Šolska industrija Sola ni samo zadeva učencev in učiteljev, torej učenja in poučeva-nja, temveč tudi važna gospodar-ska panoga. Da je lahko postal šolski obisk vsesplošen, je bilo predvsem treba vso obilico pred-metov, ki jih potrebujemo v šoli. z izdelovanjem v velikih množinah (v tovarnah) kolikor mogoče po-ceniti. P a p i r je prišel na poti skozi Japonsko, Srednjo Azijo in Ara-bijo v Sicilijo (takrat so gospoda-rili v tej deželi divji Saraceni), kjer je bila ustanovljena v mestu Fa-briano prva tovarna za papir. Tudi samostani so porabili v srednjem veku veliko papirja in so ga morali nobenega opravka več. Njegova do- izdelovati s pomočjo posebnih mli- movina je daljna Birma (Zapadna nov za papir. S iakim mlinom, v Indija), kjer so ga poznali že v 15. katerem so nileli cunje, je izdelal stoletju. Na novo je pa svinčnik en delavec v desetih urah 40 kg sla- izumil Francoz Jacques Conte okoli bega cunjastega papirja. Stroji so leta 1790. Ta mož je zmešal gra- bili polagoma tako izpopolnjeni, da fitni prah, ilovico in različne druge je 1. 1911. napravil en delavec že klejaste snovi in oblikoval to gmo- 2500 kg papirja v 24 urah, torei to v obliko tankih paličic. Ko so se 25 krat več kakor v poznem sred- te paličice strdile, jih je vdelal v les. njem veku. Današnja proizvodnja To delo opravljajo danes čudovito je še dosti večja in le njej se mo- izmišljeni stroji v tvornicah za ramo zahvaliti. da stane šolski zve- svinčnike. Današnja moderna to- zek samo en dinar ali pa še manj. varna je zmožna izdelati v enem Pisalno orodje prejšnjih dnevu bajno število svinčnikov. Za časov je bil klinček iz trsja, ka- izdelavo se uporabljajo le najboljše menček in voščena tablica. Stari snovi in dolgoletno izkustvo. Egipčani so uporabljali za pisanje Kako nesrečni bi bili, če ne bi stebla \z bičja. Pisaoje je bilo ta- imeli in poznali radirke. Pa jo krat opravilo sužnjev. Dolga sto- tudi dolgo časa niso poznalil Zna- letja je irajalo, da so stnatrali le- raeniti učenjak Priestley je šele 1. poto pisave za osebnostni izraz 1772. po naključju spoznal, da lah- pišočega in da so pričeli ljudje sami ko z gumijem odstranjujemo svin- pisati. S klinčki iz trsja in z gosjimi čene madeže s papirja. (Glej čla- peresi je pisal tudi naš Prešeren. nek v 3. številki »Zvončka«, str. 65.) Alojzij Senefelder, izumitelj tiska Tuš so nekoč izdelovali iz saj, na kamen ali litografije, je izdelo- č r n i 1 o je bilo pa narejeno iz bu- val peresa za pisanje iz jekla urinih kovih šišk. B a r v e za slikanje peres, bila pa so še zelo krhka in (vodne barve) so izdelovali spočet- so se kaj rada zatikala. Na Angle- ka \z različnih vrst zemlje in iz škem so pozneje pogruntali način, rastlinskih in živalskih sokov. Da- kako je treba jeklene ploščice s se- nes izdelujejo te šolske potrebšči- grevanjem v močnem ognju napra- ne v ogromnih množinah v velikih viti mehke in kako jih je treba re- tovarnah in prav radi tega so ti zati in s posebno štampiljko iztolči predmeti tako poceni. Pa vendar ti- obliko peresa. Prva nemška tovar- či veliko znanja in poskusov v iz- na za peresa je bila ustanovljena delovanju neznatne vodne barvice šele 1. 1856. Še preden so začeii to- v obliki gumba, kakor je n. pr. ul- varniško izdelovati jeklena peresa, tramarinmodra barva. Ti posrečeni je že krožilo po svetu polnilno pe- poskusi so napravili pravcati indu- ro, kl je bilo napravljeno iz fiosjega strijski preobrat in omogočili, da ni peresa, pa se zaradi nedostatkov in bilo treba več uvažati dragega indi- zbog kratkotrajne trpežnosti ni ga (neke barvne rastline iz Indije), moglo uveljaviti. iz katerega so prvotno izdelovali Tudi s v i n č n i k je otrok barvo ultramarin. Danes pridobiva- 19. stoletja. V srednjem veku so jo to barvo z močnim segrevanjem pisall s svinčenimi konicami, odtod sode, ilovice in oglja. Kdo bi si mi- ima svinčnik tudi svoje ime. Da- slil kaj takega o ponižnih barvicah našnji svinčnik pa nima s svincem v pločevinasti škatlici!