči združeni zdravstveni občini Metlika. ♦ Novi grobovi. Pni Sv.. Lovrencu™ v Slovenskih goricah je umrl tamkajšnji župnik - zlatomašnik g. Jožef Sinko v visoki starosti 82 let. Gimnazijo je dovršili v Varaždinu, bogoslovje pa v Mariboru. Pri Sv. Lovrencu je služboval celih 44 let. _ V Mariboru je umrla gospa Julija K o- gojeva, soproga kr. notarja. Pogreb blage gospe bo danes ob 15. iz Vrtne ulice 21. na frančiškansko pokopališče. — V št. Vidu nad Ljubljano je umrla gospa Ivana C u-dermanova. Smrt srčno dobre matere objokuje šest otrok. Pogreb bo jutri ob 9. iz Podgore 11. na farno pokopališče. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Na vseh planetih lahko prebivajo ljudje. Znani jugoslovensko-ameriški znanstvenik Nikola Tesla je na svoj 76. rojstni dan podal izjavo, da je mogoče, da so obljudeni tudi drugi planeti, ne samo naša zemlja. Tesla je prepričan, da bi bilo ogromne koristi za zemeljske prebivalce, ako bi se posrečilo dobiti zvezo s prebivalci drugih planetov, kajti po njegovem mnenju so prebivalci drugih planetov bolj napredovali kakor mi na zemlji. ♦ Logaški fosilni nosorog vzbuja v svetu znanstvenikov vedno večje zanimanje. Včerajšnja beograjska »Politika« prinaša izpod peresa asistenta ljubljanske univerze dr. Milana Radovanoviča obširen članek o tej najdbi, o ekspediciji jamarjev, o pomenu odkritega materijala in podrobnosti o življenju nosorogov od sive davnine do danes. ♦ še ena prošnja poštni direkciji. Prejeli smo: Na podeželskih pogodb, poštah se (je v mnogih krajih razpasla navada, da ostajajo stranke kar po več ur na poštah v svrho privatne zabave. Ker se s tem motijo one stranke, ki prihajajo samo po uradnem poslu in so tudi ovirane pri tem, prosimo poštno direkcijo, da da na vsaki pošti vidno razobesiti, da se stranke ne smejo dalje zadrževati na pošti kakor je to uradno potrebno. Umi j Ivo je, da na takih poštah stranke tudi! nimajo pravega zaupanja v poštno uradno tajnost. Prepričani smo, da bo poštna direkcija temu ustregla. ♦ Vsemu slovenskemu trgovstvu! Predeli smo; V nedeljo, 7. avgusta se bo vršilo v UnIonski dvorani v Mariboru ob 10.15 veliko trgovsko zborovanje, ki se ga bo udeležil tudi minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič. Trgovstvo bo ob tej priliki manifestiralo za svoje težnje po izboljšanju gospodarskega položaja. Zborovanje mora pokazati zato, da je naše trgovstvo v svojih zahtevah in težnjah enodušno in solidarno. Ob pol 10. se vrši ob mariborskem mostu tudi sprejem g. ministra, kd se ga naj trgovstvo v najobil-nejšem številu udeleži. Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo poziva trgovstvo. da se zborovanja v čim večjem številu udeleži. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri Zvezi trgovskih gremijev, (»Trgovski dom«). za vlaganje sočivja v zalogi. Drogerija KANC, Židovska Ul. ♦ Za naš tujsk; promet je prav sramotno, f'a večina železniških postaj ob aaV s'av-n; prog I jubljana-Ziaani most se ve l-o nima ei^ktnčne razsvetljave, das: Imamo elektrlčic sile za oddajo v 3os?dn* banovino. Taka zanemarjena postaja je med drugimi tudi Hrastnik, kjer brlijo in smrdijo okrog kolodvora in v notranjosti petrolejke, dočim je par korakov za kolodvorom rudniško skladišče sijajno razsvetije-on z elektriko iz Fale. Istotako ima električno razsvetljavo sosednja restavracija. Postaje Trbovlje, Zagorje in Litija imajo brezhibno električno razsvetljavo, dočim ima vmesna postaja Sava le petrolejke, istotako vse postaje od Litije do D. M. v Polju: Kresnice, Jevnica, Laze, Zalog. Zaradi zanemarjene postaje v industrijskem Hrastniku se je že mnogo zaman pisalo. Gg. narodni poslano! pristojnih srezov (Laško, Litija in Ljubljana okolica) naj bi sporazumno z našimi gg. senatorji takoj započeli odločno akcijo pri prometnem ministrstvu, posebno glede Hrastnika, A. B. ♦ Mokri blagoslov. Po soparnih dneh se nas je v noči od torka na sredo vendar spomnil mlaj z nekaj izdatnimi! nalivi. Mar lo je pa menda tudi Porcijunkula pripomogla, ko je izpirala ceste za romarji. Vsem poljščinam je dež prav dobro storil in toliko razmočll zemljo, da bo mogoča setev. Kakor izvemo je gnalo naliv preko zasavskega hribovja tudi v Savinjsko dolino, kjer je mnogo koristil za dobro kako vost hmelja. Večji del naše banovine je dobil tako potrebne vlage in prijetne ohladitve. Popoldne pa se je spet smejalo toplo sonce na umite hribe in ravni in spešilo zapoznelo rast. * Naši v Ameriki. V okraju NVashington so triije Slovenci kandidirali za državno zbornico, im sdcer Marko Tekavc, Janez Terčelj iin Ivam Koklič. — Slovenski mladenič Tone Luzoviič, ki je 21. aprila letos v prepiru ustrelil svojega očeta, se je za svoj zlo5:n nedavno moral zagovarjati pred sodiščem. Obsojen je bil na deset let ječe, ker je star šele 17 let, zakon pa ne dopušča smrtne kazni za obtožence, ki še niso dovršili 18. leto. Obtoženec je pred sodiščem izjavili, da je ustrelili svojega očeta, ker je pogosto pretepal svojo ženo. Tone je poljubil svojo mater, ki je prisostvovala sodni obravnavi ter se poslovil od svojih tovarišev-srednješolcev. ki so mu čestita!: na izidu sodne obravnave. — V Calumetu je umrl med našimi temka jšnjkni naseljenci dobro znani rojak Jakob Steriha, star 66 let, po rodu iz Semiča v Beli Krajini. V Amerilko je prišel prad 47. leti. Delal je v rudniku. Imel je 17 otrok, izmed katerih ie 13 še živih. — V Milwaulkeeju je po dolgotrajni bolezni preminil Franc Žuselj, star 43 let, dema vz Be1e Krajine, odkoder ie prišel v Ameriko kot trinajstletni deček. Pokojnik zapušča ženo Marijo in tri nepreskrbljene otroke, lei bodo pravi revčtki, ker se mati nahaja v umobolnici. Istotaim je umrl v visoki starosti 86 let .STovetnec Janez Komar, doma iz S-podnjih Kras v Savinjski dolini. V Ameriko je prišel pred 23 leti. Po dolgotrajni bolezni je preminila v naselbini Toolu. v državi Uteh, splošno priljubljena žena Marija Sodja v starosti 61 let. Doma je biila iz Vinice na Dolenjskem. V Ameriki je bila 42 let. Zapušča moža, dva sima in hčer. — V premogovniku v Adamsburgihu se je udri strop. Nesreča je zahtevala več človeških žrtev, med temi tudi našega rojaka Martina Lužarja. — V Clevelandu je preminil rojaik Josip Milavec v starosti 51 let, rojen v Dvorski vasi na Dolenjskem. Zapušča ženo Marijo, sina in dve hčerki. ♦ Požarna nesreča pri mlačvl. Preteklo soboto je bil v čentibl ,prl Dolnji Lendavi nevaren požar. Pri posestniku Martonu so mlatili z mlatilnico na motorni pogon. Baš so opravili delo in so se podali ljudje k južini, ko je hipno bila v plamenu vsa oslica nove slame. Dasi so pričeli ljudje takoj gasiti, nesreče niso mogli več preprečiti. Izredno suho vreme je povzročilo, da se je takoj vnel vsak predmet, tel se ga je dotaknil plamen. Za slamo je f ičelo goreti gospodarsko poslopje pri istem posestniku, nto pa se je vnelo še gospodarsko poslopje in ogromna oslica slame soseda Vi.de, Gorelo je s silnim /aimenom ln s tako naglico, da je v eni uri bilo uničeno vse. Pogorela so gospodarska poslopja, vse seno ta slama ves letošnji pridelek žita, ki so ga baš zmlatili. Uničenega je bilo okrog 50 stotov zrnja pri obeh posestnikih. Zgorelo je pa tudi poljedelsko orodje in razni stToji. žrtev požara Je postala tudi mlatilnica, katere leseni! deli so uničeni škoda je zelo velika, a zavarovano ni bilo poslopje niti mlatilnica. Gasilci eo se trn d 111 da so otell sosedna poslopja. K sreči je bilo mimo vreme in je tako bila obramba sosednih poslopij mogoča. Kaj je povzročilo požar, še ni točno dognano, pravijo pa, da je isktl vzrok pri stroju. [7 4 IM Dnevno sveža pri LEGAT &D- IV A V A KloSičeva 28. Specertja, deli-— katese, zajtrkovalnica. 239 ♦ Smrtnj padec s hruške. V selu Jal- šovcu v Medmurju se je v ponedeljek pripetila smrtna nesreča. Petdesetletni seljak Fran Deban je obiral hruške, pri tem pa je stopil na suho vejo, ki se je pod težo zlo mila. Deban je z višine 8 metrov padel na tla, kjer je obležal mrtev. ♦ MI a t i i n i stroj je otroku odtrgal glavo. Na posestvu Ivana Kutaša v okoliol Nove ga Sada se je sedemletna deklica Eržika Papova iz Malega Idoša pri igri preveč približala mlati.lnemu stroju. Kolesa so deklico zgrabila ter jil odtrgala glavo. ♦ Smrt delavca v tunelu. Pr! gradbi šumske železnice »Destilacije lesa« se je predvčerajšnjim pripetila huda nesreča. Zrušila se je močna plast prsti, kil je zasula delavca Mato Todiča iz sela Miljanovca, dočim so se ostali še pravočasno umaknili. Nesrečnega Mato so odkopali mrtvega. Njegovo truplo je bilo grozno zmečkano. ♦ Ustrelil se je, ker je porabil očetov denar. Iz strahu pred kaznijo, ker je porabil očetov denar, je v Subotici Izvršil samomor petnajstletni mladenič Josip Kad-vanj iz Sen te Mladenič je prišel v mlin, kjer je prejel 2500 Din za žito, ki ga je oče prodal mlinu. Z denarjem se je mladenič podal v gostilno, kjer je začel kvarteti in popivati, dokler ni potrošil vsega. Razen tega pa je napravil še precej dolga. Iz straliu, da ga bo oče kaznoval, je izvršil samomor. Pogna! si je kroglo v glavo ter je ostal na irestu mrtev. ♦ Srce, živce, ledvice zdravi Slatina -Radenci. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reicb. ♦ Kupujte blago na obroke le s pomočjo Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom. ♦ Lysoform, prijatelj žena. ♦ »Franz-Josef« grenčica zmanjša krvni pritisk protj možganom. Iz Ljubljane u_ Izlet poljskih Inženjerjev - železničarjev v Jugoslavijo. Člani Zveze poljskih inženjerjev - železničarjev iz Poznanja (okrog 50 oseb) dospejo jutri v petek na izlet v Jugoslavijo ter nameravajo posetiti vsa večja mesta Ln si ogledati čim več kia-sot naše domovine. V Jugoslavijo pridejo preko Jesenic jutri zjutraj ob 7. ter si takoj ogledajo Vintgar in naš gorenjski biser Blejsko jezero. V Ljubljano prispejo s potniškim vlakom ob 16.30, tejer jih sprejme Udruženje jugoslovenskih nacijo-nalnih železničarjev in brodarjev in godba Narodno - železničarskega glasbenega društva »Sloge«, nakar si ogledajo Ljubljano. Zvečer bo časten pozdravni večer v prostorih »Sloge« v Ljubljanskem dvoru. Ob 0.40 ponoči odpotujejo naprej proti Zagrebu. Vabljeni &o vsi tovariši železničarji in njim naklonjeno občinstvo, da se v čim večjem številu zbero na glavnem kolodvoru k prisrčnemu sprejemu naših bratov Poljakov. u— Velika tekma ž»njic ln narodna veselica v nedeljo 7. t. m. ca Igu. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani priredi v nedeljo velk kmetski praznik. Spored: Zbirališče ob 2. pred gostilno Gerbec na Igu. Povorka z godbo na tekni ovališče. Pozdrav gostov. Govori: g. ministra Ivana Puclja, g. nar. poslanca Albina Komama in predsednika Zveze tov. Ivana Kronovška. Tekma žanjlc. Razglasitev izida tekme in razdelitev nagrad (g. ministra Puclja, g. nar. posl. Komana itd.). Velika narodna veselica s plesom. Godba na pihala. Avtobusni promet vsake četrt ure izpred gostilne CegnOvar, Dolenjsl-« cesta. Povratek mogoč do polnoči. u— Prcsvetni oddelek mestnega načel stva v Ljubljani se preseM lz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti 4 v magistralno poslopje (Mestni trg 2/L soba št. 42). Zaradi selitve ostane urad ▼ petek in v soboto zaprt za stranke. _ _ advokat DR. IV® LULSK je preselil svojo advokatsko pisarno v Frančiškansko ulico štev. 4 (pritličje) Za frančiškansko cerkvijo 10762 Brezpolesnim trgovskim pomočnikom. Pomočniški zbor gremija trgovcev je ustanovil svojo posredovalnico služb. Tej posredovalnici bodo javljali gg. trgovci, člani ljubljanskega Gremija trgovcev, vse proste službe. Zaradi točne evidence o brezposelnih trgovskih, pomočnikih pa prosimo, da se prijavijo Pomočniškemu zboru vsi brezposelni trgovski pomočniki. Prijaviti se je osebno in prinesti seboj zadnje službeno spričevalo. Prijave sprejema tajnik Pomočniškega zbora g. Vladimir Kra-vos, tajništvo Narodno strokovne zveze, palača Delavske zbornice, Miklošičeva c. 22, H. nadstropje. u— Delavski dom postavljajo. V toreK dopoldne so zastavili delavci na stavbišču na vogalu Bleiweisove in Gosposvetske ceste prve lopate, kjer bo stala že v krat kem stavba Delavskega doma. Gradbena dela bo vodilo stavbno podjetje inž. Josipa Dedka. Stavba bo stala 2,009.000 Din ter je bil inž. Josip Dedek najnižji ponudnik. Stavba mora biti gotova že v štirih mesecih in bo imela ob Bleiweisovi cesti pet, ob Gosposvetski cesti pa štiri nadstropja, u— Novi tečaj za dijake, ki imajo popravljalne izpite, se otvori v ponedeljek 8. t. m. Prijave in informacije daje g. šolski sluga II. drž realne gimnazije na Poljanski cesti iz uslužnosti, ker je tečaj popolnoma privatnega značaja. u— Ljubljanske moške zbore vabimo, aa se udeleže vaje danes ob 20. v Glasbeni Matici za pogreb skladatelja Oskarja Deva. Arhivarji naj prineso s seboj note »Umri je mož«, Foerster. — Hubadova žmpa. u— Društvo absolventov državnih dvo-razrednih trgovskih Sol v Ljubljani ima danes zvečer ob 8. v prostorih restavracije »Zvezda« svoj redni mesečni sestanek, ra katerega se vabijo absolventi in absolventi® je. d— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. nadaljevanje predavanja g. Vekoslava Bučarja, o Lužiških Srbih s skioptičnimu slikami. Pridite. u— Prosvetno ln Izobraževalno društvo »Zora« v Spodnji šiški. Prihodnji redni članski sestanek bo v soboto, 6. t. m. ob 20. v gostilni pri Pavletiču v Frankopan- ski ulici. Sestanek je izredne važnosti tudi zaradi naše udeležbe na emigrantskem Izletu v Laškem. u— Podružnica pekovskih pomočnikov v Ljubljani sklicuje sestanek vseh pekovskih pomočnikov mesta Ljubljane in okolic« «-nedeljo 7. t m. ob 10. dopoldne v salonu hotela Lovd, Sv. Petra cesta. Udeležba je zaradi važnosti obvezna DR. DKOBNIČ specialist za notranje bolezni zopet redno ordinira Nesreče. 28 letni delavec Alojzij špeglič, zaposlen v mestni klavnici, je dobil včeraj opoldne nenadno hud epileptični napad. Padel je na kamenitem tlaku v klavnici tako nesrečno, da si je prebil glavo na Več mestih in so ga morali zaradi poškodb prepeljati v bolnico. Tjakaj so do-vedli včeraj dopoldne tudi 26 letnega Alojzija Trzina, zaposlenega pri cestnih delih na glavni cesti v smeri proti Kamniku. Včeraj zjutraj ga je podrl neznan avtomobilist pri odcepu ceste proti Moravčam v bližini Lukovioe. Trzin je z vso silo udaril z glavo ob neki kamen in si prebil lobanjo. Zaradi silnega pretresa mn je udarila teri tudi iz ust in nosu. Njegove poškodbe so zelo hude. V splošno bolnico ao nadalje včeraj pripeljali tri ponesrečene otroke, ki so dobili poškodbe deloma po lastni krivdi. Na Ižanski cesti je povozil neki avtomobilist 6 letnega ErviEa Bimil-ha. Otrok je skakal po cesti in se je premalo oziral na varnostna znamenja, ki jih je dajal avtomobilist. Drugi ponesrečenec je 6 letni posestnikov sin Josip Vovk :z Gornjega Brezna v okolici Litije. Na cesti ga je podrl neznan voznik, in se je dečko poškodoval po vsem telesu. 4 letni sinček mizarja Janez Goltes iz Stožic je prav tako skakal po cesti. Mimo je privozil neznan avtomobilist ki ga je podnl po tleh ter je otrok obležal s hudimi poškodbami. Tatvina dragocenosti v hišo neke-g-a posestnika v Zgornji šiški je pri*el včeraj dopoldne neznan mlajši časavek. Našel je doma samo gospodinjo in jo prosil miloščine, češ, da. je brezposeln. Gospodinja je mladega prosjaka podprla z malico, med tem pa, ko je neznanec jedel, je sama odšla po opravkih. Tedaj je mlad?, neznanec hitro skočil v sobo, kjer je odprl predal v omari in ukradel srebrno moško uro in nekaj dagocenostt Preden se je gospodinja vrnila, je neznanec že izginil. Posestnik je oškodovan za okrog 1000 Din. Iz Marfbora a— Odlikovanje. G. čt. Ivam Matfeo. pri-* mairfl internega odrieilfka mariborske bolnišnice in dooenit je M odlikovan z redom Jugoslovanske knane IV. stopnje. Čestitamo! a— Izložbe za »Mariborski teden«. Tukajšnji Gremij trgovcev in Slo vensko trgovsko društvo sta razpteafta za najlepše urejena ieložbena ofcna v času »Mariborskega tedna« več natgratL Opaža se že s e-daij splotšoo prenavljanje izložb. Nekatere tvrdUce bodo opremile svoje izložbe v prav veHUcem obsegu in na naaimodeTnetfši način. a— Mariborski veslaški klub sa bo zgradil čoSmiarno. Tvrdika Jelene & Siaier je pravkar -izdela načrte za to stavbo, ki bo postavljena poteg Kaffefljevaga kop aii šč a. Stavba bo najibrže že letos dsograšeca in bo z njo gotovo naraslo zarahnanije za naš veslal šport a— Konferenca trgovcev % sadjem. V soboto 6. t m. ob 10. <8opokkie bo pri »Orftn« zelo važna tooffrferenca trgovcev 3 sadliem. Cb tej prfjki bo tad!i občni zbor združenja tngofvcev m itzrvoznJkov sadja. Na konferenci bodo raizpravflljaii o letošnjih cenah. A— PoHtnlškema dorrru na Pohorju sta darovala ob priliki obiska, naivdušema za to !et. se vabijo vsi interesenti iz bleske doline. 9— Ogenj. V noži od sobote na nedeljo je na nepojasnjen način nastal ogenj na novem gospodarskem poslopju posestnika Skoruška v Lokovici. Ogenj je sedaj že drugič uničil hudo prizadetemu Skorušku gospodarsko poslopje, na katerem je manjkalo do popolne dograditve samo še dve dni dela. Iz Ptnla j— Kanalizacijska dela v javni bolnici so končana. Postavlja se sedaj še čistilna naprava, da ne bo več neznosnega smradu pred bolnico. Z napravo kanalizacije je dobila bolnica tudi moderna stranišča, za kar se je postavil nov prizidek. Nujno potrebna pa je še zgradba pokritega prehodnega hodnika, ki bi vezal bolnico s hiralnico, ' kjer se nahaja tudi boftn®ka kuhinja. Prenašanje jedi bi se na ta način vršilo, posebno ob deževnem kn zimskem času, po suhem. Pa tudi za zdravnike in strežniško osobje bi bil ta hodnik zelo potreben. — Sre ki cestni odbor postavlja lično betonsko ograjo ob sedanji podrtiji pri jarku na Ljutomerski cesti. Tako bo nevaaii jarek vendar zadostno zavarovan. j— Z nožem v hrbet. V soboto je prišel Štefan Ha/meršak iz Stojncev na dom posestnika Solina. Doma se je nahajal domači sin Martin, katerega je Hameršak brez vsakega povoda sunil z nožem v hrbet ter mu prizadejal hude poškodbe, da so morali Solina prepeljati v bolnico. Hameršak bo dajal za svoj divjaški čin odgovor pred 60-d iščem. ficispocIarstTO Izpremembe v stanju Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od BI. julija vsebuje v primeri s stanjem od 22. julija nekaj bistvenih sprememb. _ Predvsem je omeniti, da se je zlata in devizna podlaga po vcetedenskem lahnem popuščanju zopet povečala za 17.5 milijona Din in znaša sedaj 1981.9 milijona Din: to je približno toliko, kolikor je znašala ob koncu letošnjega februarja in le za okrog 150 milijonov Din manj, nego ob koncu ianskega julija. Drugo važno spremembo vidimo pri posojilih. Menični portfelj se je najbrž v zvezi s financiranjem letine povečal za 81.4 milijona Din in ie dosegel rekordno višino 2042 milijonov Din. Pri tem so lombardna posojila ostala skoro nespremenjena. Skupaj je povečanje deviznih rezerv in meničnega portfelia povzročilo odtok bankovcev v promet za skoro 1.00 milijonov Din in če še upoštevamo, da so se žirovne vloge pri Narodni banki zmanjšale za 51 milijonov Din, tedaj bi se moral obtok bankovcev, če ne hi bilo drugih sprememb, povečati za 150 milijonov. Dejansko pa se je obtok bankovcev povečal le za 98.8 na 4855.1 milijona Din. tako da je še vedno znatno pod mejo 5 milijard in tudi zaostaja za lanskim obtokom ob koncu julija za 125 milijonov. Da se ni obiok zaradi gornjih sprememb v toliko večji meri povečal, je pripisati okolnosti, da je Narodna banka plasirala za nadaljnjih 3.5 milijonov Din svojih blagajniških bonov, kajti obveze z rokom so se za ta znesek povečale na 1429 milijonov Din. Razmerje kritja je navzlic gornjim spremembam ostalo nespremenjeno in znaša kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah 36.14 °/o, kakor v j zadnjem izkazu, dočim se je kritje v samem zlatu (ker so se povečale le devizne rezerve in ne tudi zlate) nekoliko zmanjšalo od 32.43 na 32.14 n/o. Stanie na dan 31. julija je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih_ razlike nasproti staniu od 22- iulija) aktiva: podlaga 1981.9 (+ 17.5). od tega v zlatu 17G2.S (—), v valutah 0.8 (—). v devizah 218.2 (+ 17.5); devize, ki se ne vštejeio v podlago 84 5 (— 3.2); kovani denar 86.2 (— 6.2); posojila na merice 2042.4 (+ 81.4), lombard 355 (—); stari dolg države 1807.7 (+ 0.5); začasni avans glavne državne blagajne 600 (_): pasiva: obtok bankovcev 4855.1 (+ 98.8); obveznosti na pokaz 628.5 (— 50.8), od tega nasproti državi 2.7 (— 36.4), po žirov. računih 474.6 (—16.2), po raznih računih 151.3 (+ 1.8); obveznosti z rokom 1429 (+ 35.6). težnja, da bi naša država skušala na kaik način urediti vsaj vprašanje likvidacije terjatev za nove izvozne posle, da bi se ta važen trg za naš izvoz ohranili. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke je na svoji včerajšnji seji vzel z obžalovanjem na znanje odstop njenega dosedanjega, za zavod zaslužnega predsednika g. dr. Petra Defranoeschija, nvažujoč niegovo lastno, iz zdravstvenih ozirov stavljeno željo in njegovo zagotovilo, da bo tudi še nadalje sodeloval v upravi. Obenem mu je izrekel soglasno zahvalo za njegovo požrtvovalno dosedanje vodstvo. Za novega predsednika zavoda je izvolil soglasno dosedanjega dolgoletnega podpredsednika g. Alojzija Vodnika, za I. podpredsedniak pa g. Ivana Jelačina in za II. podpredsednika g. dr. Erneeta Rekarja- = Za pomor hmeljski trgovini. Prejeli smo: Združenje trgovcev za sreze Celie, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju je po narodnem poslancu gosp. Ivanu Pre-koršku predložilo ministru za trgovino ?n industrijo gosp. Moboriču kakor tudi ministru za finance in ministru za kmetijstvo obširno predstavko. kjer razlaga položaj bližajoče se hmeliske trgovine v pogledu financiranja spričo težkoč, ki izvirajo iz de viznih predpisov v večini držav. Zaradi teh deviznih omejitev vlada med producanti kakor tudi med trgovci s hmeljem nervoznost, ker ni upanja, da bi se do sezone položaj zboljšal. Posebno ni povolinih izgledov za izvoz hmelja v Nemčijo. Uprava Združenja je predlagala, naj bi Narodna banka stavila po pooblaščenih denarnih zavodih našim hmeliskim trgovcem kratkoročni kredit na razpolago. Namen tega kredita bi naj bil. da trgovci, izvozniki hmelja nemoteno in ob pravem času lahko pokupijo potrebna količine blaga, dokler ne uveljavijo svojih terjatev v inozemstvu po obstoječih predpisih kliringa. Združenje je ukrenilo vse, da reši efekt bližnje sezije ter upa, da bo narodni poslanec za celjski srez gosp. Prekor-šek zastavil ves svoj vpliv, da pride pomoč ob pravem času- pravilnik o kontrol hmelja, namenja, nega za Izvoz, ki ga je izdal trgovinski mi-ster na podlagi zakona o kontroli kmetijskih pridelkov pri izvozu, je sedaj objavljen tudi v »Službenem listu« od 3. avgusta, št. 61- na kar opozarjamo vse Interesente. Pravilniik stopi v veljavo tri mesece po razglasitvi v »Službenih novinah«, to je 5. oktobra, če se ta rok ne skrajša z zakonom. = Komercijalna banka d. d. Je opustila ljubljansko podružnico. Komercijalna ban- Gospodarske vesti — Pred likvidacijo carinske vojne med Avstrijo in Madžarsko. V teku novih trgovinskih pogajanj je prišlo med Avstrijo in Madžarsko do zbližanja. tako da je v kratkem računati vsaj z delno likvidacijo sedanjega brezpogodbenega stanja. Glavni odbor avstrijskega parlamenta je že predvčerajšnjim odobril odredbo, ki pooblašča finančnega ministra, da uvede za gotove v uredbi izrecno navedene vrste blaga zopet stare pogodbene carine. Ta provizorij bo stopil že ob koncu tekočega tedna v velja-vo_ in je mišljen le za 14 dni. V tem času naj se zaključijo pogajanja o definitivni trgovinski pogodbi. S provizorijem pa ne bodo uvedene samo stare pogodbene carine, temveč bodo določeni tudi kontingenti za ves ta promet za dobo 14 dni, in sicer na podlagi lanskega uvoza v odgovarjajoči dobi. Predvideno je. da bo Avstrija v teh 14 dneh uvozila iz Madžarske za tri milijone šilingov blaga. Madžarska pa iz Avstrije za dva milijona šilingov. Razlika od 1 milijona šilingov se bo porabila za financiranje tujskega prometa v Avstriji. = Češkoslovaški iz\H>z lesa se ie letos povečal. Češkoslovaška je menda edina evropska država, ki ji je letos uspelo povečati svoj izvoz lesa. V prvi polovici t. 1. je znašal izvoz lesa 516.400 ton nasnroti 467.950 tonam v istem razdobju preteklega !eta: pri tem se je uvoz lesa v češkoslovaško zmanjšal od 178.7.50 na 138.650 ton, tako da se je aktivnost prometa v lesu povečala cd 289.200 na 377.750 ton. Povečanje izvoza je deloma pripisati oživljenju prometa z Nemčijo, kamor se je izvoz brusnega lesa za papirnice povečal od 168.900 na 212.500 ton. Predvsem pa se je povečal na podlagi dogovora z Madžarsko izvoz drv od 23.450 na 118.800 ton. Malenkostno se je dvignil tudi izvoz bukovine (od 14.800 na 15.650 ton), dočim se je izvoz mehkega okroglega lesa zmanjšal od 122.800 na 74.00^ ton m izvoz rezane jelovine od 84.900 na 56.150 ton. — Za obnovo izvoza le&a v Grčijo. Z uvedbo moratorija v Grčiji je povsem presita! naš izvoz lesa v to državo, ki je prej igral prav važno vlogo, saj smo še lani izvoz® v Grčijo skoro 9000 vagonov lesa za okrog 57 milijonov Din Zaradi znanih finančnih razmer in slabih isifcušenj v zvezi z moratorijem v Grčiji, ki velja tudi za trgovske obveznosti, naši izvozniki n;majo več pogum« izvažati v Grčijo. V zameno za jugoslovenski les so Grki pričeli v zadnjem času uvažati les i'Z Švedske m Norveške. To deis+vo za naš lesni izvoz ni nHf kaj razveseljivo. Zato se je v jugoslovanski lesni industriji v zadnjem času pojavila ka i d. objavlja v »Službenem listu«, da je s 30. julijem začasno ukinila ljubljansko podružnico in je vse poslovanje podružnice prenesla na centralo v Zagrebu. = KOnkurz je razglašen o Imovini Samuela Groasa, trgovca in posestnika v Fo-kovcih št. 36 in 51 (upravnik mase Fran Koder, odvetnik v Murski Soboti; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Murski Soboti 19. avgusta >b 9., prijavni rok do 26. septembra, ugotovitveni narok 1. oktobra). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini nasledniih dolžnikov: Franc Pen. ca, posestnik v Gotnl vasi št. 48 in usnjar v Novem mestu (poravn. uprav. Ivan Jarc, upokojeni sodni pristav v Novem mestu; narok za sklepanje poravnave pri okrožn. sod. v Novem rrastu 10. septembra ob pol 11., pri javni rok do 1. septembra); Josip Jelovšek, trgovec v Ljutomeru (poravn. uprav. dr. Adolf Salberger, odv. v Ljutomeru; narok za sklepanje poravnave pn okr. sod. v Ljutomeru 15. septembra ob 9., prijavni rok do 10. septembra, kvota 40%); Franc Petenčič, trgovec v Križev-cih pri Ljutomeru (poravn. uprav. dr. Marko Stajnko, odv. v Ljutomeru; narok za sklepanje noravnave pri okr. sod. v Ljutomeru 15. septembra ob 10., prijavni rok do 10. septembra, kvota 40%); Rado Polak, trgovec z mešanim blagom v Ormožu (poravn. uprav. dr. Adam Ban. odv. v Ormožu: narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Ormožu 15. septembra ob 10., prijavni rok do 10. septembra, kvota 40%). = Potrjena je prisilna poravnava, ki Jo je sklenila tvrdka Franc Vehovar, lesna tgovska industrijska družba z o. z. v Celju s svojimi upniki za 50% kvoto, plač. Ijivo v 16 mesečnih obroldli. = Likvidacija. »Univerza?« trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani je po sklepu izrednega občnega zbora prešia v likvidacijo. Upniki se naj v treh mesecih zglasi jo pri likvidatorju Janku Adamiču, Ljubljana, Kodeljevo. Povgctova ul. 7. = V trgovinski register se je vpdsala tvrdka: Gradbeni In keramični materijal, družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 10.000 Din, poslovodja Rado Fella-cher, Ljubljana). = KonRurz fe razglašen o Imovini Josipa Vižina. mizarskega mojstra v Dorfarjib, p. Skof ja Loka (upra vnik mase Stevo Sin k, notar v Škof ji Loki: prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Škofii Loki 5. avgusta ob 9., prijavni rok do 30. avgusta, ugotovitveni narok 3. septembra). = Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 500 komadov eledal-nih stekel za lubrfkatorje. (Pogoji so na ▼pogled pri istem oddelku.) Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 4 komadov svinčenih cevi, 5 kg kostnega olja ter glede dobave rezervnih delov za signalno napravo pri dvigalnenm stroju; do 11. t m. glede dobave 10.000 komadov krajnikov; do 19. t. m. pa glede dobave 800 kg sirove kave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do li. t m. ponudbe glede dobave ca 500 komadov električnih žarnic; direkcija državnega rudniak Kakanj do 11. t. m. glede dobave 10 komadov pip za komprimirani zrak; direkcija državnega rudnika Banja Luka pa do 11. t m. glede dobave 1500 kg namiznega olja in 500 kg strojnega olja. (Predmetni oglasi eo na vpogled v Zbornici za TOI.) _ Borze 3. avgusta. Na ljubljanski borzi je bila danes deviza Newyork dalje bolj slaba, dočim je bil London za malenkost čvrstejši. Nekoliko sta se okrepili tudi devizi Trst in Berlin, dočim so bile devize Amsterdam, Bruselj, Pariz in Praga malo slabejše. Na zagrebškem efektnem tržišču ee je Voina škoda trgovala nespremenjeno, in sicer za kaso po 193, 189 in 190, za avgust po 188 in za december po 185. Med dolarskimi papirji je bil zabeležen promet v 7 Blairovem posojilu po 40.75 in 40.25 ter v 8°/o Blairovem posojilu po 43. Devize- Ljubljana. Amsterdam 2268.63 — 2279.99, Berlin 1338.64 — 1349.44, Bruselj 781.85 _ 785.79, Curih 1097.35 _ 1102 85. Lonicn 197.65 —199.25, Newyork ček 5612 8* — Zagreb. Amsterdam 2268.63 — 2279.99, Berlin 1338.&4 — 1349.44, Bruselj 781.85 do 785.79, London 197.65-199.25. Milan 286.80 do 289.20, Newyork kabel 5633.88 — 5663.14, NevTork ček 5612.88 — 5641-14, Pariz 220.78 — 221.90, Praga 166.67 _ 167.53, Curih 1097.35 — 1102.85. Čarih. Pariz 20.12, London 18.05, New-york 513-50. Bruselj 71.25, Milan 26.17, Madrid 41.50, Amsterdam 206.75, Berlin 122.20, Stockholm 92.50, Oslo 90.25, Koben-havn 97. Sofija 3.72. Praga 15.19, Varšava 57.60, Bukarešta 3.06. Efekti. Zaareb. Državne vrednote: Voina škoda 190.50 — 191, za avgust 185 — 188, za december 186 — 178, 7°/« investicijsko 46-50 do 47, 4°/« agrarne 24.50 den., 6%> begluške 33 _ 34, 7»/« Blair 40.25 — 40.50. 8Vo Blair 42 — 43, 7°/o Drž. hipotek, banka 42.50 do 45; bančne vred.: Narodna bana 3950 den-, Priv. agrarna banka 206 — 209. Spomin na pobratima Oskarja Deva Al* prijat*lja k nam nazaj nikdar več ne bo ... Posvečujem Ti te besede iz prijateljstva in hvaležnosti: Ko me je v pozni jeseni 1903 napadla neka obupanost in utrujenost živcev, si bil Ti, ki si se požrtvovalno trudil, da me rešiš iz mučnega duševnega trpljenja in daš razboljeni duši novega poguma. Posrečilo se Ti je in ves vesel si mi pisal, ko si pomladi 1914 zvedel, da sem rešen pogubne depresije. Prav tedaj si bil iz Kranja odšel na zeleni Štajer v sončni Meran — v Maribor kot sodni svetnik. Kar si začel kot sodnik v mojem rojstnem kraju na Brdu Eri Zarja, kar si nadaljeval v Loki pri tam- ajšnji čitalnici, si z mladeniškim razmahom zaključil v Mariboru, ko si ondi v življenje poklical delavno podružnico Glasbene Matice. Uspeh za uspehom. Delo je rodilo težko zasluženo priznanje in pokloni-tev skromnega narodnega dara ob Tvoji šestdesetletnici. Zdaj, ko bi bfl lahko kot upokojenec vso svojo pevsko in skladateljsko moč posvetil izvoljenlci svoji — naši narodni glasbi —> si se potrt zaradi mučne bolezni o potekel v prezgodnji grob. Ko bomo pisali zgodovino naše narodne m umetne glasbe, bomo med zaslužna imena zapisali tudi ime Oskarja E>eva, ki je marljivo nabiral in harmoniziral naše narodne, zlasti koroške pesmi, a nam poleg tega poklonil nekaj prelepih lastnih skladb, polnih melodije in srca. Prijatelj Oskar, naj Ti bo miren in sladak počitek na lepem polju ljubljanskem, ki mu ni enakega ne blizu, ne daleč. Prof. Maks Pirnat. Emigrantska mladina in njene naloge Ljubljana, 3. avgusta. Odveč bi bilo ponavljati vzroke pojava primorske emigracije v naši državi. O tem govorijo dejstva, ki jih beleži dnevna kronika in zgodovina od konca svetovne vojne pa do danes. Tudi bi bilo odveč ponav-liati vzroke, zakaj se pojavlja nepismenost v Primorju in pomanjkanje splošne kulturne izobrazbe v mladem emigrantu. Prvemu je vzrok popolno zatretje slovenskih šol, drugemu t>a razpusti kulturnih društev in knjižnic. To so dejstva, ki pričajo dovolj jasno, zakaj pada najmlajši primorski ž-ivelj postopno v vedno večjo duševno te-moto. Emigrantska mladina se zaveda, da je treba nastajajočo vrzel in razliko med brati blažiti. S nredavanji, dramatiko in kulturnimi prireditvami, ki so časih tako dovršene, da bi bile za zgled lahko tudi_ domačim kulturnim društvom, nadomešča z uspehom bivša kulturna ognjišča v Primorju. Je pa drugo, mogoče še važnejše vprašanje, katero rešuje mladina z vsem svojim svežim, neizčrpnim elanom. To je socialni problem, ki našega brezdomca tare » tem večji meri spričo splošne gospodarske krize. Če grozi emigrantom v prvem primeru zaostalost v poznavanju narodne kulture, je nevarnost drugega v tem, da mu uničuje življenjsko silo in rahlja zavest v končno svobodo. . Društvo »Tabor« v Ljubljani rešuje z uspehom prvo kakor drugo vprašanje. Mnoge je rešilo preteklo zimo pred mrazom z oblekami, obutvijo, denarnimi podporami in z zgradbo prenočišča. To delo nadaljuje tudi letos. Razširilo se bo prenočišče, ker sedanje ne odgovarja več naraščajočim potrebam. medtem ko neprestano zbira obnošeno perilo, obleke m obutev. Da bo delo •Tabora« čim upešneje, se obrača emigrantska mladina ponovno na javnost, da Jo podpre v izvrševanju njene naloge ter da ji priskoči po svojih močeh na pomoč. Trka na vaš socialni čut. še bolj pa na vašo narodno zavest, kajti z lajšanjem bede emigranta se podpira narodna odpornost tretjine našega trpečega naroda v robstvu. Gospodarsko-socialnl odsek društva »Tabor*. | Beograd. Vojna škoda 192 zaklj., 7*/» investicijsko 50 den-, 6°.'o begluške 33.50. 32.75 zaklj.. 7°/. Blair 40.25 zaklj.. 8°/e Blair 42 zaklj.. Narodna banka 4205 den.. Priv. agrarna banka 210 zaklj. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago. 3. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 53.125. za september 54.375, za december 59 875; koruza: za julij 28.50, za september 31.875. za december 30.25; oves: za september 16.875. za december 19.50; rž: za julij 33.50. za september 33. + Winnipeg. 3. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 57. za oktober 57.875. za december 62.25. + Ljubljanska borza (3. avgusta.) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov post., po mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor. 79 kg po 205 — 210. potiska, 80 kg po 215 _ 217 50; moka; baška jO« franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 315 _ 320. banatska po 335 do 340: kornza (slovenska postaa plačljivo v "'rt dneh): baška. po mlevski voznini po 175 do 177.50. pri navadni voznini po 180 do 182.50. + Novosadska blagovna borza (3. t. m) Tendenca mirna. Promet 65 vagonov. — Pšenica: baška. okol. Novi S.i, »redil e-baška. gornjebaška. ladja Begei. 79 kg in baška. okol Sombor, 78 kg 157.50—162.50; baška potiska in ladja Tisa, 79 kg 162.50 do 167.50; gornjebanatska. 79 kg 155—160; banatska. par. Vršac, 78 kg 155—157 50; baška. sremska nova. 76 kg 145 — 150: banatska nova. 76 kg 142.50 — 147.50; baška nova potiska. 76 kg 150 _ 155. O res: baški novi 120 — 125. Koruza; baška. sremska 121 — 123: okol. Sombor 122 — 124; banatska 119—121; sremska, okol. šid 124—12.". Moka: baška. banatska »0g« in >0>-*g« do 255. »2? 220—230: »5« 200—210; >61 185—190; »7« 150—155; >8? 100 do 105. Otrobi: baški, sremski. banatski 80—85. ŽIVINA. + Živinski seieni v Ljubljani. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 151 konj, 94 volov, 45 krav. 12 telet in 97 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 15 koni, 32 volov, 23 krav. 9 telet in 75 prašičkov-Sejem je bil bolj slabo obiskan. Cene so ostale nespremenjene kakor zadnjič in no-tirajo za kg žive teže: voli I. vrste 5—5.50 Din, II. vrste 4—5 Din. III. vrste 3—4 Din, krave debele 4 _ 4.50 Din, krave klobasa-rice 2 — 3 Din. teleta 4.50 _ 5 Din. Prašički so se prodajali po 170 — 230 Din za komad. Vlomilska dražba Bosancev izročena !scr Ljubljana, 3. avgusta. Poročali smo že v ponedeljkovemu »Jutru« o aretaciji drzne vlomilske družlbe. ki so jo tvorili po večini zidarski delavci Bosanci, doma iz cazinskega sTeza. Polioiija jo najprvo aretirala mladega Bosanca Atifa Šabiča, o katerem 6e je doenalo. da ime za posledice, ki jih utegne imeti. Razen tega ji gotovo ni znano, da je baš slavnost njenega kronanja tista, ki meri nanjo prerokba.« Su"iy je planil pokonci. A Pardaillan ga je zgrabil za komolec. »Kam greste, gospod?« je mirno vprašal. »H kralju! Povedati mu hočem ...« -»Leoa reč.« je dejal Pardaillan in skomignil z rameni, »ni, bogme, če bi hotel naprtiti kralju še to skrb, mi ne bi bilo treba najprej potrkat* na vaša vrata.« »To je res' Prav imate!« je zajedfcd Su!ly in se težko soustfi v svoj naslanjač. Prva hazenska tekma z 9 igralkami Atena : Ilirija danes ob 18.30 na igrišču Ilirije. Ljubljanski bazenski podsavez priredi danes drugo poizkusno tekmo po novih osnutkih pravil, katere bo skušal uveljaviti potom svojega saveza .zlasti sedaj, ko 23 je prva tekma prejšnji četrtek v vsakem oziru obnesla. Prvi poizkusili tekmi je prisostvovalo lepo število publike, ki je z zadovoljstvom sledilo tekmi in zanimivi borbi. Občinstvo in prireditelji so bili z novim osnutkom pravil absolutno zado. voljni, kajti glavni cilj, katerega je zasledoval podsavez s tem poizkusom je bil dosežen. Po novih pravilih je postala igra mnogo zanimivejša in ker je odpadlo neprestano ustavljanje igre, kar je doslej v prvi vrsti odbijalo publiko. Pod novimi ckolnostmi so igralke navezane na čist kombinacijsM sistem kar igro močno poživi in ji da mnogo večji razmah, odpade pa tudi sicer neizbežna visoka serija golov. Dane? napravijo prireditelji drugi poizkus, to pot z devetimi igralkami, kar je prvi primer v zgodovini naše hazene. V tekmi nastopita zonet družini Atene in Bi. rije, seveda v najmočnejših postavah. K tekmi se ne bo pobirala vstopnina. Vodstvo tekme je poverjeno g. Doberletu. Trije internacijonalnl tenis igralci v Ljubljani Ob priliki mednarodne^ teniškega turnirja na Bledu, ki se bo vršil 5-, 6. in 7. u m. pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, se bodo na potu na Bled ustavili Četrtek 4. t m. v Ljubljani trije znam igralci in sicer Zagrebčana Palada in Bngič ter Italijan Benfield iz Trsta. To priliko porabijo da odigrajo nekaj iger z igralci Ilirije, zlasti proti našemu prvako g. Trudnu, kakor tudi v medsebojnih igrah. Za Ljubljano bo to vsekakor senzacija, saj nam Palada. ki je ravno v nedeljo zmagal .ia mednarodnem tunrrji: v Mariboru, in Brigič. ki je na tem turnirju dosegel drugo mesto, jamčita za največji športni užitek v tenisu. Pripominjamo, da spada g-Palada med prve igralce v naši drž«vi in ne bo dolgo, ko nas bo zastopal že na tekmovanjih v Daviš eupu. Tretji igralec g. Benfield pa je gotovo znan že vsem onim športnikom, ki so imeli kdaj priliko zasledovati potek teniških iger na največjih mednarodnih prireditvah. Ze dolgo spada med prvi razred italijanske internacijonale. Od odličnih gostov kakor tudi od našega simpatičnega igralca g. Trudna lahko pričakujemo najzanimivejšo igro. Igralo se bo na igrišča SK Ilirije pod Cekinovim gradom s pričetkom ob pol 5. uri popoldne v četrtek ter vabimo vse prijatelje tega zanimivega športa, da prisostvujejo ifrram. Vstopnine v svrho propagande ne bo. Teniško prvenstvo Jugoslavije Medklubski odbor za mednarodne teniške turnirje v Zagrebu bo priredil od 24. do 28. avgusta t. 1. na igrališčih Zagrebškega drsalnega društva v Zagrebu (Miramarska cesta) mednarodni teniški turnir za prvenstvo države in za pokale kralja Aleksandra in kraljice Marije. Spored je naslednji: 1. gospodje poedin-ci za prvenstvo države in za pokal Nj. VeL kralja. Pn tej točki morejo sodelovati samo prvorazredni igrači, ki jih bo izbral odbor. 2. Dame poedinke za prvenstvo države in za pokal Nj. Vel. kraljice. 3. Gospodje poedinci za prvenstvo Hrvatske. (Pri tej točki morejo sodelovati samo jugoslovenski državljani.) 4. Gospodje v dvoje za prvenstvo države. 5. Dame v dvoje za prvenstvo države. 6. Dame in gospodje v dvoje za prvenstvo države. 7. Tekmovanja juniork in juniorjev. (Igre poedincev.) Prijave se bodo sprejemale do 22. t. m do 18. na naslov: Dr. Andrija Gostiša, Zagreb. Frankopanska 1. Prijave bodo' veljavne ako bo poedinec sodeloval vsaj v d veh tekmovanjih in ako bo pri.iavnina plačana do konca prriavnega roka. Tekmovanja se bodo pričela v sredo 24. t. m. ob 15. uri. Tgra se na tri sete, samo igre pod 1. v predzadnjem kolu, a jDod 3. in 4. samo v zadnjem kolu. se bodo igrale na pet se. tov. žoge Dunlop. Otvoritev novega ljubljanskega dirkališča Dne 14. avgusta, ko bo naš! športni publiki po dolgem času zopet dana lepa prilika od blizu opazovati borbo kolesarjev iz vse naše države, kakor tudi gostovanje priznanega dirkališJnega specialista Du. najčana Stohla, se bliža. Mnogi naši športniki in ljubitelji športa se še dobro spominjajo, kako so se kolesarske dirke vršile na izginolem betoni ranem dirkališču v Tivoliju. Zartdd svoje zanimivosti in privlačnosti so bile vedno prav dobro obiskane, zlasti ker so vse točke prireditev držale gledalce v napetem pričakovanju. Tudi sedaj, ko sd je agilni ŽSK Hermes z velikimi žrtvami dogradil za to pripravno dirkališče z dvigjenimi zavoji, se nam obeta isti dirkališčni užitek, za kar je pričakovati od strani našega občinstva čim številnejše udeležbe. Zlasti nam potrjuje to zanimanje gledalcev, ki se vsak večer v večjem številu zbirajo na Hermesovem prostoru ter tam do pozne ure gledajo, kako se kolesarji raznih naših klubov pripravljajo na borbo s še močnejšimi tujimi dirkači. Da bo borba srdita in napeta, je brez dvoma, saj bo šlo za krasne in dragocene nagrade. Program vsebuje 14 raznih zanimivih dirkali ščnih točk in bo obiskovalcem otvoritve gotovo ugajal ter tudi za nadalje priklenil naše športno občinstvo na dirkališče. TSK Slovan. Danes od 18.30 dalje trening za vse igralce; za juniorje obvezno, na igrišču ASK Primorja. Novi naslov kluba je: Poznik Alojzij, Ljnbljana, Aleksandrova 12 »Feniks«. veslači! Prijave za veslaSkb tekmo se sprejemajo še do 5. t. m. zvečer v kopališču Kafer. Prijavnine ni. Dame- dobrodošle. Start za vse kategorije dne 9. t. m. točno ob 18. na mostu Mariborskega otoka, cilj p« kopališču Kafer. češkoslovaško Sokolstvo po zletts Češkoslovaško sokolstvo po zletu ne počiva na lavorikah, dobro zavedajoč se resničnosti Tvrševega izreka: »Voda, ki stoji, se usmradi!« Cela vrsta vodnikov in zletnih delavcev je sicer na zasluženem oddihu, ampak sokolski delovni stroj se ni ustavil, temveč^ deluje stalno v živahnem tempu. Naeelništvo članic je pripravilo tečaja za taborenje članic in za vodnice kolonij ženske dece, ki bosta v kratkem otvorjena na Sejckem otoku. Predsedništvo prosvetnega odseka ČOS priredi v drugi polovici prihodnjega meseca v Pragi štirinajstdnevno prosvetno šolo, v katero je bilo sprejeto nad 50 udeležencev. Številne župe pripravljajo župne prednjaške tečaje. V glavnem se pa suče delo v društvih in v župah za proslavo 100. obletnice Tvrševega rojstva, ki bo 17. septembra t. 1. Ob tej priliki se bodo poimenovala številna igrišča, telovadišča, ulice, parki itd. po Tvr-ševem imenu. Otvorile se bodo Tyrševe knjižnice, kopališča in druge kulturne ustanove in ustanove za telesno vzgojo. COS izda ob tej priliki »Sokolski arhiv«, pri katerem sodelujejo najboljši raziskovalci in poznavalci Tvrševih del in njegovega življenja. Tudi naša sokoiska društva naj ne noza-bijo ta pomembni dan, na} ga proslavi fo dostojno, kot to zasluži spomin na velikega ustanovitelja sokolskega gibanja. Spored slavnostne otvoritve telo\'adišča Sokola Maribor 1 v nedeljo, dne 7. avgusta: Ob pol 16. velika sokoiska povorka izpred Narodnega doma na slavnostni prostor. Sodelovale bodo vojaška godba, godba »Drave« in radvanjska sokoiska godba — Ob 16. uri slavnostna otvoritev. _ Sledi štafetni tek za prehodno darilo Sokola I. Tek se vrši na novootvorjenem prostoru Po štafeti bo javni nastop vseh društvenih oddelkov. Zatem bo istotam velika narodna veselica. — Sreda, dne 10. avgusta* Ob 30. uri velika telovadna akademija na telovadišču Sokola I. Oder, razsvetljen z reflektorji. Nastopili bodo oddelki Sokola I in članstvo Sokola matice z izbranimi točkami. — Odbor Sokola I je določil za javni nastop in akademijo cene po 10, 7, 4 in 2 Din. Vstopnina za veselico bo samo 2 Din. — Stojišča in sedeži za občinstvo se nahajajo na izredno preglednih betoni-ranih terasah. Pri akademiji in veselici bo telovadišče sijajno razsvetljeno! Sokolsko društvo Štepanja vas se kaj pridno pripravlja za nedeljsko javno telovadbo. Posebno pozornost posveča načelnik Žitnik krasni simbolični skladbi »Jadransko morje« po pesmi Simona Jenka, ki jo je prvič izvajala naša vojna mornarica na vsesokolskem zletu 1936 v Pragi ter žela največje priznanje. Sodeluje godba 40. pp. Začp^ek bo ob 16. Razpis stafetnegfl tek®. Sokolslko društvo v Mostah priredi ob priliki svojega javnega nastopa v nedeljo 14. t. m. ob 9 uri stafetn* tek 10 krat 200 m skozi Moste. K sodelovanju pri tej tekmi eo vabljena vsa društva ljubljanske sokolske župe. Zmagovalna štafeta prejme kot darilo lep bronast kip. Prijave pošljite najkasneje do 12. t. m. Sokolu v Mostah. Vsako druiStvo, ki postavi k tej tekmi svoje moštvo, naj po možnosti pošlje tudi vsaii enega sodnika. Zbor tekmovalcev in sodnikov pol »we pred tekmo v telovadnici osnovne šole v Mostah. Sokolslko društvo v Mostah. Državni prvaki v Mariboru. Sokoiska župa Zagreb je javila za štafeto Sokola Maribor I., kii bo v nedeljo 7. t. m. na noAro-otvorjenem prostoru sledečo postavo: 800 metrov: Tučan (državni prvak); 400 m: Dremil (zagrebški prvak); 200 m: Marti-nec; 100 m: Buratovid (državni prvak). . Udeležba Zagrebčanov, ki so sigurni favoriti, bo pač povzdignila zanimanje za štafeto. Skupno bo tekmovalo okoli 15 štafet in bo borba prav ostra. Iz življenja na dežel! ŠKOFJA LOKA. Na letovanje v Škofjo Loko so prispeli srednješolski dijaki in dijakinje iz Banata. Kolonijo je organiziral Ferijalni sa^ez, ki si je tudi že pretekla leta izbral naše zdravo mesto za okrepče-vališče dijaštva z južnejših pokrajin. Fe-rijalci se počutijo prav dobro. Dekleta so nastanjena v deški šoli, fantje pa pri Ce. netu. Polni hvale so o lepoti Gorenjske, zlasti jim ugajajo planine, ki jih pridno posečajo. — Osnovna in meščanska šola bosta pričeli šolsko leto v novi šolski zgradbi, ki je čisto izdelana. V prvi razred se je vpisalo 36 dečkov in deklic in je tako obstoj šole zagotovljen. Za upravitelja je imenovan g. Karel Sovre, ki mu bo pomočnica učiteljica ga. Kecelj-Kokotova. — Naši gasilci se od pomladi pridno gibljejo. Poleg društvenih vaj je priredila župa več velikih nastopov s sodelovanjem cele kopice motornih in ročnih brizgaln. Velikima vajama v Selcih in žabnici je sledila v nedeljo lepa vaja na Godešču. Gasilce vsega okraja vodi z izredno ljubeznijo g. Ivan Kavčič, posestnik in kleparski mojster iz škofje Loke; — Kopališče OD je prava dobrota za mesto. Cele trume meščanov so našle svoje veselje in oddih ob bregovih Poljanščice, ki ima stalno nad 23° C. Kopališče je vse dneve izvrstno obiskano, pravcati drenj pa je bil v nedeljo. Vse kaže, da bo treba pripraviti še več kabin. — Gradbena sezija je tako, tako... Kakih osem novih h: š so pa kljub vsem težavam le zgradili. Torr.ažič se je lotil stanovanjske hiše za učiteljstvo in bo šol-ki okoliš tako nekako izdelan. Nov je tudi Gasilni dom na Mestnem trgu. LITIJA. Litijski Fotokluib se bo pridružil v nedeljo 7. t. m. ljubljanskim izletni-ko.ii »Krke« in ekskurzijskega odseka JUU, ki obiščejo Novo mesto, okolico in Gorjance. Informacije daje tajniik g. Kumstler Franci. — Ob nedeljah, ko so prosti tudi delavci in kmetje, ožive savski bregovi. Obe zadnji nedelji pa je dušeč pozdrav iz Ljubljanice pregnal vse kopalce iz vode in onemogočil celo bivanje na bregu. V imenu kopalcev Zasavja prosimo ljubljansko mestno upravo, da uiredi odtok L juibt jamice vsaj med tednom in ne v nedeljo, ko ie v vodi največ kopalcev. Do Litije potrebuje Ljubljanica približno 8 ur, kar se naj bi upoštevalo pri odpiranju zatrvornic. S/ si $3 Izvleček Iz programov Četrtek, 4. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 13.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. — 18: Salonski kvintet. — 19: Slike iz narave. — 19.30: Akademski poklici. — 20: Plošče. — — 20.40: Pevski koncert. — 21: Prenos iz Koncert gdč. Majdičeve. — 22: Fantje na vasi (moški kvartet). — 22-30: Cas, poročila, plošče. Petek. 5. agnsta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet — 19: Nekaj za starše. — 19.30: Gospodinjska ura. _! 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 22: Cas, poročila, salonski kvintet BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 1830: Narodna glasba. — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — Lahka clasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Koncert z Dunaja. — 22.40: Plošče. — PRAGA 19: Jazz. — 20.40: Pevski okncert — 21: Prenos iz Brna. — 22-20: Plošče. — BRNO 19: Prenos iz Prase. — 21: Glasba iz kraljestva živali. — 22.20: Plošče. — VARŠAVA 18.20: Lahka in plesna glasba. _ 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 16-50. Koncertna ura. — 19.05: Arije in pesmi. — 20: Prenos koncerta iz Salzburera: glasba Joh. Straussa. — 2210: Godba za ples. — BERLIN 20: Prenos koncerta z Dunaja _ Godba za plos. — KGNIGSBERG 19: Klavirski koncert — 19.25: Zborovsko petje. — 20: Prenos koncerta z Dunaja. _ Plesna glasba. _ MCHL-ACKER 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 22: Pesmi sodobnih skladateljev. __ 22.50: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 19: Madžarske pesmi- — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 21.45: Plesna glasba- — Ciganska eodba. — RIM 17.30: Instrumentalen in pevski koncert. — 20.45: Simfoničen koncert — Godba za ples. KIM0VEG & G° d. z o. z., trgovina s stroji, motornim! vozili in tehničnimi predmeti LJUBLJANA, Tržaška cesta 10, L nad. posreduje nakup ln prodajo dobro ohranjenih avtomobilov In motornih kole«, strojev t. t. d. Lastna garaža. Zahtevajte obisk. 9365 REX steklenice in aputrati za vkuhavanje sadja. Zaioga: Jniii Klein, Ljubljana, VVolfova ulica 4 259 Tehnika v Konštancl (Techmkmn Konstant). — Inženjersta Sala u »troje^rradbo in elektrotehniko. i{*ra-ibo letal in avtomobilom. Prospekti la^umj. Prednostni papir ki ga trgovci najbolj cenijo, so »Ju-trovi« oglasi. Jugoslovenske Steyr tovarne Ljubljana prodajo za okazijske cene nekatere rabljene 1075^ AVTOMOBILE Zobje beli, v kolikor izginejo »Usta polna bakterij« m pri vaSera nasmeh* pek*. iejoiofcje rrdi, brezbarvni in pokvarjeni, Je to »ait«, ker ima4e j' »-ost« polna bakterij« — stanje, katero i«M>vejo mikrobi t ustih. Kolyuo* nagJo pofceli »obe. ker j | antiseptična in pokipela f pe®& odpravi ostanke brane tn j | nevtralizira kwlii». — Uporabite ■ en oen-tiineter Kol vnosa na »ohi I j č£«tki tli dni. VaSi »obje posta- nejo nato za tri nljanse bolj beli. II Aotteepta&n* I K B K H A SI A BOBE KOLYNOS LUBENICE prvovrstne, nudi v va-gonskih pošiljkah po najnižji dnevni ceni tvrdka Rudolf Ehrenfreund i sin, Osijek. Telefon br. 210. Brzojavi: Rudsin. Senzacija! NOVOST ZA LJUBLJANO! Senzacija! ▼ soboto 6. avgusta 1932 ob 8. uri zvečer OTVORITEV NOVE, KRASNO UREJENE DVORANE POD KAVARNO »»METROPOL44 (Miklič) z godbo in plesom. Cene normalne. Obleka promenadna. V dvorani bo tudi v naprej ob sobotah redno godba in ples. Za obilen obisk se priporoča hotelir Miklič. Kogej Jakob, javni notar v Mariboru, javlja sorodnikom tn prijateljem, da je danes ob pol 3. uri zjutraj njegova soproga, gospa Ct tej. po težki bolezni mirno in Bogu vdano preminila. Njej vječnaja pamjat, njemu tiho sožalje! Sprejem k večnemu pokoju bo iz Vrtne ulice 21 na frančiškansko pokopališče 4. avgusta ob 15. uri. Posebna obvestila se ne razpošiljajo. V Mariboru, dne 3. avgusta 1932. 10784 i*3r.$! -i V ■»' .: I —L. •š3 "•■•'.' -I "i -i.': - '-ir m ObSttta LjnMju« Mestni pogrebni zarod Umrl nam je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric, svak in zet, gospod &r€&n}o Grahfee fotograf dne 2. t. m. po daljšem mukapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 5. avgusta 1932 ob 4. mi popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 10763 Ljubljana, dne 3. avgusta 1932. Žalujoči ostali I Cene malim oglasom ženttve tn dopisovanja, vsak* beseda Lhn . ter enkratna pristojbina sa kifro ell sa dajanje naslova Din i—w Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dw l___ Po Din i.— za besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike .Kam pa kam«, .Auto-moto«, .Kapital«, .V najem«, .Posest* .Lokali«, Stanovanja odda«, »Stroji«, .Vrednote«, informacije«, mŽivali«, •Obrt« tn .Les« ter pod rubrikama .Trgovski potniki« in .Zašlo-tek*, če te s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama Gče zasluika ali tluibe. plača za Za odgovor vsako besedo 50 pm. Prt vse* oglasih, ki ee zaračunajo po Din L— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5._ za iitro aH ta dajanje naslova l'si ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta hfro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki ce zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—, SaJmanfSi znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10._» »r/ oglasih po I Din ta besedo pa Din 15._. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma tli* le vposlati v pismo obenem s naročilom. Službo dpbi Vsaka beseda 50 par: u daruje naslova «K M iftr* na S Din. (1) Pridno pisar, moč S perfektmim matijem hrvaščine. »lov. jm nemščine ter stenografije im strojepisja, išče ta takojšen na »top veliko industrijsko podjetje. Lastnoročno pisan« ponudbe t navedbo plačilnih pogojev na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna moč«. 29800-1 Plačil, natakarja »možnega za bar, sprejme hotel Tivoli. 30258-1 Knjigovodjo ▼ eSčega vwh tri s a m išk ih del, sprejme večja tovarna Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Knjigovodja« 30463-1 Šiviljo n danroske plašče (»prejme Jakob Smerajc, Tržaška c. it. o. 30477-1 Pridno kuharico ta t 8 e, staro od 30-^10 let, i -večletnimi »pričevali iščem k družina 2 oseb. Pomudbe na oglas, oddelek »J uitra.« pod »Priporočila«. 30333-1 Kmečko dekle pridno, s priporočilom, do-Si službo za pomoč go-sf>odin.jii. Vprašati v deli-katesi Briški, Masarvkova it. 14. 30415-1 Knjigovodjo p^rfHctnega bilancista, t d.V ;šo prakso, ki je vešč tudi drž. računovodstva, sprejme v službo veliko trgnvisko podjetje. Reflek-tira se izključno samo nn prvovrstno moč. Ponudbe T navedbo dosedanjega službovanja in višine plače na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Bilanc-ist«. 30448-1 Brivsikega pomočnika H dobro briti in striči mrejme v stalno službo frizerski salon »Ltni-za< v Ptuju. 30444-1 Frizerko prvovrstno ondulerko in mandkirko, dobro veščo tudi vodne ondulaoiie — sprejmem takoj. Ponudbe n sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna frizerka«. 30154-1 Začetno uradnico I Hotelska kuharica čedne zunanjosti io zgo- išče službo v restavraoijS vorno sprejme takoj mi- ali večji privatni hiši. Na-zarstvo »Sava«, Kolodvor- stopi takoj. — Naslov pri ska ulica IS. 30A74-1 | podružnici »Jutra« v Ma- riboru. 30426-2 Služkinjo srednjih let. ki zna tudi šivati iin druga hišna dela opravljati, sprejmem takoj v Florijanski ulici št. 16^ Brivskega pomočnika takoj ali po dogovoru sprejme Ivam Krušič. brivec. Bled I. 30497-1 i\j• . j Kdor Išče zaslužka. 30609-1 I I plača za vsako besedo j 50 par; »a naslon ali j šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanj-e naslova ali za šifro pa 5 Di.n. (3) Učenca zdravega. s primemo šolsko izobrazbo in poštenih staršev, spre.me takoj trgovina Framc 0 s e t jun.. Vransko pri Celju. 39334-44 Novosti elegantne iji praktične, od 6—60 Din. Kupec je brezpogojno vsak. — Agenti lahko igraje zaslužijo 50 Din dnevn-o. tudi kot postranski zaslužek. — J. šapira, Dunajska cesta 36 30462-3 Pri dobri tvrdk i iščem mesto učenke za modno šiviljo, s stanova njem im hramo v hiši. Imam 2 razreda drž. realne gimnazije z odličnim u-spehom. Naslov v oglas, oddelku »Juta«. 30502-44 Kcboff išče mesto potnika, plača za vsako besedo 50 par; za dajanje naslova »Ji za šifro 3 Din. — Kd«r »prejema potnik«, plača besedo po 1 Dinj z« dajanje naslova ah za šifro pa 5 Din. (5) Kožni svrabež preide i aporabo »Neoder-ma«. Razpošilja drogerija Nada, Subotica. 264 Gramofon, plošče od 16 Din — kakor tudi gramofone od 300 Din prodaja »Sla-ger«, Aleksa-ndrova št. 4, prehod »Viktoria« palače. 254-6 Vsaka Oeseda [ za lajanje naslova ».lj za Šifro pa 5 Din. fl«) Čevlji »Tempo« na obroke Ljubljana. Gledališka aI1ea št. 4 ;nasproa oipere). 23001-« Preproge prvovrsten orijentalski pliš nove, kompleten okrasek spalnice, naprodaj v Tr novem, Staretova ulica 19 304o<). Otroški voziček zelo dobro ohranjen po. ceni prodam. Na-slov pov oglasni oddelek »Jutra«. 30495 Vsaka beseda 50 par; za dajenj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (21 Toplini pomočnik i-zurjen v vsakovrstnih la , ki,h i.n firnežiih, želi službo | »vpeljan«. Ponudbe na oglas, oddelek Juitra« -pod »Izurjen«. Potnik z lastnim avtomobilom — vešč slov. im nemškega je- " ziika, z lepim nastopom, iišče zastopstvo kolon,ijal-ne, železne ali kem. stroke. Craj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Trgovsko opravo kompletno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Juti 30437-6 RadiojlS Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« nasloiva ali šifre pa 5 Din. (9) Plačilni natakar * kavcijo, dobi dobro »lušbo, o-zir. lahko pristopi kot, družabnik. — Pismene ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost«. 30485-1 Postrežnioa dolgoletnimi spričevali, želi kaikršnotkofli zaposlfi tev. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro ■Trajna služba«. 301S4-2 Pletilni mojster RadSoaparat 30300-5 I štnrkevnii, za direktni pri — | ključe-k na 150v-o.!tni tok io 1 štirieevni radioaparat 30i(Vl 2 I • ----" ---. I "a baterijo ugodno prodam oM04- | inteligentna, za obisk pri- | NasI()v v oglasnem oddelku Jutda«. 30479-9 2 mlada potnika vatnih stramik iščemo. Predstaviti se je med 12. in 13. uro v Levstikovi ul. št. 25, pritličje, desno. 30472-5 Trgovski potnik v Sloveniji zelo dobro vipeijam, potuje s svojim dober strokovnjak, prosa I avtom iin obiskuje redno zaposlen je. Cenj. ponudbe skori 113 let vse tadi ma,nj-na og'asni oddelek Jutra še kraje v tem rajonu — pod šifro »Textilia«. | išče zastopstvo kake zmož- 30480-2 I ne tvrdk e. Stroka poljubna. Ponudbe na ogilas. od- Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova ali ta šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega »načaja -»sa ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali za šifro pa S Din. (7) Gospodična vajena trgovine im g>09po-dinjsikih del, z inamjem nemščine, išče službo. Gre en mesec brezplačno. — Dopise prosi na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Prikujoljdvo dekle«. 30473-2 Otroška vrtnarica z večletno praikso im najboljšimi spričevali, izučena v šivanju perila in otroških obleke, ter z znanjem Umivalnik delek »Jutra« pod značko »31S S. K.« 30477-6 I 1 marmornato ploščo, do- bro oh,Ta.n,jen, kupm. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30330-7 Keseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukoij-e, plačajo vsa k o besedo 50 par; ta šifro ali za dajanj« naslova 3 Din. (4) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wo!fova ulica 3 2 voza pariz a rja d'obro ohranjena ku/pi.m ta- VijOKtlO ko j. Nosiilmost do 3000 kg. vseh vrat "ročnih"' d'el'"""išče irf-im nadaljevati. — Po- Ponudbe na oglas, oddelek mesto k 1—2 otrokoma, nindibe s ceno na ogilasini »Jutra« pod &nfro »Ugod.na Ponudbe na podruž. Jutra oddelek »Jutra« pod šifro cema«. 3CM98-7 Mariboru pod »Ljubezen »Vijolina«. 30476-4 JsntM do otrok«. 30504-2 Zm&ha Klasični filolog priprarvlja za poipravine ia-pite v vseh predmetih — posebno v latinščini in grščini. Gre tudi na deželo. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 30490-4 Avttimoto Vsaka beseda 1 Dim; ta dajanj« oaslo-va ali ta šifro pa 5 Din. (10) m f* Ogiaai ing. značaja p* 1 Din beseda; ta da janje naslova ali ta šifro S Din. — Oglasi socialnega rnačaja v«a-ka beseda 50 pa«-; ta dajanj« naslova aii ta Sfno Pa 3 Din. (6) »Reform« 90 najipripravmejše im najcenejše steklenice za konzerviranje povrtnin in sadja. — Glavna zaloga pri tr.Td.ki Lovro P e t o v a r, Ivanjkovci. — Ceniki na zahtevo. Avtomobil rabljem — poltovorna ali osebni kupi Dr. B 1 u m, Fara, srez Kočevje. 3032S-10 Ugoden nakup dobro ohranjenih avtomobilov in motornih koles. Prodamo: Pontiac iin Olds-mo-bile, štirisedežnd limuzini, Austrodaimler, šest-sedežen, idprt. starejše tipe; 6—7&edožeii, odiprt osebmi avto, skoro nov. Na ogled vabi Ki-movec & Go., d. z o. z., Ljubljana, Tržaška c. 10/T 10771-40 In Minka: »Oh, pa stanbvanje! To zdaj najtežje je vprašanje!« — Poskusil v »,7 u t r u« bom z oglasi! --Kaj kmalu užival z ženko mlado večerov divnih sem naslado v prijazni vili, na terasi! Vinske sode 10 komadov, od 2000 Jo 5000 litrov ter 8 komadov od 200 do 300 litrov, p« ugodni ceni prodam Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29504 6 Avto-Kmuzino 29119-6 | šestsedežno, malo rabljeno kupim. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 30S0d-ao Voz samec, koleselj kovaški meh in angleško konjsko opremo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30488-6 za besedo. Oglasi ao-cijalnega tnačaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za šifro 3 Din, oairoma 5 Din. (3il) Edgar Rice Burroughs: Tarzan, kfalj džuegte DRUGI DEL Novo moško kolo naprodaj v Florija/nski ul. št. 23. 30402-11 Kapitalistom se nudi priložnost dobičika-nosne udeležbe. Potreben kaipital 20—30.000 Din. — Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobiček«. 30443-16 800.000 Din posojila iščem. Zadostuje tudi hranilna knjižica kateregakoli zavoda. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kupim«. 30458-16 S^novanje Vsaka beseda a dajanj« *» iitro pa da l Din, j tka »lova aH I 6 tofl. (31) j Trisob. stanovanje lepo in solnčno oddam s 1. novembrom v vili na Vr tači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29741-21 Stanovanje tri- ali štirisobno, z vsemi pritiklinami, v sredini mesta oddamo s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30279-21 Trisob. sta.to vame z vsemi pripadajočimi pritiklinami, v centru mesta oddamo takoj ali s 1. septembrom. — Naslov pove ogla.srai oddelek »Jutra«. 3028(1-31 Stanovanje soibe in kuhinje, vse kompletno oprejnljeno, s kopalnico, elektriko in pa.r-ket-om. čisto in solnčno, v n.ovi vili oddaim s 1. sep temibrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30365-il 2 gospodičnama oddam takoj ali 8 1. septembrom zračno in solnčno sobo s posebnim vbodom, na Taboru št. 5/11, levo. Poizve se istotaim vsak dan med 2. iin 5. uro. 30459-33 V najem: «a Ktra pa S Vsaka t>twe Materijala Čevljar, šival, stroj (cili-nderca) skoro nov, zelo ugodno proda Oroszv, Tavčarjeva uJica štev. 2. 30438-J9 Pozor, urarji! Takoj prodam Fejiier stroj (VVeitzmasohine') in omaro za stekla. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30471-29 za zasipanje večj« množine dob:te zastonj pri Strojnih tovarnah in livarnah d. d., Lii.Mja- na. 30379-37 felel. SI. J'3 1511 Tvrdka Iv. Scll?l£Kl Dolenjska cesta, nudi I lepa suha drva in orvovTsten premog j UČENCA sprejmem taJcoj v speceriisko trgovino ▼ Ljubljani. Imeti mora zadostno predpisano šolsko izobrazbo. Poizve se v oglasnem od- delku »Jutra«. 10769 Iščejo se zaupanja vredni za§topni !kt katero se lahko postavi Naložba kapitala! Celoživ štedilnik, takoj oddam eni ljenski pogoj! 35 let ob- I „ , osebi v Trnovem, Jelov- stoječo fotomamufaikturo Br«..sie?!a se je. zguM m škova ulica 34. 30310-23 | prvovrsten atelje, na glavni cesti, v Sloveniji, z v« ikimi izložibami, z dolgoletno pogodbo, zaradi starosti oddam. Za prevzem Maga potrebno 1(20.000 Din Vprašanja pod šifro »Polni Izredtia prlloŽlSOSf! racman« na am-on^-nn zavod l * Hinikio Sax, Maribor. 304411-19 iz vse države za prodajo najdovršenejšitt brzopletilnih strojev, model 1931. Potreben kapital 20.000 Din. Zaslužek jaJco dober. Sa^ mo resne osebe naj se obrnejo na nasiovt Bačka kreditna banka d. d., No-,1 Sad, Pašičeva ul. 24. Tel. 22—97. 10720 Vsaka beseda aa dajanj« n ttfro eseda 60 par: i j« naslov« «i| I i Dia. (3»-a) I Sobo v Mariboru prazno, išče starejši, sa- Mizarsiko delavnico z močnim vodnim ln parnim pogonom na Brodu ob Krki, z bogata mostojen, miren in pošten i „ ^ ^^h^Tiike iščem. I okolico žita in lesa, vse novo m v najboljšem stanju, mlin 3 para I Ponudbe na os-las. jermenski pogon, žaga na 2 ben. jarmenike in krožno žago. iri „„ I ' poo » | Cenilna vrednost z zemljiščem in stanovanjsko hišo 121.153.50 Din, najmanjši ponudek 80.800 Din. Nadponudbo je staviti pri sodišču v Krškem do 12. avgusta. " 10752 pa pri mirni družini, najraje z vso oskrbo. Cenj. ponudlb« e potrebnimi podatki in pogoji oddati pri Lokal podružnici »Jutra« v Ma- I -primeren za obrtnilka ali riboru pod »Stalno (55«. I maiihno trgovino, o d d o m 30425-33/a | proti odkuipmini, na Ce-lov#ri cesti 42. Pojasnila daje Stepam Vincek. 304<»?-19 2 opremljeni sobi elegantni, « koipalnioo, v lepi legi Mitju oipere, moderno uTejeni hiši ali vili iščran za trajno. Ponudbe z navedbo najemnine na ogi. oddeleik »Jutra« pod šifro »Trajmo«. 30412-23/a HniTin Vsaka beseda 1 Din: trn dajanj« o—leta ali HA« pa S Di«. (86) SPECIALNA ELEKTROTEHNIČNA DELAVNICA IVO GRILC, Ljubljana CANKARJEVO NABREŽJE 25, MESTNI TRG 17 izvršuje vsa elektrotehnična dela, kot prevoj motorjev, generat.o?v [jev, transformatorjev. Specialni oddelek za popravila avto-dinam in akumulatorjev. Popravila vseh del fine mehanike. Instalacija moči in luči. Garancija za izvršena dela. Cene konkurenčne. Delo solidno. Telefon 2744. 10767 Krasno harmoniko belo, tjrivrsJtno, z leipimi glasovi, takoj prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30230-26 Pfanhto 2 opremljeni dvosobni stanovanji s kuhinjama, sredi gornje Savinjske doline oddam le- _ _______ toviščarskiiim družinam ali I malo rabljen, v dobrem priim°rnim strankam. Na- stanj« knupim. Naslov pove jemnina zelo mraka. Pojas- ...... nila daje Marija J e r a j, Rečica v Gornji Savinjski dolini. 30445-38 oglasni oddelek »Jutra«. 30333-26 Posest Živali Vsaka beseda 1 Dta: a dajanj« nuhiii tm xa Sitra pa S Din. (80) Vsaka beseda 1 Dia: ta dajanje oaatova aH ta iitro pa S Dia. (27) Mlade nemške doge , , naprodaj na Glincah, ce- Lepe stavb, parcele | ®ta xin/7. 30347-27 pod Rožnikom zelo agod no prodam. Event. knji žica Mestne hranilnice. — Naši ov 7 oglasnem odd piku > Jutra«. 29565-20 Zadruga fotografov za dravsko banovino naznanja, da je preminil njen dolgoletni zaslužni načelnik, gospod ane tftattjee fotograf in posestnik Pogreb se bo vršil v petek, dne 5. avgusta t. L ob 4. popoldne iz mrtvaške veže tukajšnje bolnice. Pokojniku ohranimo časten spomin. i Ljubljana, dne S. avgusta 1932. 10781 Vsaka beseda 60 par; M dajanj« naslova a« sa Miro S Dia. (21-a) Mlin naprodaj v prometnem kraju pri železniški postaji. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Dober promet«. 30339-20 Stanovanje drvo- ali trisobno išče mirna tričlanska družina za november. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Točen«. 3039(1-21/a Vsaka beseda 1 Din za dajanj« naslova ali i za šifro pa 5 Din. (33) j Hrvatska vina Okič Plješivica. — Belo staro in novo, Portugalko, rdeč namizni Silvanec, prvorazredno in nizke cene. Bres posebnega obvestila . , ... vorazreano m mzKe i btinscanovanj. Vilo Vsaka količina. Prva vi-novozidano, t vsem kom- narska zadruga plješivičkih fortom, prodam v Ljublja- I vinogradara. Gornji Desi-ni. — Naslov pove oglasni nac, pošta Jastrebarsko. Dvosob. stanovanie koipalm-ico in pritiklinami išče zakonski par za takoj. Ponudbe na oglasni oddeleik »Juitra« pod šifro Stanovanje«. 30466-21/a Pohištvi Vsaka beseda J Din; »a dajanj« naslova ali « Šifro ps 5 Din. (12) le ,.dlieTn'01. ®Pr.e| nelega Herkula. Mascalzoni je stal medtem za vrati in čakal izida, | mem v 3(mW^ Opremljeno sobo z 2 posteljama, separatnim vhodom in elektrik« oddam takoj. Naslov pove oglasni oddeleik »Juitra«. 30337-28 Prazno sobo »epa ri rano s stoipnjdšča — pripravno tudi za pisarno, poleg sodišča oddam. — Tavčarjeva ulica 14/1, levo 30403-23 Solnčno sobo elegantno — s posebnim vbodom, v centru mesta oddam boljši oseba. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 30469-23 Opremljeno sobico separirano, 8 kuhinjo ali brez poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 30470-23 Umrl nam je nenadoma naš ljubljeni soprog, oziroma dobri oče, tast, brat in svak, gospod OSKAR DE1 deželni sodni svetnik v pokoja dne 2. avgusta 1932 po daljšem bolehanju. Truplo blagopokojnika bomo v četrtek, dne 4. avgusta ob % 18. uri v hiši žalosti, Maistrova ulica st. 1, slovesno blagoslovili, nakar ga prepeljemo v Ljubljano na pokopališče pri Sv. Križu, odkoder se bo vršil pogreb v petek, dne 5. avgusta ob 17. uri. Maribor—Ljubljana, dne 3. avgusta 1932. Antonija Dev roj. Vičič, soproga; dr. Miroslav Dev, sodnik; inž. arh. Saša Dev, sinova; Edvard Dev, kapetan v pokoju, brat; Antonija Doljan, Olga Rooss, Eljenora Dev, Mira Costaperaria, sestre; Anica Dev roj.Kac, sinaha, ter vsi svaki in svakinje. Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij >Jutrak Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Inseratni del Je odgovoren Aloj2 Novak. Vsi v Ljubljani