IM. šfnffii. I IMHl 1 .IM B. ]lll|l ML HL Ml. ^—^^^^_^_^^^_^_wir^^^^^^^^^^ ». **•!■ nik 4n naftu, tsvsomšl »Mrtf« ta piaiaiE« 9mm ar«ti s Prostor 1 «/wt X 54 m/m za navadne in nude oglase 40 vku, u uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročita nad 10 objav popust Vprašanjera glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. ffcravBtttvo „Slov. Naroda1' in „Narodna Tiskanu«' Eaaflova ulica at 5, pritUčno. — Teletom st 90. wlH?Mrtl Mare**' v*qa v Lfr*l|*ai ta w *•** t v J«f«slavt|lt Y l«aiiw«li« i celoletno naprej plačan . K 84*— edofetno......K 95*— poUetno ........ 42*— poUetno.......H 50*— 3 mesečno ........ 21*— 3 mesečno......„ 26*— Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vredno M^ po nakaznid. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozfratL VrmšmMštn „Slor. Naroda" KnaHora mUca st. i, U nadstropl« Teltlon fttev. 34. D#plse sprelema le podpisaae ta zadostno trakom*. 0V* RokopUov ne) vrate. ~VB Posamezna Stevilka velia 40 vinarjev. Prof. —>'M0Bb: Ruski boljšculzem. ii. Boljseviški program. »Rossijskaja federativna sovjetska-ja republika« razpada na vrsto svobod-njh republik, ki so med sabo v precej rsdili zvezi in tvorijo državno zvezo. V vsaki republiki zboruje sovjet delav-fikih in kmečkih poslancev (sovet rabo-čfii i Jcrestjanskih deputatov). Sedanje ssastopstvo vojaštva v teh sovjetih naj pozneje odpade, ker bi kasneje na me-8to armade stopilo splošno oboroženje (Jefavcev in kmetov. Pravico volitev v te sovjete imajo delavci, kmetje in uslužbenci sovjetske republike od 18. Ipta naprej. Drugi stanovi in poklici, ki ^e ne štejeio med delavce in uslužben-oe, nimajo voliine pravice. Na čelu federativne ruske sovjetske republike, gospodarstva - komune, kakor jo ime-gutfe Ljenin, stoji sovjet sovjetov, generalni svet zastopnikov po&ameznih sovjetov. On voli svet narodnih komi-sariev t j. centralno vlado. Vladno oblast v posameznih pokrajinah ima pokrajinski sovjet, v okrožjih. okrajih in občinah dotični okrožni, okrajni in ob-činski sovjet, vedno pod pogojem. da je večma poslancev boljševiška. Dokler ne fcmagajo v doticnem okrožju, okraju ali počini boljševiška načela, — v to svrho se srne uporabljati tuđi orozje, — velja idotitna republika samo za teritorij in l£ podložna moskovski ali petrograjski Vladi- Petrograd je glavno mesto se-vfcrne komune s predsednikom Zinov-Jćvotn. Ljenin je Dredsednik jednakega Itolegfja v Moskvi. Poleg sveta narodnih komisarjev Obstoji v vsaki republiki izpoljateljnaja Komuna (izvrševalna) z veliko oblastio. Nem$ka poslanika gro! Mirbach in prof. Kari Helfferich sta n. pr. morala izročiti svoje akreditive predsedniku izvrševal-Dgga odbora Sverdlovu, ne pa predsed-tijicu republike Ljeninu. Kompetence obeh korporacij nišo ločene in vedno ZUova se pojavliajo kompetenčni konflikt), Iri ostajaio mnogokrat nerešeni. Vse nasravljence (sotrudniki in slu-Žanci) izbere sovjet |n jih srne vsak hip aopet odstavfti. Ti državni uradniki dobe plaćo v visini mezde kvalificirane^ delavca. Višjim uradnikom je pa ipofče do voljeno, da imajo na enkrat vpč mest v razliČnih resorih in seveda plačo vseh teh resorov na enkrat. Za javno varnost skrbi rdeča gar-Š$a. Ko bodo vse korrmnistične reforme izvršene, ima vse prebivalstvo vsak stovariš« in vsaka »tovarišica« dolž-tiojt izvrševati policijsko službo, izme-nicho en do dva tedna na leto. Istočas-qo se s takšno policijsko službo doseže »demokratična vzgoja ljudskih mas«. Boljseviški agrarni program, kakor ga čftatno v ustavi, je bil končan Že le-gl 1905. in takoj po zmagi revolucije so ga boljševiki začeli izvrševati. Vsa ^emljiska last je državna. Vsak dela-Vqc in vsak boljševisko prepričan kmet ane vzeti za sebe toliko zemlje, koli-toor jo hoće in more sam obdelovati. Ne ame pa nič prodati dati v najem ali ob-aelavati zemljo z najetimi delavci. Do-pastno je obdelovanje večjih zemljišč SMkdnižno. Kmetje, ki radi starosti, bo-le«ni ali matorosti ne rnoreio obdela-vati zemlje, izgube pravico na uporabo zemlje, toda država jim da penzijo. Kakor vidimo je boljševiška agrarna reforma izbrala neko srednjo crto med gospodarstvom posameznika in med komunizmom. Revni kmet, ki sam dbcfeluje zemljo, jo obdrži. Ćelo njegov sin jo srne podedovati, dokler jo sam obdeiuje in dokler mu to dopusti vaški sovjet. Slično Je z nacionaliziranjem m- slopja za »takozvano božio službo«. Nek dekret od januarja 191S. izpolniuje te določbe v smislu, da da ona društva, ki zahtevajo od svojih članov neko versko konfesijo, nimamo pravice, da si pridobe lastnino ali da bi tvorile jiiristično osebnost. Mislim, da sem izvzemši določbe o zunam'i politiki (o kateri poročam dru-gikrat) pcdal prvi splošni pregled o programu sedanjih gospodarjev evropske Rusije. Ne gre pa toliko za napisano vsebino programa nego za zmisel, kako s? ta r-rcgram razlaga in kako se vporablja. Tu se še le pokažejo prav posebr.o jasno po?ebne lastnosti boljševizma, ki še le pokažejo, kaj ima člo-veštvo pričakovati od te struje. Prihod-nji članki bodo rxxlrobneie ocrtali iz-vrševanje boljševiškega programa. Dr. Ivan Marija Čok: U (idi. li io nie mrala. Pariz, 19. juni ja. Jugoslovansko - italijanski konflikt je eden najtežiih. kar se jih je pojavilo pri mirovni konferenci v Parizu. Teža-va ne obstoia le v tem. da je ta spor med dvema zaveznikoma. ampak pred-vsem v neizmernosti, požrešnostj moc-nejšega, t. i. Italije, ki se opira pri svojih zahtevah na »londonski pakt«, tajen dogovor, sklenjen z drugimi velesjlami nod popolnoma drugačnimi razmerami, kakor so na?topjle ob času, ko se na] pakt izvršil. Saj je bil ta tajni pakt pi-I san na račun Avstro - Ogrske, ki je da-nes ni več; pri paktu je dalje bila ude-ležena velesila Rusija, je za koncesije dobila protjkoncesiie. a ta danes niti za-stopana ni na mirovni konferenci; a kar ie gla\Tio. med vstopom Italije v sve-tovno vojno in svršetkom vojne leži duševna revolucija celega sveta, izražena v Wilsonovih točkah, ki so jih spreiele vse države. Italija tuđi. \Vilsonovi principi imajo dati uredbi celega sveta b i s t v e n o popolnoma dnigačno pod-lago. nele glede državnih mej, ampak tuđi glede n.iih uredbe in medsebojnega občevanja (»zkliuntev tajne diplomaci-. ? tem. da je Italija pristala na Wil-sonove principe, io co ipso odpadel londonski pakt: i vsled forme, v kateri je bil sklenjen (kot tajen pakt in pa. ker se Volja naroda ni vpoštevala). i vsled njegove materijalne vsebine. ki se ni-kakor ne sklada z Wiisoncvimi principi, ampak jim je diretkrto TtasDrotna. Nemoralno je zato. če Italiji danes zahteva izpolnitcv tesra pakta: in danes nj več nikaka tajnost, da Italija sprav-lia ravno iz te°ra razloga i Francijo i Britanijo v veliko zadrego. ker zahteva od njiiu. da honorirata svoj podpis pod pogodbo. Nemoralnost italiianskih zahtev je pa tem večja. ker Italija zahteva od svojih zaveznikov, da izpolnijo na škodo Jugoslavije tajni pakt, ki je bil brez vednosti Jugoslovanov sklenjen, a se sama ne drži cakta. sklenjenega slede spornega ozemlja z Jugoslovani, ne tajno, ampak javno in slovesno na Kanito-lu v Rimu. Da. komaj pol leta pred skle-njtvijo premirja, je bil sklenjen »rimski pakt«, kot rezultat kongresa zatiranih naro-dov, ki se ie vršil od 6 do 8. aprila 1918 v Rimu, in ki se glasi takole: L Spio&H sporazm ned arstro-osrsktei narodtaostnl* Zastopniki narodov. ki so celotno ali deloma podvrženi avstro-ogrskemu gospodstvu: Italijani, Poijaki, Romani, Ceho-Slovaki io J«Ko«iovanit so se 90-razunefi za skapno detovaste na pod-lasi sledečm ptfacipav: 1. Vsak od teh narodov proklamira svoje pravo, da ustvari ali spo-polni svoje jedinstvo v narodni državi v svrho dosege po-polne politične in gospodarske neodvisnosti. 2. Vsak od teh narodov priznava. da je avstro - ogrska monarhija orodje .^ermanskega gospodstva in glavna ovi-ra uresničenju njegovih aspiracij in pravic. 3. Kongres priznava zategadelj potrebo skupne borbe proti skupnim tlači-teliem dotlej, da bode vsak narod dose-gel svoje popolno odrešenje, jsvoje celotno narodno ujedinjenje in svo j o pol it ičn o svobodo. II. Podlage Haliiansko . jugoslovan- skega sporazuma. Zastopniki italijanskega in jugoslo-vanskega naroda so sporazumni še po-sebej v sledečem: 4. Kar se tiče odnošajev med itali-jansko nacijo in nacijo Srbov, Hrvatov in Slovrencev, poznano tuđi pod imenom vjugoslovanska nacija«, priznavajo zastopniki obeh teh narodov, da je jedinstvo in neodvisnost jugo-slovanskega naroda v živ-Ijenskem interesu Italije, ravno tako, kakor je stvoritev italijanskega narodnega jedinstva v življen-skem interesu jugoslovanskega naroda. Zastopniki obeh narodov se torej zave-zujejo, zastaviti vse svoje moči tekom vojne in ko nastopi mir. za to, da se ta cilj obeh narodov popolnoma doseže. 5. Izjavijajo, da je osvoboditev Jadranskega morja m njegova obramba proti vsakemu se-danjemu in bodočemu so-v r a ž n i ku v življenskem interesu obeh narodov. 6. Zavezujejo se. uravnati prijateljskim potom, v enakem interesu dobrih in odkritosrčnih bo-dočih odnosa j ev med obema narodom a. viseća teritorijalna vpra-Šanja na temelju principa narod nostiinpravanarod ov, d a sami odločajo o svoji b*> d o Č i u s o d i, in to na način, da ne bo prejudicirano vitalnim interesom obeh narodov, ki bodo določeni, ko nastopi mir. 7. Skupi nam enega ali drugega naroda, ki bi se morale nahajati znotraj mei drugega naroda, bo priznana in garantirana pravica, da bo respektiran njih jezik, njih k u 11 u r £ i n njih moralni in ekonomični interesi. S tem paktom je Italija priznala Jugo si ova nom popolno pravico do politične in ekonomične samostojnosti. Kako se zlaga s tem dejstvo, da, dočim je triznab druge na novo ustanovljene države (Češka, Potiska). — nekatere že ćelo pred !x>dpisom premirja — Jugoslavije še do danes n\ priznala, da. ćelo izvaia iz tega neoriznanja posledice. ki so za to državo jako težke? In, ali leži priznanje ekonomske samostojnosti v tem. da Italija, ki je v posesti ćele zapadne obalt Jadrana, reklamira zase Trst. ćelo istrsko obal, Reko, skoro ce-lo Dalmacijo, Valorto in protektorat v Albnniii? Glasom nete točfte rimskega j^akta imata pa oba naroda, italijanski in njcaslovanski. vitalni, torej enak interes na tem moriu. Zakaj nam pa danes Italija kratkomalo odreka skoro vsako pravico do tega morja in nas pođi preko Juliiskih in Dinarskih Alp v notraniost zemlje, hoteč chraniti Adrijo kot izklinčno svojo domeno, »mare nostro«? Dalje izjavlja v tem paktu Italija, in to je popolnoma resnično, da Je v njen em vitalnem interesu zjedinjenje in neodvisnost Jugolovanov. Kako pa danes Italija s te strani postopa? S tem, da hujska Albance proti nam, podpira in Ščuva Bolgare. ki so še danes sovraž-niki Antante, k sovražnostim proti naši državi (kako so prišli bolgarski memo-randi na konferenco mira v Pariz?); princ Borghese. ki hoće biti poslanik y Beogradu, a ne more biti, ker ne priznava naše države, gre v — Budimpe-što h boljševikom, da lažje dela proti nam, a v sooru med Jugoslovani in av-strijskimi Neraci Klede celovškega basi-na — izjavlja, da spada ta basin v njeno interesno sfero, da lažje pomaga Nemcetn ori njihovih pretetiziiah proti nam. Da, Italija daje potnho onemn maj-bnemu itevilu naših lastnft đriavlia-nov, ki slede našega jedinstva nastopa-jo v destruktivnem zmisln (posredovanje, dat je prišla Radičeva »spomenicm« na mirovni kongres itd.)! Italflm se je dalfe obvezala, vsa spona teritorUalna vpraianja rdRtl pA- jateljski »a 1* amiable« v interesu dobrih in odkritosrčnih bodočih odnošajev med obema državama, in to na temelju principa narodnosti in samoodločevanja narodov. Danes Italija razume »prijateljsko reševanje« tako, da Sijnior Or-lando odklanja stik z osicijelnimi zastopniki naše države! A predlože Jusroslo-vanov glede arbitraže in plebiscita v okupiranem ozemlju jednostavno odklanja. Zakaj? Ker se boji. da bi svet zvedel resnico, resnico namreč, d a narod y okupiranem spornem ozemju odkianja sladkost italijanskega režima, oziroma komaj želi in caka, da se resi takih blagoslovov kulture, kakor jih Italija se-daj* deii med naš narod z aretacijami, internaciiami, šikanafni in žalitvarni. Slednjič dela danes Italija ravno dijametralno nasprotno od tega, k če-mur se je zavezala v 7. toćki rimskega pakta, namreč: zatira naš jezik v ura-dih, prepoveduje njega rabo v šolah, v cerkvi, da ćelo v domaći niši. odpravlja znake naše kulture, težko oškoduje naše moralne in ekonomične interese. Ju-goslovanske vojake, ki so, da pospešiio propast Avstrije. položili na italiianski fronti orozje, pod pogojem, da se jih ne smatra vojne vjetnike. je Italija sprejela in jih danes traktira kot vjetnike in, ker so Jugoslovani. kot vjetnike slabše vrste. Jugoslavija je takoj ob rjropadu Avstrije odpremila v Italijo vse italijanske vojne vjetnike. ki so se nahajali na našem ozemlju. Italija naše državljane, ki, odkar so člani Jugoslavije, nišo več njeni sovražniki, kljub neštetim zahtevam obdržava v najfiezdravejših malaričnih krajih Italije, da tam bolehaio in žalost-no umirajo. Evo. to je italijanska kultura; a mi ^barbarski« Jugoslovani, imenujemo to, kadar milo crovorimo, ^nemoralnost«. (Dalje prihodnjič.) Politiine vesti. Politični klub JDS. Sestanek no-coj ob 20. uri v Češki Obci. SLOVENIJA PROTESTIRAŠ Ljubljanski dopisni urad poroca z dne 22. junija: Resolucije proti nasil-nemu pariškemu miru so poslale de-želni vladi za Slovenijo sledeče občl-ne: Krčevina pri Ptuju, Gradišče, Gru-škovec, Polenšak, Sv. Barbara v Ha-lozah, Sedlašek, Sv. Elizabeta v Halo-zah, Sv. Andraž v Leskovcu, Sv. An-draž v Slov. goricah, Trnovska ves, Velika Vamica, Savci, Cermožiše, Do-brina, Plat, Rankovec, Sveta Katarina, Sv. Mohor, Tekačevo in Zetale, vse iz ptujskega okraja. Nadalje občinski za-stop Št. Jernej na Dolenjskem ter krajevni organizaciji JDS v Lužarjih pri Velikih Laščah in v Loškem Potoku. Aretacija boljševika Aloizija Mune na Češkem. V Ktednu so pretekli teden aretirali znana češka boljševika Muno in Zapotockega, ki sta že delj časa na Ceškem širila boliševiško gibanje? in šcuv.ila proti če^ko - slovaški republiki. Muna je bil aretiran v prvi vrsti zaradi tega, ker se je dokazalo, da je v stalni zvezi s predsednikom madjarske sovjetske vlade v Pešti, z Belo Kunom. Med Muno |n Belo Kunom je posredova! bivši urednik nekega sociialnodemo-kratičnega lista na severnem Ceškcm Antonin Janoušek, ki ie v zadnjem času bival večinoma v Pešti, od koder je na to potoval po nalogu Bele Kuna po češki zemljan ter vršil tam boljševiško propagando. Bela Kun je bil tako v stalni zvezi ne samo s Prago in Kladnom, marveč tuđi z Bmom in Moravsko Ostravo. Obstojal je pravcati boljševi-Ški komplot proti češko - slovaški republiki. Muna, Zapotocki in Janoušek so skrbeli ne samo za to, da se razširi boljševiško gibanje na Ceškem, marveč so : kušali tuđi na gosnodarskem polju iz-podkopati pozicijo češke dr2ave na ta način, da so dovažali v Češko - Slova-ško ćele tovore falsificiranih bankovcev. Zlasti lOOkronskih ban-kovcev se jim je posrečilo vtjhotapiti na Češko ćele vozove. Dovažali so po-tvorjen denar večinoma posebni v to svrho najeti fcurirji. ki 90 imeli svoje glavno torišče v Breclavi. Tu je bil njih zaupnik železničar Josip Počta. 11 če-škl boljševiki so bili takisto v ozfcih sti-kih z dunajskimi komunisti. Skoraj isto-časno, ko so v Kladnu prijeti Muno, je uspelo radiotelegralfčni postaji na Pet-finu pri Pragf vioviti brezžlčno brzo« jftvko Bele Kuna In god navedenega Antonte Janonška, v kateri obveščata češki proletarijat, da sta na Slovaškem proglasila vlado slovaške sovjetske republike. Zajeta je bila tuđi brezžična depeša Bele Kuna in Janouška. naslovljena na nemško avstrijsko vlado, v kateri je obvešča o proglasitvi slovaške sovjetske republike in o započeti borbi proti češko - slovaškemu — imperijalizmu Jasno je, da sta Muna in Janoušek zasnovala ćelo zaroto proti obstoju češko - slovaške države ter s tem zagre-š«la zločin veleizdaje. Muno so prepe-lja.li v Prago. kjer so ga izročili vojne-mu sodišču. Ker je na CeŠkem proglašeno vojno stanie in ker je Muna ražen tega še obdolžen, da je v ruskem vjet-ništvu zakrivil smrt mnogih poštenih češko - slovaških legionarjev, ni izklju-čeno, da bi vojno sodišče ne izreklo nad njjm smrtne kazni. (Porodila iz Zagreba!) ZBOROVANJE SLU2KINJ V ZAGREBU- Zagreb, 23. j unija. Včerai se je vršilo tu zborovanje služkinj, na katerem se je razpravljalo o težnjah tega stan« in uvedbi 9. urnega dela BOSANSKI 2ELEZNICARJI PRI 2E-LEZNIŠKEM MINISTRU. Beograd, 23. junija. Minister Vulo-vić je sprejel danes deputacijo iz Bosne, ki mu je predložila želje in težnje železničarjev v Bosni in Tiercegovini. Minister jim je obljubil, da bo, koiikor je v njegovi moči, storil za olajšavo njihovega položaja in da bo zlasti vpo-števal prošnje za premeščenje v Hrvatsko in Slavonijo, v koiikor pripu-Ščajo to službeni oziri. IMENOVANJE. Beograd, 23. junija. V ravnateljstvu železnic v Zagrebu se bodo v kratkem izvršile velike izpremembe. Za ravnatelja železnic bo imenovan inženir Fra-nić, ki je bil doslej prideljen železni-škemu n:inistrstvu v Beogradu. ITALIJANI DELA JO NEPRILIKE TUĐI V BEOGRADU. Beograd. 23. junija. Pri italijan- skem poslaništvu v Beogradu se je pri* petilo, da je poslaništvo odreklo, vizum na patile liste, ki jih je izdal za potova-nje hrvatski ban, Notranji ministeT Je v sporazumu z ministrskjm predsednikom Proričem interveniral v tej zadevi v Parizu. IZVOZ MEDU DOVOLJEN. Beograd. 23. junija. V kratem bo dovoljen izvoz medu. Za Hrvatsko Je že določen kontigent, ki se bo smel iz-važati, vendar bo treba za vsak vagon plačati posebno pristojbino. ZVIŠANJE POŠTNIH PRISTOJBIN. Beograd, 23. junija. V par dnevih bo izšla naredba o zvišanfu poŠtnfli pri-stojbin za ćelo kraljevino. PoStne pfl-stojbine se bodo izenačile s pristojbi-nami, ki so sedaj u veljavi v Srbiji. VPRAŠANJE PARLAMENTARNIH POČITNIC. Beograd, 23. junija. Kakor se trdl v tukajšnjih parlamentarnih krogfh, bo delo Narodnega Predstavništva trajalo še kakih 12 dni. Po preteku te dobe se bo Narodno Predstavništvo odgodilo do 1. avgusta. V teku teh 12 dni delovanja Narodnega Predstavništva naj se resi Še vprašanje agrarne reforme. USTAVLJEN PROMET Z MEDJI-MURJEM. Zagreb, 23. junija. Po nalogu višje oblasti je ustavljen do preklica vsa promet z Medjimurjem. (Razlogi so zuna-njepolitični). UREDITEV URADNISKIH PLAC. Zagreb, 23. junija. Zveza javnih nameščencev je prejela iz Beograda brzojavno obvestflo, da je ministrski svet odobril nacrt o zvišanjn dohod-kov državnih nastavljencev ter odlo-čil v to svrho kredit 10 milijonov kron mesečno. Ti poviški plač naj se izpla-čajo uradnikom kot dnevnice in ^cer od 1. iuHja dalje, do defiaitivne nredi-tve uradniškega vprašanfa. ČLAN RUSKE DUME RODIČEV V BEOGRADU. Đeomd, 23. junija. V Beograd Je prispei član ruske dume in znani poli-tik Rodičev. Po njegovih izjavah se ie položaj armade generala I>jenikma po zadnjih bojih znatno izboljšaL NOV LIST V SPUTb. 'Split 23. junija. V Splita bo fMttd s 1. julijem izhajati Hst »Naiodc tfMt-Io nacijonalistov. Stran 2. *&LOV£NSIU tOitfUU- dne 9*. junija 191». 146. iter. NAKUP MATERIJALA V SOLUNU. Beograd. 23. JtmijtL Vlada je skleni-fa, da kupi ves materijal, ki so ga po premirju pustili Anglefi v Solunu za jceno 2 milijonov funtov šterlingov. YPoročBa iz Beograda^) ZAKON O DRŽAVIjJANSTVU V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU- Beograd, 23. junija- V zadnji seji Nsrodnega predstavništva so se poja-nrila glede državljanstva tujerodnih elementov v naši kraljevini različna jnnenja* Vsled tega so bili §§ 5, 6 in 7 omenjenega zak^pskega projekta vr-njeni odboru, da vprašanje znova prouči- Odbor je imel danes dopoldne in jpopoldne v tej zadevi posvetovanja in •raeprave v prisotnosti ministra dr-JLramerja- Razprava se ni končana, zaradi tega je bil v današnji seji Narod-nega predstavništva, v kat eri bi se morala nadaljevati specijalna debata o zakonu o državljanstvu, ta predmet od-stavljen z dnevnega reda in priđe v je>nl prihodnjih sej na vrsto- DEMONSTRACIJE BEOGRADvSKE VISOKOŠOMKE OMLADINE- Beograd, 23- junija. Dnnes dopol-jfane je prišlo do hrupnih demonstracij "beogradske vieokosolske omladine vsled neke naredbe komande mesta, da morajo vsi, ki nosijo vojasko obleko, nastopati po vojaških predpisih in čast-tilke pozdravljati- V Beosrradu se na-liaja namroc velika množina mlajših in atarejših ljudi, ki so sicer že odpuščeni iz vojaške službe, toda vsled pomanjkanja civilnih oblek se dalje nosijo uniforme- Vsled tega so se dogajali dan za dnevom neprijetni slučaji, ker bo vojažke straže velikokrat nastopale proti ljudem v vojaski obleki, ki pa nišo bili već vojaki. Tuđi častniki so prihajali v neprijeten položaj, ker jih mnogi vojaki nišo pozdravljali- Vsled tega je komanda mesta odredila, da se mora vsak, ki nosi vojaško obleko, ravnati po vojaških službenih pređpisih-Mnogi visokošolci se tej odredbi nišo hoteli pokoriti in je prišlo do aretacije petorice visokošolcev- Vsled tega dej-stva je visokošolska omladina demonstrirala na vseučilišču, pred vojnim ministrstvom in na Terazijah- Xa Te-razijah je iz doslej še neznanega vzro-ka odđala vojažka straža nekaj strelov y zrak, ne ve se pa še. ali so bili streli Oddani na povelje policijskega urad-nika, ali pa na lastno pest od službe neveečilj ljudi- Vse to bo dognala sele 2>reiskava- Prieakovati je, da bodo skoro gotovo vsled te svoje odredbe kazno-fvrmi komandant mesta in ljudje, ki so Joddali, oziroma povzročili strele. Ćela jsadeva je došla danes popoldne v Xa-rodnem predstavništvu na razgovor-Ko je bila razprava v Narodnem predstavništvu že končana, je prišla v parlament dijaška deputacija, ki je naznačila, da bo ravnokar zaprli zopet dva Jđijaka* Minister Pribičević je zahteval kakoj natančnejša poročila in odredil v sporazumu z vojnim ministrom, da se ili jaki nemuđoma izpuete. IZROCITEV POSL.ANCA PETE-JANA. Beograd. 23- junij a- Danes bi bilo jnoralo priti v Narodnem predstavništvu na dnevni red tuđi vprašanje o iz-ročirvi poslanca Petejana. katerega to-Ižijo kot odgovornega urednika ljnb-Ijanskega >Napreja< ljubljanski notar-fji, Češ, da je v nekem članku obdolžil notarje. đa izrabljajo delovne sile svojih uradnikov- Imunitetni odbor pod 5>redsedstvom profesorja Polica pred-laga izrocitev, izgleda pa, da odbor v item vprašanju ne bo imel sreće- Velika većina poslancev stoji namreč na stali-išču, da >Naprejev< članek ne pomen^a osebne žalitve enega ali drugega no-tarja, ampak vsebuje le dopnstno kri-tiko žnrnalista. oziroma poslanca nad Tazmerami. ki so vladale, oziroma se fvladajo med gotovo kategorijo usluž-fcencev in njih šefi- Verjetno je, da bo , parlament izročitev poslanca Petejana odklonil- UREDITEV FRADNIŠKIH PLAČ?. Beograd, 22- junija- (Zakasnelo) jV včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o uradniškem vprasanju. [Referat je podal minister dr- Kramer-JV smislu referata je bilo sklenjeno, da ee do definitivne ureditve plač državnih nastavijencev provi zorieno poviša-rjo prejomki državnih. uslužbencev in Bicer: aktivnih uradnikov, učiteljev, nižjih uslužbeneev, penzijonistov ter iudov in sirot- Povisanje naj velja od 1- julija t- 1- ter se bo izvršilo tako, da 'se državnim uslužbencem dajo ali po-jsebne dnevnice, ali pa zvišajo draginj-iske doklade. V to svrho je ministrski svet odobril meeečni kredit 10 milijonov kron, s katerim naj se krijejo po-višani izdatki v osvobojenih kraj ih- Izvedbo in podrobnosti je prepustil ministrski svet ministru dr- Kramerju in ifinančnemu ministru dr- NinčiČu z na-rocilom, da se naj tozadevna naredba v najkrajšem času objavi. NOVELA K ZAKONIT O SRBSKSM SOMTVU- BeogrM, 22- junija- (Zakasnelo) j£akor znano, je minister prosvete Da-Tidović predložil parlamenta nedavno srbskem šolstvu- Ta novela nrejaje vsled vojne v nered apravljeae iolake rammere v Srbiji- Med tead določbami se nahaja tuđi določba o svišanju nči-teljakih plač. Naknadno je miaUtrski svet odobril, da se v ta sakon uvrsti določba, ki izenacuje učiteljske plače na oelem teritoriju kraljevine in sicer tako, da stopi v veljavo istočaano s spločno regulacijo in isenačenjem uradniških plač v naši državi- Po pred-logu ministra Davi do vica bodo učiteljske plače začenj&le s 1680 dinarji, cim položi učitelj usposobljenostni izpit (t- j- po 2 letih provizoričnega službovanja), ima pravico do X. Činovnega razreda z zaeetno plačo 2400 dinarjev na leto- Učitelj avanzira potem do VIIL Činovnega razreda in so najvišje plače 5000 đinanev- Heotfrešenn domoulno. »Ako takoj ne snamete zastav, bo-ste $o danes v Trstu U Xa Telovo se je okitil kakor po navadi nas lepiTrsat pri Keki- Xa neki hisi sta zaplapolali dve zastava: hrvatska in srbska- Ali za malo časa- Prišel je v hišo laski >mar-Šal< pa zahteval. da morajo takoj sneti obe zastavi in zagrozil: ako takoj ne snaraete zastav, boste še danes v Trstu-Torcj s Trstom grozijo- Kako žalostna usoda je dohitela Trst, da je postal simbol našega težkega trpljenja, Danes so tržaške temnice polne našega ljudstva, priđe pa dan, ko bo ves svobodni Trst poln Jugoslovanov- Temnemu Trstu mora slediti svetli Trst! Svoje slovanske priimke pridno polaščujejo na Reki- Uradni list reške-ga ^Consiglio Xazionale< priobčuje zopet nove priiinke raznih renegatov na Heki- Neki Vidmar se imenuje odslej Viđali. Milić Mili, Stosić Stocchi, Tomi-nić Tomini, DoležaJ Dolcetti, Kusch-nigg Baciotti- Reski »Conshrlio Nazionale« div ja in dela, kar hoče. Sedaj razglasajo raz-sodbe v sodni dvorani v imenu Viktorja Emanuela III- Jednaist odvetnikov je prorestiralo pri poveljništvu interali-iranih čet proti tej samovolji reskih Italijana^ev- Na Reki je danes Jugo-slovan brezpraven- Ta >Consiglio Na-zionalec hoče zakopati Reko v velikan-?ke dolgove- Sklenil je. da zadolži me-sto za 100 milijonov lir. to je za 300 do 400 milijonov kron. katere bi moralo plaćati vse resko mešcanstvo- Med tem protestira 40000 Rečanov proti početju >Con3iglio Nazionale« in odklanja vsa-ko odgovornost za ta dolg, ki bi napol-nil žepe raznih dvomljivih elementov- Slovanski svet. K občinskim volitvam v Pragl. Ob- činskih volitev v Prasri, ki so se vršile 15. t. m., se je udeiežilo 120 774 volil-cev. Na vsakih oddanih 1328 fclasov Je odpadel 1 mandat. Od teh jsrlasov so dobili narodni demokrati (Mladočehi in statopravniki) 38.933 glasov. t. j. 29 mandatov. češki socijalisti in naprednjak] 27.301 glas t. j. 21 mandatov. socijalni demokrati 26.498 glasov ali 20 mandatov, lidovci (klerikalci) 7087 gla-sov, t i. 5 mandatov, združeni Nemci v^034 jrlasov ali 4 mandate, trgovej in obrtniki 4095 slasov. t. i. tri mandate, ?idje 3945 p:lasov. t. j. tri mandate, nem-ški socijalni demokratje 2449 ?rlasov, t. j. 2 mandata, in židovski socijalni demokrati 1326 erlasov. t. j. 1 mandat. MfiwniB ftonferencaT"7 MEJE V PARIZU- LDU- Bern, 20- junija. Jugoslovan-ski tiskovni urad v Parizu poroča: Svet petorice ininistrov za zunanje posle je imel v sređo popoldne sejo v palači Or=ayski- Razpravljal je pred-vsem o meiah med Poljsko in Llcrajino v Vzhodni Galiciji- Kakor doznavamo iz verodostojnega vira, so te meje že določene končnoveljavno, tako da bosta obe interesiram vladi dobili o tem uradno obvestilo- Nadaljni predmet po-svetovanja je bila meja med Avstrijo in Jugoslavijo na Koroskem: Kakor se govori je tuđi v tem vprasanju že izrečena zadnja beseda- Končno so se pecali z določitvijo mednarodnopravnega statuta za Gđansko- V ta namen so me-šani komisiji, sestoječi iz civilnih in vojaških funkcijonarjev, poverili nalo-go, izdelati nacrt pravilnika in odstraniti vse težkoče, ki bi se pojavile- Italija. Dosedanja demobilizacija laike armađe- Od premirja do sedaj je Italija demobilizirala 225 oficirjev generalske šarže, 74-993 višjih in nižjih oficirjev in 2,100.000 mož iz letoikov 1874—1900- ~ JTiO6.1eie đeželne vlade za Stoveailo z 4m 17. janiia 1919. Koraški internirane! V zadcvl to* ternacij je bilo sklenjeno: Ker Nemd nišo izpolnili posrojev premirja in ie vrh tega zelo slabo ravnajo z naStart internirane!, se Nemcem, ki se še pri nas pridržujejo v internaciji, ne bo moglo še bolj olajšati položaja, kakor se je že pričenjalo in se jih ie ne bo izpustilo, dasi ie bilo to že prtpravlje- 0ftX Nadflliifi ptntimnjt i€ popoImmm oMtno od ttafiiča, kateten se bodo držali Nemci glede nalili interni-rancev. Itato - jnmilnTimiri vzaJeflHMMt Izda se poziv na otaovitev in pojđoM-tev zbližavanja obeh narodov. Takoj naj se organizira v vseh večjih krajih odbore oglednih oseb In zastopnikov društev, ki naj z vsemi dovoljenimi in primernimi sredstvi .zbirajo darove, katere se da na razpolago jugoslovan-sko - niskemu odboru v Beogradu, ki ima naloso ,da pomaga Rusom, ki so pribežali in se še zatekajo v bratskem zaupanju v našo državo. Za nmetnost Kupi se od umetne-ga slikana Henrika Smrekaria ak-varelna slika »Deveta dežela«. #jlika se izroči poverjeništvu za socijalno skrb za olepšavo lastnih Drostorov. Društ\ru »Slovenskih vpodabljajočih umetnikov v Ljubljani« se obljubi na-kup nekaj umotvorov iz slovenskega oddelka pariške jugoslovanske razsta-ve, ko se umotvori povrnejo v Ljub-ljano. Za suplente na srednjih šolah, ki imajo popolne izpite, je bilo sklenfeno, da se iim izplacujeio počenši z dnem 1. maja 1919 začasno do 30. aprila 1920 službeni prejemki pravih učiteljev v IX. činovnem razredu. Tečaj za učitelje. Poverieništvo za uk in bogočastie priredi Štiritedenskl tečaj za izobrazbo učiteljev na tnrov-skih nadalievalnih šolah. Enoletni trgovski tečajl. Upošte-vaje izredne razmere se izjemoma do-voli, da smejo lastniki in voditelji eno-letnih trgovskih tečaiev in učnih zavo-dov izdati za šolsko leto 1918/19 sami izpričevala in se odreja, da odpadejo za letos preizkušnie pred posebno iz-praševalno komisijo. S orihodniim šol-skim letom stopi naredba od 17. maja 1919, št. 501 v popolno veljavo. Proti malariji. V delno kriti e obratnih stroškov za ustanovljeno Štaci jo za malarijo v ljubljanski deželm bolnišnici se dovoli komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave prispevek 4000 K. Delavske selitve iz Nemške Av-strije. Za omosročenje preselitev slovenskih delavskih družin iz Nemške Avstrije v domovino, se dovoli pover-jeništvu za socijalno skrb potrebni kredit. Socijalna skrb. Za ustanovitev po-svetovalnic za matere, katere naj bi dobivale brezvlično zdra\miške nasve-te za nes:o dof<\:kov, se dovoli pover-jeništvu za socijalno skrb kredit 10.000 kron. Za institucijo oskrbnih sester, oziroma za nabavo kosar, v katerih bi donašale oskrbne sestre materam ob porodu perilo in drujre potrebščine, se dovoli kredit 25.000 kron. Osebne vesti. Josip ZbaSnik, me-roizkusnik bivšega ^lavneza meroiz-kusnega urada na Dunaju, se prevzame v tukajšnjo državno službo. Pomožm uradnik pri višjem šolskem svetu Viktor ffrof Lichtenbersr se imenuje kance-listom v XI. čin. razredu. Izpred sodlsčsL ! Izpred tukajšnjega porotaega sodišča. Okoll 7000 kron vrednesa vola sta ukradtt. Prva porotna razprava vče-raj je veljala Josipu Miklavčiču in Blažu Jugovicu, ki sta bila ob-tožena, da sta ukradla v noči 15. aprila t 1. posestniku Pavlu Demšarju v Valterski vaši okoli 700 kg težkega, nad 7000 kron vrednejra vola, ki sta ga.odgnala preko Škofje Loke do Ga-šteja. Ponudila sta ga mesarju Hafner-ju, rekoč končno. da sta ga kupila na Primorskem za 4500 kipn ali sta se lovila y svojih besedah. Razr>rayi pred-seduje predsednik dež. sodišča dr. O. PapeŽ, obtožbo zastopa prvi državni pravdnik B e ž e k. Obtoženca prf-znavata svojo krivdo. Miklavčič je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe in Jugovic na 12 mesecev težke ječe. Poskušeni roparski umor. Ivan G a-šperin, rojen leta 1902. v Študoru, se je dne 11. aprila t. 1. pridružil Antonu Poljanšku, ki je napravil izlet ob Bohinjskem jezeru. Zvabil je Poljanška do ceste, češ, da si bosta ogledala neko električno napravo. Kakih sto kora-kov od ceste je Gasoerin ustrelil dva-krat na Poljanška. ki ie zadet ga^el na tla. vendar pa le še vstal in se bra-nil s kamenjem proti Gašperinu, ki je potem še streljal nanj, pa ga ni veČ zadel. Gašperin je star sele 17 let. Pravi, da se ie zbal Poljanška in zato streljal. Porotniki so vurašanje glede roparskega umora zanikali, Đotrdili pa vpra§anje o težki telesni poškodbi. Gašperin je bil obsojen na 3 mesece za-pora. Drzen vlom pri belem dnevu na Mestnem trsu. Včeraj popoldne se je vršila pred tukajšnjo poroto razprava proti trem vlomilcem, ki so dne 11. aprila t 1. ob pol 1. popoldne vlomili v trgovino s papirjem Giontini in v iu-velirsko trgovino Eberle na Mestnem trgu. Sodnemu stolu ie predsedoval predsednik deželneira sodišča dr. O. Papež, kot prisednika sta tangirala sodna svetnika Peteriln m Nagode, državno pravdništvo ie zastopal prvi državni pravdnik Đežek. zagovornika pa sta bHa dr. Na tlačen te dr. KrejčL — Obtožend so sami mladi liudje najstarejSl 21 let naj-mlaiSi 17 let. Kliub svoii mladosti pa so izvršili vlom na Mestnem trga tako drena da je že iz tega samega dej-stva spoznati, da so imeli dobro iolo. ObtoZend so: Sikst Cattarfnich, rojen leta 1900 na Malem Lošinja: An-drej Bamachovlcs. rojen L 1903. na Peki in Ivan Luci eh, rojen leta UNLMRflkL Obtožnica navaja, da so se sestali omenjenl trlje v Zagrebu, kamor so prispeli iz Reke, nato so se dne 10. aprila pripeljali v Ljubljano, kjer so skupno prenoćili v hotelu TivolL dne 11. aprila dopoldne pa je kupil obto-ženec Bamachovicz v neki trgovini dleto, s katerim sta on in tovariš* Cat-tarinich vlomila ob pol 1. opoldne najprvo v trgovini s papirjem Giontiniju« kjer sta pobrala iz ročne blagajne 210 kron denarja, ker pa iim je bil ta zne-sek premajhen, nato še v trgovini z zlatnino Eberle, kjer sta pobrala 9 zla-tih in več srebrnih, nikelnastih in je-klenih ur v skupni*vrednosti 14.510 K. Obtoženec Lucich ie ostal med tem časom na straži ored trgovinama. Po izvfšenem vlomu so se Dodali vsi trije na kolodvor, odkoder so se z izvo-ščkom odpeljali v Zalog, kjer jih je kmalu nato dosegla roka pravice. Hoteli so se odpeljati nazaj v Zagreb. Pri obtožencih, se je dobilo še vse ure, denarja pa le še malo. Pri zaslišanju pri policiji sta skušala obtoženca Bamachovicz in Cattarinich žvaliti večji del krivde na Lucicha,ker sta ga imela na sumu, da ju ie on izdal. Obtoženec Cattarinich izpove, kako so obtoženci prišli v Ljubljano, prenočevali v hotelu Tivoli in kako sta on in tovariš Bamachovicz dne 11. aprila zjutraj sklenila, izvršiti kje vlom, ker iim je že primanjkovalo denarja. Natančno razloži še. kako sta neženirano vlomila v trgovino Giotiti-nija, da jima pa je bila tamkaj doblje-na vseta premalenkostna, kako sta vlomila nato še pri Eberlu, pobrala ure, on zlasti zlate, kako je ootem spo tom a v izvoščku on »darova!« Lu-cichu, ki baje o vlomu in tatvini niče-sar ni vedel, zlato damsko uro in kako so končno v Zalogu padli v roko pravice. Glavni obtoženec Bamachovicz izpove v bistvu isto, izgovarja se pa pri tem na pljanost in pove rudi par do-sodkov iz svojega življenja na Reki, Tcako je kradel sardine itd. Tuđi on trđi, da je obtoženec Lucich nedolžen, da ni vedel za vlom itd. Predsednik prebere nato dve oismi, ki jih je pisal ta obtoženec Lucichu v zaporu, iz katerih ie razvidno, da so se vsi trije poznali že na Reki in da se nišo spoznali sele v Zagrebu, da so bili organizirani v neki večji tatinski družbi in da mu kazen ni najhuiše. da je še vedno vesel in da uvzu da bo v septembru že zopet na Reki. Tretji obtoženec Lucich, ki ie bolan na očeh in nosi crna očala, odločno taji vsako vednost o vlomu in o tatvini in se gostobesedno zagovaria s svojo boleznijo, da ga je bilo sram te družbe, da je zato na uoliciji tajil znanje s svojima soobtožencema, ker ima ženo in dvoje otrok ter se roti. da uro, kate-ro mu je »podaril« Cattarinich, ni pogledah da jo ie srjravil v Žep, ker ga je prisilil k temu Bamachovicz in da ni poznal nje vrednosti, niti mislil na to. kako sta njegova soobtoženca prišla do nje. Priča nadstražnik Fr. Vrečar izpove, -kako je dne 11. aprila okrog 1. popoldne naznanil trgovec Eberle vlom, kako se je na postaji izvedelo, da so trije sumljivi elementi najeli iz-voščka ter se odpeljali v Zalog, kako so jih nato v avtomobilu zasledovali ter že okrog 2. popoldne aretiralL Izpove tuđi, da sta se obtoženca Bamachovicz in Lucich razgovoriala med potjo v Ljubljano in kako je Lucich prosil svojega tovariša, da naj prevza-meta Bamachovicz in Cattarinich z ozirom na njegovo rodbino vso krivdo naše. — Prečita se nato izpoved trgovca Ivana Giontinija, kjer ta konstatira, da so mu vlomilci ukradli 210 kron denarja. IzDoved trgovca Eberla poudarja. da so mu vlomilci odnesli 9 zlatih, veČ srebrnih, nikelnastih in je-klenih ur v skupni vrednosti 14.510 K in da je bila zlata damska ura, ki se je dobila pri obtožencu Lucichu, vredna 450 kron. Vse ukradene predmete pa je dobil vrajene. Sodni stol ie predložil nato porot-nikom po kratkem posvetovanju štiri glavna vprašanja, prvo glede krivde Cattarinicha, drugo glede krivde Ba-machovicza, tretje glede krivde Luci-eha, četrto pa glede krivde prvih dveh obfožencev zaradi rabe napačnih pot-nih listov, ter eno dodatno vprašajaje, v slučaju .da se krivda obtoženca Lu-cicha zanika, glede njegove soudelež-be pri vlomu in tatvini. Državni pravdnik B e ž e k ie nato utemeljeval obtožbo ter poudarjal krivdo obtožencev, nakar sta govorila še oba zagovornika* dr. Natl§čen za obtoženca Cattarinicha in Bama-ehovieza, dr. K r e i č i za obtoženca Lucicha. Stavila sta njihovo krivdo v kar najmilejšo luč. Po daljšem posvetovanju so izrekli porotniki krivdorek, in sicer glede prvega, drugega in četrtega vprašanja soglasno z da, glede tretiega soglasno z ne, ter potrdili dodatno vprašanje $ saglasnim da. Sodni stol je nato izrekel sodba in sicer na podlagi §§ 171. 173, 174 a m 179 kaz. zak„ upo§tevajo5 olajšujoče okohiosti: obtoženec Cattarinich na 2 leti težke ječe z enim trdim ležiščem mesečno; obtoženec Bamachovicz na 3 leta težke ječe z enim trdim ležiščem mesečno in Lucinich na 5 mesecev ječe z enim trdim ležiščem. Obtožencem se všteje preiskovalni zapor od 12. aprila do 23. junija v kazen ter imajo nositi tuđi stroške kazenskeea posto-panja. Razprava se je končala ob Vt8. zvečer ter so obioJenci kazen takoi nastopili. Izpred Maribortke porote Zve-rinski roparski umor. Dne 5. decembra LI. sov blizini Kurotovega mostu pod Zgornjo Radgono našli na nekem vrtu ležeče razmesarjeno truplo mladeniča. Pri natančni preiskavi se je dognalo, da je nesrečnež zadobil njč manj kot 13" vbodljajev, med temi nekaj v trebušino in v prsa. Kmalu so ▼ ne-srečni žrtvi očividnega nasilja spoznali loletnega sina posestnika Fekonja iz $t Jurja ob Ščavnici. Dne 29. novembra, torei teden popreje, je Fekonja po-slal svojega sina v, Radgono po zdravi-la. Pričakovali so ga na večer, a sina ni bilo ne tišti dan, ne naslednje dni, jzgi-nil je brez sledu. Vsa poizvedovanja so le dognala, da je sinko bil dopoldne v Radgonu da so ga Še popoldne videlj v družbi nekega vojaka, a kam je izginfl na večer, to si ni dalo dognati. Ljudje so osumnjčili več fantov, ki so bili po večin člani tedanje Narodne straže v Zgornji Radgoni, imenovala so se imena: Franc Kocbek, Franc Friedau. Jakob Kavčič ter brata Peter In Pavel Dokel. Toda kaj gotovega se ni dalo iz-slediti. Sumničenja so sele letos pred Veliko nočjo rodila vsaj delni uspeh. Kocbeka je namreč pričela peči vest, sklenil je svojo sokrivdo na tem zverin-5,kem umoru zaupati spovedniku. Ko se je končno za ta korak odločil, seveda ni dobil odveze. Iz obširne in zanimive 'i'cmve iznovedi pred preiskovalnim sodnikom. oziroma tuđi sedaj pred poroto, posnemamo sledeče: Popoldne 29. novembra so zgoraj omenjeni fantje pili v Horvatovi gostilni blizu Kurotovega mostu, kier se je izvršilo hudodelstvo. Okoli pol 5. popoldne je tam mimo pri-šel 16Ietni Jakob Fekonja, Že prečej vt-njen. Ko so ga ti v gostilni zagledali, sta brata Dokel dejala: »Tega bomo nocol zaklali, denar pa zapilje Fekonja nič hudega sluteč, je šel naprej proti Ku-rotovemu mostu. Kocbek je prišel tndi po tej cesti, toda za njiml Na njegovo vprašanje, kam srredo, je dobil v odgovor, naj gre z njimi, čes\ »nocoj bo še luštno«. Ko je Fekonia dospel do mosta, je Pavel Dokel stopil predenj, mu položil roko na ramo in zaklical: Haltf Takoj nato je Pavel že rudi zabodel Fekonja z bajonetom v trebuh, nakar ie tuđi Peter Dokel priskočil z bajonetnim šunkom. Fekonja se je že po prvem vbodljaju zvmil vznak na tla s krikom: Joj, kaj sem vam storil? Ko je Fefco-nja že v smrrnem boja ležal na tleh. sta ga brata Dokel še vedno obdelavala % bajoneti, tako da je dobil, kakor že omenjeno, 13 vbodljajev. Tuđi ostali trije, namreč Kovačič, Friedau in Kocbek so potegnili bajonete, toda dejansko se napada nišo udeležili — tako vsaj Kocbek o sebi trdi, češ, da je on bajonet samo zato potegnil, kef se je zbal gro-ženj obeh bratov Dokel. Ta dva sta mrtvesra Fekonja oropala denaria In ure, ki $e padla z žepa, in Jo je pozneje pobral Kocbek ter jo spravfl. Ko je bil mrtvec oropan, sta brata Dokel onim trem za ukazala: Zdaj, ko smo ga zaklali, ga moramo tuđi proč spraviti. Kdor $e dozdai pomagal, mora tuđi pomagati, da mrtveca skrijemo, potem si razdelijo oropani denar. Nato so se oni trije branili mrtveca pomagati odstraniti, storil a sta to oba brata Dokel sama. Odnesla sta ga 700 korakov vstrart ter ga položila na vrt. kjer so ga Se le 5. decembra slučajno našli. Pri tem sta brata Dokel onim trem zagrozfla: Kdor kaj o tem izda, se bo z njim tako zgodilo, kakor s Fekonjem; Pavel pa se je še pobahaJ, Češ, da je zaradi enega ubo-ja že bil obsojen pa samo na deset mesecev, zunaj na fronti, pa jih je še veČ poklal, zato je bil še odlikovan, kaj je njemu za enega človeka več ali manj... — Tako približno izpove Kocbek, ki se tuđi med glavno razpravo rad Izdaja za člana Martfne družbe ki za izkesanega grešnika. Ugotovljeno pa ie, da Kocbek k!jub vsemu temu in da mu ie bilo od spovednika naročeno, da ta zločin prijavi sodišču, tega ni storil. Pač pa je po-vzročil preiskavo s tem, da se Je splos*-no govorilo, da Kocbeka grize vest. da se zateka na božja pota in da pri spo-vedi ni dobil odveze. Ko so ga prljeli. je izpovedal v ravno omenjenem zmislu. Ražen Pavla Dokel, ki je že iz početka vse tajil. so tekom preiskave vsi ob-dolženci priznali dejanje, oziroma so-udeležbo. Kratko pred glavno razpravo na so svoje priznanje umaknili in tuđi pri glavni razpravi so ražen Kocbfeka vsi trdovratno tajili, zlasti pa Kavčič, ki je po istih pričah, ki jih je med,preiskavo odklonil kot nepotrebne, ker se prizna soudeleženim, zdaj pri glavni razpravi skušal dokazati svoj alibi za čas dejanja- Ena prič za obtoženca Friedau je pri zaslišanju govorila tako očividno v prilog obtožencu, da jo je državni pravdnik takoj predlagal v preiskovalni zapor radi krivega priče-vanja. Ko so se pozno na večer zasli-šale vse priče, je ćelo to zverinsko dejanje izgledalo tako. da ga nihče obto-Žencev ni zakrivil. ker doČim štiri obtoženci trdovratno tajijo vsako naimanj-šo krivdo, Kocbek sam tuđi o sebi trdl, da je bil pravzaprav le priča temu zločinu. Razprava se je morala v svrho nadaljne preiskave preložiti. Te prelo-žitve so zdaj kar na dnevnem redu, zu-nai po dežeii pa se ravno v teh časth vrše dan na dan slična predrzna hudo-delstva, večinoma od strani mladih fantov. bivših vojakov. Vsa pošteno misle-Ča javnost je prepričana, da bode za-govomištvo moralo ravno v takih slu-čajlh krenfti — drusra pota. Spomnijajte se Droilre sv. Orila in NetmliL štev. 146. .SLOVENSKI NAROD", dne 24. Junija 1919. Strm 3. Slovenskemu Sokolstvu* Novi Sa*. 8 Navodila sa telovadce: Za vse telovadce Gorenjske, Dolenjske, Ljubljanske in župe Ljubljana I-, ter Zirov-ce, je v cetrtek zjutraj sku&-nja v Ljubljani v Narodnem domu in sicer: ob pol 8- uri skušnja z& proste vaje za zlet v Prago L 1920-, ob 8. uri skušnja za nastop na petih bradij ah, ob K10-skušnja za proste vaje Članstva in pre-gledovanje legitimacij- Članice imajo skušnjo ob ^10- v telovadnici na Ledini, Komenskega ulica in se boda i njih legitimacije pri tej priliki pregledale- Bratje in sestre celjske in mariborske sokolske župe se priklopijo med vožnjo- Navodila dobe od svojih žup-Bratje župni načelniki prinesejo seboj k skušnji točen imenik vseh telovadcev in telovadk- Telovadne obleke v naj-večjem redu, na majah nikakih društvenih ođzmakov. Telovadne čevlje crne, ravnotako nogavice- Skupen vlak odhaja iz Ljubljane 26. t- m- ob 1- uri popoldne- Zbiramo se pred Narodnim domom- Društva, ozir-župe vstopijo na najbližjih postajah-Na vseh železnicah so znižane vožnje cene. Pređsedstvo Slov- Sok- Zveze- Vsem beguncem na znanje. Begunski sosvet v Ljubljani daje vsem beguncem brezplačno pojasnila v vseh begunskih zadevah, bodisi v pro-šnjah, bodisi v .slučaju kakih pritožb 1- t- d- ""^ Kjer bo uvidel potrebo, bo begun-ski sosvet tuđi posredoval pri oblastih in zasebnikih v prilog begruncev in to v stvareh kateregakoli značaja- V ta namen vabi begunpki sosvet ▼se begunce brez razlike pokliča, naj mu čim preje pošljejo svoje popisnice, spisane po tem-le uzorcu: Ime in priimek družinskega gla-varja — t- j. očeta. oziroma matere, roj-stno leto. rojstni kraj. domovinska ob-eina, politični okraj in dežela, poklič in stalno bivališče (ulica, hišna stev-) pred begom, dalje natančni naslov se-danjega bivališča in s čim se peča se-daj; ima v domovini kaj nepremičnesja imetja ali ne ter keđaj (mesec, dan, leto) je bil vsled vojne prisiljen bežati z doma- Tuđi naj vsakdo sporoči v po-pisnici ali je bil vojak ali ne in ee je morda ranjen- V slučaju, da je kak član katere družine padel v vojni, oziroma če se ne ve, ali je živ ali mrtev. naj se oaznani v popisnici tndi to* V tem smislu in s temi podatki nsj se nato po vrsti popišejo vsi družinski člani- Vabilo begunskega sosveta veli a vsem beguncem brez razlike, tuđi tištim, ki se nahajajo po taboriščih, duhovnikom, uradnikom. učiteljem, vpo-kojencem, đijakom. železničarjem, trgovcem, obrtnikom itd-, kajti begunski sosvet hode šesta viti seznam vseh be-guncev, kar mu zelo olajša delovanje pri zastopanju njih koristi, kakor tuđi direktno oboeva nje z njimi, ko jim bo treba kaj sporočati- Vljudno prosimo našo inteligenco, naj beguncem pri sestavljanju popisnic pomaga, jih bodri, da iste čimpreje vpošliejo- Najbolje bi bilo, ako bi v vsakem kraju 3 ali 4 inteligentne ose-be kar same vzele v roke to popi.«ova-nie in nam poslale izdelek v skupnem za vitku na naslov: Begunski ^sosvet v LjubHani. Pražakova ulica 3. Ker je zađeva velike važnosti in n\i j n a .kajti gre za enotno ureditev pomoći beguncem v vseh ozirih, prosimo ponovno, naj se vsi begunci točno in Čim najhitreje odzovejo našemu vabi In- Odzvati se je pismeno- Betonski sosvet v Ljubljani- Dnevne vesti. Pozor! Jutri se ustavi dopošiljanje >Slov. Naroda« vsem onim naročnikom, ki so zamudili v maju rok nove naroč-ninske vposlatve, dasi smo jih opozo-rili in priložili jim čeke- Vfdov dan v Ljubljani. Na sestanku gospej, gospodičen in gospodov. ki bo-do vodili in izvršavali prodajo cvetlic in spominskih zna-kov na korist i n v a I i d o v, se Je sklenilo, da se bo prodajalo v s o b o t o 28. in v n e d e 1 j o 29. t m. Na čelo te elobrodelne akcije so pole* dam. ki imalo v prirejaniu cvetličnili dni že veliko spretnost, stopili slušatelji naše tehnike v zvezi z abiturijenti tukajšnjih srednjih sol. Sestanek požrtvovalnih gospo-dieen prodajalk in gz. spremijevalcev je v soboto, 25. t m. ob 8. zjutraj v ma-gistratni dvorani, kjer bo obenem blagajna in skladišče cvetlic in znakov. Ze-leti je. da se prisrlasi še več gospodov in sospodičen, ker je raztegnitf prodajo tuđi na Spodnjo Siško in ljubljanske predkraje. — V petek 27. t m. ob 7. zvečer se vrši pred Mestnim domom sestanek vseh ljubljanskih prosvetnih društev, kolikor možno v krojih in z zastavamL Ljubljanski gasilci in določeni člani društev bodo poslovali kot radovoljni reditelfi. Pred domom se postavi govornički oder, na katerem bo imd svečanostao bese do vseučjtiški profesor dr. Fran Hešič. Pevska druStva zapoio pod vodstvom gosp. ravnatelja Mat Kanada nred govorom in no govoru primarni h i m n L — Na Vidov dan, ▼ soboto, dopoldne se vršita službi božji v kr-ineki stolni tn v pravoslavni cerkvt Zvečer se vrši v dramskem gledališču slavnostna predstava Fr. Ks. Meškove drame »Na smrt ob-s o \ e n i ?« — V nedeljo 29. t m. popoldne se priredi v opernem gledališCo srbskim vojakom brezplačna predstava. V eetrtek, dne 26- jonija 1919 ok pol 30- uri se vrši v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani ahod zaradi stanovanjskega vpraianja v Ljubljani- Okolnost, da se nahaja tu nad 300 družin nastavljencev državnih, dežel-nih in drugih avtonomnih uradov, ki ne morejo najti primernih stanovanj, je dala zaupnikom teh strank povod, da «e začne smotrena akcija v prid teh družin. Predpriprave so končane, in akcijski odbor sklicuje v informativne svrhe gori rečeni shod- Ker gre za vele-važno akcijo, ki leži v interesu javDO-sti v oboe, si dovoljujem prositi, da blagovoli p- n. poslati na ta shod svojega zastormika- Tz vrst prepmanib železnifarjev nam pišejo, da iih zmerjajfo z begunci ljuđje. katerim to nrjslnb^e pristoja- Ti reveži izgnani so prišli ob vse in po večini so se brez strehe- Treba le iti pogledat pod Tivoli, proti Rožniku pa se pogostoma dobi take reveže, ki mo-rajo pod milim nebom prenočevati. To so železničarji z našeara juga- Stanovanj ska beda v Ljubljani je velika« Mož tukaj brez strehe, družina pa še v Trstu. Pa je poslal železničar svo]i družini dennr in je moral šteti za 300 lir 1100 kron- To ie strasno- Ali nima vsak denarja in družine niorajo trpeti lakoto- Ne maramo danes že omeniti onesra uradnika na državnem kolodvoru, ki nas zmerja z begunoi. ali o prvi prihodnji nriliki se to zsodi- Vračalo se v S?ovcn?to številni ruski vjetniki. ki so bili rneđ vojno zaposlen: na Slovenskem. a so se po prevratu vrr.ili v svoio domovino. Pravijo. dn so rczrrere nod boiiševiškim '.rosro^stvom v Rusiji sedai takc. da roštenemii elo-veku ni več mosroče t^mkai živeti. Zato so zapustili svoio nesrečno domovino ir iščej'o sedai zatoč^če v Slovenci, kier so fe med vo'no na^H toliko dobrih prijateljev. Za orro«ko bolnico sta dila srospa Steinitz 5(K> K io dr. Bogdan Derč evoj hoHornr za brošuro >T>oien"ek< 400 K- Pođ državno nadzor^tvo so postavljeni Ivan Fricdl. laptnik hotela ^Me-ranc in lekarn^rii Al- Sirak. Viktor Savost. Friđerik Prull in V- Kon^sr, vsi v Mariboru. Za Friedlove«ra nr.dzorni-ka je imenovan Štefan Zrklan v Mariboru, za nadzornika lekamarjjev pa masrister Ivan Vidmar v Zaerrebu, Ilica št- 64- Važen shod »Zveze iu^oslovanskth železničarjev« — oodružnica Maribor se ie vršil v nedeljo donoldne v Narodnem domu. Govorila sta med dru-snm j^sr.: Deržai, predsednik »Zveze« iz Liubliane, ter Jarb, preds^dnjk mariborske podružnice. Za ćelo Slove-niio važne točke iz obeh jrovorov ta resoli:ci?n. namenieno na osrednio vlado, nriobčimo pnhndnjič. Okraj- šolski komisarijat v Veli-kovca pozivima vse učitelje-besrunce. da čimpreje nastopijo svojo službo- Vzrok morebitne zakasnitve nastopa naj brzojavno Javijo. Zveza vojnih invalidov naznania, da je umri član tovariš RimSiS Josip v Gaberje pri Celiu. kateri je Sele 14 dni kod zaveden član deloval v prid sele osnovani organizaniji- Poerreb njegov se je vršil dne 19- junija 1919 popoldan, kat^repra udeležila se je tuđi deputacija zveze in z kratkim naarobnim nagovorom, iskazala zadnjo čast- Z isto pri-ložnostio je podala posni umrlega prvo podporo od 100 K- Iskreno sožalje izreka odbor- Darovali so đoseđajj zresi vojnih invalidov za Štajersko s centralo ▼ Celjn- sledeči dobrorniki iz Celja za povzđipro organizacije in ustanovitev podružnic: A. Westen 1000 K, Josip Kurbisch, t>aniel Kakusoh po 500 K; Ivo Cater S00 K, Zavodnik Andrej. Josip Konig, Ivan Koss» Avgust La-kitseh. Kino Gaberje po 200 K; Viktor Wogg. Ivan Jellenz. Ivan Honii^mann, Fric Skoberne, Rtid- Stermecki, Ana Bobek. Karol I^oibner. J. Oswatisch. Josip Jarmer, Maks Ranscher. Karl Teppey. Ludvik Junsrer, GoriČar & Leskošek po 100" K; Fr- Rebenschegg B0 K; Ivan Jellenz (podružnica) Ivan Dečko, Lnkas Pntan, Fr- Karbeutz, Josip Achleitner, Fr- Urch, Ivan Maat-nak, Fr- VoSnak, Ivan Ravnikar, Josip Zamparatti, Družina Achleitner, Fr-Strupi, Fr- Krfck, Joeek, ljekarna pri Mariji poma^aj, Terezija Kuder, Josip Weren, Fr. Mossmaim, Anton Kolenc, CiU Rožič. Fr- Plev&ik, Konrad Ce-€ek, Milan Ho«evai\ Fr- Katsch, Her-zog, Ivan Kullich, Brnta Molan, Martin Taiek, Avg- đe Toma, Fric Raseli, Fr* PaocMaffo po 50 K: A* Ermenc, O> Gsnnđ in OIra. Matnschka. Ralko flal-mič, Slami« & Urban£ic\ Helena Kn-Hfi, Jakob Lopan, Anp- Vanič, Fr- Kat-lovftek po 40 K; J. Zorrini, M Frth-Hch, David Schaeht, R- Kollenc, Fr Pe-tschnch, Adolf Peressich, Lambert CM-ba po 80 K; Stanko Golo^ramo 95 K; Jo«ip Gfačner, BUM, F. fr Lota* It- Matkovift, Fr- Kraja* 1*- Narat, iTaa g^tl, Bn« Ko^flfi. Josip Pero, Fr. T Mlrnisi-, Aloii Fabian, Ladrik Km-s&r. Fr« I- ▼ Bacbo, Vinko Kukovse, Fr* Pečnik, Henrik Ftodeisen, F- Br Koren, Asa Staodinger, Karol Bnt-sehka, Fr- čatar po 10 K. Kapna 4 Kokoli po 15 K; Ana Kolone, Pavla K&nci&D, Follandt po IO K; Ve&oel Schrun 5 K; Strmiek 2 K; đriavni re-đarji iz Celja na odsUmii mabavl 101 krono; nastavljeno! trrdka D- Raknaeh sknpaj 100 K (Skupna veota 7648 K) Za sprejeta darila iareka iskreno hvalo odbor* Nezgoda amerfškega iTtomobUa ▼ Slovenski Bistrici. V soboto zvečer ie v Slov. Bistrici avmeriški avto št. UE 18.322 (sergeant Frank Johnson) povo-zil nekecra otroka tako nesrečno. da fe otrok obležal na licu mesta mrtcv. Amerikanci so seveda pripravljeni na primerno odškodnino. Tajna prostitutka in tatiea Ani^ela Puj=tavrh je bila aretovana, ker je vkradla A- J- iz Domžal v hotelu Lloyd 500 K- Tatvino na postreSjn sta izvršila Karei Hlobš 1b Ferdo Verstovšek, kle-par.=ka delavea, ko eta na Miklosičevi cesti št- 6 streho por>ravila- Vzela sta iz zaklonjene shrambe dve monerski obleki v vrednosti 1500 K- Ko je bila tatvina policiji naznanjena, je Hlebš eno obleko že prodal starinarici Veli-konja, katera se bo seveda zaradi na-krinovariia ukradenih stvari morala za-govarjati pri sodišču- Pet koni^kih ozd in dve vozni odeji fplhri) je nesel Pečjak Alojz k nekemu znancu, da mu jih ta spravi dokler ne najđe kupca- Zaloten od stražnikat ni vedel prav povedati, kje je vse dobil in rekel, da je vse stvari našel ob 4- uri zjutraj za nekim plotom pri kolodvoru- Stvari so ee zaplenile, Pečjaka pa se je oddalo sodišču- Predr^fTi tat je prišel ponoći v hlev posesrnikp Frrma Ojermlka r Mo-stah pri KpTnni^m. irnal kobilo iz hleva in jo vprecrel z volovsko opremo v voz, ki je 55t?\l pred hl ovom ter se odpelial nroti ^kofji Loki- Kobila je stara 12 let. pikastobela. crni rep jej pega do kolen, na desni ple^i spredaj je ranjena- Voz ie nov. na ^tirih peresih. 8 pro-p^iin teTTom- TTT>anje je, da se bo tatu Kulturo. Repertoir Narodnesra gledališta* Drama- 25. juni ja Baika o volku« Abonraa A 66- 26- junija Četrtek popoldne LiFtnica- Nei7T>r^?ni srražnik. di-jp?ka predstava. Tzven abonma- 27- ju-uita petek zaprto- 28- junija sobota Na smrt obsojeni (Vidov dan) B 68. 29- junija nedelia Na smrt obsojeni* Abonma B 68 Opera. 25. junija sred a Žongler« Abonma B 3'69. 26- junija četrtek Jev-genij Onjegin- Izven abonma- 27. junija petek zaprto- Tz gleđsliške pisame- Ker je gospodična Thalerjeva obolela in ]o muM hud kaželj, se ne vprizori ▼ sredo, t- J« 25- t- m. predstava ^fadame Butterfly, kakor jo bilo napovedano, temveč predstava Žongler za abonma B 3/69. Pevsko društvo »Lijob- Zvon«- Današnja vaja ođpade- Ves moški zbor ob 20. uri v Glasbeno Matico k skupni skušnii za Vidov dan* Odbor- Prvi koncert »Gifisbene Matice« ▼ Maribora preteklo soboto zvečer v srebrni dvorani Gfltzove nfvovarne, le imel tak nepričakovani krasen uspeh, da more biti ustanovltelj tesra kulturnegra podietila. jz:. de?e!ni sodni svetnik Dev, že danes nopoinoma uverien, da »Olas-bem Matica« ne ostane samo pri osnutku in omejena le na mosicl pevski zbor, marveč, da se brez posebnih težkoč* ta-koj prične na razsirjenje celotnega dela. Pred vsem na je treba dosedanli pevski zbor fzpopolniti tuđi z ženskim) močmi. Koncerta se je udeležilo tisoč oseb vseh sloiev. mnos:o tuđi iz ćeide. Tako vod-ja koncerta, jf. Oskar Dev, kot njegova sestra, sra. Costaoeraria. v vzorno uspe-lifi solo - nastopfh sta žela viharne ovacije. Nastop pevskega zbora le bfl tako umetni§ko popolen In tuđi slcer tako dobro discipliniran, kakor ga Mariboru Se ni videl. Toliko za danes v spIoSnem. Spoređ U.- produkcije gojenesv Glazbene Matiee v sred«, 25- Juija t- !• 1. Bayr-Halevy: Fantazija na motive iz opere >2idinjac Na kUvir igra gdč- Vera Grogala- 8ola gd«. K- Praprot-nikove, V. r- 2- Hubav: a) Molitev-b) Bolero. Na gosli svira g- Janko Pompe- Sola g- J- Vedrila, V- r> 3- F-S- Vilhar: a) Kam, b) Ukaai. Pesmi poje g- Ivan Repovi. Sola g- M- Huba-đ&.I-r 4- MendelflBolm: Pecam brez beeed t G-mohi- N* klavir igra gđ& Varena Josin. Sola gdd> D* Koblerj«Ta\ VITI- r. 5- J- PaT«č: a) Padale ao arać-na aanje- b) Pastirio** Paami poj« gd6 Helena Mlinar- Sola g* M- Hnbada. ITT-rasr. 6- Moszkoirski: Bolero- Na gaali rrtra g. AloJsIJ 8one» Sola g- J- Vadra-la, V. iw 7- J- Off«mb*ch: Arija is op*rre >Hoffmannove pripovedkec- Poja go-apa Marija GolobitL Sola g- M. Hobada, V- r- 8- a) MoOTkowski: Melodija, op-54- b) Godarđ: Seranade Florentine, op. 196. Na klarir igra gdfi. Zora Zar-nik- Sola g- M. Dolaflarav VII- r- 9- a) J- Proahaaka: Tak rf topa* b) R Ada-mič: Jesdeo Peanrf po ja irđaV Helena KHamr. lola e> M- Habada, TU. r. ia a) Ir rm P»aiboTSchlackenbetona<, med katerimi se pusti 20 cm zračnesra prostora za izolacijo- Ostale stene. ietotako iz Schlackenbetona 10 cm močne- Stro-pi bi bili betonski med železobetonskim osrrodjiem- Vse stene bi bile popolnoma gladke ometane s finim ometom- V svrho hitrejšega in cenejšega ^raje-nia. bi bilo umestno napraviti skupine po 6—10 takih hiš- Pri ugodnih vremenskih razmerah in pri prakt:čnem vodstvu bi bilo mo-goee postaviti tako skupino hiš Se v letosnji sezoni, ako hi se pričelo z dalom takoj. Stroški ene take hiše bi znašali prihližno 225-000 K, napram enako veliki hiši iz opeko, ki bi stala 270-000 kron. Konalna naprava* V hegunskem taborišču Strnišče pri Ptuju je napro-daj večja kopalna naprava s parnimi kotli in vso opremo- Seznam se nahaja pri Gospodarski komisiji- Interesenti naj vlože pismene ponudbe najkasneje do 20. JTilija pri Gospodarski komisiji, katera si pridrži pravico, odđati napravo naj[primernejšemu ponudnikn- DruStvene vesti in prireditev. Društvo zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju s se-dežem v Ljubljani- Izredni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 29- junija 1919 v dvorani Mestnega doma- Dnevni red: 1. PoroMlo predsedništva- 2- Sprejetje poslovnika- 3- Sprejetje pravilnika o podporah- 4- Reforma bolniškega za-varovanja. 5- Slučajnosti- Začetek ob 9- uri dopoldne- Clani in Slanice se va* bno. da se radi sklepčnosti zanesljivo občnega zbora polnoštevilno udeleže-V slučaju nesklepčnosti se vrši izredni oheni zbor z istim sporedom tekom 8 dnit ki je sklepčen ob vsakem številu udeležencev. Odbor- OdvctfriSka zbornica. Redni občni zbor, kl je bil določen koncem tega nieseca. se je moral odložiti, ker je zbomični oredsednik moral odpotovati v Beograd radi javne zadeve. Društvo đrž> oslnžbencev kralje- etva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemlje ima odborovo sejo 26* t- m. ob 20- uri v obiČajnem lokalu-Polnoštevilno! Odbor- Drmitvo SHS šena sa siročad ima v sredo 25* t- m. ob -3 popoldne odborovo sejo v posvetovalnici na magistratu-Vai odborniki in vse odbornice se radi važnosti vljndno vabijo- Cefcelanki mhod v Leskove« pri ■Triflronv Na praznik sv* Petra in Pavla popoldne ob 3- uri bo čebelarski shod v Leakovca pri Krfikem v novi Soli. Ustanovi se cebelarska podružnica- L sptosno đrnitvo Insoslovansldh vpotojeacpv v LjWbf)an| vabi svoje čla-ne. da glasom društvenih pravil § 9. po-ravnajo mesečne prls^evke, odnosno priđeio po Članske izkaznice v Novo ulico 5t. 5 do 3. julija. Obenem prosimo za na shođti določeni točni prlspevek k stroSkotn m dcpntticiio v Beojrrad. Pododbor »Udrvžeaja Oinoisca« Srbov, Hrvatov hi Slovencev v Lftrtilla. rijev svoil seji z dne 15. junija eno-Klasno sklenfl in odposlal vdanostno brzojavko Njesovemn kralfevemu Velf- eautvu kot pt otsfctal« >UdrBicn|M> n> katero je Pododbor sprejel sledečo br^ zoiavko: »Primio sam sa zadovoljstvom -czdrav nozorišnjh mnetnjka iz Ljublja^ ne in želim Udruženju njihovom najH* jepši uspeh. Kabinet Njegovog veličan-* stva kralja, službeno Aleksander. Stanovska zveza akademikov, po-J družnica v Ljubljani (služatelji tehn* via- teč.) se najiskrenejse lahvaljujs p- t* društvu inženjerjev in de posebnoj slavnemu kuratoriju začasnega tehnU ško-visokošolskega tečaja v Ljubljani* za ogromni trud in brezprimemo požr-* tvovalnost o priiiki ostanovitve tehni-ško-visokoSolskega tečaja v Ljubljani, s prošnjo, naj se ji tuđi nadalje i« ohrani blagohotna, naklonjenost* — Odbor S. Z- A- Podporno društvo »Fond slovenske emigracije« v Svici je svojo nalo* go dovršilo, vsled čes&f preneha« >Fondc je prejel: Od slavne Narodne vlade v Ljubljani 2000, od amerikanskih Slovencev 2376 in od đruStva" >Krek< v 2 ene vi 1100, dakle skupaj 5476 švicarskih franfcov, kar reprezen-tuje po sedajnem valutnem stanju 32-212 kron- Ćela ta svota se je razde-lila med podpore potrebne in taiste vredne slovenske emigrante* Moji intervenciji v imenu fonda se je tndi posrećilo, pri ameriškem Rdečem križu doseći podporo za vrnitev emigrantov v domovino in sicer so dobili potrebni emigranti za vozne stroške direktno od Rdečega križa vsaki vsoto 200 Švicarskih frankov in deloma potrebno zimsko obleko, perila, obuvala, klobuk itd- Ustrežem prijetni dolžnosti, ko s tem pori navedenim đarovalcem v ime* nu >Fonda< izrečem gorko zahvalo ssj darila! Collonge sur Territet (Svica)' dne 15. junija 1919- Mihael VoSnjak* bivši upravitelj >Fonđac* Najnoveiša poroflla. (Naša izvirna poroČUa!) NEMCIJA PODPISB MIR V fČETRTEK« Pariz, 23- junija- Nemčija pođpfte mirovno pogodbo brez vsakega pri-đržka- Ceremonija pođpisa mirovne pogodbe se izvrši v četrtek dne 8ft- t m- ČETVORICA O KOROŠKL Pariz, 22. junija. Svet Četvorico Je odločil v vprašaniu celovSke kotline, da se razdeli v dve ooni. Severno naj imajo zasedeno Avstrild, Južno trn Ja-goslovanl (Kod xre meia teh dveh' oon, ni povedano.)______________ Aprovisaciia. -f- Amerikansko blago sa otroke do 6- leta se deli na izkaznice, katere. imajo stranke že v rokah lo Se ▼ torek 24- t- m. in v sredo 25- t- m- od 8* do 11-ure in od 3- do 5- ure popoldne. — Za-mndniki, ki še nimajo izkaznie sa amerikansko blago, pa pripadajo A, B in C oziroma L in II- nradnlSld skupini, dobe izkaznice za amerikansko blago le še v sredo 25 t- m- in četrtek 26- t. n> na Poljanski cesti štev- 13 in sicer: V A in B skupina ubožne akcijo dne 25-t- m- od 8- do 11- ure dopoldne in 2. C ter L in II- nradniška skupina dne 26-t. m- od 8- do 11- ure dopoldne- — Vsa-ka stranka mora prinesti s seboj iskaznico ubožne akcije in za otroke do 3- leta zeleno izkaznico za zdrob, — za otroke od 3- do 6- leta pa krstni izpi-sek- Pozneje se izkaznice ne bodo prav nikomur več izdale- Keda] dobe novo priglašeni zamudniki blago — se pra-vo^asno objavi v listih- Poizvedbe. " 200 K nagrade, kdor prinese Izgubljeni potni list lijubljana-Trst, glaseč se na Gredo Borovici. Odda se: Ban, WoUova ulica št- 12- Izgubila se je lovska pslea fenna£-ka- Psića je rjave barve z belo liso na prsih in sliši na ime Priba- Odda naf se proti dobri nagradi pri hišniku, Oo-pova ulica št- 19* Našla se je v ftetrtek zvefler v Wol-fovi ulici damska zapestnica- Dobi se na Poljanski cesti št- 73, L nadstr. na desno (pri g- D- Li-) Izdajatel] in odcovornl urednik: Valentin Kopitar. Lastoina In tlsk »Narodne ttokarne«. Za bole^ine tolažeea vdrgn jenja jemljimo Fellerjev antiseptiCni, bole-Sine tolažeči >Elsa - fluide- 6 dvojnatiti ali 2 špecialni steklenici posije za 24 kron lekarnar E- V- Feller, Stubica, Elsatrg St- 238 (Hrvaško)- Naj bi bilo vedno pri hiši. Od mnogo zdravnikov priporočeno- Daleč čez stotisoč zahvalnih pišem- Omot i poštarina se dodaše računaju posebno, ali najjeftinije, što se više dakle na jedanputa naruči, tim se više prištedi._______________(ve) ~ Poslano-* Z ozirom na notico v >Slov- Narodu«, da kd v zvezi z SelezniOarji, ki so kradli s?adkor na kolodvoru, izjav-ljam, da tiiny\tn g temi Ijudmi nobenih stikov in da je bil sladkor svecer v moji odsotnosti in brez mojega dovo-ljenja postavljen v moj hlev* Ljubljana, dne 24- junija 191&* Karolina 8ddftre^ • Za vsebino teca spisa ie arednl- ^ Strm 4.________ ' _______________________________________„gLOVENSKI NAROD*, đm U jmiija 1»IS. ________________ ________ 146 itev. I htna tihih se P""*«- 4»nko pcr- I BIH IDPIIo ko, Zg. Šiška 5te-jpUka 7. €308 irnriam veC So'skih klopi Već se do-nUUfllU izve v ftltki, Knezova ulica \L 2f3, otaraj T._________6217 tftflfl ka 'zvrstneea kavnega nado-JUUU Ig mcstila cena K 14— za kg $e proda. Fmc Dolenc, Eraaf. 6210 Kn! U floriofl • orehov* jedkovina Utura. Natančne ponudbe na tovarno PMOT, Oametjne nad Ljnbljino. 6191 feifflfl ftrni naJb°lJeS sestuva, sasma fRuli 511UJ, nov ili malo rabljen Želimo kupiti. Ponude tvrtci Scbwirezi Jjpif, Zagreb, Prerado vićera 1. 3347 taetoo tirtje in list:e K75W bani ftller, JEoagrcsnl trg atev. 6. *_____________5701_______________ ■knnvih ^epnih ur, zlatnine in sre-rljHUllUI brnine sprejme F. Cuden Sin jr- nasproti glavne poSte v Ljubljani. [Točna in solidna izvršitev. 5531 injaffi pomtfniki i*%j^š. tvrdki K. Pn&nlk, LJnbljana, Sodna jgOa *t. 3. ______________6293 hfc| jflffciifflf (dakel), star 2 meseca, |X5 JflUVlOI se proda. Već se izve v togo vi ni Fr. Kham, MikloŠičeva cesta jgfc 8 od 11 — 12, 2 -— 3._______6305 1iflfTlltdiFll3 veš^a vzgoje otrok, ši-|Qli|fvlnlnfl, vanja pospodinistva i.t.d. a/večlctno prakso, išče primerne služ-ht, najraje na deželi. Ponudbe pnd: ^•■csljiT« 6293" na uprav, tega lista. 6293 fhrihfl i nitanri i5če Prileten moški» nll.BC i IflaUlill vajen vsega pisar-fflrSkega dela, zanesljiv in priden. Dc-[ptei pod .PisarniŠka moč/6175* na upr. «51. Nar._________™____________6175 U] ali učiteljica za frauiiia, ;če mo*oče po Berli^zovem sistemu se Uče. Ponudbe na: Sonc, Stara pravda 3, Izbijani. 6172 tllftifotailn dobro izurjena, mešane fllHldJalKd, stroke, želi premeniti SCUbo v mesto ali na deželo. Naslov Sove upravništvo »Slovenskega Na-|frđa€.___________________________6200 Mor potretiDje lokal v Beogradu. jjfe takoj oddati. Ponudbe na Uprav Slovenskega Naroda pod iTBeograd 1000". 6318 SfiDilH9 lOrmOna (Treibriemen) vsake IMUiBl jClllicnu vstesekupijo Rli za-mSnjajo proti proti premogu, Roman ali Portland cement, stresno ter zidir-£fcp opeko. Tovaraa za cement, Laškojm jCljfn. 6287 S£ ftlm blagajna 35 jWertheim) se ceno proda. Po-Sbve se: Streliška ul. 12. 6304 9a¥ nHartlrii njinutrfiUrflv ki se PB HuaiiKlII innvluIlUf, preskrbe Jsfhrano, stanovanjem in dobro plačo ttakoj sprejme Ig. Toplak, stavbeno in fOfciStftso strojno rnizarstvo ? Trbovije II. |_______________6179________________ falda II bencinov motor, 10 k. si I fl||Sd t" .Renaner", koma] dva mese-jfcarabljen, zavoljo vpeljave elektrike Oafctavljen ; zraven dva železna rezer-:,V^rja za vodo, 2 m visoka, 1 m pro-Inftf, okrogla. Več pove poštni predal 58 Celje.________________________6321 pa?* Vzamera Bajen *^MI |nalo gostilno ali trgovi« bio. Naslov pove uprav. Slo-j^nskega Naroda. 6173 AplmtM v Zagrebu na najprometnejši [Hninid ulki Ilici, mesečni promet lei 4000 K, se zamenja za prometno [privnico t Ljubljani. Zamenitelj se Sučre osebno prepričati. Informacije v f|l)ffavništvu „5>lov. Naroda". 6273 rMi Trt Isbn olraiiieniti motir-^ft kote, arhioliilovin novo pnef- f^aMku vsake vrste za kolesa, motorje ■Bili in avtomobile. — Plorianćlt, [S«ilrarfeva nlica 6.___________4273 Mmrtran BSipoHičDe, S° s[r ^ffiStffc stenografije in Ce mogoče iđmjnega knjigovodstva, išče distfngvi-un , 6153 METLE ^^= z metlišči, krtače iz sirka za ribanje nudi za trgovce, postavno Velika Gorica Prva Brvateka Tvoraloa motala, Tolika Oorica. ■ I J JJ A^ a oabstltaiollako pravioo Honopijla gggg Totaa dobava I Ugađao c*n# l\ tla Dunaj potujočl trsoucll pokrivajo svoje potrebSčine britev, žepnih noZev, Skarij, ključavnic, Ž\\ct H jedal, aluminijeve posode, pocinkanih §kafov, svetilk ter vsega hišnega ■ in kuhinjskoga orodja ter vseh zadevnih predmetov pri firmi Jakob H Sckreibor, Danaj (Wiea) II.. Oredlefstrasse &. Zahtevajte zaznamke zaloge. ^[ ! SUETLA ! BatoHfo, ftaraloo, oloktraiokaaoail pro proprijetetne predmete veCje žage Ls.: t polno- ■K BJaBIlfaB faraaoalk« (Vollgatter). eden 36 col, drugi 24 col ■%"*|wiWM prostornine; nekaj oirtralaralk tag z mizami; 1 ■aral ttrof (lokomobila) 30—50 HP, kurjava z žaganjem in drvnim i odpadki (štabilen ali provizorično urejen); t toftllo (Drehscheibe), vagonete itd.; 10 vagonov iolosalk tračale za gozdno železnico 5—8 m dolžine po tekoćem metru, profil 7 kg tele. — Ponudbe na: BRACA JAJIHLOVIC, trgovlaa i losom, logrob« Kakovlćova nlioa 3« 6514 Prva hrvatska tovaraa zb električno industrijo Zagreb I il^raun Fsusp>su:| ZAGREB: Tovarna In posfovalnlca OundulKava uHca 41. I Prevzema urejen ja električnih pogonov. Velika zaloga električnoga pri- ■ bora. Zažtilje na veliko in malo. Specijalno olje za mazanje električnih I strojev. Tovarniško popravljanje električnih strojev. Tovarna 2epnih ■ baterij »CROATIA« ■ Razpls službe ravnatelja dež. dobrodelnita zaTOdov. Razpisuje se v popolnitev služba ravnatelja deželnih dobro-delnih zavodov v Ljubljani s prejemki 6. činovnega razreda drž. uradnikov t. j. z letno plaćo 6400 K in aktivitetno dolado letnih 1288 K. Prosila za to službo naj vlože svoje s spričevali opremljene prošnje io 15. inlija 1919- pri podpisani komisiji. Ktmisija za začaao ndstn ii Hadji dtitlie mu. V Ljubljani, dne 17. junija 1919. i! Povsod luč U ■ OaT" Maihnc električae razsvctljcvalne centrale. I ^m na bendnov motor z akumulatorji ali brez njih. ^m ■W* Jfaprave n razsvctljevanje: "Vi I H graiein in kmetskih ali, gostilen li kaTaren, obrtnih obrat»?v klao? Ia zatavilt. H I HooMom oi mettnlh In pođetelntli oontraL I ■BenriBOti notorjt vseh konjskih sH J^^iT"0! I PMILIPP R. HAMBER, H. m- b. H- ■ ■ DnaaJ (Wlm) TIL, M«aba«|«w« 38. ■ POZOR! | taj. h tnjntw, iKtotn ii Irnii nlnalni iMEm ■ zalogo bmnŠTlšklh salatu ■ kakor tuđi aalam li gafatf po Balaii|lh ooaola. H Pri tej oriliki opoiarjam, da je moja tvornica za izđelavo razllčnlh H salam, klobas in klobasic prvo tat oalao fngoalovaasko podlotfo ■ na Kranfikem. — Moja tvornica bila je že v letu 1904 na medna- ■ rodni razstavi v Parizu odlikovana. — Pričakujoč mnogobrojnih na- ■ ročil jamčim za točno in solidno postrežbo. W Z odličnim spoštovanjem ^^ Franc Golob, ™ mesar ia prekajevalec v Sp. šliU pri Ljabljaif. ~ Oglas. Policijska direkcija u Sarajevu treba oko stotinu policista. Uvjeti su za primanje u policijsku službu: da je molitelj 1. državljanin Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca; 2. potpuno zdrav; 3. neporočan; 4. svršio najmanje potpunu osnovnu školu i da zna dobro čitati i pisati latinicom i ćirilicom; 5. služio u vojsci i postigao makar čast kaplara; 6. dovršio 24 godine, a ne prekoračio 36 godina. Dohoci su za neoženjene osim stana, odjela i obuće 5012 K godišnje, a za oženjene 5.576 K godišnje osim odijela i obuče. Oženjeni dobivaju osim toga za svako dijete po 300 K godišnje više. Reflektanti neka pošalju molbu za primanje policijskoj direkciji u Sarajevo putem svoje nadležne političke vlasti, a molbi neka dodaju: 1. svjedočbu ponašanja; 2. krštenicu odnosno izvadak iz registra rodjenih; 3. domovnicu; 4. posljednju školsku svjedočbu; 5. vojničku knjižicu ili otpustnicu; 6. vjenčani list, eventualno krštenicu (ili izvatke iz registra rodjenih) djece. Policijska direkcija n Sara]eTV- Broj 18134/19. 6285 I hin'Hu fin u nliki | !£ Andrija Golubić 3« I X«a»b. Jurlllteva trtica to. I PRODAJE: I Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. I Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma, Slivovko ■ laosko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% ■ Jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljSih obče. Vse na I I vagone in manjših količinah, hitro in točno odpremljanje! I I Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro- I ■ izvodov itd. — Xaai»pBlk m LJabllaJM te ttellM I I Ivrn Koželi, Triaika cesta itv. 27- I