97. številka. _Ljubljana, četrtek 30. aprila._VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD: Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti projeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. »a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrBte 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotol Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naroči.ino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. K vshodnemu vprašanju. Iz Bosne 25. apr. [Izv. dop.] Najvažnejši strategični kraj na celem balkanskem poluotoku je Kosovo polje. Kakor v prejšnjih stoletjih, bode se bržkone tudi v prihodnje osoda balkanskega poluotoka na Kosovem polji odločila. Kdor bode na Kosovem polji zmagal, bode gospodar celega poluotoka. Tako je bilo poprej, in tako Če biti tudi v prihodnje. Kosovo polje je visok „plato", deleč razvodje med tremi morji: med adrijskim, črnim in egejskim morjem. Na Kosovem polji koncentrujejo se vsi iLlileji grško-slovanskih planin. V prihodnje se bodo na K« sov cm polji tudi železnice, držeče na Adrijo, Savo, Donavo, v Macedonijo in Grecijo stekale. Na Kosovem polji niejašijo trije narodje: Srbi, Bolgari in Skipetari. Priština, glavno mesto Kosovcga polja ima veliko bodočnost. V Evropi je malo strategični h krajev, imajočik tako daleč razširjen objem kakor ga ima Kosovo polje. V srbskem narodu živi tradicija, da se bo srbski narod na Kosovem polji maščeval nad Turki za svojo nesrečo Vidovega dneva leta 138'J. Na Kosovem polji okovala je nemila osoda srbski narod v okove služenstva, in na Kosovem polji hoče srbski narod te svoje okove spet razbiti. Četiri ćirilski „H"-i v srbskem grba pomenijo baje „»amo sloboda Srbina spašava." To pišem „Slov. Naroda" zavoljo tega, ker smo političnim promenam bližje, nego si izvanjski svet misli. Vprašanje: čegava bo po pada turškega carstva Bosna in Hercegovina? se je baje v Petro-gradu tako rešilo, da bo avstro-ogerska. Če bi se pa narod v Bosni in Hercegovini vprašal, Čegav hoče biti, bi gotovo odgovoril, da voli biti srbski, u-^go avstro-ogerski. Izmed podjai mljeuib turških narodov se Listek. Iz potovanja po Švajci. (Spisal Fr. Firbas.) 0 snežnih in ledenih plazih. (Daljo.) Leta 1498 je v Kngadiuu snežen plaz zadel kakih 400 vojaških pešcev, ter jih iz steze onkraj v precej globoko in široko jamo zbil. Oni, katerih plaz nij dohitel so vsi prestrašeni in osti rudi obstali na mestu, da še daljo uijso mogli. Kmalu pa, ko so ža-lofettii ogledujejo za svojimi tovariši zopet sc ogrejejo, in radosti in smeha nij bilo konec. Videli so namreč kako se raztipano snežje prek in prek oživlja iu giblje, kakor bi mravlje lazile po svojem uiravljinjaku, in pomalem so se vsi vojaki zopet sami izko- dosedaj Slovani nijso nikoli na padišahov dvor v Carjigrad silili, in nikoli pred turškimi državniki polzili, kakor so to prakticirali lokavi Jermeni in hinavski Grci. Slovani zavoljo tega tudi nijso nikoli diploma tičnega upliva v Carjigradu imeli, kar jim gotovo nij v korist bilo. Kedar god so se Slovani s Turki ogledali, ogledali so se z orožjem v roki, na slavnem medjanu. Potovanje srbskega kneza Milana v Carjigrad je prvi korak, storjen v ta namen, da Slovani v prihodnje tudi diplomatičen upliv zadobe. Sicer pa njegovo potovanje n a šim Srbom nij celo po volji. O novem avstro-ogerskem poslancu grofu Zichvju v Carjigradu se še zmirom ne zna, ali bode v orijentalnih vprašanjih držal s pruskim in angleškim poslancem, ali pa z ruskim in francoskim, ali bo pa neutralen ostal, in tako turške prijatelje in neprijatelje narazen držal ? Nemški državni zbor v Berlinu je 2G. t. m. zopet eno svojih sesij dok< nčal, Nemci pravijo da eno najvažnejših. Naj si bode, a gotovo da nikakor ne ene najčastnejših. Štiri glavne stvari so bile namreč na dnevnem redu te pruske zbornice: protest elsasko-loteringskih poslancev, vojna postava, tiskovna postava, in postavo o zapiranji ali izgnanji zakonom nepokornih duhovnikov. Nobena teh reči ali sklepov ne dela časti nemškemu narodu. Protest elsasko-lotaringskih poslancev, znani veliki govor Teutsch-ev, ki je prena-tisnen bil v vse novine in vse kulturne jezike tega sveta — nesel je po širnem svetu dokaz in ponovljeno trditev, kako nemški narod drugi (tu francoski) narodnosti krivico dela, kako nc spoštuje samodoločbe pali, seveda nekateri poškodovani in stis-neni, a nobeden no težko ranjen. Knkrat pretnaknen plaz se žene s precejšnim šumom proti dolu , razsipljc se silnim treskom črez razne prepade, ali pa se razbije na kaki skalni osli, da snežje, kakor peneča se voda škropi in se kadi na vse strani. Potem takem se lehko zgodi, da potres ali pa raztresen sneg odbije v strani drugo snežuo nakupje, ki se kot sekunderni plaz žene za prvo, žele jo prehiteti. Iz tega se pač da razumeti, da, kakor so mi v Lauterbruuskcm dolu pravili, je tam plaz in sip tajal celili 24 ur. Kazlični od dosedanjih so spomladni ali talni snežni plazi V njih nij vcČ suhi majhnokrogli sneg, katerega planinski vihar prepihuje, igraje z njim sebi v kratek čas, podplaninskim naselnikom pa v škodo in smrtno nevarnost, tu je star vseden sneg, narodov, in tu v veliki stvari z nogami tepta velika načela liberalnosti. Z vojno postavo, kakor so jo sprejeli nemški parlamentarci v Berlinu od Bismarka in pruske vlade prisiljeni in okolo prsta oviti, vzeli so si za samih sedem celih let vso pravico o vojnem proračunu sploh kaj vmes govoriti. Odrekli so se ene glavnih pravic vsacega pravega parlamenta in s tem dokazali, da so bolj nepotrebni, nego pa samostalni zastopniki sovladarji svojega monarha, reprezentanti naroda. In tiskovna postava! Pač je odpravljen tiskovni davek, ki ga pri nas še imamo, isto tako na Nemškem novinarjem kavcije ne bodo trebalo več dajat'. Ali kar se tiče svobode, iščeš jo v zakonu, kakor so ga prusko - nemški liberalci sprejeli, zastonj. Pruska policija lehko neug< dne jej Časopise pleni, kolikor jej drago, in časuikarje kaznuje po stari navadi, ako nijso hvalitelji vlade. Da celo prisiljeno pričanje urednikovo je v zakon sprejeto, naredba, katere niti mi nemarno. Tudi ta zakon nam nemško praktično svobodomiselnost no osveti v posebno ugodni luči. Kar se tiče četrte sprejete postave: o kaznovanji upornih duhovnikov, moramo isto sodbo izreči, ko o prejšnjih treh predmetih. Je uže prav, da je duhovnik pred postavo to, kar kak drug človek; prav je, da se mu nasproti stopi, čo za plaščem vere skriva politične namene; prav je, če se v meje zavrne, kadar samo Rim posluša in preti svoji državi in proti narodu ruje. A ta pruska nkonfesijonalna postava" sega Črez ojnico, ker daje policiji (in pruska policija je prava policija) več pravic, nego je prav. Z malo manjšo ostrostjo bi bili Prusi stvari sami več koristili in načela svobode ne oskrunili, kakor so jih. ki je uže zimo preležal, premrzel, se stlačil, in trdnišo podobo dobil. Uzrok, ki njega gaze iz privajenega ležišča, je prijetnimi spomladni zrak, in z njim rastoča toplota. Ona ga razteka od zgoraj in pomaga notranji zemeljni toploti, razluščevati ga od trdne podlage, od skalovja in travja, ter oglajati zemljišče z nastalo inokriuo. Tako podjedene sncžišče potem gaue in celo odtrga lastna teža, da so začne pomikati in spodnje vrste Boboj rivajc tiščati navdol vedne večje hitreje iu silniše, da zopet vdo-lino prihrumi kot velikanski plaz, ter vse nasprotje nesmilno konča ali pod svojo težo pokoplje. Zasipi spomladnih snežnih plazov so tim nevarniši, ker njih sneg nij več rahloprašno, padom raztresujočo se nakupje, ampak uže vležen v kompaktne jo maso, in od solnčne toplote pregret, se tim rajši in leži stiska in zarad večje teže svojim padom iz Politični razgled. NotraiiJ«* d.eJžele. V Ljubljani 29. aprila. V tfi-ž4tvnt'nt ^Inu'ti je bilo 28. aprila Specijalno posvetovanje o klošterski postavi. Sprejeti so bili od večino popravki v postavo, katere so stavili: Fux, da se ne sme noben nov menišji ali nnnski red v Avstriji ustanoviti, ako se to z državno postavo ne dovoli; dalje nasvet Koppov, da smejo samo avstrijski državi janje v kloštre naše države vstopiti in tu predstojniki biti. Sprejet je bil tudi paragraf, ki določuje, kedaj se sme kak kloštei odpraviti in pristavek poslanca Mavrkofra, glede nebanja obljube ne oženjenosti. Več drugih pristavkov k postavi so zavrgli. Osnovna postava se je do §. 16 sprejela. „Montags-Revue" pripoveduje, da se CP*r«r/«ji?o pismo ne razglasi, katero je isal papežu glede koufesijonalnih postav, akor tudi nota ne, ki jo je Andrassv poslal diplomatičnemu poslaniku grofu Paarn v Kini o tej zadevi. Tedaj so vse vesti v teh dveh pismih le kombinacije, pri katerih imajo glede zadržka stališča strank odločilen upliv. „f'eJka država je mrtva, češko-slo-vanski narod živi," ponavlja znani Lukeš v svojem podpore vrednem nemškem tedniku „Nation" (v Pragi) ter Čehom priporoča, naj popuste svoje sanje po samostalni Češki, naj gredo v drž. zbor in tam v zvezi z zdrugimi Slovani skušajo ustavo tako popraviti, da bode Slovanom v narodnem obziru bofj na korist. tšrvat&ki časopisi po začeli v Člankih pridno razmatra vati c e r k v e no - p o I i-tična vprašanja. Kakor je iz teh člankov vidno, bodo vse dotičue postavo, ki jih bode hrvatski sabor v kratkem času sprejel odločno liberalnega duha. Vilu■■ H* držaf«. Ruski cesar pride definitivno 15. maja V London. Pripravljajo se zanj vse mogoče slovesnosti. Plan franvoakegn ministerpredsed-nika, s pomočjo nove intrige zopet zediniti stranke monarhične majoritete, da bi po njej d; 1 glasovati za konstitucijonalne postave, se dozdaj še nij izvršil. Postopanje vlade same, ki je napravila pravdo dvema legiti-mistiČuima listoma, ki sta narod dražila k sovraštvu in zaničevanju vlade, kakor tudi držanje roajalistiČne stranke iu njenih organov, vse to da izpoznati, da konflikt še ob-Btaje, in da je dan na dan resnejši. Grof Cbambord svoje misli, priti k zopetnemu otvorjenju komore v Versailles, še nij popustil, in „Uuion" da razumeti, da bode desnica pri sestopu zbornice edina, in da se Cbambord postavi na čelo one stranke, ki hoče Francosko (kaj pak !) rešiti. Kakor sc „Independance belge" iz Parisa piše, se ima legitimistična vojska začeti s predlogom, vsled katerega sc imajo pridržati vse pra- planinskih višin zelo nesmilno v dno zabije, kar pod sebe dobi. Zato je proti njim tudi večje previdnosti treba. Kjer so doline oklenene od visoko navzgor segajočih strmin, ali nagnenih skalnih sten, po katerih se lahko tako nevarni plazi razsipljejo, tam skoro povsod nahajaš zgoraj nad skalovjem „braneči les" — uže od nekdaj stoječe močno drevje, katerega namen je, zabraujati nabiranje snežnih plazov. Navadno to zares pomaga; ako pa bi se višje nad tem iz hovja obstoječim jezom, odtrgal obširen ležek plaz, ter prlhrul vanj, bi ga pač s korenjem vred izpulil in drevje in snežje na dolino zvrnil, katera bi tedaj bila gotovo izgubljena, in to se je tudi uže večkrat zgodilo. Navadno pa k sreči sila nad bra-nečim bovjem ganenih plazov še nij tolika, ali pa rivaje in rivaje na spodnji sneg najde vire monarhije. Nij tedaj čudno, ako govorice v Parisu rasto kakor gobe iz tal. Tako se sliši, da se ima staviti predlog, vsled katerega se ima starša burbonska črta za zapadlo objaviti, ter se grof de Pariš proklamirati. Pod takimi okoliščinami bi bilo res najboljše sredstvo, da bi se narodna zbornica razpodila. — Advokata Piccona, ki je imel v Nizzi separatističen govor, kočejo zdaj sodnijsko proganjati; a vlada je v zadregi, kajti nij ga v celem „code penal" paragrafa, vsled katerega bi bilo proganjanje dovoljeno. Sicer pa naj bi si francoska vlada tnkaj nemško za izgled vzela, ki Teutscbu nij nič zalega storila, premda je ta v državnem zboru energično zahteval ločenje Alza-cije in Lorene od Nemške. S6 Španjsket/a nič novega. Serra-nova artilerija nastreljava višave okoli So-morrostra. ..Karlisti molče!" pravijo telegrami. O Biloao se ničesa ne čuje. V iiittflr.vkvM parlamentu se je na Gladstonea stavila interpelacija, zakaj je v januarji parlament razpustil. Gladstone pa je mirno odgovoril, da mu vest zaradi tega ničesa ne očita, pa da le obžaluje, da tega koraka nij uže nekaj mesecev poprej storil. Dopisi. Iz liti m ii i kit 27. aprila. [Izvirni dopis.] O naši čitalnici se ne sliši Čisto nič, ali napreduje kaj ali omaguje ali kali. Da zve slovenski svet, da nijsmo zaspali še popolnem, hočem le nekoliko omenjati o delovanji njenem. — Dasiravno je zloglasni agitator, nekdanji tukajšnji uradnik L. se nstil, da bo delal na vse kriplje, da se razruši čitalnica, in jej je uže tudi prorokoval propad in smrt, ko smo jo preselili v mesto v hišo g. K deta, rekši: „das ist der Gnaden-stoss", vendar še ona stoji trdno, a on je del uže proč l Iufamni škandal pri njegovi valeti, kateri je stal človeško življenje, je dovolj uže znan, in veseliti se res ne moremo, da imamo takega župana — —. Radovedni smo le, bo-li naša sodnija ono stvar pre-iska vala kaj ali ne ? Ko bi bil vganjal kak narodnjak kaj enacega, bilo bi vse po konci. Naj povem o čitalnici kar sem omenil! Bila je v nedeljo 2G. t. m. veselica, predstavljala se je vesela igra „To sem bil jaz", prav dobro. Izvrševali so vsi prav dobro naloge svoje, a posebno odlikovala sejo gospa Milohnoja, katera je igrala tako izvrstno, da bi bilo zadostovalo njeno igranje tudi na javnem odru; živahna pohvala občinstva je Hpicnilj evala celo igranje. Zabavali smo se vsi prav dobro, grajati je le, da se jih toliko odteguje tudi s praznimi izgovori od kak stranski pot za svoj razsip. Kjer zgoraj še raste planinska jelša in razno grmovje, posekavajo naselniki včasih poleti hosto, navežejo v snopke in prepuste snežnim plazom, da jo priženo v dol, od koder si jo po-raztajenem snegu razneso za kurjavo po zimi. Kakor mi z obnebja več ali manj meglenega spoznavamo bližajoč se dež ali nevihto, tudi planinarji po oblačji, po vetru, po temperaturi, ali pa snegu, ako se mehko, mokrotno ali dost stiskljivo oŠlatuje, vedo bližajoč se čas snežnih plazov, ter se po tem ravnajo in nevarnosti ogibljejo. Po polji ali posestvu primorani, v nevarnih krajih bivati, stavijo svoje stavbe pod kako prekviseČe skalovje, da se plazi raz-siplejo prek njihovega doma brez škode in zasipa. (Daljo prib.) veselic in posebno od te, ki je bila na korist komik a rja g. Peca, kateri zapušča Kamnik. V njem izgubimo dobrega igralca in pevca. — Dasiravno čitalnica nij v slabem stanu in se veselice lehko redno naprav-Ijajo, moral bi biti vendar odbor skrb-nejSi v tej zadevi. Veselice so ravno duša Čitalnična, in ako teh nij, pešala bo čitalnica res; želeti bi bilo zato, da bi odbor delal vzajemniši z dramatičnim odsekom in ne tako samovlastno in nepotrebno prestavljal veselice. Diletantje in posebno gospodične diletanrinje nemajo vedno priložnosti, da bi bile na razpolaganje kakor plačani glediščni igralci. Torej skupno, vzajemno gospoda, da bo napredek, in da ne pride tudi v čitalnico nepotrebni razpor! IZ «r«kflllj<» KAVlllSkC! «101 lil« 27. aprila, flzv. dop.j Prebivalci v vranskem sodnijskem okraji smo izvedeli po časopisih, da je nek penzijoniran stotnik avditor Ulrich imenovan za notarja na Vranskem in Vran-ščanje pravijo, da ta mož slovenskega jezika nij toliko zmožen, da se bode lehko s strankami sporazumeval. Žalostno je, da še toliko naš kmet doseči ne more, da bi ga gospod v uradu vsaj razumel, ako nže ne piše in uraduje v ljudskem jeziku. Pri nas, namreč v vranskem sodnijskem okraji je pravosodje tako uže v groznem neredu. Zemlje-knjižne vloge leže po celo leto nerešene med akti, zapuščinske obravnave ne napravijo nobene, ako stranka k temu nalašč ne priganja, tožbe se no odpravljajo — vse to in še ta okolnost, da po prestavijenji bivšega tukajšnjega notarja Mortl-a stalnega notarja tu nij bilo, uzročilo je med ljudstvom proti sodni ji razdraženje, to tem bolj, ker mora kmet državne pristojbine („desetek" itd.) pri davkarskem uradu brž plačati, svojih pisem od sodnije pa ne dobi. Čuditi se je še sploh, da višja deželna sodnija ali predsednik celjske okrožne sodnije za boljšo redovitost pri okrajni sodniji na Vranskem ne skrbi. V Braslovčah imajo tudi vedne sitnosti s svojim učiteljem g. Agrežem. Ta mož je sicer prva leta šolo izvrstno opravljal, toda sedaj mu mnogi njegovi opravki ne dopuščajo s šolo se toliko pečati, ko treba. Učitelj je namreč v eni osobi učitelj, občinski tajnik, organist, agent neke zavarovalnice in — še malo advokata. Naj bi tukaj kaplan Koren za lepo urejenje opravil skrbel in ne samo ob volitvah občini klerikalstvo pridi-goval. — Naj bode to zadosti, da zanrolčim pohujšljive reči, katere nij, da bi jih objavil. Domače stvari. — (0 volitvi poslanca v Slovenjem Grade i) ne moremo še nič gotovega poročati, kako se pripravlja in ne pripravlja. Ako nas Nemci sumničijo in klerikalci to bedasto ponatisnejo da hočemo za tujca glasovati — nij res! Nego mi volilce prosimo, naj se za boga zlože v tacem kandidatu, ki bode najprej Slovenec in narodnjak. Mi nikakor iu nikdar nečemo in ne smemo posnemati Bleiweisovega strastnega a nepolitičnega izreka: „rajši nemškutarja nego liberalnega Slovenca". Naj imajo volilci pred očmi, da volijo tistega Slovenca, ki more vse slovenske glase zbrati. Sicer propademo vsi — tega se bojimo. — (Profesorju g. J. Jesenku) v Trstu je kranjski deželni šolski svet v k seji 0. t. m. s pooblaščenjem naučnega mi nisterstva vrnil rokopis: ..Primerjalni p rirodoznanski zemljepis" iu mu dovolil za trud remuneracijo iz studijskega fonda. Pričakujemo, da to delo iz znane zaloge, ki jO je naš deželni zbor sklenil, i na svitlo pride. — (Koncert) v podporo nbožnih dijakov na tukajšnji realki in gimnaziji nameravajo napraviti gospodje, ki so se v ta namen v pondeljek ob 8. uri pri „Slonu" zbrali. Kolikor nam je dozdaj znano, bode se koncert 18. maja vršil. Nadejati se je jako zanimivega večera tembolj ker so uže izvrstne moči radovoljno obljubile, da bodo pri tem koncertu sodelovale. Več o tem izpre-govorimo v kratkem. — (Iz Ljubljane) se nam piše: Mi-noli petek, ko je noč svoja temna krila po zemlji razprostirala, so sedeli trije gospodje iz mesta v gostilnici P. v Spodnji Šiški j bili sn sami v drugi sobi, kratkočasili so se z govori ter peli slovenske pesni. A ko bi trenil, stopita dva rokovnjača, upa (lenega lica, kot ogleduba k njim v sobo ter vsi za-pojo neko znano slovensko pesen. Videvši pa, da ju nibče neče pogostiti z vinom, splazita se nazaj v prvo sobo, kjer so njijni tovariši, pri praznih kozarcih z nesramnimi besedami in preklipjevanjem omenjeni večer praznovali in skupaj šepetajo odlazili. Kmalu potem so hoteli tudi gospodje oditi, a natakarica jih k pozornosti opominja ter jim pot pokaže izpod strehe na vrt in od tod na varno stezo, rekoč, da zunaj na cesti hudobni ljudje nekaj kujejo — in res, nij se motila ! Blizu Vodnika je bila zbrana dru-hal, čakaje jih z gorjačami, kameni in družim orožjem, da bi jih napala, — a čakali so slučajno zastonj. Posrečilo se jim je po previdnosti natakarice, splaziti se v smrtnem strahu izpod strehe na vrt in od tod pod hribom v drevored. Dni bal čaka in Čaka, a videvši, da jih nij iz gostilne, gre razbijat po durih in stoprv pozno v noči domov odlazi. Kaj bi se bilo z onimi tremi gospodi zgodilo, ko bi jih bila drnhal v pest dobila ne vem — a menim, da bi bil gotovo kcdo žrtvoval brez uzroka zdravje ali celo svoje življenje, ako ne vsi. — Enaki prizori se v omenjenem kraji baje pogosto vrše. Mestjani se potem iz mesta ne bodo upali, ako bo to še dalje trajalo. Res, obžalovanja vredno je, da se ondukajšnji župan in okrajni glavar tako malo brigata za javni mir ter ne strahujeta rokovnjačev, ki razbijajo po durih ter poštene ljudi brez uzroka na cesti napadajo. Cerau so žandarji v mestu, ko še mestna straža navadno nema posla? Plačujejo krčmarji v Šiški samo od domaČih ljudi j dohodni davek? — (Vreme). Včeraj jutro smo imeli po mestu pri vodnjacih led. Slane v okolici nij bilo zavoljo vetra, ('rez dan je mrzel veter bril. Tudi z Notranjskega se nam poroča, da je predvčeranjem sneg naleta-val in nenavaden mraz po gorkih dnevih nastal. Ali jo kje p« vrtih, na polji in v vinogradih uže kaj škode, tega še ne vemo do zdaj. Naši prijatelji in naročniki nam bodo gotovo od razoih krajev poročali. Upamo, da bode vse bolje, nego se nekateri boje. — (Iz Gradca) se nam piše, da ima slovansko akademično društvo „Sloga" v sredo 29. aprila prvi shod v poletnem semestru letošnjem. Razpravljalo se bode o nekem predavanji filozofa Sinkovifa in volil nov odbor. To društvo se med slovanskimi vseuČiliščniki vrlo ponaša. Izgubilo pa bode v kratkem marljivega uda Stifterja, kateremu so se Slovenci toliko zamerili, da jih popusti in gre odgojevat mlade brate — Ruse. — (Z Dunaja) se nam piše: Tukajšnji češki pjevački spolek je 25. aprila napravil slavno besedo v spomin češkoslovanskega pesnika Jana Kolar j a. Reseda je b'la v krasnih prostorih društva prijateljev godbe (Gesellscbaft der Musikfrennde). Petje pod vodstvom Forchtgott-Tovačovskega izvrstno, občinstvo izbrano ter vsa slovanska plemena zastopana. Med Slovenci ho bili tudi naši poslanci. — Kdor je prijatelj cvetlic — in kdo bi se ne veselil nežnih, raznobarvnih, dnhtečih in neduhteČih proizvodov narave — najde v prostorih vrtnarsvepa društva (Gar-tenbangesellechaft) izvrstno razstavo cvetlic in zelišča od temne skoraj črne neznatne vijolice do ponosne lilije, tnlipe in hijacinte. Samo vrtne rože bo nekako zanemarjene, kakor da bi bile preveč plebejične za razvajene in blazirane velikomeščane. — Vreme je sicer tukaj aprilsko in nij varno brez dežnika iti od hiše, a kljubu večkratnemu dežju je precej toplo in vsa narava zeleni in cvetč. — (Razbojniku), ki je 28. decembra lanskega leta umoril in oropal Matija Mrtr-nika v Tolpaličab v gorenjskem okraji Kranjskem, nekemu Janezu Stucinu iz Tolminskega je oblast uže za petami, a nema ga Se. Pravijo, da je nekje delavec na Koroškem. — (Nesreče.) Iz Zaernrja se nam piše: Pri nas se vrše nesreče dan za dnevom. Nij še baš dolgo, ko se je sežgal nek otrok, i denes zabilježim enak slučaj. — 8 let stara deklica je bila s še mlajšim bratcem sama doma. Nanosita zvunaj hiše slame ne kup; dečko teče domov po žveplenice, ter zapali slamo. Bil je precejšen veter ter je zaganjal plamen na ono stran kjer je sedela deklica. Vname se jej obleka, ncsrečn'ca pa steče proti domu vsa v plameni. Razen kosa srajčice na vratu zgorelo je vse na njej. Strašansko se je opekla, da je dvomiti da bi ozdravela. — One dni povozil je ,,pesM (kola s katerimi se vozi premog na železnico) necega moža, najbrže ma bodo v jav-nej bolnici v Ljubljani, kamor so ga odpeljali, odrezali nogo. — Dan pozneje je pa necega 13 let starega dečka povozil tak „pes". Kolo mu jo šlo črez prste na nogi. Skornjo mu je do cela raztrgalo. 1 tega so peljali v Ljubljano v bolnico. — (Smrt na juhi.) Iz Prošeka pri Trstu se nam piše: 13 t. m. je pri nas neka krčmarica polila necega pijančka Kristijana Skrlja z mesno juho, ker jej je v kuhinji nagajal, po glavi in po prsih. Oparila ga je tako močno, da so ga dnifri dan v bolnišnico v Trst peljali. Ker nij hotel v bolnišnici umreti, pripeljali so ga 19. zopet domov in je uŽe 20. t. m. po strašnih mukah umrl. Razne vesti. * (Rim), večno mesto, je 21. t. m. obhajal 2027 obletnico svojega u sta novi jenja. * (Trojni timor.) V Čurgu na Ogcr-skem je nek kmetovalec zaklal iz ljubosumnosti svojo ženo, potem sedemnajstletno hčer, končno je pa še samega sebe ustrelil. * (Stoletna devica.) V Sini na Oger-skem je umrla pred nekaterimi dnevi gospo- dična Neža pl. Korda, stara sto let. V celem svojem življenji je bila samo enkrat bolna. Bila je vedno dobre volje, pa je večkrat ponavljala, da se nij hotela omožiti, ne zato, da bi je ne bil nihče hotel, nego ker je sovražila možke, držeča je za nelju-beznjive. .Le to ji je bilo hudo, da je vso svojo rodbino preživela. * (Pero) je nevarna stvar, — tako trdijo državni pravdniki in imajo ostro oko na nas ljudi, ki imamo pero v roki in pišemo. A da človek tudi drugače nego duševno more s peresom oškoditi se, to se je zadnji čas v dveh slučajih na Ogerakem pokazalo. Nek trgovec v Vieselburgu se je zbol 8 peresom v roko ; roka mu oteče, on ne porajta na to, prisadi se mu, prisad raste in mož je umrl. Te dni zopel bo je zbol gozdar v Duna- sv. Miklošu z jeklenim peresom v prst, prisadilo se mu je in morali so mu roko odrezati. * (Krut oče.) Iz Rima se piše 20. t. m.: Nek udovec, star 60 let, je v Aričiju blizu Rima mučil in preganjal uže nekaj časa sem svojo, na vso moč krasno štirnajstletno hčerko, češ, da mu je ona zapreka, da se no more v drugo oženiti. Dne IG. aprila je trpinčil na najbolj grozovitni način svoje dete, je tolkel, suval z nogo ter jo tako ugriznil v lice, da je nesrečna devojka začela kričati, da so to čuli tudi daljni sosedje. Pa kar na enkrat postane v hiši vse tiho in oče izide, kakor da bi nič ne bilo. Sosedi pak so takoj nekaj zlega slutili, ter so obznanili to poglavarstvu. Ko pride sindik s policajem v bišo, zasliši iz neke skrinje žalostno stokanje. Takoj odpio silom skrinjo, in v njej zapazijo nesrečno devojko vso zamotano v platno, z zvezanimi rokami in nogami, v ost li pak zatlačeno cunjo. Ko bi jih ne bilo takoj, gotovo bi bilo ubogo dete nesrečno smrt storilo. Zverski oče je uže zaprt. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalescifere du Barry Vsem trpečim po izvrstni Ttevalcscierc du Barry, katera brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrab, žlezah, nu sliznici, v riiišnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, BUŠioO, naduho, kašelj, naprcbavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, mcdlico in bljuvanje krvi tudi ob času nosečosti, sealno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 7o.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lokom kljubovala: Spričevalo št. 74.fi70. Na Dunaji 18, aprila 1873. Sedem mesecev jo sedaj, ko sem bil v najo-bupnejšem položaji, liil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva vidno gineval in vsled tega dalj časa nij sem mogel se učiti. Slišal sem o Vašej čudovite) Kevalcseieru , rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-vanji Vaše tečne in žlahtne Kevaleseieru popolnem zdravega In okrepčanega, tako da morem, ne da bi sc tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to razmerno jako dober kup iu okusim zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vas udani Gabriel T es oh ne r, slušatelj javnega tišjega trgovinskega učilišča. Spričevalo st. 73.688, M i novice, 30 aprila 1873. Ilvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 8 funtov na potu k boljšanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da uri na poštno povzetje 1 funt Iievalesciere navailue sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih H tednov starih poSljetO. S spoštovanjem Nikolaj G. Kostic. Spričevalo št. 78.704, Pfilep, pošta Ilolešan na Moravskem 7. maja 1 ST.'t. Ker mi je od Vas že davno prejeta Rovale-scierc du Barrv pošla in je za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Kevalescierc 2 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete. Spoštljivo udani Jožef R o h a c ž o k, gozdar. 'IV ne j Si kot meso, prihrani Hevalesciero pri odražčenih in pri otrocih 50krat avojo ceno za zdravila. V plehastih puaicab pO pol funta 1 gold. 50 kr., 1 mat 2 gold, 50 kr., 2 funt* 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., U funto. 28 goUL, 24 funtov 36 gold., — RevalesciereTiiseuiteu v j-'.Aicah A 2 gold. 50 kr In 4 go!d. 50 kr.— Rev:: i. Choeolatee v prahu in v ploo/ic^h u IS ta* I gold, 60 kr., 94 t>ia 2 gold. 60 kr., 4« ta« I frofcL 50 -rr., \ prahu za 120 ta« 10 gold., za 988 ia« 20 eroldL, — i* 578 ta« 3« god. — Proilaje: Barrj d u Bar? v * C o m p. na »»•»-naj j, Vt >.]!I1h: li««"**' l< 8, v IJttl>l|nnl Bd Mii)>r, ' (»rad« ' ' rat je • B I ■■ I / r, v Su»-bruku Dieohtl a Frank, v Cnlnvnl 1'. Birn bacher, v l.vml L u .i \ i g Malit-r, v Mariboru F. Koletnih A ML Kor i A, v U«*i»nu. J. B S t o c k h a u s - e, kakor v v Hi h B.-stils pri dobrih L-karjih in ■peooiijtkib ;.rgi,\o»li; tudi razpošilja da-najtika hiAa r.-a v »o krajt: po poštnih uukj.z.nicah ali povzetjik Umrli v lJutoMititi od 24. do 97. aprila. Janez Videč, delavce, star 7.r> let, v civilni bolnišnici, na maraziuu. M:.rija Jenko, otrok ma-Šinskcga kurjača, stara s mesecev in 3 dni, na št. Poterskem predmestji Št. KiS. na možjanski bolezni, Ana Marija Detcr, hči trgovca. Stara 2 leta, v Gradišči št. 27, na jedki. Uršula Štrukelj, soproga delavca, stara .">! let, v civilni bolnišnici, na splošni oslabelosti. Jan. Nep. Kabin, nuščin in trgovec, star O.S let, v mestu šl. 361, na mrtvudu možjan. Gabiiela Kauian, hei kiznarja, stara 98 dni, na št. peterskcin predmestji št. 11. na kosah. Ivana Znoj, vdova reinenuija, stara 72 let, v civilni bolnišnici, na vodenici, Jurij Benedok, gruntar, star 50 let, v civilni bolnišnici, na prisadu. S 8. n pri I a : Kvrufa: Wintor ia št. Petra. — VVardian iz Crnembija. Pri Sionu: \Yallerfeld, trgovec iz Heiibrona. Kuhal, trgovec z Dunaja. — Ditrich iz Frankfurta. — Benčle, Luunčck iz Travnika. — Kaplonek iz Blok. — Bauman iz Trsta — Hupe iz Kočevja. ■— pl. Lana, c. kr. poštni naddirektor iz Trsta. — So-tola iz Znojma. Pri BfSftlleil Rukel, potnik z Dunaja. — Gott-ileb d. kr. ritmešter z leno s Hlmela, — Hnrdalek, c. kr. telegr. uradnik iz Trsta. — Fischcr, potnik z Dunaja. — Miller, potnik iz Poito; — Warnek, potnik iz Gradca. — Boh.-ič, potnik z Dunaja. —Orlu- šič, trgovec, ValpotiČ*. potnik iz Belovara. — Steti-ner, Clerc, potnik z Dunaja. — Moosbrugger, trgovec iz Milana. Pri ^»uiorrti Stange z gospo iz Zlatultik- nje. — Jošt iz Knittelfelda. — Kolonec, posestnik iz Loke. — Majerič iz Zagreba. v Ljubljani 99. aprila t. 1. Pšenica 7 gl. 10 kr.; — rei 4 gl. 8») kr.; -Manaa 4 gid. 30 kr: — oves 3 gl. — kr.; — ajda 4 gl. 90 kr., — proso 5 gi — kr.; — koruza 5 gl 20 kr.; — krompir 3 gl. 10 kr.; — fižol 6 gl. 60 kr. — masla funt — gl. .r'5 kr.; — want — gl. 42 kt — upeh irišun — gl. 44 kr.; — špeh pOVOJOD — gi 42 kr.; — jajce po l2/, kr.; — mleka bokal 10 kr. fOVtdln« funt 30 kr.; — »letino funt 96 kr.; ■Vinjsko laćao, funt 34 kr.; — ga vodjo, in da so bodo pri meni kakor prej f©to gr a fi j e po ceui in solidno izvrševale, kakor se bodem tudi trudila, da so bodo moj zavod obilno obiskovanje zaslužil. (106—3) fotografska vdovo. Izdate (j in za urcou utvo t.dgovoreu: Ivan iSeiueu. Lastnina in lifck „Rarodne tiskarne."