primorske
novice
KOPER, 29. januarja 1982
URADNE OBJAVE
OBClN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Š
\
VSEBENA
\
Občina Koper
—	RESOLUCIJA o izvajanja družbenega piana občine Koper za obdobje 1981-1985 v !etu 1982
—	SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o splošnih načetih za notranjo organizacijo in sistemizacijo de! in naiog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih de! in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih občine Koper
Občina Piran
—	SKLEP o manjšem odmiku od zazidalnega načrta turističnega kompleksa Bernardin
Občinska skupnost sociatnega skrbstva Hirska Bistrica
—	SKLEP o vrednosti programa in višini prispevne stopnje za leto 1982
Skupnost otroškega varstva občine Sežana
—	SKLEP o povečanju zneskov denarnih pomoči otrokom
Obatna samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana obalne samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje 1981 — 1985
OBČINA KOPER
Na podlagi 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), na podlagi družbenega plana občine Koper za obdobje 1981-1985 in na podlagi 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. januarja 1982 sprejela
RESOLUCIJO
O	RAZVOJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KOPER ZA OBDOBJE 1981-1985 V LETU 1982
1.	POGOJI RAZVOJA V LETU 1982
1.1.	Družbeni razvoj je bil v letu 1981 v odločilni meri podrejen in odvisen od rezultatov, naporov in aktivnosti celotne družbe za stabilizacijo gospodarstva. Pozitivni učinki stabilizacije v glavnem še^ niso opazni, neposredni učinek razmerij in pogojev, ki terjajo stabilizacijo z ene strani ter restriktivnih ukrepov, ki tvorijo de! stabilizacijske politike z druge strani na razvoj ožjih družbenopolitičnih skupnosti in na posamezne dejavnike v združenem delu pa je zelo močan. V širši družbenopolitični skupnosti je zato leto 198! značilno po skromnejših rezultatih gospodarskega razvoja, po omejitvi vseh oblik porabe ter v okviru tega predvsem po padcu osebnega in skupnega standarda in po počasnejšem uresničevanju razvojnih načrtov na vseh področjih. Od teh splošnih razmer razvoj občine Koper pozitivjio odstopa, saj je bila v letu 1981 zabeležena nadpoprečna gospodarska rast, ocenjena tako glede obsega kot glede kvalitativnih kazalcev razvoja. To je pripisati tako aktiviranju novih kvalitetnih kapacitet v gospodarstvu kot dejstvu, da je bila raven gospodarske aktivnosti občine v letu 1980 zelo nizka. Takih okoliščin v letu 1982 ni mogoče več pričakovati, zato se bodo poleg splošnih pokazali tudi učinki delovanja dolga leta prisotnih
neskladij v občini. Tudi doseženi uspehi v družbenem razvoju občine v letu 1981 predstavljajo samo kratkoročni rezultat, čeprav ne glede na to lahko ugotavljamo, da še ne prihaja do bistvenih odstopanj od osnovnih usmeritev družbenega plana občine, kar bi eventuelno terjalo tudi pristop k njegovemu spreminjanju. Bodo pa nekatera odstopanja na posameznih področjih terjala specifičen pristop in zaradi novih samoupravnih sporazumov in dogovorov kot posledico verjetno tudi spremembo posameznih določi! družbenega plana.
1.2.	Obeležja, ki ob prehodu v leto 1982 ustvarjajo možnosti družbenega ih gospodarskega razvoja širše družbene skupnosti in občine in ki so prisotna pri ukrepih za izvajanje družbenega piana v tem letu, so predvsem sledeča:
—	izjemno zaostrena razmerja v plačilni bilanci, ki utesnjujejo možnosti razvoja, terjajo koncentracijo vseh sil na pospeševanje konvertibilnega izvoza ter omejujejo globalne možnosti za rast dohodka kot temeljne kategorije planiranja;
—	izjemno visoka rast cen v letu 1981, ki je namesto izboljšanja odnosov med cenami posameznih vrst blaga celo povečala njihova medsebojna neskladja; ta visoka rast se prenaša še v leto 1982, to pa v okvirih dogovorjene omejene rasti cen zmanjšuje tudi možnosti za usklajevanje disparitet v letu 1982, kar predstavlja enega najpomembnejših elementov pogojev poslovanja;
—	padec kupne moči prebivalstva, ki se je do sedaj odraža! predvsem v prometu trgovine in delno v proizvodnji potrošnih dobrin, se bo postopno prenese! tudi na proizvodnjo reprodukcijskega materiala za proizvodnjo teh dobrin;
—	zaradi nujnih omejitev v uvozu in prisiljenega izvoza primanj-
kuje surovin in reprodukcijskega materiala, kar otežuje in v posameznih primerih celo onemogoča normalen potek proizvodnje, saj se trgajo reprodukcijske verige;	/
—	splošni likvidnostni položaj je poslabšan;
29. januarja 1982 — št. 2
—	v letu 198! je osebni in skupni standard delavcev, delovnih ljudi in občanov pade! pod sprejemljivo raven, to pa terja napore, da bo sedanja življenjska raven vsaj ohranjena na podtagi prizadevanj za dvig produktivnosti in učinkovitosti gospodarjenja ter ob skrajno racional-nem zaposlovanju;
—	zaradi pričakovane nižje realne rasti dohodka in novih predpisov na področju amortiziranja osnovnih sredstev, kar bo dohodek še dodatno nominalno znižalo, se ožijo tudi možnosti za dodatno zaposlovanje. Omejeno zaposlovanje v zadnjih letih s kumuliranim učinkom na število brezposelnih bo ob tem povzročilo dodatne težave v zaposlovanju, ki bodo terjale v družbenopolitični skupnosti veliko naporov in prizadevanj;
—	sklene možnosti naložb bodo v letu 1982, poleg zmanjšane možnosti gospodarskega razvoja v tekočem in naslednjih letih, že pokazale učinke ne samo v dejavnostih, ki so neposredno vezane na izvedbo naložb (gradbeništvo), temveč bo videti tudi posredne učinke zlasti v proizvodnji investicijske opreme v najširšem smislu; ti sekundami učinki bodo pospešeno pridobivali na teži;
—	na bančna sredstva pri načrtovanju naložb ni mogoče računati, razen za izjemno prioritetne programe; pri tem ostaja dohodkovno povezovanje oziroma racionalno združevanje ustvarjene akumulacije v združenem delu edini realni vir sredstev za izvedbo naložb.
2.	KLJUČNI CILJI IN USMERITVE DRUŽBENEGA RAZVOJA V LETU 1982
V občini bodo v letu 1982 ključni cilji in usmeritve razvoja:
—	krepitev izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje, za kar je treba izkoristiti vse obstoječe možnosti v gospodarstvu občine in ustvarjati nove;
—	združevanje in usmerjanje razpoložljivih naložbenih sredstev v objekte in projekte, ki neposredno prinašajo večji devizni priliv;
—	omejevanje rasti cen, vendar diferencirano v cilju odpravljanja obstoječih disparitet;
—	omejevanje osebne in skupne ter splošne porabe na dinamiko, ki ne dosega dinamike primerljivega dohodka;
—	dohodkovno povezovanje s proizvajalci oziroma dobavitelji surovin, reprodukcijskega materiala ter blaga v cilju trajnega zagotavljanja pogojev za proizvodnjo in poslovanje ter oskrbe prebivalstva in v cilju racionalizacije uporabe razpoložljivih sredstev za reprodukcijo v širši družbeni skupnosti; pri tem ne gre zanemariti spoštovanja medsebojnih dogovorov, poslovnih običajev in solidarnostnega ravnanja v primerih težav poslovnih partnerjev, kot pogoja za ohranjanje običajnih in normalnih poslovnih vezi tudi v najtežjih pogojih;
—	pospešeno oblikovanje novih razvojnih projektov v skladu s temeljnimi kriteriji, med katerimi ima poseben poudarek izvozni, kar naj omogoči kvalitetno selekcijo oziroma izbiro konkretnih oblik nadaljnjega razvoja ter ustvari podlago za smotrno združevanje sredstev;
—	pridobivanje in predvsem združevanje ter zaokroževanje zemljišč kot temeljni pogoj za pospeševanje kmetijske proizvodnje;
—	pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v združenem in samostojnem osebnem delu na podlagi prodornih operativnih akcij s ciljem pospeševanja izvoza in nadomeščanja uvoza v kooperaciji z industrijo, povečanja števila zaposlenih in lajšanja bremena preteče brezposelnosti (tudi z ekstenzivnostjo razvoja v samostojnem delu) in pospeševanje razvoja podeželja oziroma enakomernejšega razvoja občine.
3.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1982
Pote. tega bo ..K'« za izboljšanjem kadr.vsk^mktur' ter p. zap^ Slovan,t z d,,mae,h virov izven gospodarstva bo dodatno zapos .va-Ì Z^dno omejen, le na zagotavljanje pogojev za pncetek delova-n a Zib zmogljivosti in na Jerebe temelj,to pretehtanega uvajanja Lih dejavnosti, kar pa mora biti preverjen, m usklajen, s planom
^3*2 Nominalna rast primerljivega dohodka (kot seitevkadoseie-nega dohodka in amortizacije po predpisan,h stopn^h k, tzloča vpliv spLemb amortizacijskih stopenjna d.se^n, dohodek) v združenem delu bo ob predvideni inflacj, (20 %) znašala 23 %.
3.3.	Prizadevanja v mednarodni menjav! bodo usmerjena v doseganje sledečih ciljev:
—	povečanje pokritja uvoza blaga s konvertibilnega področja z izvozom na to področje s približno 74 % v letu 198 ! na vsaj 80 % v letu 1982 in ob pribl. 13% rasti konvertibilnega tzvoza;
—	povečanje obsega izvoza storitev na konvertibilno področje za
vsaj 12 %.	.......	.
3.4.	Zožene naložbene možnosti v štrst družben! skupnost! ter zaostreni investicijski kriteriji zmanjšujejo možnosti investiranja vseh in vsakega posameznega dejavnika. Zato se zožuje tudi izbor prioritetnih naložb v občini Koper, ki zajema:
—	dokončanje II. faze AEK in AMK v Iplasu
—	pričetek realizacije projektov PROKEM
—	posodabljanje in širjenje luške infrastrukture ter opreme
—	dodatne investicije v ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj integralnega transporta
—	vlaganja v kmetijstvo
—	dokončanje PTT centra ter dokončanje oskrbovalnega centra za naftne derivate in tehnične pline Sermin
—	ivoraHnin čistilne naorave in vzporednega cevovoda Valeta-
Izola.
V te prednostne naložbe bo v letu 1982 vloženih nad 4 milijarde din sredstev, zbranih in združenih pri investitorjih v širši družbeni skupnosti, pri čemer bo bančnih sredstev manj kot četrtino. Realizacija samo teh naložb bo pomenila izjemno spodbudo za razvoj občine in zagotovila doseganje z družbenim planom predvidenega razvoja.
Vsi investitorji si bodo ob sodelovanju vseh poklicanih dejavnikov prizadevali za čimprejšnji formalni zaključek naložb v teku, zlasti tistih, ki že služijo svojemu namenu.
3.5.	Realni osebni dohodki bodo v globalu ohranili raven iz leta 1981. Zato bodo ob predvidenih okvirih rasti cen. učinkih sprememb amortizacijskih stopenj in revalorizacije osnovnih sredstev celotna sredstva za osebne dohodke v občini porasla za 21,2 % v primerjavi z letom 1981. Ob skrajno racionalnem zaposlovanju v družbenih dejavnostih in drugih negospodarskih dejavnostih bo rast sredstev za osebne dohodke delavcev v njih usklajena z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine.
3.6.	Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na ravni občine bodo rasla za 25 % počasneje od rasti primerljivega dohodka oziroma ob doseganju planirane rasti dohodka in planirane rasti cen s stopnjo 17,3 % v primerjavi s sredstvi iz leta 1981.
3.7.	Splošna poraba — občinski proračun — bo v skladu z republiško resolucijo porasel največ za 15.6 % v primerjavi z dovoljeno porabo v letu 198! ob istih proračunskih virih in brez upoštevanja sredstev za intervencije v proizvodnji in porabi hrane ter za občinske blagovne rezerve.
4.	AKTIVNOSTI ZA URESNIČITEV KLJUČNIH CILJEV IN NAČRTOVANEGA RAZVOJA
3.1.	Ob danih pogojih razvoja in upoštevajoč specifičnosti gospodarstva občine, se bo fizični obseg poslovanja celotnega gospodarstva, tako v združenem kot v samostojnem osebnem delu poveča! za okoli 3 % s tem, da bo realna rast družbenega proizvoda nekoliko nižja in bo znašala okoli 2,5 %.
Zaposlenost v združenem delu se bo v globalu povečala za približno 1,2 %. S tem se odpira možnost za dodatno zaposlitev 200 do 250 delavcem, poleg tega pa se bo v samostojnem osebnem delu dodatno aktiviralo 30 do 50 oseb (ustanovitelji obratovalnic in njihovi delavci). Združeno delo bo pri zaposlovanju do skrajnosti omejilo zaposlovanje na režijskih delih in povečanje števila delavcev pogojilo z ustreznim večjim povečanjem dohodka, kar bo treba doseči tudi s prekvalificiranjem, preusmerjanjem in ustreznim prerasporejanjem že zaposlenih delavcev.
4.1.	Izvršni svet bo ob sodelovanju Medobčinske gospodarske zbornice poleg rednega spremljanja dinamike vključevanja v medna-r no menjavo po posameznih organizacijah temeljito prouči! in spremlja! tud! vsebino tega vključevanja ter s primernimi sugestijami Pomočjo tudi s tega vidika skuša! spodbujati prizadevanja za izboljšanje odnosov in zagotavljanje ustreznih pogojev za nadaljnjo kvahtetno rast mednarodne menjave.
4 2. S ciljem povečanja deviznega priliva? povečanja in izboljšanja ^a ) ete us !h storitev ter razvijanja spremljajočih dejavnosti bodo e ovne organizacije, ki se vključujejo v integralni transport in druge, razširjale ponudbo storitev, vezanih na transport. V tem smislu je naj-j opnjem jiva aktivnost Interevrope za usposobitev servisa za kon-zvrsni svet pa bo ob sodelovanju Medobčinske gospodarske ice sproža m spodbuja! aktivnosti za potrebno združevanje sred-

29. januarja 1982 — Št. 2
URADNE OBJAVE
11
štev za aktiviranje drugih dejavnosti, ki bodo do maksimalne možne mere v najkrajšem možnem času lahko nudila ladjam in transportu skozi luko nasploh vse potrebne storitve. V ta okvir sodijo številne dejavnosti, kot so: vzdrževanje ladijske elektronske in druge navigacijske opreme, vzdrževanje ladijskih hladilniških in klimatskih naprav, zbiranje in odstranjevanje ladijskih odpadkov, odpadnih olj z ladij in podobnega. Prav tako je potrebno usposobiti tudi servisne delavnice, ki bodo nudile vse potrebne storitve in popravila tovornjakom in drugim cestnim vozilom, ki vozijo in tranzitirajo skozi luko.
4.3.	Nosilci na področju kovinske, oziroma avtomobilske in motorne industrije bodo nadaljevali z interno sanacijo, s čemer bodo istočasno ustvarjeni pogoji za njihovo tesnejšo proizvodno, organizacijsko in samoupravno povezanost, kar je tudi pogoj za realizacijo ciljev družbenih planov.
V	ta namen bodo pripravljeni programi za popolno zaposlitev še preostalih kapacitet v DO Cimos na podlagi novih proizvodnih programov ter intenzivno nadaljevane priprave za čvrstejšo samoupravno organiziranost vseh zainteresiranih dejavnikov s ciljem racionalnejše uporabe razpoložljivih kapacitet ter smotrnejše delitve dela predvsem obstoječe industrije.
V	letu 1982 mora priti do dokončne verifikacije interesa ter opredelitve v zvezi z usposodobitvijo nove orodjarne.
4.4.	Omejene materialne možnosti v letu 1982 ter sprejete omejitve bodo vplivale na delno spreminjanje dinamike, izvajanja nalog in projektov v okviru PS EIC. Opravljena bodo pripravljalna dela za terminal za tekoči naftni plin in propilen, pričeta izgradnja terminala za premog ter pripravljeni projekti za investicije v objekte propilenske kemije ter v objekte za skladiščenje in predelavo odpadnih surovin. Vzporedno bo potekala priprava vrste študij za projekte (med drugim — plinifikacija obale), ki bodo realizirani v naslednjem obdobju.
4.5.	Zaradi zamudnosti in s tem tudi dokajšnje neučinkovitosti dosedanjih pristopov k zaokroževanju in združevanju ter melioriranju zemljišč se bo treba opredeliti za aplikacijo upravnih ali drugih postopkov za zaokroževanje zemljišč kot bistvenega pogoja za izvedbo vseh ostalih aktivnosti v cilju povečanja kmetijske proizvodnje in produktivnosti v kmetijstvu, ne glede na to, da bodo ti postopki terjali radikalnejši pristop oziroma presek križajočih se interesov. Skupščina občine bo v tem smislu sprejela odločitve o uvedbi komasacij v dolini Malinske in območja med Gračiščem in Sočergo.
4.6.	Skupna naloga vseh nosilcev razvoja kmetijstva in drugih dejavnikov, ki posegajo v razvoj te dejavnosti, je realizacija programa razvoja kmetijstva v letu 1982, predvsem pa povečanje kmetijske proizvodnje. To bo doseženo s proizvodnjo 3201 tržnih viškov pšenice ter povečanjem proizvodnje grozdja za 14 %, sadja za 17 % in vrtnin za 12 % v družbeni in družbeno organizirani proizvodnji.
4.7.	Težišče zagotavljanja redne oskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, zlasti prehrano, bo na zagotavljanju iz domačih virov in v okviru materialnih možnosti na povečevanju tržnih rezerv samih OZD — nosilk preskrbe. Za ustvarjanje teh možnosti se dejavniki v družbenopolitični skupnosti zavzemajo za spremembo sistema določanja marž od absolutnega na relativnega.
Z dograditvijo skladiščnih prostorov Istra benza bo zagotovljena oskrba z naftnimi derivati za občino in širšo regijo.
Stalne blagovne rezerve občine bodo povečane za obseg, ki bo usklajen s proračunom občine. V primeru zastojev v oskrbi tržišča s posameznimi osnovnimi življenjskimi artikli bodo OZD nosilke preskrbe najprej ukrepale z lastnimi tržnimi rezervami, ob eventuelni nadaljnji zaostritvi razmer pa bo občina ukrepala tudi s sprostitvijo svojih blagovnih rezerv.
4.8.	Cene iz občinske pristojnosti, ki se usklajujejo v okviru obalne S!S za cene bodo usklajevane na podlagi programa rasti cen, ki bo v svojih globalnih okvirih usklajen z ustreznimi medobčinskimi dogovori na ravni republike, težil pa bo po zagotavljanju materialnih pogojev za razvoj ključnih infrastrukturnih dejavnosti ter po odstranjevanju najbolj perečih neskladij v cenah. V letu 1982 je treba dokončno uveljaviti enotnost obalnega prostora glede oblikovanja politike cen ter njihovega določanja in potrjevanja. Poleg tega si je treba prizadevati za nastavitev realnejšega ponderacijskega sistema za spremljanje dinamike cen.
4.9.	Osebni dohodki delavcev v združenem delu bodo zaostajali za rastjo dohodka v razmerjih, ki jih predpiše republiški dogovor o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka.
4.10.	Skupna sredstva za skupno porabo na ravni občine — za izvedbo občinskih programov, bodo ob upoštevanju in ob realizaciji s
to resolucijo predvidenih materialnih okvirov razvoja znašala 975 milijonov din, s programi na ravni republike ter skupaj z nalogami vzajemnosti in solidarnosti pa 1093 milijonov din. Med investicijami v objekte družbenega standarda se bodo izvajale le investicije, temelječe na sredstvih samoprispevka.
4.11.	Glede na obseg dovoljene proračunske porabe v letu 1981 bo občinski proračun za leto 1982 znaša! 172,5 milijonov din, kar je usklajeno z določili družbenega dogovora o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982.
4.12.	V letu 1982 bodo realizirane prve pomembnejše pobude za pospešitev gospodarskega razvoja na podeželju. V ta okvir sodijo vse aktivnosti iz programa razvoja kmetijstva in aktivnosti za razvoj industrije oziroma drobnega gospodarstva v zaledju občine.
V tem okviru se pripravljajo programi v Adriacommercu za obrat v Gradinu, v Lami ter v drugih OZD za ostala področja, vzporedno s tem pa bodo potekale tudi aktivnosti na vseh področjih gospodarske infrastrukture. Poleg že tekočih bodo pričete še aktivnosti za izdelavo urbanističnih redov v KS Črni kal in Gradin.
4.13.	Za razvoj drobnega gospodarstva v občini bo v letu 1982 potrebno realizirati predvidene povezave drobnega gospodarstva v združenem delu v okviru DO Center ( DE Elmont Bled, DO Graverstvo ter drugih zainteresiranih OZD in DE) s ciljem enotnega in organiziranega nastopa na tem področju.
Pospešeno se bodo odvijale aktivnosti za izgradnjo nove obrtne cone v Salari, za katero prevzema investitorstvo ONPZ Galeb Izola, pri tej aktivnosti pa bo pomembno tudi sodelovanje in pomoč SIS za urejanje stavbnih zemljišč in pristojnih upravnih organov. Drobno gospodarstvo pridobiva na pomenu tudi zaradi velikih možnosti za zaposlovanje, pri čemer sedaj nekatera zakonska določila predstavljajo oviro tako zaposlovanju kot družbeno potrebni širitvi in razmahu posameznih dejavnosti. Zato si bodo organi DPS in drugi dejavniki prizadevali za ustrezne družbeno potrebne prilagoditve zakonskih določil o največjem možnem številu delavcev v obratovalnicah v posameznih dejavnostih samostojnega osebnega dela. V tem trenutku bodo izjemnega pomena za razvoj drobnega gospodarstva v vseh sektorjih prizadevanja za nadomeščanje uvoza in pospeševanje izvoza, ki so prisotne v vseh industrijskih organizacijah. Z organizacijo sejma povpraševanja bodo ta prizadevanja olajšana.
K kvalitetnejši organizaciji drobnega gospodarstva bodo v veliki meri pripomogle poleg bančnih institucij tudi večje DO s kompletnim vključevanjem teh kapacitet v svoje programe skozi trajnejše oblike kooperacije.
Uvedene bodo dodatne davčne olajšave za razvoj drobnega gospodarstva določenih dejavnosti in na opredeljenih manj razvitih območjih.
4.14.	Na področju gradbenih dejavnosti se bodo odvijale aktivnosti v smeri tehnološke, organizacijske in samoupravne povezanosti s ciljem racionalne delitve dela in izkoriščanja kapacitet. V tem okviru bodo do aprila izdelane strokovne podlage nadaljnjega razvoja samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju družbenega planiranja, urejanja zemljišč, projektiranja, gradbene operative in zaključnih de! v gradbeništvu pa tudi v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu na podlagi katerih bodo po temeljiti obravnavi in ob izvajanju ustreznega akcijskega programa do konca oktobra zaključeni vsi potrebni postopki za samoupravno preobrazbo in povezovanje.
Kot realen odraz nuje po intenzivnejšem sodelovanju, bo po več letnih pripravah v letu 1982 pričela izgradnja skupnih proizvodnih obratov.
4.15.	Na področju stanovanjsko komunalnega gospodarstva bodo sicer vsi napori usmerjeni v ureditev odnosov pri stanovanjski izgradnji in urejanju zemljišč na podlagi boljšega organiziranja izvajalcev pri realizaciji začrtanih programov in na podlagi reorganizacije strokovnih služb, s čemer bo preprečeno nadaljnje nastajanje družbene škode. Podvzeti je treba vse ukrepe za nadoknaditev izpada v stanovanjski graditvi, to pa s pospešitvijo usmerjene stanovanjske izgradnje na območjih Žusterna III in Prade ter z družbenim planom predvidenih stanovanjskih gradenj po krajevnih skupnostih.
12
URADNE OBJAVE
29. januarja 1982 — Št. 2
4.16.	V okviru sodelovanja prijateljskih m pobratenih občin na področju gospodarstva bo DO Propaganda Koper v mesecu maju organiziral sejem gospodarstva pobratenih mest.
417. Na področju posodabljanja komunalne infrastrukture bo težišče na pričetkuizgradnje čistilne naprave in sanacije še prostih kanalizacijskih izpustov, na izgradnji kolektorja od Prad. preko Bertokov do čistilne naprave, na sanaciji črpališča na Bonifiki. na izgradnji vzporednega cevovoda Valeta-Koper. na dokončanju preložitve Badaše-vice in ureditve njenega izliva, na pridobitvi dokumentacije za sanacijo obale od Semedele do mestnega jedra ter na nadaljnji sanaciji ceste Bertoki — Cračišče in na boljšem vzdrževanju drugih cest in ulic. Dokončno bo treba opredeliti in pričeti usposabljati dopolnjeni sistem od-vodnjavanja in zaščito pred visokimi vodami na območjih Salare. Semedelske bonifike in Škocjanskega zaliva.
4.18.	Programi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti bodo po skupnem obsegu prilagojeni možnostim, ki jih nudi dohodek TOZD s področij gospodarstva, to pa pomeni, da bodo materialne možnosti omejene. Ob tem bodo samoupravne interesne skupnosti v letu 1982 težile k boljši organizaciji dela m k racionalni porabi sredstev, ne bodo pa širtle obsega pravic in obsega dejavnosti. V omejenih globalnih okvirih bo v občini imelo prednost zagotavljanje socialne varnosti, ki temelji na delu in na iz dela pridobljenih pravicah.
V letu 1982 se bo nadaljevala preobrazba šolstva z uvajanjem usmerjenega izobraževanja, kar bo v danih okoliščinah terjalo velike napore vseh dejavnikov.
4.19.	Vsi nosilci planiranja morajo nemudoma pričeti preverjati svoje srednjeročne planske dokumente zaradi zaostrenih družbeno ekonomskih razmer. V zoženih materialnih okvirih morajo v prvem trimesečju spremeniti in podaljšati dinamiko nalog oziroma skrčiti prednostne naloge za celotno srednjeročno obdobje. V tem primeru morajo v smislu kontinuiranega planiranja izpeljati postopke za spreminjanje svojih srednjeročnih planskih dokumentov.
4.20.	V skladu z rokov nikom za pripravo dolgoročnih planov v širši družbenopolitični skupnosti bo v letu 1982 potekalo intenzivno oblikovanje dolgoročnega koncepta razvoja občine z v zporedno krepitvijo oziroma usposobitvijo ustreznih strokovnih organov. medtem ko bodo konkretne naloge, nosilci planiranja in aktivnosti ter roki. določeni z Odlokom o pripravi dolgoročnega plana občine.
5.	SPREMLJAJOČI DOKUMENTI
Spremljajoči dokumenti te resolucije so:
5.1.	— plan zaposlovanja, ki ga pripravi in sprejme Občinska skupnost za zaposlovanje, pred sprejemom pa o njem razpravlja Občinska skupščina;
$ 2. — program rasti cer. iz občinske pristojnosti, ki ga pripravi in sprejme Obalna skupnost za cene. o njem pa pred sprejemom razpravlja tudi Izvršni svet skupščine občine Koper;
5.3.	— letni programi SIS gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki jih pripravijo in sprejmejo skupščine ustreznih skupnosti (o prispevnih stopnjah razpravljajo tudi organi občinske skupščine), ki o njih razpravlja tudi Izvršni svet občinske skupščine;
5.4.	— program razvoja kmetijstva v letu 1982. ki ga pripravijo SIS za pospeševanje razvoja kmetijstva. Kmetijska zemljiška skupnost. DO Agraria in Izvršni svet. sprejmejo pa ga po razpravi v občinski skupščini vsi nosilci priprave;
5.5.	— program razvoja drobnega gospodarstva v letu 1982. ki ga pripravi in sprejme Izvršni svet skupščine občine ob sodelovanju Medobčinske gospodarske zbornice. Združenja obrtnikov in OZD s področja drobnega gospodarstva ter
5.6 — občinski proračun, ki ga pripravi Izvršni svet občinske skupščine, sprejme pa občinska skupščina
Vse naloge iz teh dokumentov imajo enako težo kot naloge v tej resoluciji.
St.: 30-11/81 Koper. 21. januar 1982
Predsednik MARIO ABRAM. I r
Na podtag. 56. či.na zakona o sistemu dntavne uprave m o .zvrsnem svetu T-pEhne SR St.venije ter o repubi,sk.h upravmh orgaruh (Uradni iist SRS. št. 24/79). )6. člena in prvega odstavka 33. etena odloka o organ,zaeij, in detovnem področju obč.nsk.h upravmh organov in strokovnih siužb skupščine obč.ne Koper ,n 273. ciena statma občine Koper, je izvršni svet skupščine obč.ne Koper na sej, 22. januarja ! 982
SKLEP
O SPLOŠNIH NAČELIH ZA NOTRANJO ORGANIZACIJO IN SISTEMIZACIJO DEL iN NALOG TER NOMENKLATURO ENOTNIH NAZtVOV ZA SKUPiNO ISTOVRSTNIH DEL !N NALOG. ENOTNE ZAHTEVE GLEDE STROKOVNE IZOBRAZBE IN DRUGIH POGOJEV. POTREBNIH ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE
I	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V	6. členu sklepa o splošnih načelih za notranjo organizacijo in sistemizacijo de! in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih de! in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev. potrebnih za opravljanje de! in nalog v upravnih organih skupščine občine Koper. (Uradne objave, št. 16^80) se doda na drugi odstavek, ki se glasi:
V	ta namen upravni organi:
—	redno spremljajo in evidentirajo dela in naloge, ki izvirajo iz njihovih pristojnosti in iz programov družbenopolitičnih skupnosti in udeležencev dogovora;
—	razmejujejo in usklajujejo dela in naloge z deli in nalogami drugih upravnih organov in strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, kjer so te naloge istovrstne oziroma se med seboj prepletajo;
—	redno spremljajo smotrnost postopkov in jih tekoče analizirajo, da se zagotovi njihova poenostavitev in večja učinkovitost ter s tem zmanjša količina potrebnega administrativnega dela;
—	zagotavljajo popolno zaposlenost svojih delavcev.
—	zagotavljajo izvajanje del in nalog ob spremembi predpisov ali programov dela predvsem s prerazporejanjem delavcev ;
—	z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo izkušenj določajo normativ e in iskustv ene kazalce za določanje obsega potrebnega dela.*
2.	člen
Za 7. členom se doda nov 7-a člen. ki se glasi:
*Pri opravljanju de! in nalog, se v občinskih upravnih organih uveljavljajo takšne delovne metode in oblike dela. ki spodbujajo skupinsko in samostojnoaistvarjalno delo. uveljavljanje strokovnega znanja delavcev, dajanje pobud in predlogov ter razvijanje odgovornosti za delo
S posodabljanjem tehnične opremljenosti dela. posebno še z uvajanjem sodobnih sredstev informatike pa se sistematično skrbi za izboljšanje delovnih postopkov in večjo učinkovitost celotnega delovnega procesa v občinskih upravnih organih *
) v notra
M v Kb ih ORGANIZACIJSKIH ENOT IN POGOJI ZA NJIHOVO USTANAVLJANJE
3 člen
8. člen se spremeni tako. da se glasi:
-'Dela m naloge občinskega upravnega organa se opravljajo njth organizacijskih enotah
Notranje organizacijske enote občinskih upravnih organov se obli kujejo glede na naravo dela. vrsto, zahtevnost in obseg de! in nato pravnt organov ter njihove medsebojne povezanosti kot tudi glede n druge pogoje, ki so potrebni za njihovo opravljanje.
primerih, ko v občinskih upravnih organih ni mogoče združevat ' "pranje organizacijske enote zaradi manjšega obseg h^l.^ ^ 1	^	^	' a'' Pomembnosti oz. za
st lini * 7	^	združevati, opravljajo ta dela samo
stojni izvajalci, ki so neposredno vezani na funkcionarja, ki voc
29. januarja 1982 — Št. 2
URADNE OBJAVE
13
upravni organ, a!i drugega delavca odgovornega za ustrezno področje de!a.
Notranje organizacijske enote občinskih upravnih organov so sektorji, oddelki, odseki, skupine in referati.
V posameznih upravnih organih se lahko oblikujejo organizacijske enote tudi z drugačnimi nazivi, če to bolj ustreza njihovi naravi dela oziroma del in nalog (računovodstvo, ekonomat, urad, pisarna, arhiv itd.)«
4.	člen
Člen 9. se spremeni tako,%la se glasi:
»Za opravljanje de! in nalog se v upravnih organih organizirajo:
—	v sektorju se združujejo dela in naloge, kadar to zahteva večji obseg med seboj povezanih de! in nalog širšega področja dela upravnega organa; sektor vodi pomočnik funkcionarja, ki vodi upravni organ;
—	v oddelku se združujejo istovrstna oziroma med seboj neposredno povezana dela in naloge, ki zagotavljajo stalno usmerjanje in usklajevanje dela večjega števila delavcev; oddelek vodi vodja oddelka;
—	v odseku se združujejo istovrstna oziroma med seboj neposredno povezana dela in naloge, ki zagotavljajo stalno usmerjanje in usklajevanje dela manjšega števila delavcev; odsek vodi vodja odseka;
—	v referatu se združujejo istovrstna dela in naloge, ki jih opravljata najmanj dva delavca; referat vodi vodja referata;
—	v skupini se združujejo splošna, spremljajoča in druga dela in naloge. ki imajo skupen pomen za upravni organ kot celoto, skupino vodi vodja skupine;«
5.	člen
Členi 10, 11, 12 in 13 se črtajo.
HI. NAČIN ORGANIZACIJE DELA
6.	člen
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Delo notranjih organizacijskih enot vodijo:
1.	sektorja — šef sektorja
2.	oddelka — vodja oddelka
3.	odseka — vodja odseka
4.	referata — vodja referata
5.	skupine — vodja skupine.
7.	člen
7. členu se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se zaradi skupne uporabe delovnih sredstev in smotrnega združevanja dela delavcev, v upravnih organih po potrebi oblikuje tudi skupne službe za opravljanje računovodskih, administrativnih, tehničnih, pomožnih in drugih de! in nalog.
Skupne službe se organizirajo kot notranje organizacijske enote pri upravnem organu, ki ga sporazumno določijo upravni organi, za katere bodo skupne službe opravljale dela in naloge.
Skupne službe imajo lahko v svoji sestavi oddelke, odseke, referate in skupine.«
IV. SPLOŠNI AKTI V ORGANIZACIJI IN DELU TER SPLOŠNI AKTI V SISTEMIZACIJI DEL IN NALOG
8.	člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»S pravilnikom o organizaciji in delu občinskega upravnega organa se odloča v skladu s pristojnostmi in delovnim področjem organa:
—	notranje organizacijske enote in njihovo delovno področje;
—	način vodenja, programiranja in opravljanja del in nalog;
—	načm sodelovanja z drugimi državnimi organi, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi
/
)
—	način zagotavljanja javnosti dela organa;
—	pooblastila in odgovornosti delavcev upravnega organa.
9.	člen
Za 19. členom se doda nov !9-a, člen, ki se glasi:
»S pravilnikom o sistemizaciji de! in nalog občinskega upravnega organa se določa:
—	nazive ter razporeditev de! in nalog po notranjih organizacijskih enotah, določenih s pravilnikom o organizaciji in delu, z njihovim opisom za vsakega delavca ali skupino delavcev ter pogoje, ki so potrebni za delo pri posameznih delih in nalogah,
—	skupno število deavcev, potrebnih za opravljanje del in nalog; število vodilnih delavcev in število delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
—	opredelitev znanj, ki so potrebna za opravljanje določenih del in nalog in jih morajo delavci sistematično pridobivati, razširjati in poglabljati;
—	število pripravnikov, ki se sprejmejo v delovno razmerje in pogoji za njihovo sprejemanje;
—	dela in naloge, ki jih ženske zradi varstva materinstva in mladine ne smejo opravljati ter dela in naloge, ki jih lahko opravljajo invalidi «
10.	člen
za !9-a členom se doda nov 19-b, ki se glasi.
»Pri določanju notranje organizacije in sistemizacije del in nalog občinskih upravnih organov je treba upoštevati predvsem:
—	da bo število in vrsta delavcev ustrezala vrsti, značaju in obsegu de! in nalog, načinu dela in drugim pogojem dela upravnega organa;
—	da se število in vrsta vodilnih delavcev določi glede na potrebe po vodenju in usklajevanju dela ter glede na pogostost in zahtevnost sodelovanja z drugimi organi in organizacijami,
—	da bodo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delavci, ki so določeni z zakonom ali na zakonu temelječem predpisu «
V. NOMENKLATURA ENOTNIH NAZIVOV
1 !. člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Nomenklatura v enotnih nazivih za skupine istovrstnih del in nalog, enotnih zahtev glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih, je sestavni de! tega sklepa.«
12. člen
Spremembe in dopolnitve sklepa o splošnih načelih za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih de! in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje de! in nalog v upravnih organih skupščine občine Koper začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 021-14/80,
Koper. 22. januarja 1982
Predsednik izvršnega sveta BOGOMIR BARAGA, 1 r.
SKUPNE OSNOVE NOMENKLATUR ENOTNIH NAZIVOV ZA SKUPINE ISTOVRSTNIH DEL IN NALOG V UPRAVNIH ORGANIH SKUPŠČINE OBČINE KOPER
Dela in naloge, ki se opravljajo v upravnih organih skupščine občine Koper, se razvrščajo v skupine z naslednjimi nazivi:
I. Temeljne dejavnosti
1. normativno pravna in analitična dela in naloge,
2	dela in naloge upravnega nadzora,
3.	dela in naloge v zvezi z neposrednim izvrševanjem in uporabo zakonov ter drugih predpisov.
!!. Spiošne in sprem! ja joče dejavnosti t 4 finančno materiaina in računovodska de!a in naioge.
5.	administrativno tehnična in strojepisna de!a in naioge.
6.	pomožna tehnična de!a in naioge. manipu!ativna de!a in naioge.
HI. Organizacije de!a in vodenje notranjih organizacijskih enot 1/1 Normativno pravna in anaiitična de!a in na!oge
Prva stopnja zahtevnosti (VH/2)
Pripravljanje prediogov odtokov, družbenih pianov, resoiucij. priporoči! in drugih aktov, ki jih sprejme skupščina, dajanje zahtevnih pravnih toimačenj in pravnih mnenj iz deiovnega področja upravnega organa, spremijanje in proučevanje stanja na doiočenem področju de-iovanja upravnega organa in obiikovanje ukrepov na tem področju, iz-deiav a zeio zahtevnih anaiiz. študij in programov, ki siuii kot osnov a za doiočanje poiitike na posameznem področju, izdeiava eiaboratov o probiematiki doiočenega področja, ugotavljanje zakonitosti samoupravnih organizacij in skupnosti ter opravljanje nadzora nad zakonitostjo njihovega deia. opravijanje strokovnih opravi! za organe občinske skupščine in izvršnega sveta, prevajanje za potrebe občinske skupščine in njenih organov, sestavljanje zahtevnih poroči! in informacij o probiematiki doiočenega področja, proučevanje in samostojna obdetava gradiv. ki se dajejo v obravnavo skupščini in izvršnemu svetu, anahziranje davčne poiitike. ter opravijanje drugih zahtevnih kreativnih de! in naiog iz deiovnega področja, upravnega organa in strokovnih siužb
1/2. Deia in naioge upravnega nadzora
Prva stopnja zahtevnosti (VH/2)
Anaiiziranje zakonitosti samoupravnih spiošnih aktov organizacij združenega deia ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, nadzor nad izvrševanjem javnih poobiastii po organizacijah združenega deia ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, nadzor zakonitosti deia organizacij združenega deia, ki opravijajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena ter ukrepanje in pred-iaganje ukrepov v zvezi z izvrševanjem tega upravnega nadzora, vodenje postopkov v zeio zahtevnih zadevah inšpekcijskega nadzora, spremijanje stanja na področju izvrševanja predpisov na svojem delovnem področju in obiikovanje prediogov za ukrepanje na teh področjih ter opravijanje drugih enako zahtevnih de! in naiog.
K upravijanju de! in naiog te skupine zahtevnosti de! se razporedijo deiavci z visoko strokovno izobrazbo, končanim programom za uspo-sabijanje oziroma za izpopolnjevanje in petimi ieti deiovnih izkušenj (inšpektorji).
Druga stopnja zahtevnosti (V1Z2)
Zahtevna deia in naioge ugotavljanja zakonitosti samoupravnih spiošnih aktov organizacij združenega deia ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, proučevanja izvrševanja javnih poobiastii po organizacijah združenega deia ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, proučevanja zakonitosti deia organizacij združenega deia. ki opravijajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, vodenje postopkov v zahtevnih zadevah inšpekcijskega nadzora. spremijanje stanja na področju izvrševanja predpisov na svojem deiovnem področju ter obiikovanje prediogov za ukrepanje na teh področjih ter druga enako zahtevna deia in naioge. *
K opravljanju de! in naiog te skupine zahtevnosti de! se razporedijo deiavci z višjo strokov no izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oziroma za izpopoinjevanje in tremi ieti deiovnih izkušenj (inšpektorji).
1/3 Deia in naioge v zvezi z neposrednim izvrševanjem in uporabo zakonov ter drugih predpisov
Prva stopnja zahtevnosti (VH!)
Vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji v zahtevnejših zadev ah. obiikovanje upravnih odiočb. sestavijanje anaiiz. poroči!, seznamov in pregiedov v zvezi s temi upravnimi postopki po v naprej nedoločeni me-todoiogiji. spremijanje in anaiiziranje stanja na področju konkretnega odiočanja upravnega organa in prediaganje ukrepov, vodenje postopka za ugotavijanje izvora premoženja, ter opravijanje drugih enako zahtevnih de! in naiog
K upravljanju de! in	Jnim'Jo^è'hle! dl^S,"
S; a	***".
i^nitne komisije)
Druga stopnja zahtevnosti (Vl/2)
V.dtn,enostavnejših upravnih Popkov pr.ka'er.hje po rehn. ,zvesti ug.t.v.tv.ni postopek, oblikovanje upravn.h <*Hocb. sestavlja-nje analiz, poroči), vodenje postopka ter nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti davčnih zavezancev, vodenje postopka v zvez, s preverjanjem znanja kandtdatov za voznike mot.^ih v.zt) vseh kategon, ,n odločanje o usposobtjenostt kandidatov za vamo vključevanje v cestn. promet ter opravijanje drugih zahtevnih natog.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnost, de! se razpored,jo delavci z višjo strokovno izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oz za izpopolnjevanje in tremi leti delovnih .zkušenj (dela m naloge komunalnega inšpektorja, davčnega mšpektorja. namestntka predsednika izpitne komisije in članov izpitne komisije, upravo, refe-

Tretja stopnja zahtevnosti (VI/! )
Vodenje enostavnejših upravnih postopkov pri katerih je potrebno izvesti ugotovitveni postopek, obiikovanje upravnih odiočb. sestavijanje anaiiz. poroči!, seznamov in pregiedov v zvezi s temi upravnimi postopki po vnaprej nedoiočeni metodoiogiji, spremijanje in anaiiziranje stanja na področju konkretnega odiočanja upravnega organa na svojem deiovnem področju in prediaganje ukrepov ter opravijanje drugih manj zahtevnih kreativnih naiog.
K opravijanju de! in naiog te skupine zahtevnosti de! se razporedijo deiavci z višjo strokovno izobrazbo, končanim programom za usposab-ijanje oz. za izpopoinjevanje in devetimi meseci deiovnih izkušenj (upravni referenti).
Četrta stopnja zahtevnosti (V)
Vodenje uradnih evidenc in izdajanje potrdi!, vodenje enostavnih množičnih upravnih postopkov in obiikovanje upravnih odiočb na vnaprej pripravljenih obrazcih, zbiranje in obdeiava podatkov po vnaprej doiočeni metodoiogiji in na njihovi podiagi obiikovanje poroči!, seznamov in prediogov ter druga enako zahtevna deia in naioge.
K opravijanju de! in naiog te skupine zahtevnosti de! se razporedijo deiavci s končanim program srednjega štiriletnega izobraževanja in od šestih mesecev do dveh iet deiovnih izkušenj (sodeiavci. upravni referenti).
feta stopnja zahtevnosti (IV/1)
Vodenje izvršiinega postopka, ugotavijanje in ukrepanje proti krši-teijem predpisov s področja komunainih zadev, prediaganje uvedbe postopkov.
K opravijanju de! in naiog te skupine zahtevnosti de! se razporedijo deiavci. ki so končaii program srednjega triietnega izobraževanja (deia in naioge davčnega izvršitelja, komunainega redarja).
H Spiošne in spremijajoče dejavnosti
11/4. Finančno materialna in računovodska deia in naloge
Prva stopnja zahtevnosti (V/2)
Pripravljanje prediogov finančnih načrtov in predračunov, proučevanje tokov finančnih sredstev na podiagi dnevne evidence o priiivu in odi.vu sredstev, nadzor nad obračuni in piačev anjem zakonskih in drugih obveznosti, opravljanje pregiedov biagajniškega posiovanja. skrb za pravočasno poravnavo obveznosti, resnično in zakonito izstavljanje vrednostnih papirjev. dostavljanje statističnih in drugih poroči) ter skrb za vodenje evidence o investicijah, proučevanje m posredovanje mate-naino-financnih predpisov
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delava z v.sj. strokovno -zobrazbo. končanim programom za usposab-Ijanje oziroma za tzpopolnjevanje in tremi leti delovnih izkušenj (dela m naioge: finančnih referentov).
Druga stopnja zahtevnosti (V/l)
!,en^^eden°b	^S"'odskih opravil, k.nttranje ,n sestav-
/* J	h *")'E°'odsk,h listin, knjtf.nje in vodenje poslovnih
knjtg. pripravljanje periodati ,n zaključnih računov. ,rdel,v, H-
29. januarja 1982 — št. 2
URADNE OBJAVE
15
nančnih in računovodskih informacij ter proučevanje materia!no-fi-nančnih predpisov.
K opravljanju de! in na!og te skupine zahtevnosti de! se razporedijo de!avci z višjo strokovno izobrazbo, končanim programom za usposab-!janjc oz. za izpopo!njevanje in od 9 mesecev do 3 !et de!ovnih izkušenj (de!a in na!oge finančnih sodetavcev).
)
Tretja stopnja zahtevnosti (V)
Pripravtjanje in sestav!janje p!ači!nih !ist za obračunavanje osebnega dohodka, izptačevanje osebnega dohodka in vodenje evidence iz-p!ačanih osebnih dohodkov, izdelovanje preg!edov in poroči! o osebnih dohodkih, vodenje evidence do!žnikov in upnikov, izvajanje ukrepov za pravočasno hkvidacijo prejetih in izdanih računov, sestav!janje raznih poroči! in obračunov, usktajevanje inventurnega stanja s knjižnim stanjem, vodenje b!agajniškega pos!ovanja denarnih sredstev in vrednostnih papirjev, hkvidiranje računov potnih stroškov, obračun inva-!idskih prejemkov in dohodkov borcev NOV, vodenje b!agovnega knjigovodstva, vodenje knjigovodstva osnovnih sredstev, sestavljanje obračunov o porabi materiala, vodenje evidence sprejetih in izdanih računov, bremepisov in dobropisov, pisanje nakazi! — virmanskih na!pge% ter druge enostavne rutinske finančne in računovodske na!oge.
K oprav!janju de! in na!og te skupine zahtevnosti de! se razporedijo de!avci s končanim programom srednjega štiriletnega izobraževanja in od šest mesecev do dveh !et delovnih izkušenj (de!a in na!oge: knjigovodja, b!agajnik).
H/5. Administrativno tehnična in strojepisna de!a in na!oge
*
Prva stopnja zahtevnosti (V!/!)
Debatno stenografiranje ter druga enako zahtevna de!a in na!oge.
k oprav!janju de! in na!og te skupine zahtevnosti de! se razporedijo delavci z višjo strokovno izobrazbo in devetimi mesečimi de!ovnih izkušenj (debatni stenografi).
Druga stopnja zahtevnosti (V)
Vodenje in urejanje dokumentacije predstojnika upravnega organa, tehnično organiziranje sestankov in sej, organiziranje s!užbenih potovanj predstojnika, sestav!janje od!očb iz de!ovnih razmerij na vnaprej pripravljenih obrazcih, izdaja potrdi! v zvezi z de!ovnimi razmerji, vodenje kadrovskih in drugih evidenc po vnaprej določeni metodo!ogiji in na njihovi pod!agi ohhkovanje poroči!, seznamov in pred!ogov, sprejemanje in usmerjanje strank ter posredovanje telefonskih razgovorov, izstav!janje in evidentiranje potnih natogov in naroči!nic ter evidentiranje in obračunavanje ki!ometrine službenih avtomobitov. vodenje evidence uporabe pečatov in žigov, vodenje arhiva, stenodakti-tografske na)oge ter druga enako zahtevna de!a in na!oge.
k oprav!janju de! in na!og te skupine zahtevnosti de! se razporedijo de!avci s končanim programom srednjega štiri!etnega izobraževanja ter od šestih mesecev do dveh !et de!ovnih izkušenj (de!a in na!oge: sodelavca. tajnice, vodje pisarn. stenodakti!ografa, arhivarja, upravnih tehnikov, tehničnega urednika italijanskega g!asi!a).
Tretja stopnja zahtevnosti (!V)
Opravtjanje strojepisnih de! in na!og.
k oprav!janju de! in na!og te skupine zahtevnosti de! se razporedijo de!avci s končanim programom srednjega tri!etnega izobraževanja (de!a in na!oge: strojepiscev).
Četrta stopnja zahtevnosti (!!!J
Sprejemanje, evidentiranje in odprem!janje pošte, vodenje de!o-vodnika in drugih enostavnih administrativnih evidenc, vodenje poštne knjige, evidenca znamk in poštnih vrednotnic, naročanje potrebnega pisarniškega materiata, vodenje priročne b!agajne, enostavnjše strojepisne na!oge, vodenje evidence prisotnosti na delu ter druga enako zahtevna de!a in na!oge.
K opravljanju de! in nalog te skupine zahtevnosti de! se razporedijo de!avci, ki so končati program srednjega dvetetnega izobraževanja (de!a in naloge: aministrativnih manipu!antov. odpravnika pošte).
!!/6. Pomožna tehnična de!a in na!oge
Prva stopnja zahtevnosti (!!!)
Vožnja in vzdrževanje stužbenega avtomobi!a, popravljanje manjših okvar.
k oprav!janju de! in na!og te stopnje zahtevnosti se razporedijo de-!avci s končanim programom srednjega tritetnega izobraževanja (de!a in na!oge šoferja).
Druga stopnja zahtevnosti (!!)
Fotokopiranje in razmnoževanje gradiv, posredovanje tetefonskih naprav, kurjenje in vzdrževanje ogrevatnih naprav, hišniška opravita ter druga enako zahtevna de!a in na!oge.
K opravljanju de! in na!og te skupine zahtevnosti de! se razporedijo de!avci s končanim program za usposabljanje oziroma s skrajšanim programom srednjega izobraževanja (de!a in na!oge razmnoževalca, kurjača, te!efonista, hišnik — vzdrževatec).
!!. Manipu!ativna de!a in na!oge se razvrščajo v nastednjo skupino zahtevnosti de!
Prva stopnja zahtevnosti (!)
Prevzemanje, prenos in oddajanje pošte, oskrbovanje počitniškega doma. čiščenje detovnih prostorov, hodnikov in pritikhn ter notranje opreme.
k oprav!janju de! in na!og te skupine zahtevnosti de! se razporedijo de!avci z izpo!njeno osnovnošolko obveznostjo oziroma končanim programom za usposab!janje (de!a in na!oge kurirja, oskrbnika počitniškega doma, snaži!ke).
!!!. ORCAN!Z!RANJE DELA !N VODENJE NOTRANJ!H OR-GAN!ZAC!JSk!H ENO!
Deta in na!oge voditnih de!avcev se razvrstijo v V!!! kat. po družbenem dogovoru
OBČtNA P!RAN
!zvršni svet skupščine občine Piran je na pod!agi !5. č!ena zakona o urbanističnem p!aniranju (Uradni !ist SRS, št. 10/67, 27/72 in 8/7H) in 25!. č!ena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) na seji dne 20. januarja 1982 spreje!
SkLEP
O MANJŠEM ODM!kU OD ZAZ!DALNEOA NAČRTA TUR!-ST!ČNEGA KOMPLEKSA BERNARD!N
1.
Sprejme se manjši odmik od zazida!nega načrta turističnega kompleksa Bernardin (Uradne objave, št. 19/73) s tem, da se v gradnji !. etape !!. faze spremeni t!orisni gabarit objektov A, B in C hote!a * Vas«, sktadno z lokacijsko dokumentacijo št. 81 -94, ki jo je v decembru izde!a! !nvest biro Koper.
i
Ta sk!ep vetja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Štev.: 351-331/81-82 Piran, 20. januar 1982
Predsednik izvršnega sveta R!NO MEDVEŠČEK, 1. r
16
URADNE OBJAVE
29. januarja 1982 — Št. 2
OB(!N$KA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA !L!RSKA B!STR!CA
Skupščina občinske skupnosti socia.nega skrbstva Hirska Bistrica je na podtagi samoupravnega sporazuma o temetjih piana sociatnega skrbstva v občini !!irska Bistrica za obdobje !9H!—I9H5 na seji dne !1 L !9H2 sprejeh) nastednji
SKLEP	*
O VKEDNOS !! PROGRAMA !N V!Š!N! PR!SPEVNE STOPNJE ZA LE! O !9H2
!.
Vrednost programov socia!ncga skrbstva v občini Htrska Bistrica v !etu !9H2 bo znašata
!^.!17 din. in sicer	vtibUdin
— zagotov!jeni program	5.719.din
— skupni program
209 din
— občinski program	!B!H9din
i
G!ede !ia ptanirano maso bruto osebnih dohodkov v občini Hirska Bistrica za !eto !9S2 boztiašata prispevna stopnja za združitev potrebnih sredstev za reatizacijo programov iz !. točke tega sk!epa LIH %. !a sk!ep vetja od ! ! !9H2
Štev.: 10-1/H!	.	Predsednica
Datum: !1. !. !9H2	skupščine skupnosti
PROSEN M!LKA, ! r.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČ!NE SEŽANA
Na ospovi 6L č!cna zakona o družbenem varstvu otrok (Ltradni !ist SRS št. 15-79), !!. č)ena samoupravnega sporazuma o teme!jih piana občinske skupnosti otroškega varstva Sežana za obdobje !9H! — !9H5 ni sk!adno z dogovorom o enotnih pogojih in merihh za pridobitev pravice do denarnih pomoči otrokom, je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Sežana na svoji seji dne 21. decembra !9H! sprejeta
SKLEP
.	O POVEČ ANJU ZNESKOV
DENARN!H POMOČ! OTROKOM
!.
. Denarne pomoči otrokom dotočene v !.. !!. in !!!. točile sk!epa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v !etu 19H ! (Uradne objave štev. !7-H!) se povečajo od L avgusta 19H! ter znašajo nove višine:
-	) ].)„ din nu otrok;, mevečno v točki )./! navedenega vklepa
-	gdt. din na otroka mevečno v točki I./2 navedenega vk epa
-	4S" din na otroka mevečno v 'očk, ! /.' navedenega vklepa
-	45M din mevečno na otroka iz kmečkih družtn
-	450 din mevečno za televno in duvevno pr,zadetega otroka
-	250 din mevečno za otroke edinih hranilcev.
IT
Ovtale določbe vklepa o vivini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu I9HI (Uradne objave vtev. l7/g))ovtanejonevpremen)e-
Ut
t a vklep ve objavi v Uradnih oHjavah. uporablja ve ga od ! avguvta IVSI dalje.
Številka: 49/gl	Predvednik vkupvčine
Uatum: 2.'/12-!9gl	PAHOR l\Ž JOŽE
OBALNA SAMOUPRAVNA
[NTERESNA SKUPNOST
ZA VARSTVO PRED POŽAROM KOPER
Skupščinu Oba!ne požarne skupnosti Koper je na svojem H. rednem zasedanju dne !9 !2. !9H0 sprejeta
SKLEP
s katerim ugotavtju:
L
—	da je hi! predtog samoupravnega sporazuma o temetjih ptana obatne S!S za varstvo pred požarom za obdobje !9H! — !9H5 postan 1!H nositcem ptaniranja na Obati skupno s pristopnimi izjavami.
T
-. * /
—	da je bito do vktjučno !9. decembra !9HH vrnjeno !Hb podpisanih izjav o pristopu k samoupravnemu sporazumu.
1.
Z ozirom na dotočito 22. čtena samoupravnega sporazuma o temetjih ptana, ki dotoča, da je sporazum sktenjen, ko ga sprejme večina udete-ženk in na osnovi podatkov iz L in 2. točke tega sktepa, ugotavtja skupščina obatne požarne skupnosti, da je samoupravni sporazum o temetjih ptana obatne S!S za varstvo pred požarom za obdobje !9H! — !9H5 sprejet.
Koper. !H. januarja !9H2
Predsednik skupščine obatne požarne skupnosti / !MAR!J FURLANA, L r.