Poštnina platan« » gotovini. IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO i'«i puttameinl iterilki Din 1*60. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino« Industrlfo In obrt. Naročnina za Uredništvo lr Jugoslavijo: upravništvo celoletno 180 Din. za w teta 90 Din. za 5* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din Plača ln Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št 23 - Dopisi se ne vračajo Račun pn pošt hranilnici v LjuUjarj St 11.953 toži se t Ljubljani. Telefon St. 30-69. **to XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 23. aprila 1935. štev. 46. Ihte*tUev m&MpolskiU vzdetkav 2e lani je morala monopolska uprava Ponovno ugotoviti, da je s povišanjem cen monopolskih izdelkov zgrešila cilj. Mesto da bi višje cene' povečale njene dohodke, so povzročile padec njenih dohodkov, tar so pač Cene presegale kupno moč prebivalstva. Gospodarski krogi so na to na-Pako v računu moflopolske uprave ponovno opozarjali, pa kakor vsa druga njihova opozorila, tako je bilo tudi to preslišano. In tako je še nadalje padal konsum boljših vrst tobaka, obenem pa so previsoke cene monopolskih izdelkov vedno bolj pospeševale tihotapstvo; Vse te stare izkušnje pa bivšega voditelja naše finančne politike le niso hotele izpametovati in politika visokih cen se je nadaljevala brez ozira na težke njene gospodarske posledice. Po zaslugi sedanjega finančnega ministra dr. Stojadinoviča pa je sedaj konec te politike in začela se je zdrava gospodarska politika, ki je v skladu s potrebami našega gospodarstva in s kupno močjo Prebivalstva. V skladu s to novo finančno politiko je finančni minister dr. Stojadinovič znatno olajšal davčno breme, znižal nekatere državne davke in znižal tudi mnoge samoupravne davke. Znižal pa je tudi razne takse, zlasti pa vse one, ki so Podraževale produkcijo. Sedaj je šel še korak dalje in znižal ce-'rffii iizdelkov. V razlagi tega vsrga “^novejšega in gospodarsko nad vi7r,Pr*V^ne®a koraka je podal novinarjem -no izjavo o politiki, ki jo mora voditi onopolska uprava, da je njeno delo v orist naroda in državne blagajne. Iz njegove izjave podajamo njegove glavne misli. Vlaga g. Jevtiča je izjavila, da hoče znižati javna bremena. Tudi državni monopoli so svoja vrsta posrednih davkov ter nad vse važni za državne dohodke. Monopoli pa imajo tudi gospodarsko-socialni pomen, ker dajejo celi vrsti ljudi zaslužek. 0 monopoli v ozki zvezi z narodnim PodL-arStv0m *n za*° morai° kot vsako čim £*edati na to, da spravijo na trg ozir r Svojil1 izdelkov. Zato pa se morajo Izka , tU<^ na kuPno moč prebivalstva, bačn^h • se je, da je vsaka podražitev to-v . Jelkov dvignila konzum cenejših sku ^ zmani^ala konzum dražjih, da so s.pni dohodki monopolov padli. Monopol-drnv"?rava zato sklenila, da zniža ceno 25»/* vrs* tobačnih izdelkov za 10 do Nadaljnja napaka je bila, da se je premrl-0 °rs*rai izvoz tobaka. Če ni izvoza, di roc^ukciia nazadovati, kar se je tu- lia • ^edai, so tudi te napake poprav-sm«e- 111 l prtvih tre** letošnjih mesecih «2, ‘Q,baka za 77 milijonov Din, do- lam vse leto le za 25 milijonov Din. J*00?111/® m°ra tudi 801 i" to je mo-goče, če bomo vso sol proizvajali doma, ne pa uvažali iz-tujine. V Ulcinju bo v Kratkem začela delovati nova solarna s kapaciteto 40.000 ton morske soli, v Tuzli pa So odkrita velika nova ležišča kamene soli. V zS°dovini naše monopolske upra-e sedaj znižajo cene monopolskih pred-nih°V’ a ti3 kilo potrebno zaradi sploš-niog8p®p°darskih razmer. Na padlo kupno nopolska ZlZa ,SG m°ra °Z^ati tUf "T letnik a’ ki se mora, ko vsak pod- lu da' K? I po starem trgovskem nače-*u> aa se blaeo j • * ne S ve1Sia"0"OP0,Ste Uprave' kCr monopolskihn!in^i minister ^di s cenami začela nova ,Predvmetov dokazal, da se je tika v ma“6na in gospodarska poli- d°ščeniem n *J1’ kar s priznanjem in za-jeni Konstatiramo. Kako se znižajo cene monopolskih predmetov Finančni minister dr. Stojadinovič je pdfev z več državami, zlasti kar se tiče Jugoslaviji priznanih uvoznih kontingentov. Predvsem gre za obnovo trgovinskih pogodb z Italijo, Francijo in Španijo. Potrebna pripravljalna dela so že v teku. Na vprašanje, o raznih prizadevanjih boljše organizacije v naši tvoniiški th industrijski proizvodnji je dejal minister dr. Vrbanič, da gre večinoma le za zasebna prizadevanja, razen pri vprašanjih centralnega odbora za lesno gospodarstvo in za nekatera vprašanja premogovne produkcije, pri katerih je zainteresirano ministrstvo za gozdove in rudnike. Potrebno je zato, da se zasebna podjetja o teh vprašanjih najprej sama sporazumejo. Na uradnih mestih pa je načeloma pripravljenost za načrtno in sistematično gospodarsko politiko. V tem smislu je tudi vlada stalno pripravljena voditi svojo gospodarsko politiko. Vendar pa noče niti šablonskega reglementiranja gospodarske politike, ker hoče pustiti privalni iniciativi proste roke. Sistematična gospodarska politika, toda proslo delovno polje za zasebno gospodarstvo — je osnovno načelo vladb za vsa gospodarska vprašanja. \Uiaa ofchtoHodalfa/aiHt^a Referat Zborničnega podpredsednika Josipa Rebeka na zadnji plenarni seji Zbornice Obrtni odsek je razpravljal o kritičnem položaju, v katerega je zašlo naše obrtno-nadaljevalno šolstvo, zlasti glede na pomanjkanje sredstev za vzdrževanje in na dolžnost občin, da prispevajo za kritje stroškov tega šolstva. Naša zbornica Se dobro zaveda, da je to šolstvo eden glavnih temeljev za strokovno izpopolnitev obrtnega stanu in profesionalnega delavstva, ker nudi obrtnemu naraščaju poleg splošne še nteobhodno potrebno strokovno teoretično izobrazbo. Zbornica je od 1. 1922. do leta 1933. izdala za obrtne nadaljevalne šole podpor v znesku 1,935.500 Din. Podpirala pa je to šolstvo tudi že od 1. 1864., kakor pričOjo uradni podatki. Zbornica posveča svojo pažnjo obrtnim nadaljevalnim šolam še posebno v zadhjiH letih, ko je prodrl interes za to šolstvo tudi med onim obrtništvom, ki se je prej držalo pasivno ali mu celo nasprotovalo. Zato je z interesom sodelovala pri izdelavi načrta uredbe, s katero naj bi se enOtnO preuredilo naše obrtno nadaljevalno šolstvo ter mu postavil zdrav temelj za nadaljnji razvoj. Pri tej priliki Smo' še posebno poudarjali, da je treba pouk prilagoditi posebnim gospodarskim potrebam in razvojni stopnji poedinih banovin, obenem pa zagotoviti primerna sredstva za vzdrževahje ih opremo teh šdl s primernimi učili. Obžalujemo, da se naši predlogi niso upoštevali v za-dostni meri. Po tej uredbi, ki pomeni sicer napredek, in izvršilnem pravilniku, ki ga je izdal ban, se bo začelo pdslovati že v šolskem letu 1935./36. Ko motrimo naše obrtno nadaljevalno šOlstvo, smo pod težkim dojmom poročil in pritožb šolskih odborov pa tudi občin, da so se pokažali pri dosedanjih obračunih vsako leto večji deficiti, da še stari dolgovi za honorarje*-niso plačani in da zaradi pomanjkanja Sredstev preti hihogim šolam ukinitev. Odbori prosijo zbornico za čim izdatnejšo podporo ter pripominjajo, da prispevek občine, banovine, obrtniških združenj in zbornice ne zadostuje za kritje izdatkov. Enake intervencije prihajajo tudi od Občin, ki tožijo, da nimajo zadostnih sredstev za kritje stroškov vzdrževanja teh šol. Naša zbornica je Že pred leti temeljito obravnavala vzdrževanje obrtnih nadaljevalnih šol in prišla do žakljdčka, da se mote to Šolstvo vzdrževati v redu in napredovati le, če ga čim izdafheje podpre tudi riiinistrstvo za trgovino. Od takrat so proračuni za obrtne nadaljevalne šoie s številoiri šol vred leto za letom rasli, pdd pore pa so v splošnem stalno padale. To velja zlasti za podpore trgovinskega rnihi-slrstva, ki so dosegle za zb jrnično področje nekaj let po osvobojenju če 400.00'' Din, padle nato na 200, 100 in 35 tisoč Din, v zadnjih letih pa sploh odpadle. Podpora Zbornice ,TOI je znašala v letu 1928. Din 686.000, v letu 1929. Din 210.000, v letu 1930. Din 209.000, v letu 1931. Din 200.000, v letu 1933. Din 112.000, in za letošnje leto je predvidena podpora Din 150.000. Krčenje celotnega proračuna zbornice ji narekuje tudi krčenje prispevka za obrtne nadaljevalne šole. Tudi obrtniška združenja, ki so prispevala letno po 80 do 100 tisoč Din, so prisiljena v zadnjih letih svoj prispevek radi Štednje v proračunih zmanjševati in računati je, da bodo te podpore v bodoče še skromnejše. Banovinska podpora, ki je znašala v letu 1931.-32. še okrog pol milijona dinarjev, se je začela tudi krčiti ter je v 1. 1934-35. bila zaokrožena na Din 300.000. Ostale institucije, ki se sicer jako zanimajo za vajenska vprašanja* se žal omejujejo samo na razne razprave in brošure, ki vsebujejo, kakor smo ugotovili, vrhu tega še razne netočne podatke o podporah drugih institucij, same pa denarnih podpor za šolsko izobrazbo vajencev vobče ne dajejo. Za leto 1934.-35. znaša celoten proračun obrtnih nadaljevalnih šol Din 1*940.000’—, in sicer: za splošne in strokovne obrtne nadaljevalne Din 1,460.000, za grafično nadaljevalno šolo Din 40.000, za gostilničarske šole Din 90.000, in za trgovske nadaljevalne šole Din 350.000. Računati pa moremo: z banovinsko podporo Din 300.000; s podporo zbornice Din 150.000, s prispevkom obrtniških združenj ca. Din 70.000, s prispevkom trgovskih združenj ca. Din 50.000, skupaj Din 570 tisoč, preostane torej še nepokritega Din 1,370.000’—. Če računamo, da plačajo mojstri in podjetja za vajence na pristojbinah za šolo Din 300.000, preostane še nepokrit znesek, 1,070.000 Din, ki bi ga morale po uredbi kriti občine. Če so pravilni podatki, ki smo jih dobili, so dosedaj občine prispevale skupno kakih Din 600.000 —. V najboljšem primeru, ako bi občine tudi v letošnjem letu prispevale enak znesek, moramo računati z deficitom najmanj Din 470.000’—. Pri tem pa moramo računati seveda še s tem, da velja ta proračun Za vzdrževanje šolstva v takem stanju, kakor je bilo doslej, z reduciranim številom ur ih številom mesecev pouka, dalje z velikim pomanjkanjem učil, pa s poukom, ki nima na razpolago delavnic ih laboratorijev. Če bi pa hoteli te nedostatke odpraviti, bi narastel deficit na najmanj poldrug milijon Din letno. Iz navedenega vidimo, da kljub izdatni podpori intereširanih čiriiteljev naše šolstvo ne more napredovati, temveč niora počasi shirati. Tako smo pred alternativo, ali naj še prispevek občin poviša za najmanj 100 od- stotkov, ali ka posp.ž.emo po določbi uredbe o obrtnem nadaljevalnem šolstvu, ki predyideva .tudi ppdporo ministrstva za urgbvtlhO in iftiustrtjb. ObČihe so danes iStf6tori$& na sfei&feiem lrmWt Svojega ^FOirhČknskegja. iravnovespa in ‘od ,njih hi pričakovati veqm prispevkov. Glede na to in ker se danes stotine milijonov žrtvujejo za srednješolska in visoko-Šmškd iZobražbO hiladfne z‘a poklice, v katerih bo trajala še dolgo vrsto let brezposelnost, dočim se nam na drtigi strani nti-di rbOžnost, da okrog sto tisoč nase narodne mladine izobrazimo v strokovnih poklicih, ki morejo v bodočnosti nuditi vsaj kolikor toliko zadovoljivo eksistenco, ako bo ta mlhdina res , dobro podkovana ,v svoji stroki in za praktični poklic, je tudi v interesu države same ih konsolidacije težkih gospodarskih in socialnih razmer, da priskoči država obrtnemu nadaljevalnemu šolstvu na pomoč. Zato predlagam ta predlog: Visoka zbornica skleni, da se nemudoma opozorijo odločujoči činitelji, zlasti trgovinsko ministrstvo na kritičen položaj obrtnega nadaljevalnega šolstva z nhjnim predlogom, da se v proračunu trgovinskega ministrstva predvidi za podporo obrtnega nadaljevalnega šolstva najmanj znesek Din 20 milijonov za vso državo, od česar naj dobi obrtno nadaljevalno šolstvo v Dravski banovini vsaj 2 milijona Din. Ta znesek bi zadostoval, da se reši problem tega šolstva tako, kakor zahtevajo napredek našega gospodarstva in interesi države* pa tudi v smislti smernic in Zahlev, ki jih vsebuje uredba o obrtnih nadaljevalnih šolah. Soglasno in z odobravanjem je sprejel plenum ta predlog. Nazadovanje francosko-jugoslovanske trgovine Trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Francijo so od leta do leta vedno manjši. Tako je padala vrednost francoskega izvoza v Jugoslavijo v zadnjih štirih letih takole (v milijonih frankov): 1. 1931. 109,0, 1. 1931. 97,3, 1. 1932. 59,7, I. 1933. 35,5 in I. 1934. 41,6 milj. frankov. Jugoslovanski izvoz v Francijo pa je znašal: I. 1930. 156,9, 1. 1931. 123,0, 1. 1932. 57,4, 1. 1933. 50,5 in 1. 1934. 31,5 milijonov frankov. Izvoz Jugoslavije je torej nazadoval v še večii meri. Cene tekstilnih izdelkov v Nemčiji se dvigajo Številni poskusi v nemških laboratorijih, da se poveča elastičnost nemške volne, so se ponesrečili. Ker ni mogoče tuje volne pogrešati, rastejo zato cene nemški volni stalno, ne da bi mogle oblasti to preprečiti. Posteljne prevleke, ki so v božiču veljale še 4 marke, veljajo sedaj že 6 mark. Nemške tvomice umetne svile delajo noč in dan, v tujino pa ne morejo s svojimi izdelki prodreti, čeprav so po kakovosti prvovrstni, ker je cena njihovih izdelkov previsoka. Da bi mogla Nemčija ohraniti svojo pozicijo na angleškem in holandskem trgu, kupuje v tujini na pol cjbtovo moško ih otroško konfekcijo, ki jo potem doma prebarva ih predela in jo potem prodaja tudi v izgubo svojim tujim odjemalcem, samo da si ohrani trg. Ponudbe in po vpraševanja Iščejo se zastopniki ža švicarske tvrdke Švicarski izvoznik pdrfiirhetijške stroke (sintetični parfumi, cvetni esenci in eter-ska olja) išče zastopnika za kraljevino Jugoslavijo. Interesenti naj se obrnejo na Švicarski koniulat v Zagrebu, Draškoviče-va 30/1. Nadalje: Prodajna tvrdka za vsakovrstne vsakdanje potrebščine (Massenartikelj v Švici išče zastopnika za Jugoslavijo. Interesenti naj se bfernejo na Švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovičeva 30/1. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine 32. kos, z dne 20. aprila objavlja: odločbe o oprostitvi italijanskega turističnega materiala uvozne carine — Objavo o razvrstitvi avtobusnih potniških prog — Odločbo k čl. 10. gradbenega zakona — odločbo o odobritvi prostega uvoza žvepla in žveplovega cveta — Objavo o novih telefonskih progah z inozemstvom — objave o pobiranju Občinskih davščin — ižpremembe v staležii državnih ter banovinskih uslužbencev ria področju Dravske banovine — Oklice sodišč, razglase raznih uradov ih oblastev tet razrte objdve. f*eiftitne vesti Polefejhstc predsednika vlade je kasačij-šk’o sodišče še p6tir'd!tb iSiste dr. Ati&ka, Bo-Maksimoviča M dr. jbjotiča, dof'iin je li- S tl dr. Hodžcra ih dir. Tčjlaloviča zavrnilo, ker predlagatelji obeh list niso zadostili prpdpisom .žakona. V Dravski banovini kandidirajo na listi dr. Mačka večinoma Hrvatje. Od slovenskih kandidatov je omeniti bivšega ministra dr. Kukovca, dr. Dobovlška v Celju in g. Kocmurja v Ljubljani. Na listi Maksimoviča so skoraj le Srbijanci, na Ljotičevi pa več bivših bojevnikov. V Dravski banovini kandidira od bivšili 25 poslancev na Jevtičevi listi: 12, in sicer gg.: Hajdinjak, Gajšek, Krejči, Benko, Pe-tovar, dr. Vošnjak, Prekoršek, Cerer, Lončar, Mravlje, Makar in Mohorič. Skupno kandidira na 6 državnih listah 2691 kandidatov ter 6 nosilcev drž. list. Na Mačkovi listi je skupno 441 kandidatov. Novo bolgarsko vlado je sestavil Andrej Tošev. Zunanje zadeve je prevzel dr. Kju« seivanov, vojsko general Canev, prosveto general Radev, notranje zadeve general R. Atanasov, finance direktor Nar. banke dr. M. Rjaskov, sodstvo Andjel KaradjovoV, kmetijstvo S. Mošanov, promet Kožuharev, javna dela V. Jotov. Bolgarski kralj Boris je izdal ob imenovanju nove vlade manifest na narod, v katerem pojasnjuje nastanek nove vlade in napoveduje novo ustavo, ki jo bo odobril narod in ki bo v skladu z načeli 19. maja ter tradicijo bolgarskega naroda in njegove vojske. Novi bolgarski ministrski predsednik Tošev je v posebni izjavi novinarjem naglasil, da bo nova vlada z vso odločnostjo nadaljevala politiko 19. maja. Ni govora o tem, da bi se mogle vriiiti prejšnje razmere. Takoj po sestavi nove vlade je bil aretiran prejšnji notranji minister polkovnik Kolev, izpuščena pa sta bila Cankov in Ki-mon Georgijev. General Zlatev, bivši ministrski predsed-ri’k, je bil upokojen. Nova vlada je izdala obsežne varnostne ukrepe. Po Sofiji in okolici neprestano patruljirajo oddelki bolgarske vojske. Internirana sta bila Hristo Stojanov, bivši minister v vladi Stambolijskega in Janko Sakazov, vodja bivše soc. demokratske stranke. Grška vlada predlaga izpremembo ustave v tem smislu, da se gornja zbornica odpravi, predsednik republike voli neposredno in da ima vlada pravico, predlagati zakone o drž. izdatkih. Tik pred podpisom francosko-ruskc pogodbe je prišlo dp nesoglasij med Lavalona in Litvinovom, da je bil podpis pogodbe odložen. Laval je hotel, da je pogodba popolnoma v duhu statutov Društva narodov in da nastopi obveznost medsebojne vojaške pomoči šele potem, ko se v DN ugotovi napadalec. Litvinov pa je smatral tp proceduro za prepočasno in zahteval, d* vsak napad avtomatično sproži obveznost medsebojne vojaške pomoči. Po odhodu Litvinova iz Ženeve se je Ti-tulcscu odpeljal v Pariz, kjer je v zunanjem ministrstvu še enkrat poudaril, da se države likale antante ne bodp pogajale o podonavskem paktu in oborožitvi Avstrije, Mad-jarske in Bolgarske, dokler ne sklene Francija svojega pakta z Rusijo. Nemška vlada je oficialno protestirala pri vseh velesilah zaradi Žtenevskih skle-pov. Pravi, da tiima nihče pravice postavljati se za sodnika ndd Nemčijo. Nemški protest pa je po svojem tdrtu spravljiv, kaf so dosegli vojaški krogi, ki hOčejo v miru izvesti oborožitev Nemčije. Tudi pri tej priliki se je izkazalo, da vlada v Nemčiji vojska. Francoska vlada na nemško protestno npto sploh ne bo odgovorila, ker je mnenja, da se. ženevski sklep tiče samo Društva narodov, na katerega se naj tudi Nemčija obrne. 450.000 občinskih svetovalcev bo v nedeljo, dne 5. maja izvoljenih na občinskih volitvafi v Fraftčiji. Vseh volilcev je približni 11,566.066. Čbškošlovaško-rusktt pogodba, podobna rusko-francoski, bo slovesno podpisana v Moskvi ob prihodu ministra Beneša. Pokrajino Sečuan na Kitajskem so zavzele čete komunistov, h katerim je prešel ves 29. zbor redne vojske. Sečuan je največja kitajska provinca, ki je skoraj tako velika ko Nemčija in ki ima nad 50 milijonov prebivalcev, veliko industrijo ter zelo rodovitno zemljo. Glavno mesto, Cehgtu, imd 700.000 duš. Združenje pletilcev za Dravsko banovino v Ljubljani ima v sredo, dne 8. maja 1935 ob pol 14. un popoldne v veliki dvorani »Trgovskega doma«, v, Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27, svojo 4. glavno skupščino s tem dnevnim Tedom: 1. Nagovor in poročilo predsednika. ?- Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Proračun za leto 1935. 6. Določitev prispevkov za leto 1935. 7. Slučajnosti. Če ob določeni uri ni navzočnih zadostno število članov, se sklepa o predmetih dnevnega reda eno liro kesneje, t. 1- s pričetkom ob pol 3. uri popoldne. Samostojni predlogi se morajo po § 387. obrtnega zakona predložiti upravi najkasneje 3 dni pred občnim zborom. Združenje pletilcev za Dravsko banovino v Ljubljani: Predsednik: Henrik Franzi 1. r. Tajnik: Karel Soss 1. r. : [®enarslvc= Darilne hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske Mestna hranilnica ljubljanska je izdala za Veliko noč posebno lične hranilne knjižice, ki so zlasti primerno darilo ob raznih prilikah, ko kdo želi napraviti drugemu posebno veselje. Take knjižice, ki vsebujejo tudi lepa navodila mladini za njeno življensko pot, bodo prišle zlasti prav staršem in botrom, ki bodo ob rojstvu, krstu, birmi, rojstnem dnevu ali godu ali pa tudi ob poroki svojih otrok, odnosno krščencev ali birmancev dali tem hranilno knjižico, ki jim bo služila kot podlaga za bodočnost in jih tudi navajala k varčnosti. Tudi za Veliko noč, za sv. Miklavža in Božič bodo te knjižice primerno darilo. * Upravni odbor Drž. hip. banke je na seji dne 17. aprila sklenil, da se znižajo začenši s 1. julijem obresti za državna in hipotekarna posojila od 10, odnosno od 9 odstotkov na 8%. Po izkazu čsl. Narodne banke z dne p. t. m. [vse številke v milijonih Kč) se le njena devizna in valutna podloga povečala za 5,9 na 300,4, njena zlata je osta-a z 2.684;0 skoraj neizpremenjena, goto-Vlna pa se je znižala za 26,0. Eskontna Posojila so narasla za 67,6 na 768,9. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 77,0 na 5,494,6. Zakonito kritje se je zvišalo od 42 do 42,6 odstotkov. Belgijska vlada pripravlja zakonski načrt o uvedbi državne kontrole nad vsemi belgijskimi bankami. Zlata podloga švicarske banke se je v zadnjih treh tednih znižala od 1795 na t470 milijonov šv. fr., torej za celih 325 bilijonov frankov. Zlate rezerve Nizozemske narodne ban-®0pa.5° Se v 3 tednih skrčile od 813 na milijonov hol. goldinarjev. Dohodki Združenih držav Sev. Amerike 2 Pfenih investicij v tujih državah stalno Padajo. Leta 1930 so dale obresti in dividende od teh investicij še 616 milijonov dolarjev, 1. 1931. 536, 1. 1932. 393, 1. 1933. •589 in 1. 1934 samo 265 milj. dolarjev. Bilanca baselske Banke za mednarodna Plačila izkazuje za 1. 1934 13 milijonov svicarskih frankov čistega dobička. Ameriki še ne plačani vojtti dolgovi zna-sajo še vedno 12,210 milijonov dolarjev. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe aisavintiidnltiike vode Tothain soKUna bostreibal Zahtevajte cenik! Dr. Cvetko Gregorič, gen. tajnik Centrale industrijskih korporacij: JUtet/af nase tekstil*te industrije v zadnjih desetih letih po podatkih naše statistike o zunanji trgovini Volna Uvož volne in predelava volne je znašala: 8volne Prec*iva izdelkov skupaj leta milijonov kg 1925 2 . 0,5 4,2 6,9 1926 3,8 0,7 3,5 8,1 1927 3,6 1 3 7,8 1928 1,4 1,1 2,7 5,4 1929 2,1 1,1 2,6 6 1930 3,4 1,5 2,4 7,4 1931 3,1 1 1,6 5,7 1932 1,4 0,7 0,9 3 1933 2,2 1,1 0,9 4,2 1934 3 1,3 0,9 5,1 V vsem desetletju se giblje uvoz sirove volne med 1,4 in 3,8 milijona kg. Po dveh letih večjega uvoza začenja uvoz padati, nato pa se zopet dvigne. V tem uvozu je torej nekakšna stabilnost in ni stalnega dviganja, kakor na primer pri sirovem bombažu. Po padcu uvoza sirove volne na 1,4 milijona kg v letu 1932. se Uvoz sirove volne začne Zopet dvigati in doseže leta 1934. zopet 3 milijone kg. Poleg uvožene volne se v znatni meri predelujejo tudi precejšnje količine domače volne. Pri uvozu volnenega prediva se ponavlja isti pojav ko pri sirovi volni: po letih dviga nastopijo leta padanja in narobe, največji uvoz je bil 1.1930., ko je dosegel poldrug milijon kg, nakar je padel na 0,7 milijona v letu 1932. in se potem v letu 1934. zopet dvignil na 1,3 milijona kg. Uvoz gotovih volnenih izdelkov pa stalno in znatno pada. Od 4,2 milijona kg v letb 1925. je padel ta uvoz v letu 1932. na 0,9 milijona kg in ostal na tej višini tudi V 1. 1933. in 1934. Uvoz gotovih volnenih izdelkov je torej padel za 79 odstotkov v primeri z 1. 1925. Od skupnega uvoza volnenega blaga je odpadlo na sirovo volno leta 1925. 30 odstotkov, leta 1934. 58 odstotkov, na volneno predivo leta 1925. 8 odstotkov, 1. 1934. 25 odstotkov, na gotove izdelke 1. 1925. 62, 1. 1934. 17 odstotkov. To pomeni, da krije doipača industrija nad 80 odstotkov vseh potreb prebivalstva na gotovih volnenih izdelkih. Vrednost uvoženega volnenega blaga je padla od 851,8 milijona Din v letu 1925. na 324,3 milijona Din v letu 1934. Število vreten za predelavo volne se je dvignilo od 50 tisoč v letu 1925. na 76.330 v letu 1934. Število statev za tkanje volne pa od 900 v letu 1925. na 1321 v 1. 1934. (Dalje prihodnjič.) '13 mpouxm. v višini Din 730.585-34 Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet Din 2,049.552'09. Zaradi velikonočnih praznikov so bili v minulem tednu na ljubljanski borzi le štirje borzni sestanki in dosežen dnevni devizni promet dne 15. apr. 1935 v višini Din 489.733'85 Dih — Dunaj; dne 16. apr. 1935 v višini Dirt 5l3.707'52 Dunaj — London; dne 17. apr. 1935 Madrid — Dunaj; dne 18. apr. 1935 v višini Din 315.525'38 Madrid. Skupni, v prejšnjem borznem tednu zaključeni devizni prortiet pa je še vedno za skoro štiri milijone dinarjev manjši nego promet predzadnjega tedna. V primeri s predzadnjim borznim tednom so bili v času od 15. do 18. t. m. per-fektuirani v poedihih devizah naslednji zaključki (vse v tisočih dinarjev): Amsterdam predzadnji teden 69, minuli teden (160); Din. deviza 666 (232) avstr, priv. kliring; Dunaj 3.057 (714) priv. kli-ring; Curih 85 (50); London 673 (332) inkl. priv. kliring; Madrid 27 (507) priv. kliring; Newyork 316 (12); Pariz 916 (40); Solun — (1) boni; Trst 165 (2). Največji padec prometa zaznamuje deviza Dunaj v privatnem kliringu, in sicer preko 2,340.000 dinarjev, dalje Pariz za skoro 900.000 dinarjev Newyork in London vsak za nad 3O0.QOO dinarjev ter Din. deviza za več ko 400.000 dinarjev, medtem ko je porasel promet v španskem privatnem kliringu približno za pol milijona dinarjev. Narodna bahka je še nhdalje posredovala v Amsterdahiu, Curihii irt Parizu ter dala skupno za 200.0(30 Din deviz na razpolago. Izmed privatnih kliringov so ves minuli teden beležili samo avstr, šilingi, in sicer na ponedeljkovem borznem sestanku po tečaju Din 872 — Din 8'82, od torka dalje pa rik bazi Din 870 — Din 8'80. Devize Amsterdam Berlin Bruselj Curih London Newyork Pariz Praga Trst. S prijno Narodne banke, Dne 15. aprila Povpr. Ponudba ,Din 2961‘46 1756'08 742'85 1421’01 21P93 4348'31 289'60 183'27 363’48 Din 2976'06 1769'95 747'92 1428'08 213'99 4384:62 29P03 184'38 366'57 Dne 18. aprila Povpr. Ponudba Din 2964'30 1756'08 743‘21 1421‘Oi 21279 4358'98 289'60 ia8’35 363'84 ves Din 2978'89 1769'95 74878 1428'08 214'85 4395'30 291'03 184'46 386'93 t OUv) 04 Izvzemši CuriH, lei ie tudi teden beležil M'diedp bazi Din, 1421 01 — Din 1428-08 — in Berlin ter Pariz, ker sta na petkovem bhrz-nem sestanku (J8. t. m.) notirala ob ponedeljkovih tečajih — od 15. t. m. — so,vse ostale devize tekom zadnjega tedna okrepile svoje tečaje. Porast iznaša v pbenih izraženo pri Amsterdamu + 2'84, BrUSfju 4- 0 36, Londonu + 0 86, pri Newyprku + 10'67, Pragi + 0 08 irt pri Trstu + 0'3& kaj prida ne obeta, na kako stalno izboljšanje pa sploh ni upati. Tudi cene so zadnji čas nekoliko popustile. Pač pa opažamo, da se je produkcija jelovirte zlasti pri manjših žagah povečala. Pri sedanjih razmerah to vsekakor ni ugoden pojav, ker je z vso zanesljivostjo pričakovati slabe konjunkture in bodo večje zaloge zelo slabo vplivale na cene. Kajti v takih slučajih je predobro znana naša medsebojna konkurenca glede cen, posebno ker doslej nimamo ,še nobene organizacije, ki bi dejansko vendar enkrat uredila cene in uvedla enotnost v naš izvoz. I Doba ve~2z citacije Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 26. aprila ponudbe o dobavi držajev za krampe, umetnega škrilja, strešne opeke, železa in vijakov. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kakhnj sprejema do 25. aprila ponudbe o dobavi bele kovine, hrastovih pragpv, gumijastih čevljev, armatur, raznega železnega materiala, strojev, zobatih koles, spiralnih vzmeti; do 9. maja pa. o dobavi spiralnih cevi, železnih tropolnih oklopnin omar, strojev. — Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 27. aprila ponudbe o dobavi tračnikov. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Efektno tržišče Tendenca neizpremenjeno stalna. V zadnjem borznem tednu ni bilo na tukajšnji borzi perfektuiranih nobenih efektnih zaključkov. Tudi industrijski in bančni papirji Še vedno niso beležili, dočim so državni papirji notirali ves minuli teden brez znatnejših tečajnih oscilacij. Od 15. rta 18. t. m. se je dvignil denarni tečaj 8% Blaira za 1 točko, medtem ko se je 7 %> Blair okrepil za pol točke v ponudbi in povpraševanju. Nasprotno pa je padel v tem času blagovni tečaj Seligmanovega posojila za pol točke, dočim je njegova denarna notica za pol točke višja. Vsi ostali državni papirji so beležili skoro povsem brez iz-prememb. Dne 18. t. m. so bili doseženi ti-le efektni tečaji: 7 % investicijsko in 8 °/o Blairovo posojilo Din 77.— povpraševanje, Din 78‘— ponudba; 7 °/q Blairovo posojilo Din 67'50 povpr., Din 68-50 ponudba; Seligmanove obveznice Din 70'50 povpr., Din 71'50 ponudba; Agrarne obveznice Din 46’— povpraševanje, Din 47'— ponudba; Begluške obveznice Din 65'— povpraševanje, Din 66-— ponudba; Vojna škoda Din 372'— povpraševanje, Din 374'— ponudba. Žitno tržišče Tendenca še nadalje stalna. Ceno, pšenice in ovsa, kakor tudi vseh mlevskih izdelkov so ostale docela neizpre-nienjene, medtem ko je cena koruze poskočila za Din 2'—, a banatske koruze še za nadaljnja Din 2'— pri 100 kg. Zaključena ata bila v prejšnjem tednu 2 vagona pšenice in 5 vagonov koruze. Lesno tržišče Tendenca še vedno neizpremenjeno mlačna Na tukajšnji borzi je bilo v zadnjem tednu zaključeno 4 vagone remeljnov, 1 vagon smrekovih drogov, 2 vagona hrastovih friz, 8 vagone tramov in 2 vagona desk smreka-jelka. V zadnjem času rti nobenih bistvenih izprememb na BgŠem lesnem trgu. Sicer je v poslednjih tednih promet nekoliko poživel in bi mogli sklepati, da se je situacija zboljšala, vendar pa temu rti tako, ker izvirajo zadnje omenjene pošiljke še iz zaključkov februar—marec za kolonije. Novih, nadaljnjih kupčij, oziroma zaključkov pa ni. Kako se bo izvoz vršil v bodoče, ni znano. Po vseh znakih sodeč pa se nam nič & V 24 lirah S tir klobuke Itd. ftkrobl tn svetlolika srajce, ovratnike in manšete Pere. snši. monga in lika domače perilo tovariia Jt>Š. BElCfl Poljanski nasip 4— 6. ftelenbnrgova ul. S Telefon it 82-72. Homa in no S posebnim odlokom finančnega ministra sla ustanovljena reklamacijska odbora v Celju in Novem mestu. Prvi za davčne uprave v Celju, Gornjem gradu, Brežicah, Šoštanju, Šmarjah, Laškem in. Kozjem, drugi pa za one v Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Krškem, Kočevju in Ribnici. , • Obvezni zdravniški pregled pred sklenitvijo zakonske zveze, kakor ga predpisuje za časa ministra Puclja izdanj zakon o pobijanju spolnih bolezni, je razveljavljen. Najbrže bo tudi nekatera druga določila zakona dosegla ista usoda. Avstrijski koiizul v Ljubljani grof Feljks OrSini Rosenberg je imenovan za avstrijskega poslanika v Haagu in je že zapustil Ljubljano, Posle konzula v Ljubljani upravlja začasno tajnik Franc Ziigler, Cene plugom so jugoslovanske tvornice znižale s 15. aprilom za 10%. Obrtniška zbornica v Splitu je.zahtevala s posebno spomenico, da se znižajo obrtnikom socialne dajatve ter da se dovoli tudi obrtnikom — in ne samo industrialcem — uvoz strojnih delov po znižani carini.,, . >; Stavka čevljarskih pomočnikov v Bjelo-varu se je po enomesečnem trajanju ponesrečila in so (norali pomočniki odnehati. V Valjevu je neki brezposelni delavec razbil, izložben^ okna na Batini brodajal-riici. Pred dneyi pa je neki brezposelni čevljar ..razbil okna na Batini prodajal-nici v Djakovu. Na Grintovcu se je, smrtno ponesrečil 211etni akademik Mirko Gombač iz Rožne Prva tvoriiica vagonov je začela te dni obratovati na Bolgarskem v mestu Dre-novo. 200 novih: prodajaln namerava odpreti Bata v AngijjL Nemške vesti o velikih nemških iznajdbah, kakor o smrtnih žarkih, stratosfemih raketah ,itd., sp . bile le blef„, kakor piše neki angleški Tist. Nemci so hoteli s temi vestmi preplašiti svet, da bi se manj upiral nemškemu oboroževanju. Težki nemiri so bili v nemškem mestu Allenstein v Vzhodni Prusiji. Čela vrsta trgovin je bila demolirana. Po nekih vesteh gre za protižidovske nemire. število ladij v gradnji, se je v letošnjem prvem Četrtletju v primeri, z lanskim povečalo 17,7%. Grade pa. se večinoma samo ladje z manj ko 2000 tonami nos-nosti. Rudaril, premogovnikov v Južnem Wa-lesii zahtevajo, da se, v kolektivni pogodbi z lastniki premogovnikov določi 30umi tedenski delovnik. Delalo bi se le pet dni na teden in vsak dan samo po 6 ur. Potres na otoku Formozi je dne 21. t. m. razrušil , nad 70Q0 hiš, J&000 hiš hudo poškodoval; pod razvalinami so doslej ugotovili 2750 mrtvih oseb, 5<550.hudo ranjenih ih 8(30 poškodovanih. Tokijska vlada je dala za prvo pomoč 7 milijonov jen. gftds. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14402/III., o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avg. 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. januarja 1935 do 31. marca 1935 naslednje nove legitimacije: 1. Kokot Ivan, Osijek — Mariborska afinerija zlata, reg. družba z o. z., afinerija zlata, Maribor. 2. Pečkaj Matko, Ljubljana — Souvan Franc Ksav., trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana. 3. Jerše Leo, Breg pri Borovnici — Batjel Fr. »Tribuna«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. 4. Stolzer Gustav, Novi Sad — »Jugočeška«, Jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d., tekstilna industrija, Kranj. 5. Klajič Branko, Subotica — »Unio« družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor. 6. Lenščak Anton, Ljubljana — Krisper Ant., veletrgovina z galanterijo, Ljubljana. 7. Tomšič Drago, Tacen pod Šmarno goro — Krisper Ant., veletrgovina z galanterijo, Ljubljana. 8. Korani« Julij, Zagreb — »Projac družba z o. z., velepražarna kave in tovarna hranil, Ljubljana. 9. Skubl Vinko, Ljubljana — Peteline Josip, tovarniška zaloga šivalnih strojev in galanterija, Ljubljana. 10. Kveder Josip, Ljubljana VII — Commerce d. d., trgovina z manufakturo, Ljubljana. 11. Škofič Niko, Ljubljana — Samec Ivan, tr- govina z galanterijo in norimberškim blagom, Ljubljana. 12. Nerat Franc, Hrastje — Soklič T., izdelo- vanje in prodaja štampiljk in v to stroko spadajočih potrebščin, Maribor. 13. Čerič Alojz, Maribor — Soklič T., izdelova- nje in prodaja štampiljk in v to stroko spadajočih potrebščin, Maribor. 14. Reindl Elek, Maribor — Foto-Kompanija, družba z o. z., tovarna fotografičnih kartonov in drugih kartonaž, Maribor. 15. Steiner Franjo, Radvanje — Jugoslovanska tovarna za izdelovanje dr. Oetker-jevega pecilnega praška, družba z o. z., izdelovanje pecilnega praška, Maribor. 10. Kocmut Janko, Kranj — Ahačič Kajetan, tovarna kos, srpov in vsakovrstnega drugega poljedelskega orodja, Tržič. 17. Štern Milan, Zagreb — Brauns Viljem, to- varna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje. 18. Speglič Franc, Celje — Brauns Viljem, to- varna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje. 19. Alkalay Moric, Sarajevo — Rosner Marko, trgovina z manufakturo, Maribor. 20. Hoffmann Leopold, Zagreb — Josip Kunc & Komp., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana. 21. Kunschita Avgust, Ljubljana — »Štora« d. d., tovarna zaves, St. Vid nad Ljubljano. 22. Vokič Simo, Prijedor — Milama & sve- čarna d. d., tovarna mila in sveč, Ljubljana. 23. Skušek Rudolf, Maribor — Samec Ivan, trgovina z galanterijo, Ljubljana. 24. Steiner Vilim I., Zagreb — »Elite« družba z o. z., konfekcija, Ljubljana. 25. Zupan Vlado, Ljubljana — Jelačin & Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana. 26. Wutti Vincenc, Ljubljana — »Lana« druž- ba z o. z., tekstilna tovarna, Ljubljana. 27. Michover Bernhard, Zagreb — Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z., tekstilna tvornica, Maribor. 28. Martin Ferdo, Novo mesto — Samec Ivan, trgovina z galanterijo, Ljubljana. 29. Češnovar Franc, Ljubljana — »Pekatete« družba z o. z., tvornica testenin, Ljubljana. 30. Kunc Reinhold, Grosuplje — Kunc Josip & Komp., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana. 31. Weiss Evgen, Zagreb — Bogataj & Janc, tovarna klobukov, Radovljica. 32. Kavčinski Adalbert, Beograd — Brauns Viljem, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje. 33. Braun Dezider, Požarevac — »Delta«, Za- druga za izdelovanje perila r. z. z o. z., izdelovanje perila, Ptuj. 34. Albachary Jacques D., Zagreb — »Štora« d. d., tovarna zaves, Št. Vid nad Ljubljano. 35. Radnovič Veselin, Beograd — »Unio« druž- ba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor. 36. Friedrich Aleksander, Zagreb — Thoma Karl, mehanična tvornica svilenih izdelkov, Maribor. 37. Ferjančič Karel, Ljubljana — Urbanič Jo- sip, trgovina z mešanim blagom in semeni, Ljubljana. 38. Kratochwill Julij, Ljubljana — Franz Lu- dvik in sinovi, eksportni mlin in tovarna za testenine, Maribor. 39. Vičič Ivan, Beograd — Izdelovalnica slo- venskih in švicarskih vezenin d. z o. z., izdelovalnica vezenin, Bled. 40. Polanc Franc, Ljubljana — Grašič Fran, izdelovanje čevljev, Kranj. 41. Bernardi Roman, Ljubljana — Šerbec Jo- sipina izdelovanje kemičnih izdelkov, Podgora p. Št. Vid. 42. Beer Adolf, Tuzla — Tovarna dežnikov d. d., tovarna dežnikov, Dolnja Lendava. 43. Reich David, Varaždin — Remec-Co, to- varna upognjenega pohištva in lesna industrija, Ljubljana. 44. Jontes Ivo, Ljubljana — Korenčan I., tr- govina z galanterijo, Ljubljana. 45. Vokač Andrej, Završje — Commerce d. d., trgovina z manufakturo, Ljubljana. 46. Balaž Edvin, Beograd — Lazar M., meha- nično izdelovanje pletenin, Ljubljana 47. Papo A. Silvio, Sarajevo — »Lana« druž- ba z o. z., tekstilna tovarna, Ljubljana. 48. Ravnik Mihael, Ljubljana — Rosija-Fon- sier, zavarovalnica in pozavarovalnica, Ljubljana. 49. Ladstatter Herbert, Domžale — Erbežnik Franc, klobučarstvo in slamničarstvo, Vir pri Domžalah. 50. Simonič Franc, Maribor — Gusel Adalbert, veležganjarna, izdelovanje likerjev in sadnih sokov, Maribor. 51. Umberger Anton, Ljubljana — Siegel & drug d. z o. z., industrija platnenega, ko-nopnega in bombažnega blaga, Ljubljana. 52. Popovič Milutin, Split — Tvornice »Zlato- rog«, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 53. Hain Robert, Zagreb — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 54. Jug Avgust, Maribor — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 55. Vivlič Petar, Lesce pri Bledu — Šušter- šič Slavko in Milka, tovarna nogavic, Lesce. 56. Svilarov Jovan, Beograd — Slatnar Jože, izdelovalnica usnjenega in galanterijskega blaga, Ljubljana. 57. Sherbes Maks, Maribor — Tvornice Zlato- rog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 58. Kobč Gustav, Beograd — Jelačin & Komp., tvornica zamaškov, Ljubljana. I 59. Eismann Adolf, Novi Sad — Medič-Zankl družba z o. z., tvornice olja, firnežev, lakov in barv, Ljubljana. 60. Pirmanšek Vinko, Šoštanj — Premelč Gvi- do, trgovina z mešanim blagom, Šoštanj. 61. Vreček Josip, Ilovka — Rabič Franc, trgo- vina z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami, Šenčur. 62. Pammer Julij, Celje — Rakusch D., veletr- govina z železnino, Celje. 63. Olič Milan, Split — Rakusch D., veletrgo- vina z železnino, Celje. 64. Pejnovič Milan M., Beograd — Tvornica Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 65. Varga Josip, Ljubljana — Miljutin Niko- lja, trgovina s preprogami, Ljubljana. 66. Sabitaj R. Varon, Beograd — »Totra« d. z o. z., tovarna trakov, Ljubljana. 67. Kobal Maks, Ljubljana — Krisper Anton Coloniale, veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe, Ljubljana. 68. Goltes Lado, Kranj — Stermecki R„ trgo- vina z mešanim blagom in izdelovanje perila, Celje. 69. Gavrilovič Stevo, Koprivnica — »Mirim« Karl Zalokar, d. z o. z., tovarna hranil, Maribor. 70. Bregar Anton, Zidani most — Kobal Alojz, izdelovanje sirkovih krtač, metel ter drugih lesnih izdelkov, Kamnik. 71. Grgič Milan, Zg. Radvanje — Rosina Dra- go, trgovina z galanterijskim, norimberškim in pletenim blagom ter igračami, Maribor. 72. Ohrenstein Izidor, MariboT — Rosner Mar- ko, trgovina z manufakturnim blagom, Maribor. 73. Završnik Alojzij, Ljubljana. — Prva kranj- ska mehanična avtom, tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana. 74. Belihar Mirko, Ljubljana — Belihar & Ve- lepič, izdelovanje damske konfekcije in perila, Ljubljana. 75. Verčon Josip, Moste — Medič-Zankl druž- ba z o. z., tvornice olja, firneža, lakov in barv, Ljubljana. 76. Braun Josip, Zagreb — »Unio« družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor. 77. Ogrizek Mirko, Ptuj — Lenart Fran Sal., trgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom na debelo ter izdelovanje perila, Ptuj. 78. Novak Mavricij, Zagreb — Tvornice Zla- torog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 79. Rotschild Dragutin, Zagreb — Cemažar Jo- sip, litografični zavod, Ljubljana. 80. Novak Franc, Ljubljana — Stramšak Fran- čiška, prodaja praška »Hainad« za po-končavanje škodljivih mrčes, Dev. Marija v Polju. 81. Tarkuš Kondrad, Split — Mariborska afi- nerija zlata reg. družba z o. z., afinacija in legiranje žlahtnih kovin ter njih predelava, Maribor. 82. Pungartnik Milko, Ljubljana — »Alko« družba z o. z., izdelovanje in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana. 83. Zajc Anton, Ljubljana — »Triumf« pod- jetje za predelovanje in trgovino z industrijskimi proizvodi družba z o. z., trgovina z industrijskimi sirovinami, kožami, usnjem, usnjenimi izdelki ter izdelovanjem pletenin in vezalk, Ljubljana. 84. Planinc Oton, Celje -- D. Rakusch, veletr- govina z železnino, Celje. 85. Vasič Cvetko st., Niš — Kunstek Pavel in drug d. z o. z., tovarna perila in ovratnikov, Maribor. 86. Medvedšek Leo, Ljubljana — Junc Milka, trgovina s šivalnimi stroji, kolesi, radio-aparati in drugimi v to stroko spadajočimi predmeti, Ljubljana. 87. Toth Mirko, Zagreb — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 88. Jer&an Miroslav, Maribor - »Motoroil« druž- ba z o. z., trgovina z mineralnimi olji in proizvodi ter specialnimi avto-predmeti, Maribor. 89. Volčanšek Viktor, Ljubljana — Prelog Karl, trgovina z volnenim blagom in galanterijo, Ljubljana. 90. Vrabec Rudolf, Struževo — »Triglav« to- varna hranil d. d., tovarna hranil, testenin, kavinih nadomestkov, kavinih in sadnih konserv, Šmarca—Kamnik. 91. Škerget Matija, Kranj — Veselič Boris, tr- govina z mešanim blagom. Ormož. 92. Černe Slavko, Litija — Demšar Lovro, tr- govina z galanterijskim in modnim blagom, Ljubljana. 93. Lenardič Hinko, Ljubljana — E. Jeras in drug, izdelovanje alkoholnih pijač in sadnih sokov, Ljubljana. 94. Miklavec Josip, Ljubljana — »Jugotekstil« d. z o. z., trgovina in izdelovanje tekstilnega blaga, Maribor. 95. Sekler Arnold, Maribor — Mariborska ti- skarna d. d., tiskarna, litografija, kamno-in offset-tisk ter knjigoveznica, Maribor. 96. Jug Ivan, Ljubljana — Weilguny Gustav družba z o. z., tekstilna industrija, Vič pri Ljubljani. 97. Prelog Albin, Celje — Lešnik Fran Ks., razpečevalnica Maggijevih izdelkov, Maribor. 98. Filipič Franc, Stražišče pri Kranju — Bo- žič Anton, tkalnica volnenih in bombažnih tkanin, Kranj. 99. Golubev Pavel, Vič pri Ljubljani — Tičar M. družba z o. z., veletrgovina papirja, tehničnih in šolskih potrebščin, Ljubljana. 100. Lušnič Štefan, Ljubljana — Foto-Kompa- nija družba z o. z., tovarna fotografičnih kartonov in drugih kartonaž, Maribor. 101. Markovič Peter, Zabukovac — »Jugospe- cial« A. Bucik družba z o. z., trgovska agentura in komisijska trgovina, Ljubljana. 102. Peras Avguštin, Rožna dolina — Cotič Ru- dolf, izdelovanje kozmetičnih sredstev, Ljubljana. 103. Domicelj Miro, Ljubljana — Celjska milar- na družba z o. z., tovarna mila, Celje. 104. Pavlič Artur, Ljubljana — I. Bonač sin, papirna industrija, Ljubljana. 105. Klingberg Franc, Split — Medič-Zankl družba z o. z., tvornice olja, firnežev, lakov in barv, Ljubljana. 106. Hočevar Alojzij, Ljubljana — Globočnik K., tovarna kos, srpov, lopat in slamo-reznih nožev, Tržič. 107. Adamič Avgust, Rožna dolina — »Pekate- te« družba z o. z., tovarna testenin, 108. Šef Ludvik, Zagreb — »Proja« družba z o. z., velepražarna kave in tovarna hranil, Ljubljana. 109. Štrkalj Krsto, Šibenik — Škrjanc Peter, , čevljarna, Sp. Duplje. 110. Lantič Jakob, Celje — Filip Bumiller, D. Lttbl na sl. i Slavko Tomljenovič, tvornica palic in bičevnikov, Celje-Zagrad. 111. Lowinger Mihajlo, Novi Sad — Prva kranj- ska meh.-avtoin. tvornica pletenin Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana. 112. Kritzler Vilim, Novi Sad — Prva kranj- ska meh.-avtom. tvornica pletenin Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana. 113. Kern Ivan, Ljubljana — Brača Periš, trgo- vina z vinom in žganjem na debelo, Ljubljana. 114. Kosmina Božidar, Ljubljana — Črnigoj Jo- sip, prodaja in izposojevanje igralnih miz, Ljubljana. 115. Šiler Avgust, Ljubljana — Centralna vi- narna d. d., trgovina z vinom na debelo, Ljubljana. 116. Wirth Josip, Celje — Tvornice Zlatorog, tvornica mila, sveč, sode pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 117. Reho? Ladislav, Zagreb — »Metka« družba z. o. z., mehanična tkalnica, Celje. 118. Vobnik Friderik, Maribor — Oset Miloš, trgovina s špecerijskim, kolonialnim in mešanim blagom ter deželnimi pridelki na debelo in drobno, Maribor. ;119. Heisch Edvard, Ljubljana — »Narodni ma-gacin« splošno tekstilno d. d., podružnica, trgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom, Ljubljana. 120. Mihevc Alojzij, Beograd — Tovarna motvo- za in vrvarna d. d., tovarna motvoza in vrvarna, Grosuplje pri Ljubljani. 121. Kurent Filip, Maribor — Zorko Anton, tr- govska agentura in komisija, Maribor. 122. Pelc Pavel, Ihan — Krisper Ant., veletr- govina z galanterijo, Ljubljana. 123. Vrečko Vladimir, Celje — Voršič Fran, tr- govina s »Phoxal« hranilom, Maribor. 124. Pipenbacher Karel, Maribor-Studenci — Voršič Fran, trgovina s »Phoxal« hranilom, Maribor. 125. Zafuta Rudolf, Celje — Zangger Franc, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo, Celje. 126. Strassberger Mirko, Varaždin — Rosner Marko, trgovina z manufakturnim blagom, Maribor. 127. Spu(lic Rudolf, Maribor — Rosner Marko, trgovina z manufakturnim blagom, Maribor. 128. Vodnik Franc, Ljubljana — Kramarič Ve- koslav, trgovina s papirjem in založba razglednic, Ljubljana. 129. Arnšek Franc, Maribor — Vok Ign., trgo- vina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 130. Munih Engelbert, Breg pri Celju — Ant. Krisper Coloniale, lastnik Josip Verlič, veletrgovina kolonialne in špecerijske robe, velepražarna kave, mlini za dišave, Ljubljana. 131. Andolšek Feliks, Rašica — Andolšek Ivan, industrija zobotrebcev in druge lesene robe, Rašica, srez Kočevje. 132. Popadič Slavko, Foča — Ahačič Kajetan, tovarna kos, srpov ter vsakovrstnega drugega poljedelskega orodja, Tržič. 133. Tutta Oskar, Ljubljana — Mikuš L., tovar- na dežnikov, Ljubljana. 134. Geršanovič Salamon, Ptuj — Blanke W., tiskarna, knjigoveznica, knjigarna in trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, Ptuj. 135. Plavčak Anton, Maribor — Kristal d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla, Maribor. 136. Potočnik Marko, Maribor — Lešnik Fran Ks., trgovina z mešanim blagom na debelo, zlasti z Maggi-jevimi izdelki, Maribor. 137. Pčelnikov Vladimir, Ljubljana — Bergelj & Samojlov d. z o. z., izdelovanje kovčkov, torbic in drugih usnjenih predmetov, Ljubljana. 138. Devič Dušan, Dunaj — »Zora« tvornica konfekcije družba z o. z., izdelovanje oblek in perila, Maribor. 139. Friedmann Ljudevit, Zagreb — Vidmar Josip, Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana. 140. Grčar Andrej, Sevnica ob Savi — Vok Ign., trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 141. Boroš Bela, Subotica — Schimmel & Co. d. z o. z., trgovina z eteričnimi olji, dišečimi tvarinami, eteričnimi esencami, ekstrakti, barvami in farmacevtskimi izdelki, Celje. 142. Schwarz Hinko, Osijek — Tvornica Zlato- rog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 143. čaklovič Josip, Zagreb — čemažar Josip litografični zavod, Ljubljana. 144. Jug Franc, Celje — Celjska tekstilna to- varna Bergmann in drug, tvornica tkanin, Celje. 145. Neuman Josip, Zagreb — Filip Bumiller, D. Lobi naslj. i Slavko Tomljenovič, tvornica palic in bičevnikov, Celje-Zagrad. 146. Neuman Dane, Zagreb — Filip Bumiller, D. Lobi naslj. i Slavko Tomljenovič, tvornica ' palic in bičevnikov, Celje-Zagrad. 147. Male Tomo, Ljubljana — Ttvornice Zlato- rog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praSkov in tolščenih izdelkov, Maribor. 148. Vojnovič Danilo, Zenica —■ >Unio< družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor. 149. Kunstek Valentin, Celje — Royal Exchange Assurance, zavarovalnica, Ljubljana. 150. Koražija Anton, Ljubljana — Lavrič Jo- sip, trgovina z usnjem in kožami, Ljubljana. 151. Slavnič Milivoj T., Beograd — Čemažar Josip, litografični zavod, Ljubljana. 152. Hlupič Alojz, Maribor — Vielhaber H., tr- govska agentura in komisija, Maribor. 153. Ledinek Maks, Maribor — K. & R. Ježek, tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor. 154. Grenko Matevž, Orla vas pri Braslovčah — K. & R. Ježek, tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor. 155. Borič Aleksander, Maribor — J. Hutter in drug, tvornica klotov, silkov in hlačevi-ne, Maribor. 156. Borič Aleksander, Maribor — Doctor in drug, mehanična tkalnica in apreturaT Maribor. 157. Hanzel Srečko, Murska Sobota — Šiftar Ludvik, tovarna perila, Murska Sobota. 158. Šalamon Jakob, Osijek — Šiftar Ludvik, tovarna perila, Murska Sobota. 159. Dular Alojzij, Ljubljana — Industrija plat- nenih izdelkov d. d., industrija platnenih izdelkov, Jarše, p. Domžale. 160. Kumelj Alojz, Ljubljana — Ogorevc M., izdelovanje čepic, Grosuplje pri Ljubljani. 161. Novak Jurij, Ljubljana — Bernik Ivan, iz- delovanje žaluzij in okenskih rolet, Ljubljana. 162. Winkle Norbert, Sevnica ob Savi — Kopi- tarna Winkle, tovarna kopit, Sevnica ob Savi. 163. Kerne Ivan, Ljubljana — Vinocet družba z o. z., tovarna vinskega in špiritovega kisa, Ljubljana-Vič. V Ljubljani, dne 10. aprila 1935. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predsednik: Tajnik: Ivan Jelačin s. r. Ivan Mohorič s. r. a-. OJ ■m Špedicij slto po djeijc (O o < e OJ i—ji It. ^anzinger M ?o Sio J JUL b M J O 12 Cl Telef on 20»6C ■■na M 5' Ml 25' prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora. Carinsko skladišče Mestne trosanne prosto skladišče Carinsko posredovanje. i' Hreroz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili r*>i* \i.hh» v vnKK ZELEZNIKAR La Trgovsko-induatrljsko d. d. »MERKUR« kot izdajateu» in tiskarja: O. MIHALEK. Ljubljana.