9. štev. V Ljubljani, v trek 4. avgusta 1874. Letnik II. Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 ,, „ ,i n « i» 15 „ „ „ n 3 n Pri večkratnem tiskanji se cena primerno c manjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija ua Btarem trga h. št. 16 kh pol leta za četrt leta £ Političen list za slovenski narofl. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — k*" . 5 ., - . 2 „ 60^ V administraciji velja: 1 Za celo leto . . 8 gl. 40 |j£'< za pol leta . . 4 „ 20 ,, sa četrt leta . ■ 2 ,, 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. VredniStvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. » v / Liberalna pa klerikalna šola. IV. (Konec.) Da šola vzbuja in goji prave vzvišene kreposti, tega sme pričakovati od nje človeštvo. To pa izvršuje le tedaj, ako so cerkev in država, družina iu šola med seboj v soglasni vzajemnosti, o kteri je bilo že govorjenje. To vzajemnost pa je liberalizem razdrl. Stvaril je stranke, ter v strankarijo in sicer v svojo za-blodil šolo. Tako pa je šola zdaj nezmožna, buditi in gojiti čednosti, ki se po pravici zahtevajo od dobre šole. Pomislimo le nektere, in le državljanske, brez kterih država celo obstati ne more, ki so na pr. poštenost, delavnost, pokornost do vsakterih predstojnikov, priprostost v nravih, zdržnost vsakoršna nasproti prevladajočini pregreham pijanosti, ne-zdržnosti,' nepoštenosti in zvijačnosti, potem prijaznost in uravna priljudnost nasproti div-josti in surovosti, postrežnost in zvestoba v službi, ljubezen do vladarja in domovine, po-gumnost v boju ter ljudomilost proti sovražnikom. More li liberalna šola vzbujati in pospeševati le-te čednosti? Nikakor ne, ker one poganjajo iz korenine, ki jo je Bog vsadil na ta svet, ktere pa liberalizem po svojih nazorih o Bogu in namenu človekovem ne priznava Med mladim svetom, ki prihaja iz nove liberalne šole, se silno množijo hudodelci, in to spričuje dosit očitno, da liberalna šola ne budi in ne goji niti čednosti državljanskih, nikar že vzvišenih, ktere so zaslužljive za nebesa. Kar se toraj vpije o šolskem napredovanji, je mnogokrat prazno in lažnjivo. Kaj pomaga več vedeti, pahudobniše živeti? Kaj pomagajo državi meščani, ki sicer več vedo, pa njenim postavam manj pokorščine skazujejo, javnim čuvajem in sodnij kim vradnikom več opraviti dajo, pa njene ječe in kaznilnice bolj napol-Dujejo? Kaj jej koristijo sodniki — porotniki, ki sicer več znajo, pa p'rave vesti nimajo? Kaj jej zdajo vojaci, ki mimo prejšnjih res več znajo, toda imajo manj ljubezni do države in manj poslušnosti? Mar prebrisanostzabranjuje vojske ali dobiva zmage? Naj so še tako prebrisani voditelji in vojščaki, ako nimajo iskrene ljubezni do očetnjave in vdane pokornosti, nikakor ne zmagujejo. Naj so vradniki tudi prebrisani in preučeni, ako jim pa prisega ni sveta in se država na nje zanesti ne more, kaj jej to pomaga! Je li kupčija, trgovina, obrtnija na dobičku, ako gine poštenost, raste pa vrtoglavost in nepoštenost? Je-li dobro ljudstvu, ako ima prebrisano vlado, ki se pa ne ravna po vodilih resnice in pravice? Nikar tedaj nikdo ne reci, da šola, ki se kaže, da učencem daje več vede in znanja, je v resnici že napredovala. Se kaže, pravim, kajti velikrat ni resnično, dostikrat laže. Koliko tožijo sedanje dni, da šolski otroci malo znajo, da slabo napredujejo, da učenci pešajo dušno in telesno! Srednje šole jadikujejo, da od leta do leta manj znajo učenci, ki prihajajo iz nižjih ali ljudskih šol, in ravno tako očitajo više, da zniževati in zmanjševati morajo navadne zahteve, da jih preveč ne podero! So mar te tožbe brez vzroka? Kolikrat prihajajo prav iz liberalnih ust! Da se nova liberalna šola mnogo razlikuje mimo prejšnje klerikalne, je po tem takem očito. Da se za novodobno liberalno šolo veliko več plačuje, da ima več učiteljev, dražili učil, in šolskih pomočkov, krasnejših poslopij, da se vpije in vpije o njenem napredku, to še ni dokaz o resničnem napredku in o pravi dobroti njeni. Kakor drevo, tako se tudi šola po sadu spozna. Sad nove liberalne šole pa ni boljši mimo prejšnje neliberalne ali klerikalne; mnogi kar naravnost trdijo, da je celo slabši. Kdaj pa bode boljši ? Kadar se šola vrne spet k materi svoji, pravi cerkvi katoliški, in po njej kakor zgubljeni sin k očetu svojemu — k Bogu. (Cf. ,,Pilger" Nr. 8. 11.) Kam bomo prišli? Vigilantibus jura. To se pavi po naše: Če si malomarn in zaspan, kadar gre za tvoje pravice, če se za nje ne poteguješ, dokler je čas, se boš poznej zastonj pritoževal, ako se ti krivica godi. Kadar gre za pravice in načela, so tudi malenkosti pomenljive, in v začetku nedolžna stvar ima lahko pogubivne nasledke. Če se dandanes komu krivica godi, se gotovo godi katoliški cerkvi. Njene stare vsta-novne pravice, brez kterih obstati in poklica svojega izvrševati ne more, se ji odtegujejo; njena hierarhična uravnava, ki ji moč in življenje daje, se ji ruši in krha, in to ne le po časnikih in od posameznih oseb, ampak celo od vlad. Če se pa cerkveni viši za pravice cerkvene potegujejo, kakor je njih dolžnost, potem se pitajo z uporniki, puntarji, potem jih iz dežele izganjajo, kakor na Švicarskem, ali pa v ječe zapirajo, kakor na Nemškem. — Kakošno cerkev si naša vlada želi, tega njeni zastopniki ne skrivajo in so zadnjič v podobi verskih postav tudi očitno izrekli. — Pač se ni manjkalo glasov, ki so pred takim početjem svarili; na Dunaji zbrani škofje so oporekali, verni poslanci v državnem zboru pravice cer- ,,Slovenci in državni zbor leta 1873 in 1874". „Slovenci in državni zbor 1.1873 in 1874" se imenuje nova brošura tako imenovanega „narodnega društva", ktero je natisnila napak imenovana „Narodna tiskarnica" in založil „dr. J. Vošnjak". — Dolžnost je najprej odkriti nektere prav predrzne zvijače in laži, s kterimi že „Predgovor" slepi čitatelje. Predgovor pravi, da so se „napredni poslanci o vsaki priložnosti bojevali za pravice slovenskega naroda". „Napredne poslance" imenuje brošura „mladoslovenske poslance", in njih naprednost je to, da sv. katoliška ceikev zgubi svoje po Kristusu ji dane pravice; tega pa ves katoliški slovenski narod nikakor ne more imenovati „naprednost", ampak „nazajnost" in pravo rakovo pot. Ti mla- doslovenski poslanci so delali in delajo na to, da bi imela država tudi v cerkvenih rečeh tako oblast, kakor jo imajo protestanški in razkol-niški vladarji, ki so ob enem papeži in kralji po svojih deželah, in tako je ruski car, nemški cesar; angležka kraljica je celo papeževka svoje dežele. Ti „naprednjaki" so tedaj n a z ad-njaki iz katoličanstva v razkolništvo in krivo vero, ne pa napredniki, zato jim noben vesten katoličan ne more in ne sme več pri volitvah glasu dati. Ti „mladoslovenski" ali „narodovski naprednjaški" (?) poslanci na Slovenskem so: Vošnjak, Nabergoj, Pfeifer, Ilazlag. Druga velikanska laž je, da „napredna slovenska stranka je naslednica tistih blagih mož, ki so že pred 30 leti začeli delati za duševno izobraženje in gmotno zboljšanje našega naroda". Pred 30 leti se še nobenemu Slovencu sanjalo ni, da bi kdo v brez verstvo zapeljeval Slovence, pravice katoliške cerkve zatiral, srečo našega naroda iskal v zasramovanji in preganjanji katoliške vere, sploh v psovanji tega, kar je slovenskemu narodu čez vse največa svetinja, da bi kdo trditi se predrznil, da narodnost se mora celo nad vero staviti. Pred 30 leti so se začenjale po katoliških semeniščih slovanske knjižnice in z bogoslovci so se zedinjevali duhovni in posamezni dijaki s tem namenom, da se domoljubne misli širijo, da se slovenskemu jeziku povrnejo tlačene pravice v šoli, v vradnijah itd. Možje advokati, eks-študenti, profesorji itd., kakoršni se zdaj za naprednjake vsilujejo, so bili takrat „na-prednjaki nemčurstva", kakor so tudi zdaj še prijatelji nemških luteransko-verskih nazorov. Še le 48. leta se je narodnost nekoliko bolj razširila, vendar pa se saj mi ne spominjamo tacih „blazih mož1 v skupnosti, kteri bi se smeli zlorabiti za predhodnike sedanjih verskih preganjalcev, kakoršni se razodevajo v »Slovenskem Narodu"; če je bil kje kak posameznik, pač ni vredno se zdaj na take sklicevati. Čez vse smešno je, kar pravi brošura, da: „iz te splošne rodoljubne stranke so se ne- kvene možato branili, papež sami cesarja prosili — ali vse nič ni pomagalo: Cizlajtanija mora imeti svoje verske postave, morda zato, ker tudi Pruska svoje ima. Sklep iz tega je pa silno lahak. Enaki vzroki imajo enake nasledke. Kakošen sad so verske postave na Nemškem rodile, to ježe zadosti znano; tedaj je tudi pri nas boljšega sadu komaj pričakovati, ker so naše verske postave nemškim nekako skoraj čisto enake. Res, da hočejo pri nas te postave milejši in ne tako ostro izpeljevati, kakor na Nemškem. Ali bo to boljše za nas? Da so sedanje razmere v marsičem različne od poprejšnjih, to je gotovo; da je marsiktere premembe treba tam, kjer se cerkev in država dotikate, je tudi res; ali da bi vlada sama, to je, njena začasna večina, ki lahko obstoji iz judov, luteranov, starovercev, starokatoličanov in brezvercev, brez poklicanja in sodelovanja cerkvenih oblasti določevati mogla, ktere pravice cerkvi še ostanejo, ktere pa kot sedanjemu času ne več primerne pustiti mora, in kakošna naj bo njena uravnava zanaprej: to ne more dobro biti. — Cerkev ima že svoj temelj, svoja načela, in druzega in boljšega nihče vložiti ne more, kakor je že vloženo po Kristusu Jezusu. Hierarhična uravnava je naša trdnjava, ktere se zdaj bolj ko kdaj držati imamo. Gorje nam, ako se zapeljivim glasovom lažnjive Sirene premotiti damo, ki nam poje o milem izpelje-vanji novih verskih postav. Ako zaupajoči tem glasovom trdnjavo zapustimo, zdaj tu, zdaj tam odjenjamo, nas lahko od trdnjave odre-žejo, tla spodmaknejo in potem nobeno oporekanje več ne velja, ako nas nasprotnik v pesteh ima. Samo po sebi je očitno, da se govori le samo o pasivnem ali trpnem nasprotovanji, kakoršnega nihče braniti ne sme. Že so si nekteri predaleč upali iz trdnjave, tisti namreč, ki so za vladino podporo prosili, in s tem vladi pravico pripoznali, da ona sme vrednosti ali nevrednosti kakega duhovna razsoditi. Pri tem razsojevanji pa ni merodajno cerkveno obnašanje prosilca, ampak ustavo ljubno, kakor je že skušnja pokazala. Druga hujša nevarnost preti zdaj pri imenovanji sa mostalnih duhovnih pastirjev. Ako se po novih postavah prosilci za samostojne službe vselej vladi predlože, potem ji je zopet pravica pri-poznana, da ona sme razsojevati, če je kdo kake fare vreden, ali ne; po tej postavi sme ona vsasega prosilca zavreči, ako bi bil še tako izvrsten duhoven, dosti da po vladinih mislih zavoljo političnih načel ima kak '»adež. j kteri zadnja leta ločili ... iz gole sebičnosti". Namesto, da bi pisavec povedal po pravici in rekel: „Zdaj, čisto v kratkem, se je naša stranka vstrojila iz nekterih brezvercev, ki smo v Ljubljano pribežali iz raznih vetrov", pa pravi: „iz splošne rodoljubne stranke so nekteri odstopili", in da je laž popolnoma nesramna, še pristavlja „iz sebičnosti". Ti mladoslovenci ali »Narodovci" (oboje ime so si po krivici prilastili) so pred kratkim zavrgli naše staro geslo: „Vse za vero, dom, cesarja" in skovali so si novo: „Vse za narod, omiko in svobodo". Pa tudi to je laž. Ko bi bilo vse „za narod", bi ne bili na stran pahnili narodove vere in bi je ne zasramovali in ne preganjali po svojih listih ,.Narodu" in „Tcdniku". Ko bi bilo „vse za omiko", bi še najmanj odstranjevali vero, ker brez nje mora ljudstvo pogrezniti se v divjaštvo, kakor je bilo pred krščanstvom. V „Narodni tiskarnici" je celo grda knjižura prišla na svitlo, ki uči neko novo vero! Zastonj se izgovarjajo, da je le »obrtnost", ako je „Narodna tiskarnica" tako Na ta način se značajni in vestni duhovni pri konkurzih ne bodo vdeleževali — in tako bodo počasi vse boljše službe prišle v roke nesposobnih vladinih privržencev. Ali bo pa to dobiček za cerkev, naj vsak sam razsodi? (Konec prih.) Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 3. avgusta. Dunaj. Cesar se bo podal še pred 18. avg. v Išl, kjer bo obhajal svoj rojstni dan v svoji rodovini in čakal rojstnega dneva cesar-eviča Rudolfa, ki bo 21. t. m. Cesarica pa je zdaj na Angleškem v Stuphill-Caste. Prostomav-tarjem se ni dovolilo ustanovljenje lože. V I*rasl je dr. Ed. Gregr, poslanec mladočehov, razglasil manifest svoje stranke. Prvi članek programa povdarja vstop v deželni zbor. Tedaj se bo šest „mladičev" res prikazalo v pražki deželni zbornici. Kako se vjema s tem člankom prejšnja obljuba „mladičev", da brez „starih" ne bode nastopili poti aktivne politike? Ogerska zbornica poslancev je imela 1. t. m. zadnjo sejo. Dovolil se je budget za mesec avgust z 276.016 gld. Barou Pronav je izrekel željo, da bi se plača poslancem dovolila le za tiste dni, ktere imajo seje, pa Moricz pravi, da je plača meseca avgusta odškodovanje za popotne stroške. — V gosposki dvor-nici se je izročila predloga volilne postave, ktera se bo nekoliko premenila. — Nova se-sija se ima pričeti 24. oktobra. V obeh zbornicah je bilo razglašenih nekaj potrjenih postav, tudi železniških, — Kakor poroča „E11.U je bila v ministerskem svetu obravnava predlogov za hrvaški dež. zbor. Več jih vlada ni odobrila, toraj se bodo prenaredili, ali pa opustila. — V fcrhski cerkveni skupščini 31. jul. je glasovalo 54 poslancev za sibinjskega škofa in rumunskega metropolita Prokopa Ivač-koviča, 7 za žkoga Gruiča in 2 za škofa Ken-gyelaca. Zadnja sta potem odstopila svoja glasa Ivačkoviču, ki je tedaj voljen s 56 gla-sovi.Srbski radikalci so toraj, da bi odstravili konservativnega kandidata, volili za patriarha škofa, ki še Srb ni, dasiravno stara pravica srbskega naroda določuje, da sme le Srb postati patriarh. Ali bo tega vlada potrdila? Vnauje države. francoska. Časnik „Agence Havas" povdarja nasproti časnikom ki so trdili, da Francoska podpira Karliste, to, da so razmere med Španjsko in Francosko le prijazne, kakor zmiraj. Da bi pa se meja proti Španjski mogla zapreti, treba bi bilo velike armade. Narodna skupščina je sklenila prenehanje zborovanja do 30. sept. Fraucleu je izrekel, da se njemu zdi svobodno med tem delati za vpeljanje monarhije. — Republikanci so hoteli interpelirati vlado, ali je res, da podpira Karliste, pa so si premislili, ker so se bali, da bi jih vladno časnikarstvo ne dolžilo, da so dogovorjeni s Prusi. Na Pruskem je bil Hasenclever zavoljo tega, ker je vodil zborovanje začasno prepovedanega občnega delavskega društva, obsojen za mesec dni v ječo. — Vladna „Nord. Allg. Ztg." pravi, da je Pruska poslala svoje bro-dovje na Španjsko le zarad tega, da bi branilo življenje in premoženje na Španjskem bivajo-čih Nemcev. Dober izgovor je zlata vreden in Prusi imajo vedno dobre izgovore, kedar jim kje kaj diši. Turška. Cabouli paša je imenovan za kupčijskega ministra, na njegovo mesto kot mestni glavar pride Kadri Bev, ki je bil dozdaj mustešar ministerstvu za javna dela. Izvirni dopisi. ■i Borovnice, 31. julija. (Izv. dop.) Kakšna krivica se nam Borovničauom godi, naj povedo sledeče vrstice. Nek posestnik, po domače Merkin, je naredil lansko leto na tukajšnjem skoz vas tekočem potoku žago s tem pogojem, da ne bo vode nič zadrževal; ker je pa voda sila majhna, da ni mogla žage gnati, je naredil jez, ki vodo nabira po 4 do 5 ur. Ker je zdaj v poletnem času ne dobimo nič skoz vas, smo se pritožili pri okr. glavarstvu v Ljubljani, da nam omenjeni posestnik vodo pridržuje, ktere vsako minuto kdo potrebuje. Res prideta gosp. Premerstein in gosp. inženir Stedri to reč pregledat, pa kaj smo dosegli? Nič! Gospoda sta rekla: „Če nimate vode zdaj, jedobote pa pozneje, saj je ni drugam obrnil, saj ravno tako priteče skoz vas." Stem je bilo vse pri kraju, govoriti ni smel skoro nobeden, akoravno smo bili vsi poklicani; kaj hočemo! Kdor je imel kaj veljave, je šel tisti dan od doma kakor gosp. župan, češ, saj ne stanujem spako natisnila; to ravno je sebičnost, ki jo očita „pravim Slovencem", — pa še bolj hudobija, ker iz sovraštva do katoliške vere so to spako na dan spravili, kakoršne bi nobena tiskarnica ne prevzela, ktera kaj drži na svoje poštenje. Kako se ti ljudje love, ker nobene trdne podlage nimajo, ter išejo Slovence s praznimi besedami oslepiti, kaže tudi v „Predgovoru" izraz: „prvotno rodoljubje", ktero hočejo nadaljevati! Kaj je to, „prvotno rodoljubje"? Ono iz časa ss. Cirila in Metoda gotovo ne, kajti ta dva sta bila »klerikalca" in spošto-valca Kristusovega namestnika v Rimu. Nemara sega to »prvotno rodoljublje" v čase, ko slovenski kralji in velikaši niso znali še čitati in ne pisati in so »prvotno" hodili bosi ir. gologlavi, kakor še zdaj nekteri »svobodni" indijanski poglavarji, ali tudi neki »emiri" ob mrtvem morji? S ,,svobodo" po pomenu „mla-dih" bi se to še zlagalo, ali kaj pa poreče »omika", kaj „napredek", česar imajo polua usta? „Kaj tedaj je to „prvotno rodoljubje", čegar »blage namene" hočejo nadaljevati? Glejte, v kakošno protislovje zabrede, kdor zavrže edino podlago prave omike! Koliko se je zanesti na brošure, ktere imajo že v »Predgovoru" take vrtoglavnosti in spake, tega ni treba pojasnovati. Tukaj pristavimo le še naslove posameznih kapitelnov; ti so: »Neposrednji ali direktni državni zbor" (neslano razlaganje po kopitu »mladih"); »Politično gibanje in politične stranke med Slovenci" (psovanje druge stranke in hvalisanje »mladih" ko edinih rodoljubov). »Volitve v državni zbor" (blatenje »starih"). »Politične stranke v državnem zboru" (ravno tako). »Delokrog deželnih zborov, državnega zbora in delegacij" (pristransko). Ti godlji sledč govori (prav za prav bledenje) gori omenjenih poslancev pri razgovorih o verskih postavah itd., kar pa nismo vsega brali, ker res branja vredno. v Borovnici, in ravno tako dva srenjska svetovalca, ki sta v žlahti omenjenemu posestniku, nista hotela priti. Zdaj pa naj svet sodi, ali je to pošteno, da zavolj enega moramo prebivalci vse vasi, ki šteje čez 90 hiš, po 4 do 5 ur na vodo čakati, in perilo po četrt ure daleč prat nositi, ko je pred vse v vasi se opravilo! Kar nam je vendar še železnica vode pustila, je nam pa ta krati. Tudi se tukaj pri nas zdaj snuje nekako ,bralno društvo'1 pod vodstvom gosp. Zapreta, pa ker se gospod Zapret k mladoslovenski stranki števa in se nam kmetom nekako pre liberalen dozdeva, ne vem, če bo iz te moke dovolijo, kaj kruha ali ne; najbrže nič, kajti zakaj bi vi železničarji menj plačevali, kakor mi, m več nemških časopisev naročili ko slovenskih, kaj? — Iz i lic* bistriške*« okraja 26. julija. Ker se že srečni liberalizem vsemu svetu vsiluje in pod nogami valja, se je nekterim res že tako pamet zmešala in spridila, I zbor. _ Vsled tega da sami sebe za norce imajo in motijo z ne-1 bode uova volitev 8 skim uradnikom in diurnistom; znan je na mestu sodnije. „Slov. gospodar" je prinesel celo z imenom podpisan dopis, da je nek dav-karski uradnik strahovati hotel nekega moža, ker je podpisal ono spričevalo. To so fakti. Ker pa celo iz zanesljivih virov vem, da onih spričeval nepoklicanim ni pokazal ne župnik ne občinski urad, ki ju je izdal, moram sklepati, da se je zadržaj onih spričeval izvedel iz kancelije dotičnega gospoda sodnika. Vprašam toraj, imajo li tudi pri sodnijskih obravnavah in opravilih „Amtsgeheimnis?" In, spadajo listi, ki se pri javni obravnavi še čitati ne do-n. pr. te spričevali, pod kategorijo o kterih mora vsak pravnik mol- onih pisem čati? — Iz Umit. 28. julija. V poslednji dobi so se stvari, tikaje se narodne složnosti, tudi pri nas na Moravi — spremenile, največ zaradi gosp. grofa Egberta Belkredija, koji nij ostalimi 8 narod, poslanci vstopil v državni je izgubil mandat, ter avgusta t. 1. v okrajih koš metali. Na gimnaziji v Trebiču pustili so učni jezik nemški, da si je slovanska gimnazija. Vseučilišča, kojega tako nujno na Moravi potrebujemo, še sedaj nijmamo, — nasproti v Bukovini se je pošopirila — nova nemška. Re-kursi na pritožbe o narodnem tlačenji so zavrženi, tedaj nobena zmenja. Vstop 8 morav. poslancev nam čisto nič nij koristil, na drugi strani bratom Čehom v boji le ovire delal. — Ko bi bila Morava še dalje ostala složno pri Českej, nebi bili gotovo »Mladočehi" tako drzno postopali proti Palackemu i Riegeru. — Vide, da je Morava nestanovitna, začeli so pogumneje na noge stopati, a skazo med narod trositi, dokaz, kako lepo so se bratih pri minolih volitvah z ustavaki, proti narodnim kandidatom. Izgled, kako malo se „narodni liberalci" i »slovanski rajhsratoviči" brigajo za težuje, čast i blagor svojega naroda povsodi. — da sami sebe za norce imajo iu muuju »v. .uuue Uu»« — -.0- _ - ■ umno nado, da jim bo Bismarkovo dete kaj Brno, Bučov i Slavkov, kjer je najprobudilejši časne in večne sreče pomolilo. Ali da je tohjud v narodnem ogledu. V svojem oklicu k ravno narobe svet, to vsak, ki ima kaj pravega volilcem pravi: zapopadka, že lahko v časnih okolščinah dosti „Očita se mi, da sem z nevstopom v dr-iasno vidi- kajti vse vladarske postave imajohavni zbor porušil narodno složnost, kar nij svoi koren' v božjih zapovedih, da kar se da, res, kajti držal sem se deklaracije a iz na- • «n »oMiioin in s tem še celo ° atnliSčft. — cele češke ko- resnico posnemajo in vaiujejo, in s lem sei-ciu liberalcem za njih mavlio kaj vstrezajo, ee ve, oni bi nam jih ne privoščili, če bi se le dalo tacih postav ogniti, in svet imenuje take rodnega stališča, - cele češke korone, sem složno postopal s 33 poslanci če skimi, koji nijso vstopili v „rajhsrat." — Vsakdo uii pritrdi, da je k blagodarnemu prispevanju dalo tacih postav ognm, in svet micuujc u„ |„u.u., ua ^ » —0------- . . - postave ki so jih pravični in modri možje iz res treba složnosti, vendar mislim, da tu oci božjih zapovedi posneli, dobre ali popolnoma tanje na porušenost ne spada. Omenjam le da , ;;v, i,q nhorftli7pm iztuhta. soljegrof Belkredi vodja narodne stranke na Mo- ravi, koji je največje napade zopet le od domačih „mladih" v njihovem organu ,.Občanu" moral prenašati. — Podavam č. čitateljem »Slovenca", zaradi tega, tu nektere date, ker so jim gotovo se danje pomere pri nas le malo znane Češka, Morava i Šlezka, te tri dežele češke primerjal bi z onimi tremi butaricami paličic, koje je Svatopluk svojim sinom k zla-rnanju podal. - Združenih nijso zlomili, vsako posebej lehko. — Enako tedaj bi imele one tri dežele, da bi je neprijatelj ne zlomil, ne podjarmil, v vsem, kar je k njihevomu prospehu združeno, složno ena drugi ob boku stati in se podperati. Zalibože, da je ravno deželi Slezijskej vsled ponemčevanja a druzih neblagih naslsdkov bilo ■ • * •__>t. 1 i-ii/ nn A 1 zadostilne. Ako jih pa liberalizem iztuhta, so ali sebične, ali pa strankarske. Pa dokler jim še pravica diši, da se včasi nanjo opirajo, ker ne morejo z zvijačo svojega cilja doseči, je to grozno nečloveško, da tiste sramotijo in obre-kujejo, kteri pravico svetu kažejo. Vsaka stvar na svetu, če hoče svojemu poklicu zadostiti, mora trdne meje, ali postave imeti; še v vrt, če ni dobro ograjen, se bo tat prikradel, mu nameu kalil; se ve, človeška spridenost bi želela, da bi bilo vse svobodno kakor divja zver. Morda bo »Slovenski Nerodnež" vedel ua to kaj poskočiti, pa mi tega njemu ne prepovedujemo, saj vemo, da, ako pijancu porečeš »ti si pijan;" joj! brž proč, če ne, te hipoma te-lebne rekoč: »ti se lažeš!" „Nar." je svoje objel, in naj jih le tišči, mi mu ne zavidamo, samo toliko naj bo liberalno-dober, da bi vsaj samo toliko naj bo UDeraino-uuuei, ua ui ------------" . nas pri miru pustil. Komu ne bo všeč človek, nemogoče, da bi njeni zastopniki združeno če se prav božjih in cerkvenih zapovedi drži, zastopniki Češke i Morave za svoje pravice da se sme vsak na njega popolnoma zanesti? bojevali, dasiravno so pravi rodoljubi ua blez-ic _ J- a.. Al i;Um.n1nnni bali ^ I i-lmni Kili Vl«*Krnf)eil«» ilriiartir eene 3. avgusta. Papirna renta 70.45. — Srebrna renta 74.20. — 18601etno državno posojilo 108.25 — Bankine akcije 973 — Kreditne akcije 242.50 — London 109 75. — Srebro 103.25.— Ces kr. cekini ——. — Napoleon 8.83. Denarstvcne cene. 1. avgusta. Državni fondi. Denar. Blago 5*/0 avstrijska papirna renta . 7(130 70.40 5% renta v srebru . . . . 74 50 74.60 Srečke (loži) 1854. 1. . . . # , 233__ 234.— „ „ 1860. 1., celi. . # t 108.25 108.75 „ „ 1860. 1., petinke _._ I —,__ Premijski listi 1864. 1., . 134.25 134.75 Zemljiščine odveznice. Stajarske po 5%..... 93.50 94.- Kranjske, koroške in primorske po 5°. 86.50 —.— Ogerske po 5%..... 76.75 77.25 Hrvaške in slavonske po 5% , 79,- 78.— Sedmogradske po 5% • • 74 25 74 50 Delnice (akcije). Nacijonalne banke . . 973 Unionske bauke . . . . 118 75 119.— Kreditne akcije..... 237.75 238,— Nižoavstr. eskomptue družbe . 900.- ___ Anglo-avstr. banke .... 160 - 150 25 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. V, , 160.— 160.50 Tržaške „ 100 ., k. d. . 106.- 106.50 h i» 60 „ ♦t .. . 52.— 51.— Budenske ,, 40 gld. a. v. . 25.— 25.50 Salmove „ 40 „ M II • 31 — 82.60 Palfti-jeve „ 40 „ >> II . M 50 26.50 Clary-jeve ,, 40 „ I. . 28.50 29 50 St. Genois „ 40 „ »1 II " 24.— 25.— VVindischgriitz-ove „ 20 „ «1 II . 18.50 19.50 Waldstein-ove „ 40 „ >t 11 » —.— — .— Srebro in zlato. 5.28 5.29 8.83 8.84 103 50 103.75 I MUdernt <40 -" I o- -C star kakih 14 let, pa lepega zadržanja, -e » ki zna slovenski in saj nekaj tudi nem- ■« (v škega, se precej sprejme kot učente pri < > g. H. Ničmanu, bukvovezu v Ljubljani. « aooooertortieAoiAoioooi^e^eooA^eiSB | O as n a n i I i Podpisani se us6ja uljudno oznanjati, da je kupil j lekarnico „pri zlatem orlu" v Ljubljani (pred čevljarskim mostom, tik judovske ulice) in po odloku si. c. kr. deželne vlade ddto. 5. dne t. m., št. 4200, dobil potrebno obrtno dovoljenje. Opiraje se na skoro 20letne izkušnje, katere sem pridobil si pri farmacevtič-1 [nem poslu v različnih krouovinah našega cesarstva, posebno poslednjih G let kot pro-Ivisor ene najimenitnejših lekarnic dunajskih, drznem se zagotavljati, da mi je moči jvstreči vsaki tirjatvi gospodov zdravnikov i p. i. občinstva. Z vsem spoštovanjem .Tosef Svoboda. V Ljubljani, 23. julija 1874. (38-2) j Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.