Poštama plafema r gofovtol	ILUSTROVANI	LIST	ZA	MESTO	IN DE2ELO	Cena	2	BNn
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto Vlil.	Ljubljana,	6.	februarja	1936	5
lzhaja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393.
Ljubljani, Tyrševa cesta štev. 2t/l. Poštni predal štev. 345. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leta 4t lir, v Franclji 50 frankov, v Ameriki 2*/2 dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.— Za odgovore Je priložiti znamko.
VakaŽAle, natn pat!
Pred seboj imam pisma več svojih Mladih in starejših prijateljev, ki so mi pisali, ko so brali moje zadnje članke na tem mestu. Pisma so to ljudi, ki jih sicer ne poznam in nisem z njimi nikoli govoril, pa vendar so mi v duhu zelo blizu.
In kaj mi pišejo, me vprašate? Odgovoril vam bom, vam in njim. Vprašajo me, po kateri poti naj gredo, da bodo učakali uspehe v življenju in da bodo prišli dalje kakor drugi. Res je sicer, da mi je vsakdo izmed teh piscev drugače zastavil svoje vprašanje, a vzlic temu upam vsem odgovoriti s tem člankom in potem še z enim, morda celo še z več članki — v kolikor človek sploh more odgovoriti na tako težavno vprašanje.
Uspeh v življenju je vprašanje volje in izobrazbe. Ne najmanj je pa uspeh odvisen od tega, ali se more človek čemu odreči. Osebno mislim celo, da je vprašanje življenjskega uspeha tudi vprašanje mladosti. Zakaj samo mlad človek, ki veruje v svojo bodočnost in ki se ne boji zaprek, se bo mogel v celoti posvetiti svojemu velikemu življenjskemu načrtu.
Toda preden začnem nadaljnja izvajanja, se bom ustavil ob zelo važnem vprašanju, ki mi ga je zadal mlad Prijatelj v nekem pismu. Takšno je “ilo njegovo vprašanje:
— Ali lahko vsak človek uspe v živ- : ijenju? Ali ni v ta namen potreben denar, denar in spet denar? Pomislite Sospocj cla sem iz siromašne družine, j da ničesar ne premorem in da se vsi družini le s težavo pehamo skozi Uspe?'1'*6 — kako naj potem človek
Namesto odgovora na to vprašanje liki ?Smo neka3 pripomnim. Vsi ve-nli\, dje> ki so v znanosti, tehniki s . ak°rk°li drugače kaj velikega do-
  , dognali pomembno odkritje itd.
rnPVSi.s.° Pr'šli iz zel° majhnih raz-kbili so otroci siromašnih staršev.
j? na primer tudi ta moj mladi ni?o : Vsl so 1)111 možje, ki niso '.C sar imeli, ki niso mogli v življenju ^esar izgubiti, temveč samo pridobiti.
Na primer znameniti učenjak in bakteriolog Robert Koch je bil sin siromašne uradniške družine, ki je stela 13 otrok. Denarja ni bilo, a vendar je Koch prav tako zaslovel, ka-°r na primer njegov nič manj slavni lancoski tovariš Louis Pasteur, ki je . 'pto prišel iz skromne in revne ruzine. Avtomobilski kralj Henry , °*’d je sin ameriškega kmeta. Prav “k° je tudi s petrolejskim kraljem ockefellerjem, z znamenitim ameri-m učenjakom Thomasom Alvo Edi-°n°m, z našim Teslo in Pupinom itd.
e zglede navajam samo zato, ker ajbolje dokazujejo, da je uspeh od-sen od vsega drugega prej kakor od n?n,aria samega. Toda niti tako daleč k ^i' da se o tem prepričamo. *. Jbrže nosite tudi vi Bafeve čevlje.
Razgled po svetu
Nov veter iz Londona
Nemci In Japonci bodo zvarili proti sebi novo trojno antanto med Anglijo Francijo In Rusijo. — Zgodovinski dogodki po kraljevem pogrebu
čevK
jje tistega majhnega in skromnega g ?za> ki je s svojo sposobnostjo in ro avpostjo vzrasel iz ma.ihnih in si-mašnih razmer ter zaslovel po vsem
svetu.
daTi°^a nekoliko preveč sem se od-kat • °c* stvari same. Od poti, po teri naj človek gre, če si želi uspeha v ^jvljenju.
Meni se v prvi vrsti zdi za vsakogar, dor hoče doživeti uspeh, velevažno to, »a si ta uspeh z vso svojo voljo j**i. To je prvo in poglavitno. Za-aJ tam, kjer je želja in kjer je volja, a*u mora biti tudi uspeh.
Da ne bom danes predolg, vam bom Povedal samo par važnih misli, dit Prvi vrsti 'e Potrebno, da si ure-1*5® svoje življenje. Morda se vam to ^ ko zdi. pa ni; ko boste to dosegli, 0s.te storili prvi in največji korak k e“kemu cilju, ki ste si ga zadali. Zapomnite si, da mora biti vaša *jrva misel posvečena vašemu delu, druga vaši izobrazbi, tretja pa pro-slif Vanju življenja ljudi, ki si jih mi-ite vzeti za zgled, četrta misel naj ?'ja razmišljanju o vas samih in tvarni kritiki vaših napak, ki jih naj-r2e do danes niste opazili, ker ste se Prenialo bavili sami s seboj.
0 drugih točkah bom pa izprego-0l'il v eni izmed prihodnjih številk,
Haka
Ljubljana, 3. febr.
Komaj so položili Jurija V. k večnemu počitku, se je v angleški prestolnici že začelo novo politično življenje. Kralj Edvard VIII. je koj po zasedbi prestola razglasil, da se vzlic dvornemu žalovanju lahko vrše vse prireditve človekoljubnega in za gospodarstvo važnega značaja, češ da ne gre, da bi v sedanjih hudih časih že tako dovolj prizadeto gospodarstvo zaradi kraljeve smrti še bolj trpelo.
Edvard VIII. sam se je v prenesenem pomenu prvi ravnal po tem geslu: že prvi dan po pogrebu je začel sprejemati tuje kneze in diplomate; ne zgolj iz vljudnosti. Med temi sprejemi je bil nedvomno najvažnejši sprejem sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova.
Angleži in Rusi se vse od izbruha sovjetske revolucije ne razumejo prav. Po eni strani v Londonu ne morejo pozabiti grozodejstev boljševiške revolucije in umora carja, še huje pa zamerijo moskovski vladi njeno prodiranje v angleško interesno območje. Rusi so bili tisti, ki so se na tihem najbolj veselili indijskih homatij: saj so bile voda na njihov mlin. Potlej sta jih zanimala Afganistan in Perzija — drugi dve za Anglijo občutljivi točki. Le v eni točki sta se britanski lev in sovjetski medved srečala na isti strani barikade: v strahu pred Japonci.
Kakšnih štirinajst dni je šele, kar je v Londonu propadla pomorska razorožitvena konferenca. Torpedirali' so jo Japonci. Sicer je bilo to vnaprej pričakovati, vendar so Angleži do poslednjega trenutka upali, da bodo Japonci vsaj malo odnehali. Ti upi so jih pre-varili. Tedaj so spoznali, da pojde na Daljnem vzhodu prej ali slej na nož. To se pravi: Indija je v nevarnosti, Avstralija takisto. Z Indijo pa stoji in pade vsemogočnost angleškega imperija.
Po drugi strani pa tudi Nemčija, stari tekmec Velike Britanije na morju, spet vstaja, skoraj mogočnejša in močnejša kakor pred vojno. Angleži sami so jo bili pomagali oborožiti, v strahu pred premočno Francijo — zdaj šele vidijo, da je bil njihov takratni račun na slabih nogah, zdaj ko se storjeno ne da več popraviti.
In naposled je še tretja kočljiva točka: Sredozemlje. Tu hoče Italija zrasti Angležem čez glavo.
Vsem tem nevarnostim Angleži sami niso kos. Italijo bi še kako ukrotili v zavezništvu s Francozi; zato so tako pritiskali na Lavala, da je naposled hočeš nočeš pri-
stal na njihovo sankcijsko tezo. A kdo bo Nemce ukrotil? Kdo Japonce? Združene države bi zastran Japoncev sicer prišle v poštev, a kaj, ko se Amerika toli krčevito otepa sleherne, še tako neznatne obveznosti! Vrhu tega bi bila ameriška pomoč sicer zelo dobro došla, a vendarle premajhna še za Japonsko samo.
Angleži so tedaj spoznali, da potrebujejo drugega zaveznika, zanesljivejšega^ takšnega, da bi šel zanje tudi po kostanj v žerjavico,
novi kralj Edvard. Kaj to pomeni, bo razumel čitatelj šele tedaj, če se spomni, da niso sovjetski diplomati nikoli mogli priti do kralja Jurija V.: kraljevska palača jim je bila dobesedno zaprta.
Kaj sta govorila Eden in Litvi-nov, ni prišlo na dan. A uganiti ni težko. Govorila sta o tem, kar je danes i Angležem i Rusom najbolj pri srcu: o Nemčiji in Japonski. In da sta se sporazumela, vsaj v načelu, tudi ni težko uganiti. že komunikeji dado to slutiti. Vrhu tega nalagajo gori po-
• Nemški bojevniki v Londonu Pred nekaj tedni so šli bivši angleški bojevniki obiskat svoje nemške tovariše, nekdanje sovražnike. Te dni so Nemci vrnili Angležem obisk. Naša slika kaže nemško delegacijo, ko gre pred spomenik angleškemu neznanemu vojaku, da položi venec predenj.
če ne bi drugače kazalo — ker bi v lastno korist moral to tvegati. In ta zaveznik bi bila Rusija.
Od tega spoznanja pa Angleži niso takoj prešli k dejanju. Ker ni bilo primerne priložnosti za to.
Ta priložnost se je po golem naključju ponudila ob kraljevi smrti. K pogrebu so prišli skoraj vsi odločilni državniki iz skoraj vseh evropskih držav. Med njimi tudi Litvinov.
Sovjetskega komisarja za zunanje zadeve je sprejel najprej angleški zunanji minister Eden. že to je bila za Evropo precejšnja senzacija. Eden ga je sprejel v drugo in ga povrhu še povabil na kosilo. In potem ga je sprejel še
Nemška oborožba na morju
V nemško pristanišče Swinemiinde je ondan priplulo kar osem nemških podmornic. Za prebivalstvo je to bilo dogodek, ker po mirovnih pogodbah Nemci podmornic ne bi smeli imeti in jih do nedavnega tudi niso imeli.
pisane okoliščine nujnost tega sporazuma.
Danes sta stoletna sovražnika
—	Anglija in Rusija — pod silo razmer postala politična prijatelja; če še nista docela, pa še bosta. Da se v srcu ne ljubita, v tem primeru ni v škodo prijateljstvu; v politiki je včasih umska ljubezen več vredna od srčne.
Zakaj moramo pozdraviti to novo zvezo, spočeto nad svežim grobom prvega windsorskega kralja? Zato ker je (ali bo) sklenjena v korist miru, ker se »tolikšna antipoda kakor London in Moskva lahko zvežeta le v vzajemno obrambo, a ne v vzajemen napad; ker lahko miru le koristita, ne moreta ga pa ogražati.« (»Prager Tagblatt«.) Zato ker se bodo tisti, ki bi morda drugače pri prvi priložnosti udarili, vendarle dobro premislili — kakor se na žalost leta 1914. niso^
Nepričakovana smrt generala Kondilisa
Na Grškem so srečno opravili volitve in so bili ravno sredi vnetega ugibanja, kdo bo sestavil novo vlado in kakšno, ko je ria lepem udarila v svet novica: general Kondilis je mrtev.
Novica se je zdela tako neverjetna,	da	je	le	naravno, če so
; ljudje začeli šepetati o zastrupitvi in o	političnem	umoru.	Pokazalo
se je	pa,	da	so	uglbalci	v zmoti:
Kondilisa je zadela kap. Tako so ugotovili zdravniki po raztelesenju. j Pokojnik je zadnja leta naporno delal	in	si	ni	nikdar	privoščil
počitka, razen tega je bil tudi nadušljiv, zato je tako nagla smrt tem razumljivejša.
S Kondilisom je legel v grob velik domoljub, hkratu pa tudi velik revolucionar. Njegova smrt je udarec za Grčijo, morda pa tudi blagoslov: po pokojnikovi zaslugi je Grčija postala spet monarhija,
manj je pa njegova zasluga, da je notranja politika kraljevine zaplula v mirnejši in stalnejši tok, ki si prav nič ne želi novih pre-kucij. A baš pokojni general bi bil zmožen vprizoriti čez noč kakšno novo presenečenje.
S Kondilisovo smrtjo je usoda sama izločila iz grške notranjepolitične enačbe glavno neznanko. Kralj bo zato imel znatno lažjo nalogo.
Habsburžani niso aktualni
Avstrijski podkancelar knez Starhemberg je mislil, da bo nazaj gredoč s pogreba angleškega kralja tako mimo grede prinesel na Dunaj podpisano dovoljenje, da se sme Avstrija ob prvi priložnosti oklicati za habsburško monarhijo; takšna je namreč srčna želja sedanje avstrijske vlade, da bo laže kos domačim hitlerjevcem.
Toda Starhembergu so v Londonu in Parizu povedali, da je sedanje ozračje v Evropi vendarle malo preveč napeto in da je na prebitek dosti nujnejših še neurejenih vprašanj. Zato pač še ne kaže Habsburge postavljati na dnevni red.
Ha Francoskem bo do volitev mir
Nova Sarrautova vlada je srečno prebrodila prvo nevarnost: glasovanje v poslanski zbornici ji je dalo lepo večino, in vse kaže da bo za zdaj na Francoskem nekaj časa brez krize šlo — vsaj do volitev.
Ob sedanji krizi so kronisti izračunali, da je predsednik republike Albert Lebrun doživel v 4 letih svojega dosedanjega prezidentova-nja že 10 vlad (sedanja je enajsta) in da je vsaka vlada živela povprečno, le 134 dni. Daljše življenje tudi Sarrautove ne čaka, ker bodo medtem že volitve.
3 letnica nove Nemčije
Ob koncu januarja so Nemci svečano proslavili 31etnieo obstoja na-rodnosocialističnega rajha. Po čudnem naključju so se baš za te slavnostne dni razširili glasovi, da je kancelar in fiihrer Hitler bolan in da misli na nasledstvo v stranki. Pravijo, da ima neke nevšečnosti z glasilkami v grlu, vendar baje ni nevarno.
V Abesfniii,
pravijo, ni nič novega. Italijani poročajo, da se vrše le manjše bitke in da zmagujejo; Abesincl trde isto o sebi. Makala je še zmerom v italijanskih rokah. Rasa De-sto, poveljnika južne armade, ki je zakrivil katastrofo pri Dolu, je neguš odstavil. Baje so se Abesin-ci od poraza že opomogli in zadelali nastale vrzeli z novimi četami, tako da se jim ni treba bati morebitnega novega italijanskega napada.	ObservAr.
Venizelos,
dolgoletni voditelj grške politike, živi od lanske pomladne revolucije zunaj svoje domovine, čeprav ga je kralj Jurij II, pomilostil. Vzlic temu da je njegova stranka zmagala pri volitvah, je Venizelos izjavil, da se ne misli več ukvarjati s politiko.
Hlada vdova
napovedala vojno ameriškim gangstrom,
da maščuje
umor svojega moža
Prve žrtve njene osvete
(Vi*) Newyork, febr.
Neka pogumna, visoka in vitka Američanka je vrgla 10.000 »državnim« sovražnikom rokavico, žena, ki je dotlej živela v senci znamenitega pisatelja kriminalnih romanov in časnikarja, se je zaklela, da bo gangstre ameriškega podzemlja z njihovim lastnim orožjem ugnala. Mrs. Ligett, žena umorjenega Walterja Ligetta, bo šla s strojnicami, bombami, karabinkami in z razstrelivom v boj zoper najostud-nejšo ameriško zalego, zoper morilce, razbojnike, tihotapce in roparje.
Ta žena je morala pred nekaj tedni na lastne oči gledati, kako so ji moža pred uredništvom njegovega lista v Mianeapolisu pokosili s strojnico, ko je stopil iz avtomobila. Tajna roparska tolpa, ki je že leta in leta prežala na priljubljenega časnikarja, je bila seveda prepričana, da bo z njegovo smrtjo odklenkalo tudi njegovemu časniku »Minneapolis-Heraldu«.
Ti. list se bori že od svojega začetka odkrito in nepristransko zoper hudobno početje brezvestnih gangstrov v državi Minnesoti, že trije uredniki tega časopisa so morali zaradi pravicoljubja v krtovo deželo. Med njimi je bil mladi in po vsej Ameriki znani reporter Ho-ward Guilford. ki so ga nekoč na samotni cesti iz maščevalnosti ubili. Od onih dni je postal »Minne-apolis Herald« v vzhodnih in južnih ameriških državah vodilni »proti-gangstrski list« in je kajpada temnim podzemljanom iz Minnesote trn v peti. že deset policijskih predstojnikov je moralo zadnja leta odstopiti, ker je »Minneapolis Herald« razkril njihove tajne zveze z gangstrskimi tolpami, že več ko desetkrat se je vnetim »Heral-dovim« sotrudnikom posrečilo razkrinkati hudodelce, ki jim policija ni mogla ali pa ni hotela do živega.
Mrs. Ligett je zastavila vse svoje žensko častihlepje, da bo ostal »protigangstrski list« tudi po smrti njenega moža takšen, kakršen je bil. Z debelimi črkami vpije »Minneapolis Herald« sleherni dan, da je treba maščevati vse nedolžne žrtve, da je treba uničiti podzemeljsko zalego in s korenino izpuliti iz ameriškega državnega telesa rakovo rano: gangstr-ske tolpe, že leta in leta vedo ameriške oblasti, kje in kako bi lahko prišle razbojnikom do živega, toda v odločilnem trenutku se zmerom spet premislijo. Gangstrom je treba napovedati odkrito vojno, poziva mrs. Ligettova. Vsi ameriški državljani naj dvignejo pesti in naj gredo za njo, ki se je pripravljena boriti do poslednje kaplje krvi in maščevati nizkotni umor svojega moža. Oko za oko, zob za. zob!
Mrs. Ligettova hoče postati Američanom zgled. »Teh 10.000 ameriških gangstrov je treba po vsaki ceni in brez oklevanja ugonobiti!« kliče svojim rojakom, in odmev njenemu pozivu je velik in mogočen, že skoraj v vseh ameriških državah so ustanovili sproti-gangstrske klube« in ti so soglasno izvolili mrs. Ligettovo za častno
Odpustil ti bom-
Francoski napisal Frederic Bon tet
Inženjer Jean Lussigny je sedel v svoji delovni sobi in pregledoval poslovno pošto. Ko je odprl neko pismo v rumenem ovitku, se je nekaj čudnega zganilo na njegovem obrazu; nejeverno je skomignil z rameni, roke, ki so bile pTavkar hotele raztrgati kos papirja, so nemirno zadrhtele. Zdajci se je pa premislil, vstal je in odšel s pismom v roki v sobo svoje žene.
Irena se je pravkar oblačila. Njen obraz, še nenašminkan, ie bil svež ko jutro samo in v svoji prirodnosti ljubkejši ko kdajkoli.
»Nekaj bi ti rad pokazal, ljubica,« je dejal Lussigny in ji pomolil rumeno, na stroj stip-kano pismo.
žena je brala:
»Gospod! Trikrat na teden se sestane vaša žena z nekim mladeničem v skritem pritličnem stanovanju 7. okraja. Iščite, kje, iščite,
predsednico. Vsi so pripravljeni, da bodo sledili hjenemu vodstvu in storili vse, kar je v njihovih močeh, da zatro morilsko zalego. Dan za dnem romajo odposlanstva na vla.io, dan za dnem pišejo društva dolge spomenice vladi in zahtevajo, da je treba vse gangstre od Ala Capona do Kida Canna brez izjeme pridržati v zaporih, dokler ne bo vlada izdelala zanje novega neizprosnega kazenskega zakonika.
»Na električni sto' z vsemi .sovražniki države', ki jih policija pozna!« kliče mrs. Ligettova v svet. Dan za dnem odkriva nova hudodelstva in nove hudodelce. Mrs. Edith Ligettova je postala čez noč slavna ameriška zvezda. Vsi ilustrirani tedniki prinašajo slike iz njenega uredništva in slike njenih osirotelih otrok. Ona sama pa nastopa kot javna govornica v vseh mestih, kjer so centrale gangstr-skih tolp. Njeni govori so prava zmagoslavja, zmagoslavja, kakršnih ne doživi zlepa niti najimenitnejša hollywoodska zvezda.
Vodilna misel mrs. Ligettove je maščevanje nad »Kidom Canom«, morilcem njenega moža. Ta kralj tihotapcev mamil in trgovcev s človeškim blagom je v poslednjih petih letih že več ko 20 ljudi poslal na oni svet. Mrs. Ligettova je po moževem umoru sporočila policiji tako točne podatke o osebi in bivališču nevarnega hudodelca, da ga ni mogla zgrešiti. In zdaj, ko je na varnem, vsa ameriška javnost z nestrpnostjo pričakuje procesa, ki se mora po mnenju vseh končati z razbojnikovo smrtjo.
Mrs. Ligettova je pisala vrhovni policijski oblasti v Newyork, da bo sama s svojimi zavezniki ubila tega roparja in morilca, če bi ga sodišče premilo sodilo. Spričo njenega energičnega nastopa pač ni pričakovati, da bi ameriški sodniki obsodili hudodelca samo na nekaj let ječe, ali da bi ga celo oprostili.
Medtem ko čaka Kid Cann obsodbe, mrs. Ligettova ne drži križem rok, temveč nestrpno stika za njegovimi zavezniki. Ponosni in pogumni vdovi se je pridružila vsa Amerika in vse kaže, da Kidova tolpa neizprosni odločnosti vrle žene in matere ne bo kos.
Zastava iz človeških las
(Ji*) London, jan.
Pred kratkim so poročali londonski listi o vojaški vzgoji mladih Japonk, ki se hočejo tudi na tem polju kosati s svojimi moškimi vrstniki. Poročevalci zatrjujejo, da navdušenje japonskih deklet zdaleč prekaša domoljubje mladih Japoncev; vojaški disciplini se pokorijo nad vse vdano in z vnemo.
Zanimiv dokaz ženskega fanatičnega domoljubja je svojevrstna bojna zastava, ki so si jo spletle mlade navdušenke iz svojih las. Nič manj ko 800 mladenk je darovalo svoje bujne lase domovini na oltar.
Zastava — brez dvoma prva in do današnjega dne edina bojna zastava iz ženskih las — je tkana v japonskih narodnih barvali in kaže narodni simbol:	vzhajajoče
solnce. Zastavo so stkale mlade Japonke same, lahko si pa mislimo, kako drobno in natančno delo je to bilo.
Po želji navdušenih domoljub« bo vrhovna vojaška utirava svečano izročila zastavo nekemu japonskemu gardnemu polku, »da bo junaškim vojščakom v spodbudo, kadar bodo spet morali braniti svojo domovino«.
s kom. Dober prijatelj vam pošilja to uganko v razplet. X. Y. Z.« »Jean, to ;je gnusno, to je —!« »Nikar se ne razburjaj, Irena,« je dejal Lussigny in položil ženi v pomirjenje roko na ramo. Kljub temu je čutila, da ostro opazuje njen obraz.
»Ne zdi se mi vredno, da bi skušal izvedeti, kdo je ta ničvrednež, ki bi rad s svojim pisanjem uničil najino zakonsko srečo. Resda, med vsemi najinimi znanci, sva menda edini zakonski par, ki živi že sedem let
v	naj lepši ubranosti in mu nihče ne more ničesar očitati.«
»To je res od sile in sramotno,« je dahnila Irena. »Ne bi verjela, da je kaj takega mogoče —«
»— da je svet tako nizkoten. Seveda, ljubica; kako bi le ti vedela, ko pa nisi nikoli pogledala zavrženosti v oči.«
»Da si gre kdo kaj takšnega izmišljat — nezaslišano! Ljubčka naj bi imela, ko imam vendar tebe za moža!«
Irena se je zdrznila. Kako viteški, kako dober je njen Jean!
»čuj me, Irena, midva sva itak vzvišena nad povprečnimi
Pravda
z živim mrličem
Dvajset let je vieke! gosposko za nos, zdaj bo pa plačeval račun z obrestmi
(Xi*) Pariz, febr.
Zadeva Prangoisa Perchoisa je menda naj več j a kurioznost, kar jih pozna francoska justica. Mož tega imena je namreč celih 20 let vodil francosko državno upravo za nos.
Leta 1914. je moral Francois Perchois, zakonski mož in oče petih otrok, v vojake. Njegovo družinsko življenje je bilo skorajda vzorno, čeprav so ga zakonski oko-
vi	včasih bolj žulili, kakor mu je bilo prav. Vendar pa ni nikoli zanemarjal ne žene ne otrok.
Oktobra 1914 so Nemci Perchoisa vjeli. Zdel se je kakor prerojen; počutil se je v tuji zemlji spet nevezanega samca. Niti hrepenenje po svojcih in po domovini ga ni več obšlo. Zato tudi ni pisal iz ujetništva ne ženi ne sorodnikom. Lepega dne je izvedel, da ga štejejo doma na Francoskem že med pokojne. Perchoisu je bilo tako prav, zato se je odločil, da bo ostal za vselej mrtev, seveda samo za svojo družino in za francosko domovino.
Do konca vojne je ostal v nemškem ujetništvu. Ko je od zanesljivih prijateljev izvedel, da dobiva žena zase in za otroke dokajšnjo vdovnino, je bil tudi zastran tega brez skrbi, saj je vedel, da je družina dobro preskrbljena.
Po končani vojni se je Perchois vrnil na Francosko. V domačem mestu so mu povedali, da se je njegova družina že pred več leti preselila v prestolnico. Meneč, da ga nihče od njegovih v domačem kraju ne bo nadlegoval, je stopil k prejšnjemu gospodarju v službo. Dobival je lepo plačo in je živel veselo in razposajeno samsko življenje. Živ krst se ni več spomnil, da je bil Perchois sploh kdaj oženjen. Na njegovo družino ni nihče več mislil... Toda človek obrača, Bog pa obrne. Tako je lepega dne dobil župan Perchoisove-ga rodnega mesta iz Pariza pisanje od Perchoisove vdove; prosila ga je, naj ji nemudoma pošlje prepis krstnega lista njenega padlega moža. župan je Perchoisa sleherni dan srečaval, zato je mislil, da se hoče kakšna pustolovka okoristiti s krstnim listom njego-
Banka Banich
11. Rue Auber, PARIŠ <9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrsi vse bančne posle najkulantneje. — Poitni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	št. 3064-64. Bru.\elles;
Holandija’ št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94. Pariš; Luxem-burg: št. 5967. Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
ljudmi. Ne ljubim te samo kot mož, kot ljubček, temveč kot tovariš, s teboj delim veselje in žalost, zdim se kakor varuh tvoje sreče in tvojega miru — nesebičen sem do skrajnosti. Vame lahko zmerom popolnoma zaupaš. Tvoje pribežališče sem, kjer najdeš zmerom odprta vrata, pa naj se zgodi karkoli. Irena, to, kar ti bom zdaj rekel, je mogoče nenavadno, prečudno morda, toda čuj: če si se mi znabiti kdaj v trenutku zmote... izneverila...«
»Kaj potem —?« je dahnila Irena in dih ji je zastal.
»Potlej, Irena, bi ti odpustil. Sicer je pa ta beseda preveč slovesna. Med nama je samo razumevanje in iskrenost, če bi mi kdaj skesano priznala kakšno zablodo, naj bo v tistem trenutku pozabljena; pozabil jo bom jaz in pozabila jo boš ti.«
»Tako zelo me ljubiš...« je vprašala tiho. Skrbno je opazovala njegov obraz. Ali mar komedijo igra? Ne, ni mogoče, njegov obraz je preveč odkritosrčen.
»Da, in zato nočem, da bi ti,
vseeno iz kakšnega vzroka, trpe-
vega »uglednega« meščana; ne bodi len, je kratko in malo prijavil zadevo policiji.
In tedaj je prišla resnica na dan. Ni čudo, da so oblasti takoj pograbile zadevo za rep in naprtile veseljaškemu Perchoisu tožbo zaradi sleparije. Po pravici mu francoska država očita, da je na kazniv način pripomogel svoji zakonski ženi in otrokom do vdovnine. Zdaj bo moral veseljaški »samec« povrniti državi ves denar, ki ga je njegova žena v 20 letih prejela kot vojna vdova. Malo ne bo — in država prav gotovo ne bo pravde izgubila.
11 nared nesti v 1 vasi
(Oi*) Sofija, jan.
Bolgarija se lahko ponaša, da ima najbolj mednarodno vas, čeprav šteje komaj 2500 duš. Ta vas je Carev brod.
V	Carevem brodu žive pripadniki enajstih narodnosti. Vas stoji na vzhodu Bolgarije, blizu mesta šumna in je stara že 860 let. Večina prebivalcev je bolgarske narodnosti, ne manjka pa Armencev, Albancev, Nemcev, Čehov, Holandcev, Rusov, Tatarjev, Madžarov, Poljakov in Turkov. Vsa ta mešanica živi v najlepši slogi.
Prebivalci so zvečine poljedelci. Zaradi mešanih narodnosti imajo
v	vasi tudi več šol. Javne so tri in sicer bolgarska, turška in nemška. Verniki so si postavili tudi tri molilnice, katoliško in pravoslavno cerkev in turško mošejo, pa tudi katoliški ženski samostan imajo.
Osmi zakon 27fetns lepotice
(Ni*) Newyork, jan.
Neka 27 let stara ločenka je že osmič stopila pred civilnega poročnega uradnika, da bi jo spet poročil. Mlada dama je zato posebno zanimiva, ker je leta 1927. postala »miss Amerika«. Kmalu po laskavi izvolitvi se je poročila, toda njen zakon je bil hudo kratek. Takoj po ločitvi se je znova poročila, a tudi njen drugi zakon ni trajal dolgo. Od tistih dob je menjavala može kakor rokavice. Osrečila, ali bolje, onesrečila je vsega skup sedem mož. S poslednjim je bila miss Virginia poročena eno celo leto, a tudi ta zakon se je skrhal.
Ko se je ločila od sedmega moža, se je odločila, da bo poslej previdnejša v izberi svojih zakonskih mož. Premišljevala je celo leto, in vendar je ni noben moški tako omrežil, da bi spet skočila v zakonski jarem. Šele ondan se je seznanila z angleškim igralcem Arturjem Gould-Porterjem. Tokrat pa ni dolgo pomišljala. Dejala si je, da bo še enkrat poskusila srečo. Na poročnem uradu se je podpisala na listino z vsemi svojimi imeni. Zapisala je tako: Virginia Overshiner Patterson Stark Seeger Gllbert Kahn Cogswell, nazadnje je pa pristavila še svoj no-
vi	priimek Gould-Porter.
Rekorderkin najkrajši zakon je trajal tri tedne, najdaljši eno leto in dvanajst dni. Zdaj je pa svečano izjavila, da namerava v poslednjem zakonu vzdržati do konca svojih dni. Angleški gledališki igralec, njen novi mož, ji je nemara verjel, očividno ji pa ni verjel poročni uradnik, ker je nekam skeptično zmajal z rameni.
la ali se me pa bala. To nesramno pismo mi je dragoceno, ker mi je dalo priložnost, da sem ti vse povedal, kar mi je težilo srce.«
*
Ko je bila Irena spet sama s svojimi mislimi, si je dejala: Glej, kako zelo me ljubi! Kako mi zaupa! Tako velikodušen, tako plemenit in nežen je. Nisem ga vredna — in še neumna sem povrhu, zakaj oni drugi Jeanu še do členkov ne sega.
Onemu drugemu je bilo Marcel ime. Res je stanoval v prekrasnem pritličnem stanovanju v 7. okraju. Res je bil mlad, eleganten in premožen, toda nepomemben. Edina prednost, ki jo je imel, je bila, da ni bil njen mož, da je bil »oni drugi«.
Irena je preklinjala svojo iz-nevero. Vest jo je grizla, ker je bil Jean tako plemenit in nežen. V tisti minuti je sovražila njegovega tekmeca.
Z namrščenimi obrvmi je tisto popoldne stopila v razkošno pritlično stanovanje v 7. okraju.
»če hočeš, da se še kdaj vidiva, se moraš preseliti!« je dejala takoj ob vstopu in lepega Mar-
Zanimivosti z vsega sveia
Le še štiri kačijaže ima Parit
12.286 taksijev je konje docela izpodrinilo.
Časopis o moških pravicah so te dni
ustanovili v Londonu možje, ki so v zakonu nezadovoljni. V prispevkih za- i htevajo, naj bi se z njimi bolje ravnalo.
Čistilec kanalov Gjula Barabasz je dobil pred kratkim Jokaijevo književno nagrado, ki jo vsako leto podele na Madžarskem. Do nedavnega je bil še navaden delavec, čistilec kanalov, pozneje cirkuški rokoborec, v zadnjem času se je pa povzpel v znamenitega književnika.
680 kil težko svinjo so te dni razstavili v romunskem mestu Cluju. Visoka je 117 centimetrov, 228 centimetrov dolga in poje vsak dan 6 kil koruzne kaše in dve kili ostankov od jedi.
Z molkom stavkajo že poldrugo let« odborniki na občinskih sejah v Slav-kovu na Poljskem. Sklenili so stavkati tako dolgo, dokler jim bo županoval mož, ki ga niso sami izvolili.
Nov plin, ki nevtralizira vse doslej znane strupene pline, je iznašel te dni francoski kemik Royer. Imenoval ga je oxycarbocone.
Zavarovanje proti ločitvi je pred kratkim uvedla neka danska zavarovalnica. Njeni klienti so po večini ženske.
Steklenico z zelo nevarnim strup®«1
so ukradli te dni iz laboratorija liverpoolske bolnišnice. Policija si na vso moč prizadeva," da bi izsledila tatu. Z ukradenim strupom bi lahko pomorili 20 milijonov ljudi.
Beračica je zapustila 200.000 dolarjev (10 milijonov Din) v ameriški državici New-Jerseyu. Našli so jih po njeni smrti, Skrite v njenem stanovanju.
Ljubica cesarja Franca Jožefa, Katarina Schratt je zašla v veliko revščino. Te dni so ji na dražbi prodali njene poslednje stvari.
Največ davka v Ameriki plačajo: kralj ameriškega tiska Mr. Williaui Randolph Hearst in hollywoodski igralci, posebno igralka May West. Zato se misli Hearst preseliti v Evropo.
Dvanajst profesorjev iz Sydneya v Avstraliji se je te dni po 10 letih gimnazijskega službovanja prijavilo k maturi. Samo eden od njih je skušnjo prestal, vsi drugi so pa padli.
300 topov in 200 tankov izdela na mesec nemška industrija. Poleg tega ima Nemčija 90 tovarn za letala.
Opomin neopreznim ljudem na pariških ulicah je berač brez nog. Na prsih ima tablico z besedami: »Skakanje iz avtomobila je nevarno. Jaz seffl tako izgubil obe nogi in nisem za to dobil nikake odškodnine.«
Najvarčnejši državni poglavar je predsednik španske republike g. Aleala Zamora. Te dni je pisarna predsedni-štva republike vrnila finančnemu ministrstvu 130.481 peset; toliko je predsednik lani prihranil.
Prvi Hitlerjev predstojnik v svetovni vojni je bil madžarski krojač Peter Just, ki živi zdaj v Wisconsinu v Ameriki. Bil je na zapadni fronti narednik v četi, kjer je služil Adolf Hitler za podnarednika. Just pravi, da je bil Hitler zelo hraber, toda prijateljev med tovariši ni imel nikoli.
Dvoboj zaradi moža, ki sta bili vanj zaljubljeni, sta si napovedali slikarka Aneta Malbere in operna pevka M. Ar-beille v Toulousu na Francoskem. Slikarka je operno pevko nevarno obstrelila.
cela še objela ni. »Moj mož je dobil danes brezimno pismo. Gotovo mu ga je poslala kakšna zavistnica, kakšna tvoja stara ljubica. Bržčas me je vjela, zdaj bi se pa rada maščevala.«
»Glej, glej!« je rekel Marcel.
»Na vso srečo je moj mož preveč plemenit in prefin, da bi verjel takemu obrekovanju!«
»Da, same vrline so ga,« je razdraženo pripomnil Marcel. »Zato ne razumem, da ga varaš s tako nepomembnim človekom, kakršen sem jaz!«
»Tudi jaz ne razumem.« je srdito odgovorila Irena. »Nikoli te nočem več videti.«
In šla je.
Pred dobro minuto, ko je bila prišla k njemu, še ni bila za trdno odločena, da bo Marcela pustila. Nu, pa se je vendar zgodilo. Dražilo jo je, da je Marcel niti s kretnjo niti z besedo ni skušal zadržati, žalosten je bil ta konec! Zdaj ji ni kazalo drugega, kakor da se vrne spet na pot poštenosti. Jeanova ljubezen je po tej temni dogodivščini še jasneje zablestela.
O, ta preteta nezvestoba — In ta kes ---------
o
O
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Kiplingove robne pripombe
(Fi*) London, jan.
Rudyardu Kiplingu ni bilo v Mladosti postlano z rožicami. Kot gimnazijskega dijaka ga je pre-mnogokrat dajala bolezen, ki ji Pravimo »kača v žepu«. Zato je večkrat odnesel kakšne knjige, uro, nože, včasih celo hlače neki Postarni ženici v zastavo.
Ko je stopil iz šole in je zaslovel, so si pri starinarki kar kljuko Podajali, zakaj vsakdo izmed njih, je vedel za Kiplingovo skrivnost o denarnih zadregah, je pri-mtel, da bi starinarki odkupil ka-krsnosibodi Kiplingovo lastnino.
Starinarka je s posebnim ponosom pokazala na neko knjižno po-“.eo, kjer je hranila zastavljene Kiplingove knjige, še z večjim ponosom je pa zaupala navdušenim Kupcem, da »so knjige prav dobro ^branjene in prav nič zamazane. Bilo je v njih sicer premnogo Kiplingovih opazk, pa sem jih vse Obrisala!«
Striček s ceste
X Monakovo, jan.
Ondan je stopil neki gospod »s Svojim sinkom« v eleganten moskovski brivski salon. Dal se je ostriči, obriti, umiti lase, manikirati in pedikirati. Medtem je »nje-P°v sinko« mirno sedel poleg njega čakal, kdaj bo prišel na vrsto. Ko je bil gospod gotov, je rekel brivcu:
»Zdaj pa še mojega malega ostri-2ite! Jaz bom pa med tem skočil v trgovino in se takoj vrnem.«
.Brivec je malčka ostrigel, toda očeta ni hotelo biti od nikoder. N&zadnje je mož postal že nestrpen in je s hudo slutnjo vprašal
kalčka:
»Kje neki tvoj oče tako dolgo tiči?«
»Moj oče? Gotovo mislite gospo-cla- ki je bil z menoj ? O, saj ni ^oj oče, neki neznan striček je, ki ^e je ustavil sredi ceste in me Povabil, naj se grem k vam striči.*
Profesorska?
(F n) Barcelona, jan.
. Redko sicer, a vendarle se zgodi, da morajo sodniki razsojati o Posledicah pozabljivosti kirurgov, ki puste v operirančevem telesu Kožic, škarje ali drugo orodje.
Nekoliko nenavadnejši je proces, ki se te dni plete v Barceloni. Obtoženi kirurg — eden izmed naj -uglednejših v mestu — je namreč Pozabil v operirančevem trebuhu Svoje... naočnike!
Naočnike! človek se mora nehote vprašati: kako je neki operacijo končal brez. naočnikov, če so mu bili potrebni? Ali mu Pa mar niso bili potrebni? A zakaj jih je potem vzel k operaciji?
Filmska igralka, ki noče postati trlica
(Hi*) Hollywood, jan.
Znana ameriška filmska zvezda Barbara Stanwyck je pravkar Podpisala novo pogodbo. Toda to-
»Kaj ti je, Irena?« je vprašal Jean, ko je stopil v obednico.
Irena se je pošteno prestrašila. Joj. kakšen oster pogled ima, kako dobro me pozna!
»Nič,« je odgovorila.
»Pač, čutim, vidim... Nekaj te teži. Zaupaj mi, povej, Irena!«
Ni več pomišljala. Da, govoriti mora, razbremeniti se mora, sicer ga ne bo nikoli več vredna. Z velikimi vlažnimi očmi se je resno zazrla v njegov obraz.
iDa, Jean, nekaj ti moram priznati. V trenutku zablode... tisto brezimno pismo je...«
»Kaj praviš?« Jean je poskočil pokonci in zavihtel pesti. Gnev mu je spačil obraz in oči so mu zagorele v blaznem ognju.
Irena se je zgrozila. Preteča nevarnost ji je vlila moči.
»Ha, ha,« se je zasmejala, »samo preizkusiti sem te hotela; torej si vendar ljubosumen! Samo to sem hotela vedeti. Vse, kar si mi bil davi govoril, so bile torej zgolj fraze!«
Nič drugega ko puhle fraze, se je na tihem jezila; zaradi njih sem izgubila ljubčka in skoraj bi bila izgubila še moža...
krat je ona narekovala filmskim podjetnikom pogoje: nikoli ji ne sme podjetje prisoditi vloge, ki bi jo kakorkoli že prisilila k hujšanju.
Gospodje ravnatelji so morali zagristi tudi v ta trdi oreh, zakaj Stanwyckova je pri gledalcih sila priljubljena. Umetnica trdi, da ali zbole ali pa pomro vse igralke, ki nasilno hujšajo.
častna izjema je ta dama, ki ji ni mar linije, temveč le zdravje.
Ob premeni na angleškem prestolu
Lakonično poročilo
Najkrajše poročilo o pogrebu kralja Jurija V. je izšlo v dvornem izvestju 28. januarja:
»Danes je bil v kapeli sv. Jurija v VVindsorju pogreb pokojnega veličanstva Jurija V. Prisotni so bili kralj, kraljica in kraljevska družina, vladarji, državni poglavarji in zunanji zastopniki.«	•
(»N. Ziircher Ztg.«)
Troski za pogreb kralja Jurija V. v Londonu in Windsorju so precejšnji; nosi jih dvor sam.
Leta 1910 je stal pogreb kralja Edvarda VII. skoraj 700.000 fran-kov.
Težko je že danes reči, koliko je stal pogreb Jurija V. Poznavalci
trdili, da je Edvard nič več in nič manj kakor neizpreobrnljiv sovražnik žensk,
*
Edvardov značaj je težko na kratko popisati. Sedanji angleški kralj je močna natura, zraven je pa tudi čustven: včasih se bo ob navidezni malenkosti od srca nasmejal, potem se pa brez vidnega vzroka pogrezne v otožnost. In vselej kadar se prebudi iz te brezčutnosti, ga prime nepremagljiva želja po razgibanju; zahoče se mu bučnosti in zabave.
Res, za ženske se dosti ne zanima, beži pa tudi ne pred njimi. Za šalo in ples je zmerom razpoložen; njegove partnerice trde, da je zelo prijeten in pozoren kavalir. To je pa tudi vse — kvečemu si privošči še nedolžen flirt v mesečini. Zakaj kakor je Edvard drzen kot športnik in se ne zboji izlepa kake zapreke, tako je v ženski družbi plah in sramežljiv.
Samski kralj
Celih 176 let Anglija ni imela samskega vladarja.
Zgodovina trdi, da je bil pred Edvardom VIII. poslednji angleški kralj, ki je kot samec zasedel prestol, Jurij III.; to je bilo leta 1760.
Manj znano je, da je hotel Jurij II. leta 1755 oženiti svojega vnuka s princeso Braunschweig-Wolfenbuttlovo, a prinčeva mati ni dovolila. Pravijo, da se je nato Jurij III., tedaj še waleški princ, skrivaj poročil z lepo Hano Light-footovo, hčerjo nekega suknarja, koliko je na tem resnice, še danes prav ne vedo.
Vemo pa to, da se je Jurij III. leto dni po zasedbi prestola poročil s sestro vojvode Mecklenburg-Strelitza, šarloto-Zofijo. in da je imel z njo petnajst otrok: devet sinov in šest hčera!
(»Marianne«, Pariz)
Edvard VUl.
trde, da z vsemi slovesnostmi vred ne bo zneslo več ko 2 milijona frankov.	(»Intran«, Pariz)
Dva pogreba
Za pogrebom Edvarda VII. je šlo pred 25 leti toliko kronanih glav, da je starejšim ljudem še danes v spominu, še nikoli prej nisi videl toliko vladarjev v družbi. V sprevodu so šli novi kralj Jurij V„ nemški cesar Viljem II., španski kralj Alfonz XIII., belgijski kralj Albert I„ bolgarski kralj Ferdinand, portugalski kralj Manuel, grški kralj Jurij I., avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand, turški prestolonaslednik in carjev odposlanec.
Skoraj nič manj vladarjev ni šlo za pogrebom Jurija V.: belgijski kralj Leopold III., romunski kralj Karol, bolgarski kralj Boris, danski in norveški kralj, jugoslovanski knez namestnik Pavle in mnogo drugih princev. Zato pa v vladarski skupini niso bile to pot zastopane Nemčija, Španija, Portugalska, Turčija, Avstrija ne Rusija.
Primerjava teh dveh pogrebnih sprevodov pred četrt stoletja in danes nam nazorneje kakor še tako temeljito predavanje predoči evropski politični razvoj v zadnjih 25 letih.
Edvard VIII. in ženske
Bili so časi, ko na Angleškem niso govorili tako rekoč o drugem kakor o odporu tedanjega waleške-ga princa proti poroki. Vesoljni angleški imperij je bil v skrbeh, kaj bo z dinastijo, če se Edvard ne oženi. Posebno stare device so imele dosti povedati, zraven pa vendarle niso izgubile upanja.
»Boste videli,« so sentimentalno prerokovale, »da se naš princ ne bo dal ukleniti v politični zakon: poročil se bo samo iz ljubezni!«
Toda minevala so leta, Edvard je pa še zmerom ostal zakrknjen samec. Takrat so se jeli širiti glasovi, da ima waleški princ prav tako kakor baje nekoč Jurij V„ skrivno plebejsko ljubezen. Tisti, ki vse najbolje vedo, so pa celo
Fotografija ga je izdala
(Šn) Napoli, jan,
Nekateri ljudje res nimajo sreče. Kakorkoli kaj store, vselej se jim otepa.
Te dni so v Napoliju na kaj nenavaden način prišli nekemu žeparju na sled. Možak sme z vso pravico trditi, da ni imel takšne smole kakor on še noben njegov tovariš.
Uzmovič je bil ravno izmaknil listnico nekemu vojaku, ki se je na sejmu poskušal v streljanju, Vse bi bilo dobro, da ni bilo v streljarni aparata, ki je avtomatsko fotografiral vsakogar, kdor je zadel tarčo; sliko je dobil strelec za nagrado za uspešni strel.
Naključje je hotelo, da je vojak zadel tarčo prav tisti trenutek, ko mu je žepar segel v žep. Aparat je torej tatu v j el na ploščo skupaj z njegovo žrtvijo. Seveda ga je policija še tisti dan izsledila.
LJubavnih pisem ne kaže objavljati
(Xče) London, jan.
Neki angleški časopis je priredil natečaj za najlepše ljubavno pismo, Prvo nagrado 100 funtov (25.000 Din) je dobila neka deklica, ki je poslala uredništvu pismo svojega bivšega zaročenca. Ko je pismo izšlo, so ga soglasno proglasili za najčudovitejšo pesem v prozi.
Le dva človeka se za pismo nista mogla navdušiti: sedanji in prejšnji zaročenec nagrajene mladenke. Sedanji zaročenec je zaroko takoj razdrl, prejšnji zaročenec je pa dekle tožil, zraven pa terja kot pisec ljubavnega pisma tudi razpisano nagrado 100 funtov.
Neka čelistka je opazila v rokah svojega prednika gosli, ki jih je pred dvema letoma ukradel umetnici neznan storilec. Dragocene gosli je kupil od tatu neki starinar, potem jih je pa prodal članu filharmoničnega orkestra iz Filadelfije. Prava lastnica teh dragocenih gosli, ki so povrh še pristne »Guarneri«, je zagnala krik in vik. Dirigent Leopold Stokowsky je mlado damo le s težavo pomiril. Med daljšim odmorom si je čelistka in prejšnja lastnica gosli prisvojila instrument in zaigrala nanj najtežje glasbene stavke s tako popolnostjo, da so poslušalci kar strmeli; filharmoniki so bili prepričani, da ne bi mogel nihče, ki instrumenta do pičice ne pozna, tako dovršeno svirati nanj. Tudi po koncertu se mlada dama ni hotela več ločiti od svojih dragocenih gosli, zato se pa zdaj sodišče zanima za stvar.
Pričakovati je, da bo nekdanja lastnica postala spet zakonita lastnica svojih deset tisoč dolarjev vrednih gosli.
Na smrt ranjena rešila svojega moža
* Kairo, jan.
Blizu Kaira se je nedavno ponesrečil neki dr. Jussuf. Izgubil je oblast nad avtomobilom in zavozil v kanal, žena je v velikem loku odletela iz avtomobila, moža je pa stisnilo za krmilom in se ni mogel rešiti.
Tedaj se je žena ojunačila in kljub težkim ranam splavala do avtomobila in razbila okna. Njen mož se je naposled srečno izkoba-cal iz voza, požrtvovalna žena je pa čez nekaj dni umrla v tamkajšnji bolnišnici.
Poročno naznanilo po smrti
London, jan.
Ondan je v Londonu umrl neki veletrgovec. Njegov sin je šele iz oporoke izvedel, da je bil njegov oče že od 1. 1924. v drugo oženjen. Sinova mačeha je bila pred poroko tajnica v očetovi pisarni.
Ko je 1. 1924. oče prepustil vodstvo trgovine sinu in se odpeljal v neko majhno mestece na počitnice, mu je tjakaj na skrivaj sledila tudi tajnica. V London sta se vrnila kot zakonski par, vendar nista živi duši črhnila, da sta mož in žena. Tajnica je seveda zapustila svojo službo, ki jo je do tistih dob 20 let vestno vršila.
Kar je izvedel sin iz očetove oporoke, so zvedeli Londončani iz časniške osmrtnice, kjer je pisalo da se je bil gospod Mew 30. avgusta 1924 poročil z miss Escottovo.
V kinu
r gubljene nogavice
* London, jan.
Ondan so v naj večjem londonskem kinu razstavili izgubljene predmete.
Stoterim palicam, dežnikom in moškim klobukom se je pridružilo več ko 1000 rokavic in 200 parov
—	ženskih nogavic. Pa to še ni vse! Tudi^taske in moške čevlje so našli čismei pod sedeži.
Kaj vse ljubezen st'ri!
Ali pa nemara vročina —?
Naš pravi domači izde&k!
strstvo potrebuje te podatke za določitev plač svojim konzulom in konzularnim uradnikom.
Iz dobljenih poročil je ministrstvo ugotovilo, da se živi najceneje v indijskih kneževinah, najdražje pa na Grškem in v Čilu, potem pa v Združenih državah in na Francoskem .
Steklo iz sladkorja
*	Newyork, jan.
Nedavno je na zborovanju ameriških kemikov izdal neki sodelavec velike filmske družbe, da izdelujejo steklo, ki skačejo filmski junaki in filmske junakinje skozenj, kadar je »huda sila«, iz pravega pravcatega sladkorja. Na prav poseben način zvaljajo sladkor v prav tenko plast, ki jo namažejo z lakom. Tako svetlikajoče se steklo se zdi na fotografski plošči pristno; sicer se tudi prav »pristno« razbije kakor vsako steklo.
Kadar igralcem v filmskih pustolovščinah zmanjka sladkarij, lahko torej kar šipe jedo...
Pieteta
*	London, jan.
V	nekem velikem londonskem hotelu imajo sobo. ki je ne dado nikomur v najem. Vendar jo že osem let dan za dnem pospravljajo in pozimi celo peč zakurijo.
Sobo redno plačuje hotelskemu ravnatelju neka stara vdova, ki stanuje v sosedni sobi. Nekoč je stanoval namreč v tej sobi neki angleški general, njen pokojni mož. Zakonca sta poslednja leta svojega 40 letnega zakona stalno prebivala v tem hotelu.
Ko je general 1. 1927. umrl, ni vdova dovolila, da bi dali sobo v najem. Sleherno jutro ko vstane, odhiti v pokojnikovo sobo, mu pripravi obleko in zatakne v vaze svežih rož.
Zvočni kino + orkester
Lizbona, jan.
Portugalski parlament se ukvarja z nekim zelo zanimivim zakonskim predlogom. Da omili bedo in nezaposlenost glasbenikov, misli vlada izdati odredbo, da mora sleherni zvočni kino v državi najeti popoln orkester.
Vlada nikakor noče izpodriniti zvočnega filma, ki se je tudi na Portugalskem udomačil; njen namen je le zaposliti domače umetnike in poklicne glasbenike. *
Ukradene gosli
(Gi*) Filadelfija, jan.
Pri poslednjem godalnem koncertu filharmonikov v Filadelfiji se je v razprodani dvorani »Came-gie-Hallu« zgodila tale razburljiva reč:
Vprašanše brez odgovara
(žk) Praga, jan.
V	petem razredu neke osnovne šole v Pragi se je tole pripetilo:
Po zgledu drugih, naprednih držav preizkušajo na tej šoli nekatere moderne vzgojne metode. Med drugim je šolsko vodstvo uvedlo tudi šolski nabiralnik: v njem se zbirajo vprašanja, ki bi se jih učenci morda ne upali zadati učiteljem neposredno.
Ko je ondan učiteljica pregledovala vprašanja, ki so se nabrala v nabiralniku, je med drugimi srečala tudi tole: »Kako sladek je tvoj poljub?«
Seveda je kočljivo vprašanje ostalo brez odgovora.
(»Prager Tagblatt«)
Kje se najceneje živi
(Vi*) Madrid, febr.
Bogatine in reveže enako zanima vprašanje, kje na svetu je življenje najcenejše. Seveda je kaj težko povedati, zakaj sleherni človek ima druge zahtevke. Ta mnogo je, drugi mnogo pije, tretji rad prebiva v razkošnih hotelih, četrti ima spet druge muhe.
Pred kratkim je špansko zunanje ministrstvo naročilo raznim svojim zaupnikom v tujini, naj mu sporoče, kakšne so življenjske razmere v posameznih državah. Mini-
čudaški zbiralec
(Vi*) London, febr.. častiti gospod H. P. Hart iz Burrough - Greena na Angleškem ima bržčas najbolj čudaško zbirko na svetu.
Specializiral se je namreč na zbiranje voznih redov. Desetletja in desetletja je znašal domov lepak za lepakom, knjižico za knjižico, dokler ni zbral vseh voznih redov, ki so na Angleškem izšli od leta 1841. V svojo veliko žalost pa še do današnjega dne ni mogel dobiti celotne zbirke iz leta 1872., vendar upa, da se mu bo naposled tudi to posrečilo. Razen voznih redov ima tudi nekakšen železniški muzej, v malem seveda. V zlatem okviru visi v njegovi delovni sobi slika prvega vlaka iz Amerike, v obe d niči vise pa slike vseh mogočih lokomotiv, od najmanjše do naivečie. Mož je pa tudi sicer čudak. Malokomu namreč dovoli, da bi si njegove čudaške zbirke ogledal od blizu.
Vsak po svoje pesmi poje...
Strcj za razkrinkanje lažnivcev
X le Newyork, jan.
Neki ameriški mehanik je iznašel stroj, s katerim more vsakogar ujeti na laži. če položi človek roko na ta stroj, se more točno ugotoviti, ali govori resnico ali ne. Zdravniki trde, da laž človeka notranje razburi, posledica tega je pa zvišanje krvnega pritiska, posebno pa neurejeno dihanje.
Lažnivcev ni to odkritje prav nič vznemirilo, ker enostavno nočejo priti v bližino »resnicoljubnega« stroja.
Dr. Josef Lobel
■■p	w	m	w	m	«r	m	m	m	m
Za človeško
Detektivski roman iz zgodovine medicine. — Drugi del: Slfilida
Malarija contra slfilida
Sicer je bolnik ob Kristijan vem prihodu od veselja skoSil pokoncii, sicer ga je prisrčno objel in vzkliknil: »To je lepo, da si prišel, mali brat, to je res lepo in pravk — toda km 'u nato je postala njegova govo-riea zmedena. Pripovedoval je, koliko dela ga čaka, saj bo moral povabiti vse generalne ravnatelje z vsemi sveta, c ') tiste z južnega in severnega tečaja. . Sir r bo na koncu za svoj trud bogato poplačan, ker mu bo občni zbor določil neverjetno visoko plačo. Prosil je brata za pero in papir, da bi mu izračunil, kakšen kup mili' ,.dv in milijard bo odalej na leto zasl šil.
Potlej se je nezaupljivo ozrl na vse strani, se sklonil h Kristijanu, čisto blizu k njegovemu ušesu, in šepnil: ?Mo....,i ti zaupati veliko skrivnost, mali brat, toda prisezi mi, da živi duši ne izdaš niti besede o tem.«
Trdovratno je vztrajal na prisegi in slo snem stisku roke, preden mu je zauoal, da je podtaknjen zamenjan otrok. Kot dojenč' no ga bili ugrabili s cesarskega gradu in podtaknili druuega otroka na njegovo mesto. Že zdavnaj se mu je čudno zdelo, da so ga razni ministri na skrivaj opazovali, v poslednjem času so pa celo časniki nedvoumno namigovali na to.
vil n nocojšnjo noč sem dobil dokaz za svoja domnevanja; skrivnostne brezžične vesti so mi odkrile natanko vse podrobnosti,« je nadaljeval, »in zato sem ti hvaležen, mali brat, da si me tukajle spravil pod streho, kjer lahko noč in dan prisluškujem oddajni postaji, o kateri živ krst nič no ve.*
Z grozo je poslušal Kristijan te izpovedbe. Zdaj se mu Fric celo še zahvaljuje za to, da ga je spravil v blaznico! Nehote je pomislil na neko pismo, ki ga je pisal Nietzschejev prijatelj Overbeck, kmalu nato ko je oddal modrijana v baselski zavod. »Mnogo boljšo prijateljsko uslugo bi mu bil storil,« je pisal, »Če hi mu bil vzel življenje, in zdaj res nimam druge želje, kakor da bi bil kmalu rešen trpljenja 1 Toda zaradi tega ne čutim niti najmanjše negotovosti in reči smem, da ne bi nihče, ki bi bil stal tiste dni ob moji strani, čutil drugače. Nietzsche še sovraštva ni zmogel, čeprav sem vnaprej pričakoval, da me bo zasovražil, ko sem ga pa oropal svobode... Tako uničen je ta junak svobode, da še na svobodo več ne mislil*
Nepričakovan napad
Kakor da bi bil bolnik slutil, kakšne misli se Kristijanu pode po glavi: nenadoma se je njegova zaupljivost izprevrgla v togoto. »Torej tudi ti si se spečal z mojimi sovražniki!« se je zadrl na lepem in ni nehal brusiti bratu najgrše psovke v obraz. Spet je moral Kristijan misliti na neko vzporednost z zgodovino Nietzschejeve bolezni, na togoto, ki ga je popadla zoper lastno ljubljeno mater, tako da starka »svojemu ljubljencu ni smela več pred oči in mu ni mogla več streči in je morala celo presli-
šati še kakšno grenko besedo, ki jo je težko prebolela.«
Potrt je Kristijan obsedel, ko je dal pravkar vstopivši asistent doktor Kunz Frica odvesti, da bi ga obvaroval nadaljnjega razburjanja.
»Ali bo sploh kdaj ozdravel?« je zaskrbljeno vprašal Kristijan mladega zdravnika. »Kaj pa primarij pravi? Ali ne bi mogel govoriti z njim, da slišim njegovo sodbo?«
»Gospod primarij je žal že odšel,« je vljudno odgovoril Kunz. »Danes ima še mnogo opravkov, ker nastopi jutri dopust,« In ko je videl, kako prestrašeno ga je Kristijan pogledal, je brž dodal: »Sicer mi je pa natanko naročil, kaj naj storimo z vašim gospodom bratom:	jutri predpoldne
začnem zdravljenje z malarijo.«
Torej še to povrh! si je mislil Kristijan. Ali ni mar že to žalostno, da mora zboleti Fric prav v tem gnezdu civilizaciji za hrbtom, da se mora zdraviti v trški bolnišnici, zdaj ga pa še primarij, ki je bržčas vsaj izkušen, ne bo zdravil, temveč bo izročen na milost in nemilost temu mlademu začetniku. Kristijan se je zazrl v lepi, a prazni ,obraz neznatnega blazniškega zdravnika z brezizraznimi očmi in neumnimi brčicami.
Skoraj je že hotel reči, da bo moral zahtevati, naj prepeljejo njegovega brata v domovino, ko ga vendar ne bo primarij osebno zdravil. Toda dr. Kunz se je nasmehnil: »Bodite kar brez skrbi, gospod doktor, zdravljenje z malarijo ni nikaka čarovnija. Kar je treba storiti, bom tudi jaz zadel, in če vam je prav, vas ceio prosim, da pridete jutri gledat, ko bom gospoda brata cepil. Ob desetih v mali operacijski dvorani.«
Kristijan si ni mogel kaj, da ne bi povabilo sprejel. Bil je kakopak precej obupan in se je ponoči nemirno premetaval. Kar pa ni mogel spati, je v postelji čital knjigo, ki mu jo je dal	dr.	Lange, da bi vsaj	vedel,
kakšno je to malarijsko zdravljenje.
Izganjanje hudiča z Belcebubom
Najprej je nekoliko začuden izvedel,	da	je tako	zdravljenje	pravo
pravcato zdravljenje s pristno, neukročeno malarijo. Mislil si je — če si je sploh kaj določnega mislil — da	služi	v boju	s paralizo	samo
kakšna malariji podobna mrzlica. Pa ne.	Res	rabi za zdravilo razvpita
močvirska mrzlica, prava trešljika. Prav ta prastara bolezen, ki je o njej pisal že Protagoras pred skoraj tri tisoč leti, ki je bila že staremu veku šiba božja, uničevalka grške kulture; tista »mrzlica«, ki je niti energični Rimljani s svojimi velikopoteznimi zdravstvenimi akcijami niso mogli zatreti; ki še današnji dan tare osem sto milijonov ljudi in jih sleherno leto dva milijona pobere!
Da so klicali sifilitični kugi še drugo, prav tako nevarno in zahrbtno kugo na pomoč, se je zdelo Kristijanu toliko grozljivejše, ker je tudi njej vzrok, kakor piše v knjigi, nekakšen krvni zajedavec. Kar je za sifilido Scliaudinnova ,spirochaeta pa tli da‘. je za nial^rijo ,malaria-
plasmodiunT, ki ga je odkril Francoz Laveran. Zakaj zgolj ta mikroba je, kd povzroča močvirsko mrzlico. Ce močvirje mrzlico pospešuje, in če ima svoje ime od slabega zraka in italijanske označbe »Mal aria«, je tega kriva pač samo okoliščina, da prija slabo močvirsko ozračje prav tistim komarjem, ki prenašajo malarični plasmodij. Odkar sta Ross v Kalkuti in Grassi v Italiji razkrinkala te komarje, natanko vemo, da je eden izmed njih, anofeles, hudoben prenašalec, ki položi s pikom človeku tako rekoč jajčece plasmodija v kri.
Tam plava potlej kot majcena okroglasta tvorina, kot »spora«.
Samo da dolgo ne plava. Že čez dve, tri ure 6e zaje v kakšno rdeče krvno telesce in si ga privošči za ju-žino. Tako se ga naje, da je napet ko zrel kostanj. In v pravem pomenu besede: ko se do grla nažre, se razpoči, razpade v dvajset novih drobcenih tvorin, v dvaset novih ,spor‘, ki se lakotno lotijo razdejanja od kraja.
Boj na življenje in smrt
Kako naj si človek pomaga? V prav pičlem času nastane iz slehernega teh dvajset plasmodijev dvajset novih, iz slehernega teh dvajset spet drugih dvajset... v nekaj dneh kar gomazi teh zajedavcev v krvi! Saj ni verjeti, da bi utegnili človeku — orjaku tako rekoč — priti tile pritlikavci do živega; zato sprva nekaj dni, med in-kubacijo, res prekrižanih rok opazuje njihovo početje. Potlej se pa odloči in jim podkuri. Toliko vročine razvije v sebi, kolikor je le more, odda je pa tako malo, da mu od mraza zobje šklepetajo; ko se mu zazdi, da si je je nabral dovolj, da si je v notranjščini dovolj vročine nakupičil, pa zakuri vsiljivcem s suho vročino; na-
Angleška dinastija
in evropski vladarji
Spodaj priobčujemo rodovnik evropskih vladarjev, aktualen posebno te dni, ob izpremembi na angleškem prestolu. Rodovnik namreč: kaže, da so tako rekoč vse evropske dinastije v sorodu z angleškim dvorom.
Utemeljitelj sedanje angleške dinastije je Jurij I. iz rodu Hanover-čanov. Rodil se je kot čistokrven Nemec leta 1660. v OsnabruckU na Ha-noverskem (Prusija). Angležem je vladal od leta 1714. do 1727. Njegov naslednik je bil Jurij II., kralj angleški od leta 1727 do 1760.
Iz pričujočega rodovnika vidimo, da so s hanoversko dinastijo v sorodu danski, norveški, grški, romunski, bolgarski in belgijski kralj, bivši nemški cesar Viljem, holandska kraljica in naš kralj Nj. Vel. Peter II. (po svoji materi, Nj. Vel. kraljici Mariji, vnukinji Alfreda Koburškega, sina angleške kraljice Viktorije).
V svetovni vojni je pokojni kralj Jurij V. črtal hanoversko ime iz imena svoje dinastije in privzel zase in za svoje naslednike rodbinsko ime V/ i n d s o r po gradu enakega imena.
zadnje mu postane še samemu prevroče in tedaj znižuje med potenjem svojo temperaturo tako dolgo, dokler ne doseže normale. Mnogo sto tisoč zajedavcev je z vrenjem in parjenjem srečno pokončal. Toda živi se znova množe in ga prisilijo, da začne čez osem in ■ štirideset ur, po vmesnem brezmrzličnem dnevu, spet zuova svoj boj: menjaje ga trese mrzlica in kuha vročina s potenjem.
Malarični plasmodiji pa, ti se smejijo njegovi pekočini. V mnogih tisočletjih so se ji privadili in se ji prilagodili. V mnogih tisočletjih so se sprijaznili z napadi vročice ena in štiridesetih stopinj in še več!
Ni se jih pa privadila komaj nekaj stoletij stara pallida. Še zmerom je občutljiva za zvišano temperaturo: kadar le nekaj napadov malarije kri razbeli, ne obstane v njej niti ena spiroheta več.
To okoliščino je znanost pograbila.
Ziodjev domislek, je premišljal Kristijan, peklenščka z vragom pregnati! Toda kako se na koncu še vraga znebiš? Kaj potem, če črnec, ko je storil svojo dolžnost, noče oditi?
Blagoslov kinina
Sicer je pisalo v knjigi, ki mu jo je dr. Lange posodil, prav preprosto in jedrnato, da »po desetih do dvanajstih mrzličnih napadih malarijo ki-nin ukroti«. Pripisan je bil tudi drobno tiskan splošen popis zgodovine tega zdravila. Začelo se je z gam jjym legendo lepe Perujke Zume, ki je ne meneč se za to, da ji je oče grozil s einrtjo, izdala španski pod-kraljici zdravilno moč kininovega lubja. Celo to je bilo zapisano, da je ta dogodek navdušil Lafontaina za pesem, navdahnil Madame de Genlisovo za globočutno novelo, Lemoine-Monti-gnyja pa za dramo »Amazampo ali odkritje Quinquine«. Tudi iz poročila pobožnih jezuitov, ki so prinesli kinin leta 1632. v Evropo, je bil ponatisnjen odlomek: »Kini novo lubje uvažajo iz kraljevine Peru. Vzameš ga dve drahmi, ga drobno razpšeš in preseješ. Približno tri ure, preden te po navadi strese mrzlica, naliješ na lubji prah v kupici belega, močnega vina, in precej, ko te prične stresati mrzlica, popiješ vso pripravljeno pijačo in ležeš v posteljo. Lubje je rešilo skoraj slehernega, ki ga je užil. Samo brez predpisa gospodov medicincev ga ni dovoljeno rabiti.«
Toda vse to ni moglo Kristijana popolnoma pomiriti. Čeprav imaš dovoljenje gospodov medicincev — kdo ti pa jamči, da kinin v vsakem primeru za gotovo prežene malarijo? Gotovo je vendar samo to, da se po cepljenju pridružijo zajedavi pallidi Še prav tako zajedavi malarični plasmodiji in uničujejo kri. In vso noč je sanjal ne samo o lepi kraljični Zumi, temveč tudi o žilah svojega brata Frica, ki so v njih parasiti kvartali va-banque in so si namestu novčičev izposodili okrogle krvne ploščice za vložke
Ko se je zjutraj s težko glavo prebudil, se mu je pogled ustavil na koledarju, visečem na steni hotelske sobe. Prebral je gesla dneva:
»Zelo napak je, če zdravniku prav ne zaupaš in si brez njega vendar ne znaš pomagati.« (Goethe.)
To ni bil dober znanilec, to geslo danes zjutraj! V hudih skrbeh je stopil Kristijan ob desetih v »malo operacijsko dvorano«. Fric je bil že tam. Dobro se je prespal in zdel se ie popolnoma pameten in zdrav. Razen njega je bil v sobi še neki mlad, močan
fant, ogrnjen z modro-belo progasto bolniško haljo, ki ga je krstil dr. Kunz za »našega velikodušnega darovalca krvi«.
»Nikoli ne precepimo malarije iz krvi človeka, ki jo je nalezel od komarja,« je pojasnjeval asist°nt Kristijanu in se pogladil po polizani preči, »kajti pri takem človeku nikoli za gotovo ne vemo, ali ga morda ne daje huda tropska trešljika. Izberemo torej zmerom bolnika, ki smo mu njegove plasmodije sami umetno vcepili.«
»Ali ni mar nevarnosti,« je oporekel Kristijan, :>da prenesete hkratu z zaželeno malarijo še druge, manj zaželene bolezni?«
Usodni poskus
Dr. Kunz se je dobrovoljno nasmehnil:	»Nevarnost ni prevelika.
Kdor ima eifilido, temu se ne more mnogo več zgoditi. Mar menite, da bo vašemu bratu kaj škodilo, če bo k svojim spirohetani dobil še nekaj novih iz krvi gospoda Petzolda?«
In še medtem ko je govoril, je izsesaj s črpalko mlademu možu dva kubična centimetra krvi iz dovodnice in takoj ročno zasadil Fricu na stegnu iglo pod kožo in črpalko izpraznil.
»Tako, gospod Petzold,« je zaklical ;velikodušnemu darovalcu*, »zdaj ste svoj dolg do poslednjega vinarja plačali, saj ste vrnili prav toliko krvi, kolikor smo vam je pred tednom dni vbrizgali iz žile gospoda Pokornega.«
Ogovorjeni se je zarežal in nerodno odšel.
»Zdaj velja počakati,« je dejal doktor Kunz obema bratoma, medtem ko si je umival roke. »Seme, ki smo ga posejali, lahko čez pet dni vzklije, lahko se pa zavleče za tri tedne, preden bomo doživeli prvi napad.«
Res je trajalo dalje časa. Dan za dnem je Kristijan obiskoval brata, zmerom ga je dobil pri pisanju pisem in ukazov »vsem generalnim ravnateljem sveta«; včasih je bil zelo razburjen, celo agresiven, včasih dobrodušen, tih in potrpežljiv.
Toda ko je prišel Kristijan deveti dan epet ob običajni uri, ni dobil brata kakor sicer sedečega za mizo, temveč v postelji. Pred četrt ure, je pripovedoval strežnik, ga je čisto nenadoma in brez slehernih znanilcev začela tresti mrzlica. Še zdaj je bil bolnikov obraz mrtvaško bled, ustnice in nohti posinjeli, noge so mu bile pa mrzle ko led in naglo je dihal.
»Kako ti je, veliki brat?« Kristijan se je sočutno sklonil k bolniku.
Mrzlica — znanilka ozdravljenja
Ubožec se je tako tresel, da je komaj odgovoril. Zobje so mu glasno šklepetali. »Hudo, hudo slabo, Kristl,« je s težavo zajecljal, »tako strašno me glava boli.«
Toda čez kakšno uro je mrzlica ponehala. Krčevito utesnjenje žil se je sprostilo, kri je zaplala na površju telesa. Fričeva koža je žarela, dotlej sinje bledo lice je postalo škrlatasto, oči velike in svetle, ustnice in jezik oKoren in suh.
Strežnik mu je potegnil izpod pazduhe toplomer. »40'4»; je dejal.
Ta suha vročina ni odnehala kakšnih pet ur. Potem ee je razlil po bolnikovem čelu gorak pot in se ondod pomalem razlezel po vsem telesu. Strežnik je slekel Fricu srajco in mu oblekel drugo suho. Toda čez četrt ure je lahko tudi to ožel.
Še trikrat mu je moral menjati pe-Nadaljevanje na 8. str.
JURIJ II.
kralj angleški rojen o Hanovru 1683, kralj 1727, umrl 1760
Rodovnik evropskih vladarjev
Sorodstvo med angleško dinastijo in drugimi kraljevskimi rodbinami
ANA
žena Viljema IV. Oranj-škrga, princa holandskega
VILJEM V.
princ holandski
I
VILJEM I.
kralj holandski
I
VILJEM II.
I
VILJEM III.
I
VILJEMINA
holandska kraljica
I
JULIJANA
holandska prestolo• naslednica
M AKY
zena hiderika, land-graja (princa) Hessen• Kasselskega
FRIDERIK
Hessen-Kasselski
I
VILJEM
Hessen-Kasselski
I
LUIZA
KARL
He8sen-Kn88cl8kt
LUIZA
žena Friderika, kralja danskef/a
LUIZA
FRIDERIK
tvaleški princ
i
JURIJ III.
angleški kralj
FRANC
vojvoda Saško-Koburško-Saalfeldski
ERNEST
vojvoda Saško-Koburški
  1-----------------
LUIZA
žena Viljema Schlesivig-Holstelnskega
I
KRISTIJAN IX.
kralj danski
___________i
EDVARD
vojvoda Kentski, poročen z Viktorijo, hčerjo Franca Saško-Koburškega
VIKTORIJA
angleška kraljica
ADOLF
vojvoda Cambridiski
I
M A RY -A DE L AID A
poročena s Francisom, vojvodo of Teck
i
MARY
zena Jurija V. kralja angleškega
ALBERT
FERDINAND
I
AVGUSTA
I
FERDINAND
bolgarski kralj
I
BORIS
bolgarski kralj
LEOPOLD I.
belgijski kralj (roj. 1790, kralj 1831, umrl 1865)
i
FILIP
grof Flandnki
I
ALBERT
belgijski kralj
I
MARIJA JOSE
žena Umberta, italijanskega prestolonaslednika
LEOPOLD III.
belgijski kralj
FRIDERIK VIII.
poročen z L niz o Švedsko
JURIJ I.
grški kralj
ALEKSANDRA
EDVARD VII.
angleški kralj
KRISTIJAN X.
danski kralj
HAKON
norveški kralj, poročen z Man do, hčerjo angleškega kialja Edvarda VII
KONSTANTIN
grški kialj, poročen z Zofijo Prusko
JURiJ II.
grški k rali
NiKOLAJ
I
MARINA
žena vojvode Kentskega
OLGA
žena kneza-namestnika Pavla ugos lovans k ega
JURIJ v.
angleški kralj, 'poročen z Margjo oj Teck
EDVARD VIII.
angleški kralj
ALFRED
vojvoda
Koburški
MARIJA
žena Ferdinanda, kralja romunskega
ARTUR
vojvoda Connaughtshi
I
MARGERITA
žena Gustava, švedskega prestolonaslednika
VIKTORIJA
žena Frideriku, nemškega cesarja
KAROL
romunski kralj
i
MARIJA
kraljica
Jugoslavije
i
PETER II.
•ugoslovanski kralj
VILJEM II.
bivši nemški cesar
ZOFIJA
Žena Konstantina, grškega kralja
4. nadaljevanje
Kmalu sem imela priložnost spoznati, kako važna utegne biti skrbno urejevana kartoteka in kako dragoceni njeni podatki.
Neko jutro me je šef poklical k sebi. Pravkar je bil dobil naročilo od uglednega hotela nekega zdravilišča ob Vzhodnem morju. Že koj v začetku glavne sezone je neki gostji izginil iz njene sobe ves nakit. Tat je moral biti iz vrst gostov in ker ni še nihče odpotoval, je bil pač še v hiši. Z a t o se je bilo bati novih tatvin, zato je pa hotelir tudi prosil naš detektivski urad za pomoč.
Preden se je šef loti! zadeve, si je dal poslati seznam vseh gostov tistega hotela. Seznam je prišel z letalsko pošlo.
»Oglejte si malo tole reč,« mi je rekel doktor, »morda boste katero izmed imen srečali. tudi v kartoteki!«
Seznam je obsegal več ko sto imen in mnoge časa me je e!a'o, preden sem vsa pregledala. Nekatera izmed njih so bila 'res tudi v kartoteki, a to 60 bile izključno same ugledne osebnosti, ki so se njega dni obrnile do nas po pomoč. Med njimi je bil tudi neki madžarski baron. V kartoteki sem brala njegove osebne podatke (njihovo točnost so bili že pre-kontrolirali), nato sem pa zagledala tole pripombo:
»Živi baje od obresti svojega premoženja, mnogo potuje, občuje v prvovrstni družbi in je neoporečen. Glej tudi št. 1567!«
Poiskala sem list s to številko in Našla barona v seznamu ljudi, ki so bili v gosteh pri nekem berlinskem bankirju, ko se je zgodila neka predrzna tatvina. Po odhodu gostov je bankir opazil, da je bil nekdo v njegovi delovni sobi vlomil v pisalno ■nizo in jo izropal. Izginila mu je vsa gotovina'in dragocena zbirka znamk. Tatu ni bilo moči drugod iskati kakor med gosti. Naš urad, ki je takrat skupaj s policijo vzel zadevo v roke, ni ničesar opravil, ker ni bilo prav nikakega oporišča. Tudi policijska preiskava ni spravila ničesar na dan.
Vzela sem oba lista kartoteke in šla z njima v šefovo pisarno.
>Koli'or vemo,« je rekel doktor, ko je pregledal oba lista, >je bil ta baron že v drugo priča velike tatvine. Možnost, da je bila njegova navzočnost le slučajna, pade torej za petdeset odstotkov. Spustil vas bom na tega barona; če ne pojde drugače, mu morate nastaviti past.«
Dobila sem potrebna navodila, priporočilno pismo za tamkajšnjega policijskega komisarja in lep znesek na roko, da si izpopolnim svojo toaleto, drugače se med elegantnimi gosti razkošnega hotela še pokazati ne bi mogla.
*
Že prihodnji dan sem se ustavila v onem hotelu kot dozdeven gos1. Ravnatelj hotela je seveda že vedel, da pridem. Drugače ni pa niliče niti slutil, po kaj sem prišla.
S hotelirjem sem imela daljši razgovor in mu pri tej priložnosti tudi namignila, da se sum obrača na madžarskega barona. Hotelir ni bil videti nič kaj začuden:• očitno je že iz izkustva Vedel, da še; hotelski- tatovi' po navadi ne predstavljajo v plebejski zunanjosti.
Za večerjo mi je dal pogrniti v bližini baronove mizice. Njegov sedež mi je bil že poprej pokazal, tako da sem morala Madžara pri priči spoznati.
Ko sem stopila v dvorano, je baron le sedel za mizo. Bil je zastaven gospod gosposke zunanjosti. Med večerjo je večkrat pogledal k meni, jaz sem se pa naredila, kakor da ne bi bila ničesar opazila.
Priznati moram, da še nisem vedela, kje naj primem. Tudi se mi je uspeh zdel že vnaprej dvomljiv, teni bolj, ker je bilo veliko vprašanje, ati je baron sploh kaj v zvezi s tatvino. Po doktorjevih navodilih sem imela biti za vabo; morda se bo tat — naj bo že baron ali kdo drugi — nanjo vjel.
V. tem pogledu mi je bil šef spet izkazal ve'nko zaupanje: dal mi je na razpolago tri briljantne prstane, biserno ovratnico, uhane, zapestnice in zapestno uro iz platine.
»Ta nakit je vreden dobrih 15.000 mark.t mi je bil dejal. »Izposodil sem si ga pri nekem znanem drago-tinarju in seveda odgovarjam zanj. I>obro pazite, drugače vam ga morda res še ukradejo.«
S tem nakitom sem imela po določenem načrtu vjeti hotelskega tatu.
Prvi večer sem se nakitila samo z zapestno uro in enim prstanom, ostale dragotine sem pa dala shraniti v hotelsko blagajno.
Drugi dan predpoldne sem odšla na hotelsko peščino. Tudi baron je bil tam v družbi več kopaliških znancev. Toda prvi dan nisem marala biti
preveč na soncu in zalo popoldne nisem šla na peščino. Sedla sem rajši v kavarno in brala časnike.
Med čitanjem sem slučajno pogledala k oknu in tedaj sem za drobec sekunde uzrla moško postavo, ki je hlastno švignila mimo. Prvi mah sem hotela planiti ven in za tujcem, ker ee mi je zdelo, da sem v njem spoznala našega doktorja. Toda premislila sem sef dejala sem si da sem se prav gotovo zmotila, saj bi mi bil šef vendar povedal, če je mislil priti za menoj.
VIII
Moja prva polomija
Kakor mi je bil doktor naročil, sem si tisti večer nadela ves nakit. Pozno popoldne sem šla ponj v hotelsko pisarno in odšla z njim v svojo sobo. Preden sem jo zaklenila, sem spodaj pri vratih prilepila košček lepljivega obliža, tako da bi morala opaziti, če bi bil kdo med mojo odsotnostjo stopil v sobo. Nakit sem vzela v ročni torbici s seboj, tat je smel samo slutiti, da je v sobi, najti ga pa ni smel.
Zato sem mu pa nastavila drugo past, in sicer kovčeg s potnimi potrebščinami, kakršne hotelske podgane po navadi najprej pretaknejo. Toda v kovčegu ni bilo prav nič dragocenosti, temveč samo majhen peklenski stroj. Če bi kdo mali kovčeg odklenil ali nasilno odprl in dvignil pokrov, bi mu obrizgalo obraz ”eč krepkih curkov
»Odprite!« sem zavpila in začela s pestmi razbijati po vratih. Šele zdaj sem se spomnila nakita in kri mi je oledenela v žilah. Pogledala sem skozi ključavnično luknjo, toda videla nisem ničesar.
Nekdo jo je moral na drugi strani zadelati.
Obup me je obšel. Vpila sem in razbijala, toda kopalnica ni imela okna, temveč le majhen zaklopec za ventilacijo. Tako sem zdaj sedela zaklenjena kot »velika« detektivka, ki je hotela razkrinkati tatu — v sosednji sobi mi je pa medtem tat lahko neskrbno ropal zaupani mi nakit. Le zapestno uro sem rešila, ker sem jo imela na roki.
Petnajst tisoč mark! Gnev me je prevzel in zraven sram. Zaradi mojega prvega uspeha mi je bil zrasel greben, prevzela sem se in postala lahkomiselna, gos neumna. Zdaj pa imam sramoto!
Nekaj časa sem še rohnela in razbijala, dokler nisem postala hripava. Potem sem se pa spustila na stol in v topem obupu strmela predse.
Eno uro, dve uri ...
Naposled so se od zunaj zaslišali glasovi, potem bližajoči se koraki, nekdo je vtaknil ključ v ključavnico, vrata so se odprla in pred menoj je stal — moj šef!
*
Ko me je zagledal, se je začel doktor od srca smejati, jaz bi se bila pa najrajši pogreznila v zemljo.
„PLANINKA“ 2'duM/itni cc4
napravljen je po starem in preizkušenem predpisu iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč.
Gotovo je že mnogim znano, da se morajo človeškemu telesu zlasti spomladi potom naravnega zdravljenja dovajati takšne-snovi, ki telo očistijo razpadkov in kri obnovijo.
Da opravite to kri osvežujoče in kri čistilno zdravljenje z najbolj zdravimi, najnaravnejšimi sredstvi, pijte kri osvežujoči in kri čistilni Planinka čaj Bahovec, ki je preizkušen za najuspešnejšega.
Mfro^deine- izkušnje
namreč potrjujejo, da se Planinka čaj radi svoje sestave in radi zdravilnih snovi zelišč z; uspehom lahko uporabi pri nastopnih boleznih: pri zaprtju, pri slabi prebavi, pri napenjanju telesa vsled črevesnih plinov, pri slabotnem delovanju črevesja, pri boleznih jeter in žolča ter pri žolčnem kamnu, pri hemoroidih, pri tolščici (prekomerni debelosti), pri raznih kožnih boleznih (tvorih, koprivastem opahu, izpuščajih, mozoljih, ogrcih itd.), pri ___________________________________
poapnenju žil (arteriosklerozi).	------
Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za 20 Din pc paketu, ki vsebuje samo tedaj pravi Planinka čaj, ako je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov:
JlzUacna 1/foc. IlaUfH/et, Ljubljana
ki Vam brezplačno pošlje vzorec In poučno knjižico.
*	R.	S.	št.	2834,	14.212	od	23. I. 35, 10. VII. 34.
$
PLANINKA ČAJ
Malo potem sta barona v hotelu aretirala dva kriminalna uradnika
rdečila, hkrati bi pa začel na ves glas zvoniti zvonec, skrit v majhni železni kaseti v kovčegu.
Zaklenila sem torej sobo in spravila ključ pri vratarju ter lhu naročila, da ne sme sobarica prestopiti praga moje sobe, dokler se ne vrnem.
Nato sem šla na majhen sprehod po mestecu. Ko sem se -vrnila, , je baroji že sedel _V hotelski veži. Odhitela sem gledat pred svojo sobo in videla, da ni bil nihče v njej: lepljivi obliž je bil nedotaknjen. Skrbno sem se oblekla in si nadela r.akit. Potem sem šla dol v obednico. Med večerjo se mi je zdelo, kakor da bi me baron pozorno opazoval.
Tisti večer se ni nič zgodilo, toliko več pa drugi dan.
Ko sem se pozno popoldne vrnila s peščine, sem hotela enako storiti kakor prejšnji dan. Šla sem po nakit v hotelsko pisarno, toda danes je baron že sedel v veži, ko sem stopila iz pisarne. Spoznala sem ga vzlic temu, da se je skrival za časopisom. Še enkrat sem ga hlastno ošinila odstrani z očmi in tedaj sem nekaj opazila, kar mi je dalo misliti. Natanko v višini baronovih oči je bila namreč v časopisu luknja. Utegnila je biti slučajnostmi, a prav tako je bilo možno, da me je hotel Madžar skozi to luknjo v časopisju skrivaj opazovati.
Ko sem prišla v svojo sobo, sem najprej odložila šatuljo z nakitom na mizo, da ga bom poznej spravila v torbico in odšla z njim na sprehod po mestu. Še prej sem pa stopila v kopalnico poleg sobe, da si umijem roke. Vrata sem samo priprla.
Vzlic pljuskanju vode se mi je zdajci zazdelo, kaksr da bi bila nekaj slišala iz sosednje sobe 1 »rž sem zaprla vodo in medtem ko sem jadrno hitela k vratom, sem si z brisačo otirala roke. Le še en korak in zunaj bi bila — ledai je pa nekdo zalomiliiil vrata.
»Kaj naj pa lo pomeni?!« sem ogorčeno zavpila, meneč da je sobarica zaprla vrata Pritisnila sem na kljuko — vrata so bila od zunaj zaklenjena.
»Na, saj sem si rekel,« je dejal, »da tako prevejanemu sleparju pač ne boste kos; zato sem še sam na svojo roko nekaj ukrenil. Vzlic temu moram reči, da ste dobro opravili nalogo, prav dobro: ptička smo že ujeli in tudi nakit je na varnem. Sicer je pa ponarejen. Da je pristen sem vam rekel le. za to, ker se ženska docela drugače vede,'če .ima na.sebi prave dragulje, ali šii vsaj domišlja, da jih ima.«
V mojo neizmerno osuplost je potegnil šef iz žepa tok z nakitom in nato mi je začel pripovedovati, kako se je zgodilo.
Doktorju sem bila samo za marioneto, da je lahko tem neoviraneje i sam nastopil. V zdravilišče se je pri- \ peljal koj za menoj. Nastanil se je pa v nekem drugem hotelu. Torej sem le prav imela, ko so mi je zdelo, da j eem ga videla, kako je švignil mimo kavarne.
Njegova prva pot je bila h hoie- j lirju, da se z njim pogovori. Zabičil j mu je, da ne sme niti meni omenili, i da je tu. Ko sem odšla iz hotela, je prišel moj šofer in si vzel sobo, ki je bila moji nasproti in ki mu jo je hotelir dal na razpolago. Iz tiste sobe je opazoval moja vrata vse dotlej, dokler se nisem vrnila.
Ta dnevni čas je za hotelske tatvine najprimernejši; tudi prejšnja tatvina se je pripetila nekako ob tej uri. Kri "sem se prvič vrnila s svojega sprehoda, je moral šef praznih rok oditi. Drugi večer mu je hotelir telefoniral, da sem pravkar vzela iz hotelske pisarne nakit. Šef je takoj prišel v svoje opazovališče in čakal, doler ne bom zapustila hotela.
Čakal je in čakal, loda pričakal me ni. Že je začel postajati nervozen, ko je zdajci zagledal barona, kako jo malomarno maha skozi vrata. Toda dolgo ni hodil tako malomarno; ko je bi! za bližnjim vogalom, je krenil nenavadno naglo proti mestu. Doktor mu je sledil; njegovo vedenje se mu je zdelo sumljivo,
Tako je videl, da je baron stopil v neko papirno trgovino. A že čez nekaj trenutkev se je spet prikazal in zavil proti pošti.
Pri okencih je v Ir dal o ob tem času, tik pred koncem uradnih ur, posebno živahno vrvenje. Doktor je stopil k pultu, ob čigar druiem koncu se je bil ustopil baron. Popisal je velik pisemski ovitek, nekako takšne velikosti, da bi mogel biti v njem lok z mojim nakitom, nato je pa oddal pošiljko kot navadno pismo.
Doktor ni dolgo premišljeval. Čeprav je tvegal, da se osramoti, je takoj poklical policijskega komisarja ih mu povedal, da je po vsej priliki hotelskemu tatu na sledu Prosil je uradnika; naj pride takoj na pošto. Barona je pa medtem mirne vesti lahko pustil, da gre svojo pot.
Že čez nekaj minut je prišel komisar. Dotor mu je'zaupal svoj sum, natp, st;i pa oba ■ gospod# odšla k poštnemu ravnatelju. Le-ta ju je povabil s seboj v oddelek za urejanje pošte, in tam so res našli baronov zavitpk. Pošiljalčevega imena na njem sicer ni bilo. toda doktorju se je že po obliki zdelo, da bo pravi. Odprli so ga in .res so našli v .njem šatuljo s ponarejenim nakitom.
Malo potem sta barona aretirala v hotelu dva kriminalna uradnika, doktor je pa ves v skrbeh, kaj je z menoj, odhitel v mojo sobo. Tam me ie našel sicer zaklenjeno, drugače pa čilo in zdravo.
»Hotelir naju je povabi!,« mi je potem povedal, da ostaneva pri njem v gosteh. Dam vam štirinajst dni dopusta in če dovolite, vam bom ta čas delal družbo.«
Tisti večer epih se posebno skrbno oblekla. Ko sem sedela v obeduici doktorju nasproti, je pri neki priložnosti menil:
■»Prav dobro znate nastopati kot velika dama. Le škoda...«
Več ni povedal Na vem kaj bi bila dala, da izvem, kaj je mislil s to »škodo ....
*
Tisti dnevi so bili zelo zelo prijetni, zakaj pokazalo se je, da je doktor zunaj službe velezabaven človek. Ko je odpotoval, sem ostala še nekaj dni, toda tako zabavno ee mi ni več zdelo.
Po vrnitvi v Berlin sem izvedela, da je policiji z aretacijo tatinskega barona padei dolgo iskan tiček v roke. Dokazali so mu celo vrsto hotelskih tatvin in tudi tatvina pri onem bankirju je šla na njegov rovaš. Plen hotelske tatvine, zaradi katere so naš detektivski, urad poklicali na pomoč, so lahko 'še skoraj vsega rešili. Slavili smo torej popoln uspeh.
IX
Moja prijateljica — izsiljevalka
S kriminalnimi zadevami prav za prav nismo it eli dostikrat opravka. Največkrat	so nas prosili	za	kakšne
poizvedbe.	Starši deklet, ki	bi	bili	ra-
di kaj več izvedeli o njihovih snubcih, bodoči zetje, ki so s« zanimali za gmotne razmere svojih izvoljenk, in mnogo drugih se je obračalo do nas za vse mogoče informacije. Potlej so prihajali ljubosunineži in nezaupljive!, ki bi bili	najrajši videli,	da	bi	njihove .zakonske druge, ljubimce in	lju-
bimke neprestano nadzirali. Nekatere detiktivske pisarne se ukvarjajo tudi z dobavo ločitvenih vzrokov, ali jih pa celo same ustvarjajo. Za take reči pa naš doktor ni bil: vsako takšno naročilo je gladko odklonil.
(Dalje prihodnjič.)
Hia&kdof-e
ANEKDOTE O SIIAWU
Bernard Shavv ne zna nobenega tujega jezika, najmanj pa italijanščino Nekega dne se je pa vendar prav moško odrezal pred natakarjem milanske postajne restavracije. Sftavvova družba je jedla in pila, ko je nepričakovano naznanil vratar, da vlak odhaja. Seveda se je vsem Shawovim prijateljem in prijateljicam hudo mudilo, zato so drug drugega prevpili klicaje plačilnega. Natakar še pisniti ni znal angleški, zato je bil Seveda v veliki zadregi, saj ni vedel, kdo prav za prav želi plačati: ali vsak zase, ali eden za vse.
Tedaj se je Shavv domislil nekega mesta iz »Hugenotov«, ki ga je v muzikalični očetovi hiši na Irskem prav pogosto slišal. Lahko si mislimo, kakšen smeh je nastal, ko je z mogočnim glasom zadeklamiral:
»Ognuno per se, per tutti il ciel.<-(Vsak zase, Bog pa za vse!)
*
Neki znameniti življenjepisec je ne-i koč vprašal Shavva, kje in kdaj jc j imel najimenitnejši govor.
»Hm, rekel bi, da je bil najimenitnejši oni, ki sem ga imel nekoč v hudem nalivu v "vde-Parku; poldrugo uro je trajal. Eutni poslušalci so bili j stražniki, ki jih je policija poslala, df>
: bi me stražili in red delali — Ir | tajniček društva, ki me je naprosile za predavanje.«
*
i Davkarija je poslala Shavvu .ti?'"o-, i vino za prijavo dohodnine. Shaw V vestno izpolnil vse razpredelnice. V ■ stolpcu: »Kdo je še soudeležen pri dobičku?« je pa zapisal: »Davkarija«
NAŠ BLIŽNJI
Francoski romanopisec Honore d' Balzac (1790—1850) je nekoč zaloti’ j svojega služabnika na laži. Pouči ga je:
»Laž je najgrša izmed vseh pregreh Zapomni si, svojega bližnjega ne sme mo nikdar nalagati!«
»Zakaj pa potem gospod vselej, ka dar pride sodni izterjevalec, sporoči da gr ni doma?« je vp’ašal služabnik
»Sodni izterjevalci niso naši bližnji,* je odgovoril Balzac.
SENECA IN LAVOISIER (Dva moža, ki sta tragično končal: svoje življenje.)
Razmeroma malo je velikih mož, k bi bili svoje življenje tragično končali Po večini so umrli naravne smrti, za i radi bolezni ali od starosti Žalostna jr pa smrt znamenitega rimskega pesni ka in modrijana Senece.
Znano je,- da je cesar Neron obsodi Seneco na smrt, ker je bil zapleten ’ neko zaroto proti njemu. Dovolil m je pa, da sme sam izvršiti smrtno ob sodbo nad seboj. Tedaj je šel Sence v svojo palačo in si je prerezal žile n i levi roki. Toda kri je le počasi odte kala in smrti ni hotelo biti od ni koder. Tedaj je Seneca popil čaš’ strupa, a tudi to ni zaleglo. Jel j vdihavati strupene pare irt šele to nv je prineslo smrt.
Drugi primer tragične smrti je fran coskl učenjak, genialni kemik Lavo! sier;, končal je svoje življenje po' giljotina. Revolucionarno sodišče v Ta rizu ga je obsodilo na smrt. Lavoisle je prosil, naj njegovo kazen prelož za nekaj tednov, ker mora končat neki velik, za vse človeštvo važei poizkus.
Sodišče ga je pa zavrnilo;
»Revoluciji niso potrebni ne učenjaki ne njihovi izumi.«
Ufena Atehka
£juhe$en.
PO FRANCOŠČINI PRIREDIL B.P.
17. nadaljevanje
»Seveda!'j sem se zasmejala. Njegova korektnost me je dražila. »Prav malo vam je mar, kaj počnem!«
*Nu, proti čemu se pa potem pritožujete?«
»Proti vam! Vase vedenje je neznosno.«
»Res? Izvolite se nekoliko jasneje izraziti! Ne razumem vas.«
Njegov ton je začel spet postajati porogljiv. Le iztežka sem se premagala, da mu nisem sledila na to pot. Mirno sem odgovorila:
»Zadnjih štirinajst dni niste spregovorili z menoj deset besed... Vaš prezirljivi molk mi je mučnejši od očitkov... Se vaši ljudje so vas začeli posnemati.«
Planil je pokonci.
»Moji uslužbenci se nimajo vmešavati v najine zadeve!« je zavpil. Kdorkoli se je pregrešil zoper dolžno vam spoštovanje, ga bom pognal! Povejte mi imena — pri priči bodo zapustili to hišo!«
»Nikogar ne bom imenovala!... Zakaj naj bi ti siromaki po nedolžnem trpeli zaradi najine na-taknjenesti? Ne, samo vas obtožujem.«
»Prav ista bi bila če bi samo sebe obtožili.«
»Mislite?... Ko sva se poslednjič sporekla, sem vam vendar v vsem ustregla.«
»To se pravi, ker vam nisem dovolil novih lahkomiselnosti, ste mi obljubili, da boste opustili neke jutrnje sprehode.«
»Res je... opustila sem jih! Nemara celo mislite, da sem z veseljem odnehala?«
Bežno se je nasmehnil.
»Narobe: prepričan sem. da vas je to stalo zelo mnogo samo-premagovanja in da ste odnehali samo iz simpatij do nekoga drugega.«
»Iz simpatij! <
Beseda me je zadela v srce. Osuplo in s strahom sem pogledala Arturja Wintertona. toda on je nalašč gledal drugam.
»O, moj Bog! Menda vendar ne mislite, da sem iz obzirnosti do onega moža tako ravnala!... Prisežem, da še mislila nisem nanj, ko sem ustregla vaši želji... Hotela sem vas le obvarovati, da ne bi komu delali po nepotrebnem krivice. Zlasti pa nisem marala, da bi ravnali kot osleparjen mož... ki mora braniti... svojo čast.«
Zadnje besede sem le a težavo izgovorila, tako hripav mi je postal glas. In vendar me je neka sila naganjala, da jih izgovorim — besede, ki jih niti sama sebi nisem marala nikoli priznati!
Pogled mojega moža se mi je zavrtal v oči ko jeklen sveder.
»Torej ste tistikrat le priznali, da ste moja žena in da imam zakonske pravice do vas?«
Pričakoval je pritrdilen odgovor, toda zazdelo se ml je, da trepeta v njegovem glasu pritajeno zmagoslavje, in to je v meni obudilo speči ponos.
»Mislim, da nisem nikoli priznala zakonitosti vaših pravic,« sem poskušala obrazložiti svoje stališče. »Te pravice ste si sami prilastili, vendar nisem marala, da bi se osramotili v vlogi zakonskega moža, čeprav ste jo igrali zoper mojo voljo.«
Moje pojasnilo ga je vidno vznevoljilo. živčno je začel hoditi po sobi.
Toda kmalu se je ustavil in se ustopil predme.
»Zato torej, da mi to poveste, ste prišli danes kalit moj mir?*
je vprašal in iz njegovega glasu je izginilo še tisto malo blagohotnosti, ki jo je kazal dotlej.
»Mislila sem, da je med nama nekak nesporazum, zato sem hotela zadevo razčistiti. Hudo mi je, če vidim, da se kdo name srdi, ne da bi bila kaj zakrivila.«
»Kajpada mislite, da vam delam krivico?«
»Prišla sem k vam, da izvem, kaj mi imate očitati — če kaj imate!«
Porogljivo se je zasmejal:
»Nu, prav! Vedite tedaj, ma-dame, da ste zadeli:	ničesar,
prav ničesar vam nimam očitati! Toda svojega vedenja nasproti vam vzlic temu ne bom izpremenil, zakaj sami ste hoteli to vedenje, čeprav se danes proti njemu pritožujete.«
»S čim? Ker sem govorila z onim gospodom?«
»Ne, madame! Misel na vašega tedanjega častilca nima prostora v moji glavi, verjemite mi, da ne! Ljubosumnosti ni, kjer ni vsaj malo ljubezni, in razumeli boste, da je v mojem srcu le malo prostora za globlje čustvo do ženske, kakršna ste vi... kakršna hočete biti v mojem življenju.«
Vstala sem, nekoliko zmedena. Tako malo sem bila pripravljena na njegove ironične očitke, na te trde besede, ki mi jih je z nekim gnevom vrgel v obraz, da niti mislila nisem na odgovor; edina želja, ki me je obšla tisti trenutek, je bila, da zbežim odtod.
Toda on se je ustopil predme, prekrižal roke na prsih in neizprosno nadaljeval:
»Niste pripravljeni na tak odgovor, kaj ne? Prav; pa mi povejte, kdo drugi ko vi, mi je z mrzlo okrutnostjo vrgel v obraz najtrše besede, kar jih je kateri moški kdaj slišal iz ženskih ust: ,Za vas se niti ne zmenim! Kaj mi mar, kako živite! Zame ste tujec in tujec mi boste ostali. Vaša žena sem zoper svojo voljo...* in kopico drugih, prav tako brezobzirnih? Rekli ste, da tako tudi mislite, ne? Vaše besede so bile izraz vaših čustev — saj ste tako nekako rekli, ne?«
»Da,« sem zajecljala, vsa zbegana spričo tolikšne silovitosti.
»Nu, prav!« je povzel še silo-viteje. »Zakaj bi se potem ukvarjal s tujko? Zakaj bi se trudil za naklonjenost človeka, ki mu nisem nič mar? ki sem mu tujec? Zame ste samo zakonita žena, ki se nimam z njo ukvarjati. Vidite, madame, to je vsa skrivnost mojega vedenja do vas. Ali ste zdaj zadovoljni?«
Nisem odgovorila na to ironično vprašanje.
Iz njegovih besed je udarjala tolikšna silovitost, da sem se instinktivno zaprla sama vase: neznan strah me je bil iznenada prevzel.
Nehote sem se umaknila do naslanjača in se naslonila nanj. Srepo sem strmela v tla, trepetaje in s strahom čakajoč novih žaljivih očitkov.
Toda ni jih bilo. Tišina je zavladala v sobi. Slišala sem samo razbijanje krvi v svojih senceh. In po glavi so se mi podile vse mogoče misli.
Torej so bile vendarle moje takratne besede vzrok njegove nerazumljive obnemelosti! Toda medtem ko sem mislila, da so šle mojemu možu do srca, so mu šle do živega le... po mrtvi črki!
čudna je vsa ta istorija, nič več je ne razumem...
Hotela sem se zasmejati, toda smeh mi ni prišel čez ustnice.
Vzravnala sem se. Okoli mene se je vse zavrtelo. Pravkaršnji prizor me je bil docela strl.
Ne, danes sem prešibka, danes se ne čutim zmožno, da bi mu odgovorila.
Najbrže sem morala biti zelo bleda, zakaj stopil je korak proti meni, kakor da bi mi hotel priskočiti na pomoč.
Toda iz mojih oči je prestregel tako sovražen pogled, da mu je zastal korak.
Počasi, odrevenelo ko avtomat, sem stopila proti vratom in odšla brez besede, ne da bi se me bil le z besedo upal ustaviti.
Ko so se vrata zaprla za menoj, se mi je zdelo, da laže diham. Toda duševni pretresi ja j, ki sem ga bila pravkar doživela, je pustil sledove tudi na telesu: morala sem se krčevito prijeti za zastor v predsobju, drugače bi bila omahnila po tleh, tako slabotna sem bila.
Cez nekaj sekund so se mi sile vrnile. Toda vzlic temu je dolgo trajalo, preden *sem prišla v svoje stanovanje v prvem nadstropju.
Tam sem na dušek zvrnila kozarček okrepčila. Takrat šele sem se čutila spet močno.
In tedaj sem brez premisleka, sama ne vedoč zakaj, zgolj iz nepremagljive potrebe, da od-ženem misel, da ukrotim jok, vzela klobuk, si ogrnila plašč in odšla zdoma.
Na ulici sem se mehansko obrnila na levo in krenila po cesti, zavila potem v drugo ulico in spet v tretjo... brez cilja... samo da nekam pridem... samo da ubežim... samo da ne bom več tu...
»Oh, da, proč odtod, proč!...«
A kam naj zbežim? In pred čim?
Ko bi bila sama vedela!
Neznana sila me je gnala naprej; neki instinkt me je podil proč, kamorkoli že — kakor otroka, ki je kaj ubil in se boji kazni... kakor psa, ki se brezumno zažene v beg, ko zasliši srditi glas svojega gospodarja.
Dcugi det
i
Beg v noč
Noč je bila že legla na zemljo, ko so mi utrujene noge odrekle pokorščino.
Kini prinašalo
KINO SLOGA
Ljfibljanskl dvor	Telefon	2730
do petka 7. t. m.
»OČI ČARNA JE« v glavni vlogi Hary Baur in od sobote dalje »LJUBEZEN NA DVORU? zadnji film Hansi Niese
SOKOLSKI DOM SISKA
telefon 33-87 predvaja v petek 7. ob 20. uri in v nedejo ob 11. uri dop. po znižani ceni Din 3*—
»VRAŽJI DEČKO« od 8. do 10 t. m. premijera operete »GRENADIRJI LJUBEZNI« v gl. vlogah: Rant Roulien in Conebita Montenegro od 11. do 13. t: m.
»DETE KARNEVALA« v glavni vlogi Ivan Možuhin
KINO MOSTE
predvaja v soboto 8., v nedeljo f. In v ponedeljek 10. februarju t. 1. veselo opereto »PLAVOLASA CARMEN«
v glavni vlogi Martha Eggerth dodatki in cene običajne
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto 8. t. m. ob 20.30 uri ter v nedeljo t. in. ob 10., 18. in 20.30 uri veliko zvočno opereto »SLAB KONEC — DOBER ZAČETEK«
z najboljšimi in najpriljubljenejSimi filmski komiki: Rose Barsony, Szoke Szakal, Ernest Verebes In Tibor v. Halmay.
V nemškem jeziku.
Dopolnilo: običajni dodatki
ZVOČNI RADIO JESENICE
telefon int. 10 predvaja v petek 7. t. m. ob 20. uri, v soboto 8. t. m. ob 20. uri in v nedeljo ob 15., in 20. uri sijajno filmsko burko iz va&kega življenja v plauin* skih krajih »ŽENE STAVKAJO«
V gl. vlogah: Trude Marlen in Paul Richter. Dodatki; domač kulturni film, glasbeni film »Bora Minevič in njegov orkester, Igralcev na orglice« ter Pa-ramountov zvočni tednik.
Hladno je bilo in ta nočni hlad je dobro del moji vročici: počasi je prenehal neobrzdani ples preganjajočih se misli v moji trpinčeni glavi in začela sem se zavedati same sebe.
Ko sem tavala po razdrtem tlaku naprej, samo naprej, sem se morala neprestano ozirati okoli sebe in se izpraševati, kje sem.
Blede' plinske svetilke so mi edine kazale kot v temo. Le tu pa tam sem srečala katerega zapoznelega pasanta; gotovo je hitel domov, v toplo zakurjeno stanovanje, kjer so' ga domači že čakali.
Hodila sem po široki cesti, zasajeni z drevjem, z redkimi hišami na obeh straneh. Biti sem morala že daleč i^ mesta, zakaj redke luči v oknih so mi izdajale preproste in skromne pritlične hiše. Ne vedoč kdaj, sem bila pustila London za seboj; sam Bog vedi, v katero predmestje sem bila zašla.
In vendar me ni čudilo, da sem tako daleč od doma.
Sodeč po utrujenosti, sem morala dolgo hoditi; toda dalje kakor do te ugotovitve se moje misli niso povzpele.
Niti na um mi ni prišlo, da bom morala to noč prespati zunaj; da me doma čakajo in so v skrbeh zame, se še spomnila nisem.
Toda zavest prostosti me-,-ni navdala z veseljem. .
Mehansko sem segla v-žep; če me je obšlo razočaranje, ko sem začutila, da je prazen, je bil vzrok pač samo ta, da sem bila zadnje čase vajena otipati v njem bolj ali manj rejeno denarnico.
Trudna sem bila, neizrekljivo trudna; ta občutek je tistikrat obvladal vso mojo zavest.
Tako trudna sem bila, da sem se vsa srečna oddahnila, ko sem zagledala nekaj korakov pred seboj ob cesti javno klop.
ge danes se čudim, kako sem mogla steči do nje; bala sem se, da mi je ne bi kdo drugi zasedel, čeprav ni bilo žive duše, kakor daleč so mi nesle oči. O, kako dobro mi je delo, ko sem bolj padla ko sedla nanjo; rajski občutek za utrujene noge.
In potem je bilo prvo, da sem premerila z očmi njeno dolgost...
O, kako dobro bi mi delo, če bi se mogla zlekniti na njej! Niti do zavesti mi ni prišlo, da trdi les ne bi prijal mojim počitka željnim kostem.
Toda spomnila sem se, da se dobro vzgojeni ženski ne spodobi spati na klopeh v javnih nasadih; naj me je klop še tako mikala v svoje naročje, tako hudo se vendarle ne smem izpozabiti, da bi se toli neodpustljivo pregrešila zoper nauk o lepem vedenju.
Položila sem roke na naslonilo in spustila glavo na upognjeni komolec. Tako sem se s pol priprtimi očmi predala sladki omami dobrodejnega počitka.
V	tem polsnu sem videla neke sence, kako švigajo mimo mene. Bila sem pa preveč utrujena, da bi odprla oči in pogledala, kdo je. Tolažila sem se s tem, da se mi samo sanja.
Toda ena izmed teh senc je bila posebno trdovratna. Venomer je krožila okoli mene. Zdelo se mi je, kakor da se že hoče oddaljiti, potem se je pa spet približala in nepremično obstala pred menoj.
Tedaj sem začutila, kako mi je nekaj seglo pod roko.
Odprla sem oči. Ze sem hotela zakričati od strahu, zakaj k meni se je sklanjala visoka, črna postava neznanega moškega. Tedaj* je pa neki glas trdno, čeprav tiho dejal:
»Vstanite, Renata. Tu ni mesto za vas.«
Glas mi je zastal v grlu. Spoznala sem Arturja Wintertona.
Niti začudila se nisem, ko sem ga zagledala toli nepričakovano.
Njegovo mesto je bilo tu prav tako kakor kje drugod; ali ni bilo mar docela razumljivo, da je bil tu, kjer sem bila tudi jaz?
Danes vsaj sodim, da sem morala takrat tako misliti; zakaj njegova navzočnost se mi je tisti trenutek zdela docela naravna.
»Vstanite in pojdiva!« je ponovil.
V 24 URF.M
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. škrobi in svetlotika srajefe, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Trdno me je prijel pod roko in me prisilil, da sem vstala.
Videč', da s6 opotekam, me'je prijel okoli pasu. In tako me jC v začetku bolj nesel, kakor sem sama šla.
šele po nekaj korakih so se mi noge nekoliko razgibale; ker nisem več potrebovala opore, sem se rahlo izvila iz njegovega objema.	*
Poslej se je zadovoljil -s tem; da" j e' štopal ob meni; le od časa do časa, kadar sem le preveč zadrgetala od mrzle megle, ki je legala na zemljo, mi je mehko položil roko na ramo, kakor da bi me hotel obvarovati pred neznanim sovražnikom.
Tako sva nemo korakala po mračni cesti, ki je ni hotelo biti konec.
Iz- mojih ust ni prišla niti besedica začudenja, kako me je našel v tem neobljudenem predmestju, na samotni klopi ob cesti a tudi on ni z ničimer izdal vprašanja, ki ga je vendar moralo peči na jeziku: kaj neki počnem ob tej pozni uri sama na klopi, toli daleč od doma.
Ko sva prišla v bolj obljudeno ulico;* se je Artur Winterton ustavil pred prvo kavarno in me povabil noter. Naročil mi je vroč čaj, natakarja je pa prosil, naj mu pokliče taksi.
Avto se je ustavil pred kavarno. Moj mož mi je pomagal vanj in medtem ko je šofer pognal, mi je skrbno popravil plašč, da me ne bi preveč zeblo.
Prijel me je z'a roke in videč, da so mrzle ko led, jih je po-držal v svojih, da mi jih ogreje.
Tako sva se vrnila domov, ne da bi bila vso pot le besedico izpregovorila.
Toda komaj sva prestopila domači prag-, me je vso prevzelo znano okolje. Pod vplivom prijetne toplote so me obšli prejšnji spomini in na mah sem se obudila v resničnost.’
Spet sem videla v duhu oni prizor v Wintertonovem kabinetu, slišala sem srdite besede svojega moža, spomnila sem se svojega brezumnega bega v noč in mraz — vse to mi je zdajci tako živo stopilo pred oči, kakor da bi šele pravkar doživljala. Videla sem se, kako se skoraj brez zavesti grabim za zaveso, da ne bi omahnila na tla.
Zakaj me je ta človek pripeljal nazaj v to negostoljubno hišo? V hišo, kjer nisem doživela dragega kakor samo trpljenje in prezir!
Ali me ni bil sam pognal iz te hiše — iz hiše, ki sem bila s toliko dobre volje prestopila njen prag?
In potem gre njen oholi in oblastni gospodar še sam pome in. me. pripelje nazaj, hoteč me prisiliti, da ostanem pri njem!
Obstala sem poleg vrat in =se obrnila k svojemu spremljevalcu. Winterton jebil„vid.eti,.vesel, da je spet doma; z vidnim zadovoljstvom si je slekel površnik in odložil klobuk ter ju obesil na obešalnik v predsobju.
Gotovo je čutil, kaj se v meni dogaja; njegov moški ponos se je hotel instinktivno zavarovat^ pred sovražnostjo, ki je dihala iz mene.
V njegovih sinjih očeh se je utrnil blisk. Toda očividno ni maral prvi začeti novega prerekanja, ker je ostal miren in korekten.
»česa čakate, Renata? Pozno je že! Brž, podvizajte se, da prideva k večerji!«
V njegovem vabilu je zvenela živa želja po spravi. Seveda je nisem preslišala, toda ali sem jo smela vzeti na znanje?
Ali bova mogla živeti drug zraven drugega — zdaj ko so bile med nama padle toli usodne besede?
Lepota, zdravie, dom
Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet
Pa fcož griratfa in lepa
Ce imsš preobilne hoLe
Pariz, januarja, čeprav letos skoraj ni snega, si ga Vneti smučarji in smučarke vsaj ob nedeljah poiščejo v hribih. Smučarka Mora pa imeti hlače. A glej: pogled na^ takole ohlačeno damico je le prevečkrat vse prej kakor estetičen, prepričana sem, da bi marsikatera ženska Prav rada žrtvovala negovani mezinčni noht, če bi s to žrtvijo vsaj malo skrčila — imenujmo zadevo kar s pravim imenom — obseg svoje zadnjice.
Ali poznamo kakšno sredstvo za shujšan je tega dela našega telesa?
Da. Najprej psihološko: mnogo delaj, duševno in telesno, in ne polegaj Preveč. Poznala sem zelo delavnega industrijca, ki si je na kaj svojevrsten način izbiral delavce: ustopiti so se	fi,,
morali predenj tako, da so mu kazali	'-1;,«,^^
hrbet. Ni jim gledal v obraz, nego v zadnjico: »Tisti, ki imajo veliko zadnjico,« je zmerom dejal, »so lenobe«.
Bodite manj leni, madame; takoj ko se predramite, vrzite odejo s sebe in telovadite pol ure: boste videli, da vam “o. mast skopnela. In vaša duševna ve-rina vam bo pri tem prav tako pomagala kakor telesne vaje.
Ko ste to vajo srečno opravili, vstanite in jo naredite še enkrat, a to pot stoje: sunite nogo naprej in nazaj, kakor da bi nihali z njo. Glejte, da se ne boste z rokami kam oprli ali naslonili: če morate vrhu vsega še ravnotežje loviti, vam bo to zelo prav prišlo, ker boste postali voljnejši in gibč-pri mesnatem delu svoje zadnjice.
Prav dobro je tudi, če hodite po vseh štirih, tako da kolen ne upognete. Ta
Vaje ^aje so pa tele: k	tla trebuh in vzdignite noge
oukor le morete, ne da bi upognili ena; vzdignite noge drugo za dru-s°- To vajo napravite kakih desetkrat Prav počasi, kakor da bi se neka sila Pirala vašemu prizadevanju. Potem Jo napravite dvajsetkrat zelo hitro, z elanom, ki ste ga zmožni, in z aporom vseh svojih moči.
vaja vcu.ii podaljša stegna — in kolikor ste pri stegnih pridobili, ste izgubili pri mesnem delu svoje zadnjice.
In naposled: ne pozabite, da je ve-levažna za shujšanje tudi d r ž a. V Ameriki so te vrste vaje posebno izpopolnili, o priliki vam bom povedala kaj več o njih. Eno izmed najvažnejših ameriških pravil je: medenico naprej, ne nazaj za ukrivljeno hrbtenico, še slutite ne, koliko vitkejša bo potem videti vaša postava!
Po končanih vajah se dobro poma-sirajte s kratkimi, a močnimi udarci s pestmi povsod, kjer bi radi shujšali. Masirajte se najmanj deset minut, potem se pa energično otrite z žimasto rokavico.	Irene	Conseillere.
RJei
;c nos
Kako odpravimo to nakazo
t ^enske, ki nimajo prav dobrega ob-a krvi in je njihova polt občutljiva a spremembo toplote, si pozimi kaj aae nakopljejo rdeč nos.
Kako odpravimo to nevšečnost?
S telovadbo pri odprtem oknu, z Mrzlim spLaknjenjem po vroči kopeli, * drgnjenjem z mešanico hamamelise vrsta rastlin, katerih skorja in listje r6 s pridom rabi pri hemoroidih in ‘abreklih žilah; vprašaj v drogeriji1!) Se Popraviš na sploh, zraven si pa se-®reješ mrzle noge.
Lokalno je pa priporočljivo, da puhtiš na obrazu najmanj .eno uro vsako jutro oblogo lanolina (tolšča, ki se do-ftlya iz ovčjega runa), a poprej si mo-*as obraz dobro zgnesti z ofoema dlanema; lanolin namreč segreje. Razen jSa masiraj nos po pet minut zjutraj •n zvečer na obeh strameti hkratu: jjrgni ga z mesnatim delom roke na Koncu palca — s tistim delom, ki ga niromanti imenujejo Venerin grič.
Kadar čutiš pod učinkom zunanjega fiiraza pritisk krvi na obnemi im ti postane nos rdeč in vroč, odpraviš rdečico za nekaj ur, če pritisneš nanj za Pet minut obkladek tarlatana (fin “°mbažni muselin1), napojen z bencinom; pazi, da s tem ne otiraš.
Nosna rdečica je pozimi dostikrat Posledica suhosti in razdraženosti sluznic zaradi centralne kurjave. Zato je dobro, če zvečer preden gTeš spat, na-^ažeš notranjščino nosnic s kakšno oljno raztopino, takšno, da ne draži sluznic, na primer z evkaliptovim °ljem.
Pazi posebno, da si ne nakoplješ nahoda. V ta namen kani vsako jutro in zvečer v nosnici nekaj kapljic slane Vode (žlico kuhinjske soli na liter Vroče vode). To izborno pomaga, zato fe priporočljivo, da mafer« nauče .takega ravnanja svoje otroke.
če si si pa nahod že nakopala in ne moreš ostati doma, si položi večkrat ha dan pod nos obkladek zelo vroče Vode.
Naposled pazi, da se kar najmanj Usekuješ: devetkrat izmed desetkrat Se ljudje brez potrebe usekujejo, zgolj Iz navade, če se pa že moraš usekniti, stori to za vsako nosnico posebej: zapri desno nosnico, ko pihneš skozi levo, in narobe. Navadi takega usekovanja tudi svoje otroke.	I.	C.
Mazilo za suho kožo. SO g mandljevega olja počasi raztopimo s 5 g kitove tolšče in 3 g belega voska. Vse troje mešamo, dokler se ne ohladi. Na koncu prilijemo še 10 g borove vode. in 1 kapljico umetnega rožnega olja.
Hrapava koža. Hrapave roke namažemo s takimle mazilom.: 80 g lano-
ojja in *Jto g .muškatne tinkture. Na koncu dodamo še 10 g destilirane vode.
špiknardno vodo uporabljamo šele čez nekaj dni in sicer tako, da prepojimo z njo košček vate in obrišemo kožo.
Pa tao ižbira na wiiaci
I9eščansia kufiinia
JEDILNI LIST ZA SKKOMNE RAZMERE?
Nedelja: Prekajeno meso s cmoki in zeljem, pomaranče;
Ponedeljek: Zakuhan zdrob v juhi od prekajenega mesa, krompir s čebulno omako.
Torek: Pražene ledvice z rižem, kuhane suhe slive.
Sreda: Ješprenova juha, pečenice s krompirjevo kašo, iseljnata solata.
Četrtek: Krompirjeva juha, češke dalke.
Petek: Zelenjavna juha, kruhov narastek.
Sofeote.: »C ir i buri«, zdrobovi žličniki.
JEDILNI LIST ZA PREMOŽNEJŠE:
Nedelja.: Vranični riž v gerveji juhi, telečji zrezek, francoska solata, torta.
Ponedeljek:	Kumnova	juha,	sege-
di liski golaž, omele te.
Torek: Kurja c’uara, narastek iz rezancev.
Sreda:	Goveja juha z zdrobovimi
cmočki, govedina s krompirjem in jabolčnim hrenom, sirove rezine.
Četrtek: Ribana kaša v goveji juhi, jetrni tički,, praženec z malinovcem.
Petek: Riba s sardelnim maslom, krompir s peteršiljem, huhte.
Sobota: Pretlačena krompirjeva juha, bavarska bržola z rezanci, ocvrte miške.
»Čiriburi«
V 15 dkg svinjske masti popražimo veliko, na drobno sesekljano čebulo, potem pa naložimo nanjo aU kg svinjine (na koščke zrezane kakor za golaž). Meso večkrat premešamo in ga pečemo, dokler se napol ne zmehča. Potem pridenemo % kg surovega, olupljenega in na lističe narezanega krompirja, nato pa oboje tako dolgo dušimo, da postaneta meso in krompir mehka. Na koncu popramo in solimo, zalijemo po vrhu s 5 v mleku zžvrklja-nimi jajci, počakamo da jajca zakrknejo, potem pa jed serviramo.
Jetrni tički
‘h kg telečjih jeter operemo, posušimo in zrežemo na kocke, na prav i takšne kocke pa zrežemo tudi slanino. [Potem pa natikamo na leseno špiijo | menjaje zdaj kos jeter, zdaj kos slanine. Na obeh konceh m Or a biti ko-'
jetrne tičke z juho in dušimo. Ko se jetra zmehčajo, dvignemo špilje iz soka, pustimo omako še enkrat pre-vreti, potem jo podmetemo in zalijemo z govejo juho.
Medtem vžvrkljamo v 'h 1 kisle smetane 1 žlico moke in prilijemo k omaki. Na koncu omako še solimo in popramo, še enkrat dobro prekuhamo, položimo tičke vanjo in jih spet malo predušimo.
Jetrne tičke naložimo na plitev krožnik in jih polijemo pred serviranjem z omako.
Pikantne omelete
Čebulo in por zrežemo na tenke lističe, potem pa oboje na masti zdu-šimo. Naknadno dodamo prav tolikšno količino na lističe narezanih kislih gobic in zdušimo še te s čebulo in porom. Ko se drobnina ohladi, jo vmešamo v navadno testo za omelete in pečemo kakor po navadi.
Pred serviranjem potresemo omelete z nastrganim bohinjskim sirom.
MESNE JEDI Preslaninjena bržola
Bržolo potolčemo, preslaninimo in solimo. Medtem opražimo na masti na drobno sesekljano čebulo, pridenemo
1 do 2 sesekljani kisli gobici ali pa kisli kumarici, položimo bržolo na čebulo in gobice, potem jo pa dušimo zalito z vodo ali govejo juho v pečnici. Med dušenjem moramo bržolo večkrat polivati z juho in kislo smetano. Ko je. bržola mehka, jo vzamemo iz kozice, omako še nekoliko prekuhamo, potem jo pa pred serviranjem polijemo na bržolo.
Goveje meso z rižem
Goveje meso skuhamo v juhi do mehkega. Potem dušimo 30 dkg riža z osoljeno juho in mu primešamo nekoliko nastrganega bohinjskega sira in
2 rumenjaka.
Govedino narežemo v kose in jo položimo v močno omasleno pekačo, čeznjo naložimo riž, ga potresemo povrhu z nastrganim bohinjskim sirom in pokapamo z raztopljenim presnim maslom. Jed denemo v pečnico in jo pečemo tako dolgo, da se napravi na rižu trda skorja.
K tej jedi serviramo vinsko, čebulno ali pa paradižno omako.
PRIKUHE Krompirjeva polenta
1 kg moknatega krompirja olupimo in zrežemo na koščke, potem ga pa skuhamo, odcedimo vodo in ga dodobra pretlačimo. Nato pridenemo 2 vžvrkljani jajci, 1 ali 2 žlici kisle smetane, 4 dkg nastrganega bohinjskega sira in ščep soli. Ko se krompir shladi, napravimo iz tega testa na pomokani deski kakšnih 15 cm dolge debele klobase, in ko se te popolnoma ohlade, jih zrežemo na ploščice ter jih polagamo v obliki stožca v kozico. Na koncu posujemo krompirjev stožec z
Nože, vilice in drugo tako kuhinjsko orodje včasih hudo zaudarja po čebuli. Tega duha se znebimo, če potegnemo nož ali karkoli že skozi plamen.
Nekateri ljudje jedo sicer zelo radi čebulo, pač jim je pa neprijetno, da zaudarja njihov dih po tem žlahtnem in zdravem sadežu. Vsakdo se lahko na prav preprost način znebi neprijetnega duha. Dobro naj prežveči nekaj lističev svežega peteršilja,' pa živ krst ne bo vedel, da je jedel čebulo.
Srebrn jedilni pribor,
ki ima madeže, postavimo v aluminijast lonec, ki ga napolnimo z vodo. Potem vsujemo v vodo 1 žlico kristalne sode in 1 žlico kuhinjske soli. Jedilni pribor prekuhamo v tej raztopini in ga pustimo v njej, da se počasi ohladi. Po vsaki ceni je potrebno, da kuhamo srebrn pribor v aluminijastem loncu, da se tako sleherni kos dotika aluminija, zakaj med vrenjem nastane nekakšen električni proces. Ko se pribor ohladi, ga iz-plaknemo v mrzli vodi.
Kožuhovine in usnja
ne smemo sušiti pri peči, kadar nas dež dobi, ker postane dlaka kožuhovine krhka in jame izpadati, usnje pa trdo in še krhko povrh.
Mokro usnje otremo z mehko krpo in ga obesimo na suh prostor. Ko se posuši, ga namažemo z rudninsko mastjo ali z glicerinom.
Kožuhovino moramo še mokro s česati, ko se posuši, pa spet sicer postane dlaka kuštrava in neznatna.
Krvne madeže
očistimo z mehkih tal, če jih temeljito zdrgnemo z raztopino 1 dela žveplene kisline in 24 delov vode. Pri mešanju žveplene kisline a vodo je treba hudo paziti, zakaj žvepleno kislino je treba po vsaki ceni vliti v vodo, ne pa narobe! (Drugače nastane eksplozija.) Kdor hoče biti previden, naj rajši v drogeriji prosi, da mu mešanico tam pripravijo. S to mešanico torej drgnemo krvne madeže, ne smemo pa hkratu ujiorabljati mila. Ko smo madež dodobra izdrgnili, iz-plakujemo večkrat s s^ežo vodo.
Z«fravie
IZBIRANJE ZOB BREZ INŠTRUMENTA
Japonski zobni zdravniki izdirajo svojim pacientom zobe brez vsakršnega orodja. Samo svojih prstov se poslužujejo, Ta način izdiranja zob zahteva od zobnega zdravnika velike opreznosti. Japonski zobni zdravniki se za ta posel vežbajo tako, -da gredo v gozd ali na vrt in s prsti otipavajo manjše vejice. Takšno izdiranje zob je zelo primerno, ker pacient pri tem ne čuti bolečin.	XOe
BEL KRUH REDI
Znano je, da je bel kruh manj hranilen od črnega. Cc človek dalje časa uživa samo bel kruh, nastanejo v funkciji organov motnje. Stalno uživanje belega kruha nikakor ni priporočljivo, ker se pokažejo posledice,
HERSAN ČAJ
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa ..HERSAN Cfci" mešanica posebnih zdravilnih zelišč pu sestavi zdravnika R.W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (Angleška Indija).
Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost ..HERSAN ČAJA" in to z nedvomnim uspehom pri,obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revma tizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupijenju, za^ peki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. ,.Hersan faj" se dobiva v vseli lekarnah. Poučno knjižico in vzorec ,Vam pošlje zastonj:
„RADlOSAN“, Zagreb
Dukljaninova 1
Uefi. S.14001 z dne 6. VI. 1<HW.
nastrganim bohinjskim sirom, ga po- ^l^h^i	dlte
lijemo z razbeljeno mastjo in ga po- , uun tiudl val01c Patoiottega debe
lijemo z razbeljeno 'mastjo in ga položimo na lonec vrele vode, Lonec s j kezico vred porinemo v pečnico, da se i jed sjiet segreje in lepo zarjavi.
Nasveti za gospodinte
Rezanje čebule
je za marsikatero gospodinjo prava nadlega. Solz se toojiS Tej neprijetnosti se pa lahko ogne, če reže čebulo v globokem krožniku pod vodo.
ljenja, zato ga ameriški in angleški zdravniki ne priporočajo ljudem, ki nagTbajo k debelosti.
Po zatrjevanju angleškega zdravnika dr. Orlinna se organske motnje, nastale zaradi preobilnega uživanja belega kruha, ne odpravijo z zdravili in tudi ne s poznejšim uživanjem črnega kruha.
NE KADITE V SPALNICI!
Vsi zdravniki so si edini v tem, da je kajeiijč v spalnicah hudo škodljivo, človek se s tem ne pregreši samo proti svojemu zdravju, temveč greši tudi
T^ht in strategija v ljubezni
Kako moškega osvojiš
©
Ne velja isto pravilo za vsakogar. Čeprav so drugače moški precej drug drugemu podobni, moraš vendar temeljita -proučiti značaj osako'ga<r, kogar bi hotela osvojiti, potem se iele loti težavne osi'ojevalnr »laloge. šele tedaj, ko se popolnoma zaneseš, da si _ga spoznala tako rekoč do obisti, preidi k naskoku. Če se ti ze prvi koraki zmedejo, smeš biti prepričana, da si igro izgubila.
Mnogo je načinov, kako po-moškemu, da ga Iju-Jiazi le, da si ne izbereš dvjeh najnevarnejših: Povedati mn ne smeš, da ga ljubiš, in tudi pisati mu tega ne smeš. Obe ti metodi obrodita httš /tasprotiii uspeh, kakor bi ga rada dosegla. Z očmi gre. še bolje.: toda paziti moraš, da. jih uporabi [aš modro in skopo. Če vidiš, da. prvi pogled ni •u&gdl, ga ne ponav-
® Mnogi
'St-
lina zmešamo s 5 g oljčnega olja, v ;	.	r,	.	,.	.
katerem smo raztopili 1 g mintola. Na 1 "cek slamne’.	m	.^nino	nabo-	_	_
koncu prilijemo	še 10 ,g borove vode.	, den?° na,več taklh	na	konceh I	h„). Zato pa glej, da bt>š v	prvi
a .	.	-vsake spilje pa pustimo	po 2 cm pro-1	0s varnim pogled polotila ase	svoje
8 tem mazilom namažemo roke zju- -	'	'	•	'	■
i štora.
traj in zvečer, zlasti pa vselej, kadar | zdaj popražimo v 3 dkg masti veliko si jih umijemo.	S	drobno	sesekljano	čebulo	in položimo
m tsli.
j j tresen in noče videti. Kam !	Daj.:	mu	«iKtun.eU,	.da	te zane-
Spiknardna voda za nego lica. V jetrne tičke nan.. J Seveda jih moramo	m-eriš,	smeš	beseda	m	mar	ja,	da	si	za	druge	poželenja
Če je moški hebrizen bi raz
pazi le, itn govoriš premeteno in nežno hkratu. V svoje besede deni, ] da se tako izrazimo, en gram otoi- j nnsti, dva grama obžalovanja in tri . grmiie vdanosti v usodo. Daj mu ra- j zumvti tii ■ve razumeti hkratu, igraj se skrivalnico; toda mladenič naj čuti, da či bo zapravil, nepopkič.ljivo bocfaetvo, če te ho izgubil.
©Kadar st' mu dala razumeti, sla ti je všeč, ne -'Hi več.
. vanj. Moški ne marajo žensk, ki jih zalezujejo in jim neprestano vise' na vratu; moški so rta splošno mnogo večji moralisti, Icon-servativnejši in bolj staroverski, kakor ženske mislijo. Ne meni se torej preveč tanj in kaži se docela ne-brižno, tako da bo tam postal radoveden in pozoren.
Za nekatere moške velja še prastari .recept: Ijubosmn-ttonU -A tudi tu bodi zelo duslcret.na. Pazi in glej, da te ne bo imel za., lahkomiseln* koketo, dru-. gače hi se ti pozneje Jula j še ote-
Hega
g alkohola raztopimo 2 g špiknard- večkrat obrniti, da se na vseh štirih zaupati .poslanstvo, ki mu oči niso v\'(dna. in ua te utec/ne. za zmerom 5a olja <sivke), «/» g timijanovega j plateh dobro spečejo. Potem zalijemo j bile' kos: razodeni mu svoje čustvo, izgubiti.	Nemo.
proti zdravju drugih, ki spe v isti sobi. Duha po nikotinu ne spravimo iz spalnice, če jo še tako temeljito zračimo. Nikotin ostane v sobi in zastruplja pljuča. Morda se škodljive posledice res ne poležejo takoj, a pozneje utegne kaj rado nastati zastrup-Ijenje v grlu in v pljučih. Z nikotinom zastrupljen organizem je neodporen proti bolera ir«, v grlu in raznim drugim infekcijskim obolelostim.
Zato v spalnici nikoli ne bi smeli kaditi.
ZMERNO KAJENJE UTEGNE CELO KORISTITI
Znana šveds-ka zdravnika dr. Erick in dr. Lundberg sta pred kratkim predavala o učinku nikotina na človeški organizem. Zmerno kajenje utegne, celo koristiti, ker poživi živce. Cigareta vpliva blagodejno še celo uro potem, ko jo je kadilec pokadil. Nezmerno kajenje pa škoduje tudi najbolj zdravemu človeku.
KRVAVENJE J(Z NOSA
Ce se krvna žilica v nosu pretrga, nastane krvavenje. Krvavenje iz nosa je pa lahko tudi znak nastopajoče bolezni. Toda često je krvavitev iz nosa docela nedolžno, da, celo zdravo; nos je v tem primem nekak ventil za odtok krvi, ob prevelikem krvnem pritisku. Tedaj je celo dobro, da nekaj krvi odteče. Ce je pa potrebno krvavitev ustaviti, naj to opravi zdravnik, ko je ugotovil n’en vzrok.
SAHARIN JE VAZEN ZA DIABETIKE
Odličen nadomestek za sladkor je saharin, posebno *a sladkorno bolne ljudi.
Saharin se prodaja samo v lekarnah na zdravniški recept. Dobite ga navadno le v tabletah. Ena tableta ustreza približno eni kocki sladkorja. S saharinom sladkanih jedi in pijač skoraj ni moči ločiti od pijač, ki smo jih sladili s sladkorjem.
Pa vendar . se saharin v marsičem razlikuje! odJŠpidkorja. Medtem ko je, pravi sladkor zelo hranljiv, ni v saharinu nikakih' redilnih snovi.
Saharin' dela jo iz to^uola (odkril ga je 1879 nemški, učenjak Fallberg). V današnjem čistem, kemijskem stanju je saharin 250 do SOOkrat slajši od navadnega sladkorja.
Saharin ni škodljiv človeškemu zdravju, pa . ..tudi itaristl mu ne moremo pripisovati. Edina prednost saharin*' je v tem, da nadomešča sladkor, in baš zato je pravi .blagoslov za diabetike, ki"ne Smejo uživati sladkorja, pa vendar ljubijo sladke jedi in pijače.
Zdravniki 'priporočajo Saharin tudi pri prebičam debelosti, holnim otrokom in osebam, ki bi jiip uživanje sladkorja škodilo. ...
MLEČNI ŠAMPANJEC
V Nemčiji in Švici pijejo tako zvano :>šampanjsko mleko«. Napravijo ga tako, da steriliziranemu mleku dodajo vanilije, limonovega in pomarančnega soka ali sok kakega drugega sadja, ki ga pomešajo z ogljikovo kislino. To mleko se peni ko šampa-, njec in ima prijeten okus, Pijo ga kot. osvežujočo pijačo.
HRANA ZA NERVOZNE LJUDI
mora po sodbi Izkušenih zdravnikov imeti mnogo vitaminov. Uživajo naj čim več presne hrane, kakor so: mleko in vsi mlečni izdelki (sir, suiovo maslo itd.), presna gnjat, slanina, solata, kumare, razna zelenjave, sadje, orehi, lešniki, smokve, banane itd.
Za človeško žlvlienle
(Nadaljevanje s 4. strani)
rilo, in šele potem je postal Fric polagoma mirnejši Prosil je jedi.
Proti večeru je izmeril strežnik 37'2 vročine
»Ali ti je bolje?« je vprašal Kristijan. ki se ves čas napada ni geuil od bratove postelje.
»Prav dobro,« je odgovoril !e-ta smehljaje se, »nič več me ne boli glava. le hudo zaspan sem.«
Še preden je Kristijan, stopaje po prstih, prišel do vrat, je Fric že trdno zaspal.	!
Drugo jutro je Kristijan pričakoval, da bo dobil bolnika zbitega in medlega, utrujenega od včerajšnje hude trešljike. Toda brat ga je sprejel spet zunaj postelje. 'ž in zdrav v obraz m, kakor si je Kasti,, n domišljal, tudi duševno treznejši
Prihodnji dan je bil pa spet revež, ki ga je menjaje tresla mrzlica in kuhala vročina In obiskovalec se je moral privaditi temu, da je nrihunl vsak drugi dan k malone na smrt bolnemu človeku, vsak vmesni dan pa k rekonvalescentu na obisk.
»Srce utripa imenitno,« je pripovedoval dr. Kunz maneč si roke, »brez skrbi si lahko privoščimo dvanajst napadov.«
Dvanajstkrat je torej Fric, in z njim Kristijan, zvesto sedeč ob njegovi postelji, pretolkel od ledenega mraza do suhe vročine in od le-te do hudega potenja. Zato se mu ie pa vsak drugi dan smejala velika sreča, kadar ni dajal brata napad irt je bil zmerom nekoliko čilejši ko dva dni prej; in v tretjem tednu te bilo bolnikovo duševno stanje prav za prav spet do kraja normalno.
Tedaj je napočil po mnenju dr. Kunza čas, ko je treba zdravljenje z malarijo končati.
Fric je ozdravljen!
Če se je Kristijanu zdelo kakor čudež, da je rodil en sam vbrizg nekaj kapljic krvi gospoda Petzolda natanko v naprej preračunjen učinek, da je torej Friea vsak drugi dan dajala malarija, natanko ob zaželeni uri začenjajoč se in natanko ob zaželeni uri odnehajo?, se mu je zdela prava skrivnost, da je zdaj kakor na povelje mrzlica na mah popuslila. Nič drugače, kakor če pritisne človek na gumb stikala in ugasne luč: Fric je dobil na dan po dvanajstem mrzličnem na-
liliHIIIHMI
iiie oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo Preklici in trgovsko-obrt* niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba Še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora dopla* čati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
ItlfpZZTl
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
HRANILNE KNJIŽICE Mestne v Kranju ali Ljudske v Ljubljani, kupim. Potrebni znesek 10 000—20.000 Ponudbe na upravo tednika Dod Šifro »Dptviu tnkoi«
Službe
Vsaka neseua 25 par. Daven 1*50 Din. Za šifro ah dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
ČLOVEKA Z MALO MATURO ali podobno izobrazbo, z ne več kot 20 leti, iščemo za težak trgovski posel. Biti mora skromnih staršev, poln volje in poguma — skratka Človek, ki si zna v vsaki priliki pomagati in ki si je že sam služil denar. Neanonimne ponudbe, pisane z roko, je poslati na oglasni oddelek »D. t.« pod šifro »20 let. Na ponudbe ne odgovarjamo.
padu prašek kinina in od tistega trenutka je malariji za zmerom odklenkalo. Sicer je moral bolnik še nekaj dni zapored požreti spočetka cel gram, kasneje samo pol grama kinina, razdeljenega na tri obroke na dan, toda praktično je bil uspeli tak, da je mrzlica takoj po prvem obroku prenehala.
Fric bi bil lahko popolnoma ozdravljen odšel iz bolnišnice, če bi ne bil dr. Kunz smatral še za potrebno, da mu vsak teden po enkrat vbrizgne salvarzan.
Prava sreča, da se je šele takrat pripeljal neki gospod od tekstilnega koncerna, ki je Fric Neitschke zanj potoval. Prišel je bil, da povpraša, kako je z njegovim zdravjem. Da je prišel le nekaj dni prej. bi se bilo lahko zgodilo, da bi ga bil Fric povabil na veliko zborovanje vseh generalnih ravnateljev sveta ali bi mu bil pa zaupal svoj načrt, da namerava pokupiti vse loterijske srečke in tako zadeti vse dobitke. Tako je pa dobil obiskovalec telesno sicer še nekoliko medlega, duševno pa popolnoma zdravega moža, ki mu je z lahkoto prikril vrsto in bistvo svoje obolelosti.
Odposlanec podjetja še povrhu ni bil kdo ve kakšen bistroumen opazovalec, še manj pa diplomat. Ne da bi slepomišil, je povedal Fricu, kakšno je njegovo poslanstvo.
V poslednjem trenutku
»Saj se vam niti ne sanja, dragi Neitschke,« je dejal, »kako na moč sem vesel, da vas dobim tako vedrega. Hm, saj niti ne veste, zakaj so me poslali semkaj. Zato,« in hotel se je razpočiti od smeha, »ker je našemu .malemu bogu' nekdo natvezil, da vam, dragi Neitschke, tukajle,« in potrkal si je groliotaje na čelo, »manjka kolešček. [11 zato so me poslali, da vidim kako in kaj. Nu, zdaj vidim. Mene ne more zlepa kdo pretentati. Sicer vem, da lahko človek od danes do jutri znori, ne more pa od danes do jutri postati spet normalen. Zdaj bom lahko mirne vesti gospodom poročal, da ste duševno tako zdravi in ste zmerom bili, kakor bi naši glavani sebi ne mogli bolj želeti.« Prešerno je pomežiknil in nadaljeval; »Toda kljub temu bo prav, če si privoščite malo počitka, in vesel sem, ker sem pooblaščen, da vam napišem ček za to;
.'saka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za šifro il! dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. DVOSOBNO STANOVANJE z veliko kuhinjo, po možnosti s kopalnico in majhno poselsko sobo, išče za 1. marec točno plačujoča stranka. Ponudbe pod »Sest sto«.
nekaj prav zadovoljnih tednov boste že lahko preživeli.-
Komaj je bil obiskovalec odšel, je začel Fric plesati po sobi, in Kristijana je obšla resna skrb, če se m brata spet lotila blaznost. Toda bil je na srečo samo izraz veselja, ker se je vse tako dobro končalo.
»Zdaj ti lahko priznam, mali brat,« je vzkliknil, »kako zelo me ie vse te dni, odkar imam spet trezno glavo, morila skrb, da me bodo zaradi moje bolezni odpustili, da mi bodo kratko in malo dali brco. In kdo neki bi me bil — govoriva kar po pravici — mene, ozdravljenega norca, spet vzel v službo? Nič se ne slepiva: ozdravljen-cu je hujše ko zdravemu, še tega si ne sme privoščiti, da bi bil živčen; precej bi vsakdo mislil, da ga je stara bolezen spet popadla! Zato je ]>ra-va sreča, da sem zbolel prav v tem kotu, ki je Bogu najbolj za hrbtom, in da niso gospodje ničesar zanesljivega izvedeli. Vsaka stvar ima svojo dobro stran. In najboljše na dobrem je tale ček«, je smeje se pripomnil in mahal s papirjem ko s kakšno zastavico. »Hura. mali brat! Dopust in denar! Zdaj si bova pa res privoščila nekaj prijetnih tednov. To se pravi...« Obraz se mu je v skrbeh in potrtosti zapotegnil. Vprašujoče ga je Kristijan pogledal. To se pravi,« je zajecljal, »tebi je šlo že zdaj toliko dragocenega časa v izgubo, da ei ne smem misliti, da boš zdaj še moj dopust z menoj prebil. Ti moraš vendar na delo.«;
Vse pravice slovenskega prevoda pridržane.
Ponatis tudi v izvlečku prepovedan.
H V M O
Rešitev križanke v št. 3
Vodoravno, po vrsti: spet, pečina, lotos, harar, erivan, čaka, polom, fakir, keramik, ta, k, n, dal. c, t, os, petičen, rumen, pelod, utok, piva. tir, mig, avar, lina, nalog, korab, nepomuk, ru, m, s, bik, m, r, il, daruvar, laket, nahod, azov, sodoma, napoj, rumun, oranje, zala.
Vsega v izobilju
za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, hu~ bertusov, pumparic, perila itd.-pri
PRESKERJU, Ljubljana
Sv. Petra cesta 14
Žrtve
Pred hišo mlade gospodinje stoji star berač. Rad bi vsaj grižljaj toplega za pod zobe.
Mlada žena ga nekaj časa pozorno gleda, potem ga pa vpraša:
»Nekam znani se mi zdite! Ali niste eden izmed tistih, ki ste nam poleti pomagali pri delu in sem vam dala kolač, ki sem ga sama spekla?«
»Drži, gospa. Trije smo bili, jaz sem edini med njimi, ki sem po oni jedači ostal živ.«
Ziobnost
Neka filmska zvezda v Hollywoodu je razkazovala gostom svoje razkošno urejeno stanovanje. Pri čipkasti zavesi je obstala in pričela objasnjevati:
»Vidite! To je mojstrovina ročnega j dela. 50 let so delali, preden so izgo-j tovili to zaveso.«
»Res,« je zlobno pripomnila druga igralka. »Pa ste imeli potrpljenje čakati celih 50 let?«
Iz otroških ust
»Sinko! Mama mi je pravila, da si bil danes spet poreden!«
»Veš, oče, zdaj ti bom pa jaz nekaj povedal! Mama mora imeti nekaj proti nama obema! Ravno tako je včeraj tebe opravljala pri babici.«
Dogovor
Ona: »čakaj me torej ob osmih pred uro.«
On: »Prav... in kdaj misliš priti?«
Da bolj drži
V nekem sadovnjaku stoji tale napis:
»Zaradi pogostih tatvin smo napravili pasti, ki vsakega tatu ubijejo do smrti. Razen tega se mora še pred sodiščem zagovarjati.«
čenče
»Slišal semps vpraša prijatelj, »da misliš Marto vzeti samo zaradi denarja?«
»Dvojna laž! Prvič sploh nima denarja, in drugič se mi niti ne sanja, da bi jo vzel.«
Stara pesem
»Ali sta se tvoj oče in mati že izrekla o najini poroki?«
»še ne. Papa ni še nič odgovoril, mama pa čaka, kaj bo rekel, da bo hotela ravno nasprotno.«
Dva svetova
»Jaz pijem samo zato, da pozabim, da me je žena zapustila.«
»Jaz bi pa hotel pozabiti, da me meja doma čaka.«
Dvoje
»Moja žena je pisateljica. Vsako leto objavi najmanj en roman.«
»Moja pa vsako leto najmanj enega utaji!«
Majhen nesporazum
»Ali bi šli v nedeljo v cirkus za bolhe?
»Ne! Ob nedeljah ostanem doma pri svojih!«
Pomisleki
Nevesta: »Ali me boš tudi takrat ljubil, ko bom imela sive lase?«
Ženin (s povzdignjenim glasom): »Le kako moreš vprašati! Saj sem te ljubil tudi takrat, ko si imela plave, rjave in črne lase!«
O, potem pa že!
Gospa slugi: »Janez odnesi tole vabilo gospodu pristavu v drugo nadstropje in povej, da gospoda pristava prav lepo prosimo, naj zanesljivo pride; reci, da se bo gospod pristav prav gotovo dobro imel, ker smo povabili samo zelo omejeno število oseb.«
Janez je vabilo odnesel.
Toda gospoda pristava na večerjo ni bilo.
Gospa je bila hudo užaljena; ni si znala razlagati, zakaj se ni pristav vsaj opravičil. Zla slutnja ji je rekla, da ga je morda Janez polomil. Poklicala ga je k sebi in mu rekla, naj ji pove, kako je opravil njeno naročilo.
»Tako kakor ste mi naročili, milostljiva,« je odgovoril Janez. »Potrkal sem pri gospodu pristavu, še prav lepo me je gospod sprejel, in sem rekel, da ga gospa prosi, naj zanesljivo pride, da se bo dobro imel, ker smo povabili samo zelo omejene osebe.«
sUo-tska
»Kaj ti je, prijatelj, da si tako žalosten?«
»Ah, tako mi je težko! Danes smo razpustili nogometni klub, ki je star celih 46 let.«
»Zakaj ste ga pa razpustili?«
»Ker nam je nekdo ukradel žogo!«
ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena
najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem in izpadanju las. Slabi in zanemar jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk Steklenica z navodilom Din 30*—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumeriji, Zagreb. Iliča 34.
tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času. če se masira s čudežnim eliksirjem »Eou de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb. Iliča 34.
Že
SOBO s kurjavo in razsvetljavo kakor tudi 8 pranjem peiila išče v Ljubljani mlada gospodična. Ponudbe na upravo pod šifro »Ne daleč od centra«
f>opisovcrn/e
Vsaka beseda 25 par. Davek 1'50 Din. Za šifro al- dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
PRIJATELJA PLANIN išče simpatična gospodična iz Ljubljane v svrho izletov. Neanonimne dopise prosim na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Planinka«.
MLAD URADNK z dežele želi znanstva z inteligentno mlado damo iz Ljubljane. Dopise prosi na upravo »Družinskega tednika« pod
šifro »Prijateljstvo«.____________________________
STANKO^ pridem v petek zvečer. Sestanek ob osmih v kavarni. Poljub Vera.
ABSOLVENTKA IV. razreda mešč. Šole se želi izučiti v trgovini, najrajši v mestu. Po-nudbe na upravo tednika pod Šifro »Pridna«.
ADVOKATSKA URADNICA, samostojna moč, z 11 letno prakso, izborna stenografinja in strojepiska, zmožna slovenske in srbohrvatske korespondence, knjigovodstva in vseh drugih pisarniških del, išče primerne službe. Gre tudi v Zagreb ali Beograd. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod »Vestna«. 17LETNO DEKLE s 3 razredi meščanske Šole gre k otrokom kamorkob. Nastopi takoj. Naslov pove uprava	______
PRODAJALKA MEŠANE STROKE, tudi železnine. pridna In poštena, išče službo. Gre kamorkoli tudi v pomoč gospodinji Dopise pro
sim naupravo pod Šifro »Rednost 220«______
15lotna deklica poštenih stnišev se želi izučiti šivanja. Gre tudi na deželo. Naslov te izve v upravi »Družinskega tednika«.
BRAT IN SESTRA, osamljena, zala, črnolasa iščeta znanja ljubezni, bodočnosti, SOS! Dopise na upravo »Družinskega tednika* pod šifro »PIK. PIKIOA«.
DOPISOVATI ŽELIM z inteligentnim gospodom srednjih let. Cenjene ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Razvedrilo«.
FEST FANT GORENJO, profesionist s sigurno eksistenco, želi poz.nanstva z boljšo samostojno šiviljo, staro do 25 let. Anonimno v koš. Le resne dopise na upravo »Družinskega tednika« pod značko »Za res al’ pa nič«.
DVE OSAMLJENI BLONDINKI, start 20 let, želita znanja z dvema iritelientoma visoke postave. Pod šifrov »Mladostni sen«. ________________
MLADO UČITELJICO, značajno, prikupne zunanjosti in plemenitih čustev, staro 22 do 25 let, dobro vzgojeno, želi spoznati inteli-gent. Dopise na upravo »Družinskega tedni len« ood značko »Samo r dežele«
Kozmetika
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro al< dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker sl jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlo-rjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in Je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30’—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 84.
Hi treba obupavati
če je življenje še pred vami. Tudi — v vodo vam ni treba skakati in se potapljati, ko je vendar še to- i liko mladih ljudi na izbiro.	\
Zato, ker za enkrat še niste našli simpatičnega fanta ali dekleta, ; se hočete utopiti? Nikar! Saj je |p še toliko drugih, lepših in celo <T boljših. Namesto da bi skakali v | vodo — zlasti še v tem času, ko '• je kar preveč mrzla — lahko v §§ svoji iznajdljivosti uberete drugo,? boljšo pot:	poslužite se malega
oglasa, ki vas v kratkem času se- ( znani z velikim številom prijetnih in simpatičnih fantov ali deklet. W Med njimi gotovo najdete tudi ti- g* stega, ki si ga želite.	K
Torej ne skakajte v vodo, temveč oglašujte rajši potom malega oglas- -s nika »Družinskega tednika«.
Odločite se torej in nikar predolgo ne čakajte!
Odločite se hitro, zakaj čas in leta minevajo!
»Družinski tednik« se tiska v veliki nakladi. Dobite ga skoraj v vsaki hiši; zanj ve skoraj vsak Slovenec. List, ki je tako zelo razširjen in ki ga ljudje tako radi čitajo, ima tudi dobre uspehe s svojimi oglasi. Zelo veliko ljudi bo te oglase prečitalo. In med njimi bo gotovo tudi tisti, ki bo za Vas. Zato si dobro zapomnite: če želite kaj kupiti, če želite kaj prodati, če se hočete s kom seznaniti ali celo poročiti —
tedaj oglašujte v malem oglasniku »Družinskega tednika«!
Naročite še danes mali oglas v »Družinskem tedniku«! Naročite dve ali tri objave! Cene oglasov na zadnji strani.
MF' NAŠE CENE SO ZMERNE IN ČASU PRIMERNE! -»C
Vsaka beseda 50 par. Davek V53 Din. Za Šiiro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
GOSPODIČNA STARA 30 LET s 40.000 Din gotovine želi resnega znanja z uradnikom II. kategorije ali pa z dobro situiranim trgovcem, po možnosti iz Maribora. Le resne dopise poslati na upravo pod šifro »Pomlad«.
Poceni!! Redka prilika!!
Zimski	damsk	plašči
najboljše izdelave, fine kvalitete pri domači tvrdki
Drago Gorup & Co
Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) c. 14
ŽELIM SE POROČITI s premožno gospodično, podjetno in delavno. Star sem 30 let, simpatičen, dobro situiran, zelo podjeten, trezen, sin obrtnika in gostilničarja. Resne ponudbe na upravo pod »Želim sreč*1 t bodočnosti«
SPpcdam
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1'50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice, triciklji itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug, Ljubljana. Gosposvetska cesta 13, Kolizej.
Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi Vi, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna in lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši Se posebna privlačnost je Marija, ki gleda izza Gorč na nas. ki pričakujemo njene_ tolažbe. Ure so okusno izdelane, so trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107’—, Din 9S’— in Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine.
»MERKUR«, VELETRGOVINA PAPIRJA, pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna naklada božičnih razglednic, a tudi ostale slavnostne papirnate servijete, krep-papir, svileni papir in ostale papirnate Izdelke, ki spadajo v to stroko, imam na skladišču. Cene in pogoji povoljni. Vladimir Jagarič, Zagreb, Jelačičev trg 15, telefon 81-04.
POZOR
GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem!
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30’—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«.
NE RAZMETAVAJTE DENARJA Kupujte pri nas
Otomane od..............Din	410*—
Couch sofe od	.......	Din	1200*—
spalni couch od	......	.	Din	1700’—
afrik modroci od........Din	210’—
TAPETNIŠTVO ZAKRAJŠEK, Ljubljana, Poljanska cesta 17.
da mi NE BO TREBA vsakemu posebej pisati, sporočam vsem tistim, ki so se zanimali za mojo hišo v Stenjevcu, da sem jo že prodal.
PRODAM rentabilno hišo na Glincah v bližini tramvaja. Ponudbe pod »Lepa lega« na upravo.
Poravnajte naročnino!
\Zsaka dcuno*
ima drugačno postavo, zato si mora naročiti steznik in nedrček po meri pri I. Salaj
sedet* za steznike iv* nedctUe
Ljubljana, Tyrševa 1a/lll (dvigalo ves dan na razpolago)
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Ilugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek, vsi v Ljubljani.