TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */* leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-69.
teto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 20. julija 1933.
štev. 81.
&odu*t<H/ie-
Že nekaj let dela velika mednarodna Politika na to, da bi podonavske države družila v gospodarsko enoto in s tem podala njih gospodarsko silo. Pa kakor je izven vsakega dvoma, da bi podonavske države v resnici mogle tvoriti nekakšno gospodarsko enoto, tako so vsa ta prizadevanja ostala brezuspešna, ker so se pojavila nepremostljiva politična nasprotja.
Ta politična nasprotja izhajajo vedno iz etie in iste strani in ta nasprotja so glavni ^rok, če še ni prišlo in če še ne bo tako kmalu prišlo do konsolidacije gospodarstva v podonavskih državah. In zato je treba o teh nasprotjih enkrat odločno spregovoriti in javno povedati kakšen je položaj, ker brez jasnosti tudi ni nobene prave rešitve.
S	strani držav Male antante je bilo že večkrat z vso iskrenostjo ponujeno drugim podonavskim državam sodelovanje. A a Ponudba ni bila nikdar sprejeta niti ne s primeroma enako iskrenostjo, temveč se je vedno s političnim razlogom onemogo-01 °. le skromno gospodarsko sodelovanje. Ta politični razlog se ni vedno ena-glasil, temveč se je odeval zdaj v to, zdaj v ono obleko, vedno pa je bil njegov zadnji razlog eden in isti, to je zahteva po reviziji mirovnih pogodb.
To je ona točka, ki preprečuje vsak sporazum, ki niti ne dopušča, da bi nastalo vsaj malo dobre volje za sporazum. Je pač tako, da oni, ki so nekdaj vladali nad osvobojenimi nasledstvenimi državami, teh %>iii časov kar nočejo in zato tudi ne mo-rejo pozabiti. Tako zelo so zaverovani v 6 čase, da niti ne čutijo, da so brez vsake Pravice uživali delo drugih narodov, da se jim polnile blagajne le zato, ker so aiogli z nasiljem ovirati razvoj drugih na-l'odov. Pravico, ki so si jo uzurpirali, so 8tnatrali za sveto, ker so jo tako dolgo Uživali. Ne morejo se povzpeti do te logike, da bi bili veseli, ker so tako dolgo dobro živeli na račun drugih, one smatrajo Za krivico, ker ne morejo več uživati dela drugih. V tej reakcionarni miselnosti je Zadnji vzrok, da so vsa prizadevanja za gospodarsko sodelovanje podonavskih držav brezuspešna in v tej reakcionarni mirnosti je tudi razlog, da ni še računati nialu na zboljšanje.
Ti junaki stare miselnosti kar ne mo-frei° razumeti človeškega napredka. Stari evdalci so se pod udarci francoske revolucije končno udali v to, da ima tudi naj-?°'j priprost kmet svoje človeške pravice *n da ima vsak človek pravico do sadov svojega dela. Niso pa se še izpametovali ti reakcionarni voditelji nekaterih narodov Jjiti |xxl strašnimi udarci svetovne vojne, ima tudi vsak narod pravico do sadov svojega dela. A ti narodi nimajo le te pralce, temveč tudi to moč, da branijo svojo kravico in zato ne more zahteva teh junakov stare miselnosti nikdar postati resica.
Ne posamezniki, ne narodi nočejo biti uf?e drugih in dokler ne bodo te resnice ^Poznali oni, ki sanjajo o reviziji mirov-pogodb, da bi zopet mogli vihteti svojo nad drugimi, tako dolgo tudi ne bo T^Boč noben pravi sporazum. Na tem na-,'Protju nad svobodnimi narodi in njih eK'danjimi tlačitelji se razbija vsak spo-azum in se mora razbiti, ker se zgodovina človeštva ne razvija nazaj, temveč na-PrftJ-Z anahronističnimi željami ni mogoče ose(’i uspehov v politiki.
Treba je vse to enkrat že odločno posedati, ker pri velijrih narodih se dosti-rat skuša iz napačne sentimentalnosti natikati te bivše tlačitelje kot preganjane vce, ki jim je treba pomagati. Na drugi fani jpa bi se komaj osvobojene narode °telo prikazati kot pne zle sile, ki ne '‘aziun n°k0ne dobre VP.lje, ki ovirajo spo-
A resnica je baš nasprotno! ,Ce kdo, po-m so za vsak sporazum narodi, ki so
združeni v Mali antanti. Seveda pa ne za to suženjsko ceno, da bi zopet bila v nevarnosti njih svoboda in da bi delali za druge. Za to ceno pač ni mogoč noben sporazum. Dobro bi bilo, da bi tudi na zapadu že enkrat spoznali, kateri reakcijo-
narci so vedno ovira za gospodarsko obnovo Podonavja in da bi temu spoznanju primerno prilagodili tudi svoje postopanje. Potem bo menda le konec nepotrebnega favoriziranja nekaterih držav srednje Evrope.
Ih <zakai ne tudi pd mm?
1/ ftctnuii iinCHOi/aH g&spodacsUi st/el
Nemška vlada je ustanovila generalni gospodarski svet, čegar naloga je, da za delo	vlade	izkoristi	izkušnje	iz praktičnega	gospodarskega	življenja.	Člani tega
novega gospodarskega sveta bodo svetovalci	vlade	v vseh	gospodarskih vprašanjih,	da se	s tem	preprečijo	vsi gospo-
darstvu škodljivi ukrepi in zakoni. Hitler je tudi že imenoval novi gospodarski svet in so njegovi člani izključno samo praktični gospodarji. Tako so med drugimi imenovani v gospodarski svet:	Krupp,
Bohlen, Siemens, Thyssen ter vsi vodilni bančniki.
Ko poročamo o novem gospodarskem svetu Nemčije, #e nehote postavlja vprašanje, zakaj ne moremo dobiti takšen gospodarski svet tudi mi, ko je vendar že zakon o gospodarskem svetu uzakonjen. Tem bolj čudno je, če imajo takšen gospodarski svet že v Nemčiji, kjer prav gotovo ne vlada režim, ki bi bil le količkaj obziren. S kruto roko pritiskajo hitlerjevci vsakega svojega nasprotnika in ne trpe niti najmanjše opozicije. Kljub temu pa so se pred gospodarstvom ustavili in priznavajo, da ima gospodarstvo svoje posebne interese, ki jih brez škode za celoto ne sme nihče prezirati. In hitlerjevci, ki se neprestano bahajo, da znajo vse, ki v vsakem vprašanju razsojajo naravnost z diktatorsko gesto, so z ustanovitvijo gospodarskega sveta naravnost priznali, da bi se tudi oni mogli motiti v gospodarskih vprašanjih in zato so imenovali svetovalce, ki naj preprečijo, da bi izšel kakršenkoli gospodarstvu škodljiv ukrep vlade. S tem pa so se tudi v veliki meri oprostili odgovornosti, če ne bi gospodarsko življenje Nemčije napredovalo v tej meri, kakor bi bilo želeti. Kajti odgovornost za razvoj gospodarstva pade odslej tudi na člane gospodarskega sveta.
Pri nas, kjer ni nobeue stranke, ki bi tako nasilno postopala kakor postopajo hitlerjevci, je tem manj razloga, da ne bi imeli svoj gospodarski svet. V nobenem
oziru ne more ta gospodarski svet politično škodovati, pač pa le ogromno koristiti vsemu prebivalstvu, prav posebno pa tudi vladi, ki bi mogla s sodelovanjem gospodarskih ljudi z največjim uspehom delati za zboljšanje gospodarskega stanja.
Treba vendar upoštevati, da smo mlada država, ki nima niti primeroma teh izkušenj, ko Nemčija, da je poleg tega živela deset in desetletja skoraj vsaka naša pokrajina v drugem gospodarskem sistemu, da je vsled tega pri nas gospodarski problem še posebno težaven. Vrhu tega pa nas čaka nujna dolžnost, da z investicijami oživimo vse narodno gospodarstvo, a da te investicije izvedemo po do podrobnosti izdelanem načrtu, da bo donos teh investicij čim večji. Smo narod brez velikih kapitalov in zato moramo tem bolj gledati na vsak izdatek in zato je tem bolj potrebno, da pride do ozkega sodelovanja med gospodarskimi ljudmi in vlado.
In kakor v Nemčiji, tako bo tudi pri nas, če se bo upoštevalo delo gospodarskega sveta, zmanjšalo odgovornost vlade, ker bo odgovornost padla na naše gospodarske ljudi. Ti radi prevzemajo to breme odgovornosti, ker je njih volja dobro služiti narodu in storiti vse, kar je le v njih moči, da bo naše gospodarstvo čim bolj napredovalo. Zato smo tudi trdno prepričani, da bi gospodarski svet bistveno pripomogel, da bi se kriza zaupanja nehala. Že samo vsled tega je sklicanje gospodarskega sveta nujno. Pa tudi z ozirom na princip delitve dela. Niso vsi ljudje politiki, nimajo vsi smisla za politično delo, pač pa za gospodarsko delo. Zakaj se ne bi tem ljudem omogočilo, da na svoj način delajo za javnost, zakaj ne bi poklicali ljudi na mesta, na katerih bi mogli postaviti celega moža.
Gospodarski svet je treba sklicati in njegovo delo se mora pričeti čim preje. Naj sledi imenovanju nemškega gospodarskega sveta še imenovanje našega gospodarskega sveta!
2o> si/o&odno'	z	žitom
VU&e*te$a žit*vel!
i
Dne 1. julija je bila v poljedelskem ministrstvu konferenca, katere so se udeležili zastopniki poljedelstva, mlinske industrije in nekateri trgovci, dočim niso bile povabljene vse zbornice. Na tej konferenci se je med drugim obravnavalo tudi vprašanje minimaliziranja žitnih cen, nadalje o plasiranju našega žita na tujih trgih in o eventualni intervenciji države. Konferenca je sklenila, da naj država v dosego boljših cen intervenira na trgu.
Zastopniki mlinske industrije so po vsej pravici odločno nastopili proti temu sklepu in poudarili, da so bile takšne intervencije v zadnjih treh letih samo v splošno škodo. Zastopniki mlinske industrije so zato zahtevali, da se dovoli popolnoma svobodna trgovina z žitom in da se neha z vsakim eksperimentiranjem, kar so dejansko vse intervencije države na žitnem trgu.
Ni sicer še znano, če bo vl^da tudi osvojila sklepe konference, vendar pa je z ozirom na prej špj e žalostne Izkušnje računat;! tpdi s to možnostjo, zlasti še, ker je znano, da bi nekateri ge enkrat radi doživeli one lepe čase žitnega reži-
ma, ko so na škodo države in kmeta zaslužili milijone.
Zato moramo z vso odločnostjo nastopiti proti vsakemu poizkusu, da bi se znova uvedel žitni režim v kakršnikoli obliki. Vlada naj svobodna žitna trgovina, kajti svobodna trgovina še najprej omogoči dobre cene in obvaruje državo pred izgubo.
prav tako odlpčnp pa je treba nastopiti tudi proti minitnaUzaciji cen. Zlasti Slovenija mora proti določitvi minimalnih cen nastopiti z vso odločnostjo, prav tako pa tudi vse druge pasivne banovine. Ce se izvede minimalizacija cen in prisili prebivalstvo, da kupuje žito po določeni višji ceni, kakor pa bi bila ob svobodni trgovini, potem so s tem udarjeni ravno najbolj revni sloji. V Trbovljah in tudi drugod pa je danes zaslužek že tako minimalen, da delavci nimajo več dovolj sredstev, da bi mpgli dostojno preživeti sebe in svojo rodbino. Ce bi piprali sedaj še dražje plačevati kruh, ki je osppva vse prehrane, potem bi bila resna .nevarnost, ,fla bi bil njih obstanek ogrqžen. Ze gamo ,iz tega socialnega vidika, £1 je danes že odločilen, je zato
vsaka minimalizacija žitnih cen nedopustna.
Fa tudi iz državnih ozirov. Minimali-zacija cen bi bila izvedljiva le z državno podporo in z njeno intervencijo. Za uspešno intervencijo bi bil potreben iz-vežban upravni aparat, ki ga ni mogoče kar čez noč ustvariti. Poleg tega pa je potreben tudi velik kapital, ki ga država nima. Vse dosedanje izkušnje dokazujejo, da so se doslej ponesrečili še vsi poizkusi, da bi država direktno vplivala na zasebno gospodarstvo. Vsak tak poizkus se je končal s polomom. To je zlasti dokazal žitni režim, ki ga še danes plačuje prebivalstvo v obliki skupnega davka na moko in ki ga bo še dolgo plačevalo, predno bodo pokrili vse stomilijonske izgube žitnega režima.
A tudi zavoljo kmečkega gospodarstva samega je minimalizacija cen napačna. Kmetsko gospodarstvo pride v nered, če ne dobi kmet takoj v jeseni za svoje pridelke tudi gotov denar. Samo z gotovim denarjem more kmet poravnati brez izgube vse svoje obveznosti, nikdar pa ne z boni' ki jih je špekulacija še vedno razvrednotila. Ker pa država nima denarja, bi morala, če bi injtervenirala, plačevati zopet z boni, kar bi znova privedlo do tega, da bi se iftojralo kmetovalca zopet zaščititi z zakonom. Nujna posledica tega bi bila še večja desorga-nizacija nažega denarnega trga.
Končno pa je tudi v interesu našega izvoza, da je žitna trgovina prosta. Eksperimentiranje s cenami mora nujno povzročiti negotovost na trgu in nastala bi nevarnost, da se tujina ne bi zanimala za naše žito iz strahu pred negotovim položajem na trgu, pa tudi iz nezaupanja do državne intervencije same. Moglo bi se tako zgoditi, da bi nameravana pomoč kmetovalcu bila ravno zanj v naj večjo škodo. Vrhu tega pa je še nevarnost, da ne bi mogli plasirati svojega žita na tuje trge in to zaradi nekaterih posameznikov, ki nepravilno pojmujejo državno intervencijo.
Socialni razlogi, oziri na državno blagajno, interesi našega izvoza in korist kmetovalca, vse to govori za svobodno trgovino žita in proti vsaki uvedbi kakršnegakoli žitnega režima. Vse to pa tudi odločno govori proti vsaki minima-lizaciji cen in za popolno prostost na žitnem trgu. Upamo zato, da bo tudi vlada vse te razloge upoštevala in se izrekla za svobodno žitno trgovino. To upamo tem bolj, ker so v vladi možje, ki so že z uspehom nastopili proti žitnemu režimu, ker so spoznali vse njegove slabe posledice.
I/eefe filaU Ut luafii <U-IovmU i/ Ameulii
Roosevelt je trdno odločen, da <jd svojega načrta za obnovo ameriškega gospodarstva ne odstopi niti za ped. Da zmanjša brezposelnost, je sklenil znižali delavno dobo in na njegovo pobudo bo začel sedaj urad za industrijsko obnovo veliko akcijo, da podjetja znižajo delovni čas. Npjvečja podgetja 30 na znižanje delovnega čaša že pristala in tako bo v premogovni industriji vpeljan 40 urnik. V nekaterih podjetjih pa se bo delalo celo samo 35 ur na teden.
Da pa se tudi poveča kupna mpč ameriškega ljudstva, zahteva Roosevelt, da se obenem z znižanjem delovnega časa, zvišajo mezde. Tudi to ge bo zgodilo ,in premogovna industrija je že sklenila, da bodo znašale pri njej minimalne mezde 15 dolarjev. Rnako bodo sklenile tudi še druge industrije. Na vsak način pa v Apieribi ne bo znašala minimalna mezda nikjer pod 1{1 dolarjev qa teden (650 ftin).
Rppsevelt je nadalje pr*:povedal vsako z^pqslitev mladoletnikov v t^oriiicali in tudi gensko delo bp omejeno.
✓/
1/ zadcužni	Ucctn
/✓
Te krasne, od zadružne zavesti kar prepojene besede, čitamo kot oglas v zadnji številki »Našega glasu«.
»V zadružni krčmi se točijo...« Na vso zadnje res ni razloga, zakaj si zadrugarji ne hi ustanovili tudi svojo krčmo, zakaj ne bi poizkusili vse, da pridejo ceneje do pijače. Danes je pač stiska in trda za denar, da je tudi še najbolj ceneno vino predrago. In zakaj se potem v tej zadružni krčmi ne bi dobilo tudi kaj za pod zobe? Vsak si pač pomaga, kakor more in zna in zato ni kaj reči, če se zberejo ljudje in ustanove zadrugo, da bodo imeli svojo krčmo! Cilj je sicer nad' vse inaterijalen in niti kot takšen ne posebno visok, toda pravice do zadružne krčme res ni mogoče oporekati nobenemu zadrugarju.
Toda! Po kakšni pravici pa pridejo ti ustanovitelji zadružne krčme do tega, da se jim poklanjajo privilegiji zato, da bodo cenejše pili! S kakšnimi razlogi pa se morejo utemeljiti privilegiji za cenejše pitje! Na to vprašanje pa ni mogoč prav noben odgovor, ter mora človek kar ostrmeti, da je kaj takega sploh mogoče.
Razumemo, če se pomaga z olajšavami kmetovalcem, ki si ustanove zadrugo, da morejo izdelovati sir. ker se s tem zviša njih pridobitna moč. Razumemo, če se dovolijo olajšave živinorejcem, ki ustanove zadrugo, da si nakupijo plemensko živino, ker se s tem poveča njih pridobitna moč. Razumemo, če se dajo privilegiji drugim zadrugam, ki imajo namen, da povečajo pridobitno moč svojih članov, vse to razumemo in čeprav je težava z denarjem, ne oporekamo, če se v takšne namene dajejo privilegiji.
Toda na kakšni podlagi in iz kakšnih razlogov za zadružne krčme!
Naj se nam ne govori, da je že sam naslov zadruga tako imeniten, da upravičuje
'do privilegijev. Ne zaradi imena imajo zadruge svoje privilegije, temveč zaradi njih dela! In zadruge, ki nimajo nobene zveze z zadružno mislijo, ki nimajo prav nobenega pomena za splošnost, takšne zadruge tudi nimajo prav nobene pravice do privilegijev. Vendar ne bo nihče trdil, da je v, interesu splošnosti, če se vsa dežela preplavi z zadružnimi krčmami, da se bo tem več pilo. Kaj naj bo namen zadrug propaganda za pitje!
Privilegiji za pitje! V resnici, tu se vse neha! Kakor da bi bili pri nas v nevarnosti, da bi se premalo pilo, kakor da bi bilo našim ljudem še dopovedovati, da morajo piti, kakor da se ne bi že preveč pilo!
Gd/ua,pza5&fi,fc
Zadružne krčme, to je tako silen argument proti privilegijem zadrug in tako jasno zlorabljanje teh privilegijev, da bi zadruge same morale nastopiti proti tem krčmam', kajti te krčme kompromitirajo zadružno misel v tej meri, da mora človek zadvomiti nad vsem zadružništvom. Nujno potrebno je zato, da se izvede revizija zadrug in da se ločijo prave zadruge od nepravih. Pravim naj bodo ohranjeni njih privilegiji, nepravim pa brez oklevanja odvzeti. In kar presenetilo bo, kako hitro bodo vse te neprave zadruge prenehale, ker jih ni rodila potreba, temveč špekulacija na privilegije zadrug. Tej špekulaciji pa je treba napraviti konec že v interesu našega, sicer zdravega zadružništva.
Zadružne krčme so madež na lepem slovesu našega zadružništva in ta madež naj izgine.
IakU deladaialee	/ pan/!
iz industrijskih krogov smo prejeli dopis, ki zasluži vse upoštevanje. Zaradi znane in že večkrat po vsej pravici grajane animoznosti proti industriji in industrijal-cem se je v javnosti razvilo razpoloženje, da se vsak spor med delodajalcem in delojemalcem presoja le z vidika delojemalca. To razpoloženje se dostikrat opaža tudi pri delavskih sodiščih in industrijalci so dobili vtis, da je njih stvar vedno že v naprej izgubljena, pa naj navajajo kakršnekoli argumente.
To se zlasti vidi pri zahtevah po plačilu nadur. Dostikrat se stavijo te zahteve po več letih, ko je že skoraj čisto nemogoče ugotoviti, če so te nadure tudi v resnici bile ali ne. Če pride zaradi teh nadur do procesa, potem je podjetnik skoraj čisto gotovo izgubljen, ker ne more pozitivno dokazati, da teh nadur ni bilo, do-čiin se tožeči stranki iz razlogov, ki jih tu ne bomo niti omenjali, ta dokaz navadno posreči. Brez dejanske krivde mora tako podjetnik dostikrat plačati velike vsote in to tudi za več let nazaj, ko so že vsi računi zaključeni.
Ne da bi načelno ugovarjali, da se morajo plačevati nadure, je pa vendar treba zahtevati, da se določijo roki, v katerih morajo biti zahteve po plačilu nadur prijavljene. V mnogih državah takšna določila tudi že obstoje in tako obstoji v Avstriji uaredba, ki se glede pekovskih pomočnikov glasi tako-le:
»Zahteve za doplačilo za nočno delo, nedeljsko delo in nadure propadejo, če niso prijavljene v teku treh mesecev.«
Mislimo, da je ta zahteva povsem pravilna ter tudi ne v škodo delojemalcev, ki pač nimajo interesa, da bi zahteve po pla-
čilu nadur prijavljali šele čez nekaj let, mesto da bi jih prijavili takoj. Mnogo manj prepirov in slabe volje bo, če se vse takšne zahteve prijavljajo v gotovem roku. Zato treba vse te zahteve ierminirati.
Pri tej priliki pa bi omenili še neko sodno razsodbo, ki kaže, da v drugih državah sodišča upoštevajo tudi interes delodajalca in ga ne obsojajo kar a priori.
Pired delavskim sodiščem v Mtinsteru se je razpravljajo o tožbi nekega slaščičarskega pomočnika, ki je zahteval, da mu mora plačati njegov delodajalec — pri katerem je bil pet let v službi — za nadurno deilo v času od 1. I. 1931 do 21. III. 1933, ko je bil odpuščen iz službe, nič manj ko 2.159 mark (skoraj 40.000 Din). Pomočnik je pred sodiščem izjavil, da je imel povprečno na dan 3 in pol nadur, v nedeljah pa tudi več. Poleg hrane in stanovanja je prejemal od mojstra na teden čistih 19 mark (skoraj 380 Din). Toženi slaščičar se je branil plačati toženi znesek in nagilašal, da je bil pomočnik pri njem 5 let v službi in da je dobro vedel, da posel zahteva čezurno delo. V vseh teh petih letih ni nikdar zahteval odškodnine za nadurno delo in zato on s tem izdatkom tudi ni računal.
Sodišče je nato zaslišalo priče tako iz vrst delojemalcev ko tudi delodajalcev. Iz izpovedb prič je bilo ugotovljeno, da dobe v Miinstru za osemurno delo pomočniki v tretjem letu službe poleg hrane in stanovanja še 10 mark tedensko. Sodišče je zato po daljšem posvetovanju sklenilo, da je bila plača v višini 19 mark tedensko poleg hrane in stanovanja dovolj velika tudi za nadurno delo in je tožbo pomočnika zavrnilo.
Vlepeoetovotihi	dabcotn
Onim, (U UcotiLfo dcnac do-ma
kovcev. Koliko bankovcev so že požrle živali!
V vasi Riudepolje je nenadoma nastal požar in zajel tudi hišo vaškega kovača. V splošni zmedi so pozabili domačini na listnico kovača, v kateri je bilo 100 jurjev. Vseh stotisoč dinarjev je s tem pogorelo.
Skoraj pri vseh požarih, dn v zadnjem času jih je le preveč, pogori tudi nekaj doma shranjenega denarja. Včasih se ljudem še posreči, da rešijo vsaj ožgane bankovce, ki jih potem prinesejo Narodni banki, ki .jih tudi zamenja proti malenkostni odškodnini, če se le še količkaj da dognati, da je bil bankovec pravilen. A dostikrat to ni več mogoče in tako propade
A kljub temu se ljudje ne spametujejo in tišče denar doma. Saij ne rečemo, da bi z ozirom na današnje čase, kar sproti vse vlagali v denarne zavode, toda denar doma, to je vedina nevarnost. Pameten človek pa se nevarnosti izogiba in ne drži vsega denarja doma. Kljub vsemu je denar v hranilnici še vedno bolj varen ko v nogavicah, neglede na to, da je danes tudi že mogoče naložiti denar tako, da ga je mogoče vsak hip dvigniti.
Ti neprostovoljni dobrotniki Narodne banke niso baš znak njih visoke kulturne stopnje in zato bi morali gledati na to, da čim preje izginejo, čeprav bi Narodni banki prav iskreno privoščili dobiček, ki ga ima od njih. Toda dejansko se s tem uničevanjem bankovcev zapravlja ljudsko premoženje in zato treba gledati, da se to zapravljanje neha. Manj nezaupanja do denarnih zavodov, več nezaupanja pa do nogavice in ljudje bodo obvarovani nesreče, da bi kar na lepem izgubili ves svoj denar. Ni nihče tako bogat, da bi mogel biti dobrotnik Narodne banke!
ffimdbejroptaSemniž
Dunajska tvrdka Erwin Betha, Dunaj IX., Altmiittergasse 3, se zanima za naša podjetja, ki izdelujejo sode za pivo. Tvrdka potrebuje 30.000 sodov za Ameriko. Sodi morajo biti iz bele hrastovine, okovani z železnim obročem in imeti 31 ga-lonov prostornine. (En galon je 3-786 litra.) Interesenti naj se obrnejo naravnost na dunajsko tvrdko.
Qd/Uci piciA&kfi
Si/obodne pacoptovhe dcuibe pcoti dciavhifn sufa/e*tci$atn
ljudem denar popolnoma. Pri Narodni banki seveda niso prav nič jezni na te neprevidne hranitelje denarja doma, ker večjega dobrotnika sploh ne bi mogla najti Narodna banka, kakor bi bil tisti, ki bi požgal kar vse njene bankovce. Kar hipoma bi jo rešil vsega njenega dolga.
Ti neprevidni hranitelji bankovcev doma so zato samo dobrotniki Narodne banke, čeprav neprostovoljni, toda vseeno dobrotniki. In ti ljudje znosijo Narodni banki imnogo več denarja, kakor se splošno misli, ker ne samo pri požarih, temveč tudi pri drugih nesrečah se uniči mnogo ban-
Zveza svobodne sredozemske plovbe je izdala to-le izjavo:
Konferenca subvencioniranih paroplov-nih družb, ki je bila v Splitu, nas sili, da odgovorimo na njo. D oči m s pravico zahtevajo nekatere družbe, ki vzdržujejo redno poštno in potniško službo v Jadranskem morju, da se jim izplačuje dogovorjena subvencija, je čisto neupravičeno, da zahtevajo nekatere druge družbe, da se jim izplačuje dogovorjena subvencija, ki ni v skladu z našimi gospodarskimi interesi in našo trgovsko ekspanzijo. Casi so se v tej meri spremenili, da nekatere proge nimajo več smisla. Naša svobodna paroplov-na zveza prevozi letno okoli 450.000 edi-nic tovora, bilo kubičnih metrov lesa, bilo cementa. Enkrat za vselej je treba opustiti mnenje, češ, da so za blago, kakor les in cement, potrebne redne zveze, ker je čisto vseeno, če se to blago natovori par dni preje aili kasneje in če pride v namembni kraj par dni preje ali kasneje. Zato niso potrebne subvencije, ki gredo v milijone. To dokazujejo tudi zaplenjeni parniki, ki so prišli v finančne težave baš zato, ker niso mogli vzdržati konkurence. Že leta 1931. smo opozorili odločujoče kroge na posledice subvencioniranja. Čas je delal za nas in dokazano je sedaj, da je mogoče delati tudi brez subvencije, ker smo mi rešili našo zastavo na Sredozem skem morju, in sicer brez vsake subvencije.
ITALIJANSKE IN FRANCOSKE SUB VENCIJE PAROPLOVNIM DRUŽBAM
Za leto 1933/34 bo izplačala italijanska vlada paroplovnim družbam 331 milijonov lir subvencije. Minister Ciani utemeljuje to veliko subvencijo s tem, da je Italija vsa obdana od morja in mora zato skrbeti za svoje paroplovne družbe. Ne more dopustiti italijanska vlada, da bi bila Italija odvisna od tuje trgovinske mornarice.
Francoska vlada je pristala na to, da plača Oompagnie Gčneral Transatlantique letno subvencijo v višini 150 milijonov frankov. Vlada se je obvezala, da bo izplačevala to subvencijo skozi 14 let. Poleg tega je jamčila vlada družbi posojilo v višini 150 milijonov frankov. Novi parnik družbe »Normandie« bo veljal 800 milijonov frankov, stroški za njegovo vzdrževa nje pa bodo znašali 50 milijonov na leto,
fo-nvthi
Pc
Nj. Vel. kral(j je pomilostil Jurija Ruka vino, ki je bil v prvem liškem procesu obsojen na smrt.
Narodna skupščina je sklicana za pon? deljek, dne 24. t. m.
Banska uprava Dravske banovine je pr« povedala do preklica sprejemanje novi članov onim gradbenim in kreditnim
v
i
15. 1 le sj Ki veča Pove za 2 D, Pove Vi
si
za 2 P<
ztna
049
Bi
0-2
Šl šalo več: 0 1» *a ;
S
več
Pa
C
nje
Pet
Z
drugam, ki dovoljujejo svojim članom tu brezobrestna posojila, a poslujejo brez k pitalnega kritja. Vse te zadruge bodo zn< va pregledane in potem se odloči o nji nadaljnjem poslovanju.
Zastopniki zasebnih nameščencev so za prosili notranjega ministra, da jim dovo ustanovitev nove stranke, ki naj bi imenovala »Stranka delovnega ljudstva« Zuani propagator etičnega pokreta Vid« vič pa namerava baje ustanoviti »etični stranko«.
Herriot je bil povabljen od sovjetsk vlade v Rusijo. Herriot se bo povabilu od zval in odpotuje koncem avgusta v Rusij«
Na kongresu franc, socialistične stranki ;e prišlo do popolnega razkola med desni co in levico. Desničarji so ostali v velik manjšini in so demonstrativno zapusti kongres. Nekateri le še upajo, da pride d sprave med obema skupinama.
Minister Beneš je izjavil, da se nahajiV ^ mo že v zadnji fazi uničujoče svetovne g«| mj spodarske krize.	1	n&
Predsednik razorožitvene konference! Henderson je prišel v Berlin, kjer je kon- mj feriral z zun. ministrom Neurathom in voh nim ministrom Blombergom, da zagotovi ugoden potek razorožitvene konferenc Henderson je optimističen, Nemčija pa s med tem spreminja v en sam vojaški ts bor, kakor je izjavil posebni dopisni »Daily Telegrapha«, ki je pred dnevi pre potoval Nemčijo.
Prva naloga pakta štirih je, da dosež* uspešen potek razorožitvene konference Druga njegova naloga je, da uredi gospodarska vprašanja Evrope in tretja njegov« naloga je, da doseže francosko-italijansk« zbližanje. Tako je razložil pomen četvorn«'1 K ga pakta veleposlanik de Jouvenal.
»Times« pa piSe, da je tožiečo četvernega pakta v francosko-italijanskem sp0' razumu, vsled katerega se bo zmanjšal« tudi napetost med Italijo in Jugoslavije-Ker pa ima Italija dobre zveze z Avstrijo in Madžarsko, bo pakt omogočil tudi kon* struktivno srednje-evropsko politiko.
Španska vlada je sklenila, da prizna sovjetsko Rusijo in da obnovi z njo diplomatske stike.
Morilcema Rathenaua so odkrili hitler-jevci s sodelovanjem državnih oblasti spominsko ploščo, na kateri proslavljajo morilca kot junaka, ki sta delovala »za veličino domovine«.
Nemško-avstrijska meja je na obeh straneh močno zastražena in skoraj vsak osebni promet ustavljen. Na mnogih mestih je prišlo do napadov na stražnike in je bilo tudi že nekaj avstrijskih stražnikov ubitih.
Tudi preje zelo živahni obmejni prom«* ob češkoslovaško-nemški meji se je či# nehal. Vlaki so čisto prazni, vsako prekoračenje meje je za nemške državljan6 združeno z velikimi nevarnostmi, ker pr«; ganjajo hitlerjevci vsakogar, ki prestop1 mejo. Mnogi ne morejo vsled tega niti n« delo.
Nemški parlament so zažgali hitlerjevc* sami, kakor dokazuje v Pragi izhajajoč* »Die neue Weltbuhne« na podlagi izja' bivšega predsednika nemških nacionalnih poslancev Oberiohrena, ki je plačal svoj« poročilo s smrtjo. Isto je ugotovila tud1 mednarodna preiskovalna komisija ptk* predsedstvom Einsteina.
Bivši nemški poslanec dr. Schafer je bij na nepojasnjen način umorjen. Svoje d n1 je bil član narodno socialistične stranke, > je bil pozneje zaradi nekih svojih odkriti iz stranke izključen.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« je prepovedal minister Gfiring za tri mesece, k«f je list zapisal, da je italijanski ministe1 Balbo krščen žid.
Nova vojaška zarota je bila odkrita Grčiji. Več višjih oficirjev je bilo aretiranih.
Pod vplivom Gandhija je indijski nad0' nalni kongres spremenil svoj sklep o opustitvi pasivnega odpora proti Angliji in bo torej ta odpor zopet nadaljeval.
Motorizacijo armade bodo izvedli Združenih državah Sev. Amerike. Zaenkrat je v ta namen določenih 50 milij°n° dolarjev.
Že v 24 nrah
Oenacri
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 15. VII. so se v preteklem tednu izvršile te spremembe (vse v milijonih dinarjev): Kovinska in devizna podloga se je povečala za 2T6 na 1.90P5 in sicer se je Povečala zlata za 0-016 na 1.797-2, devize ^ 2-37, dočim so se valute znižale za 0-22.
Devize, ki ne spadajo v podlogo so se Povečale za 2-29 na 44-5.
Vsota kovanega denarja se je zmanjšala 2-15.
Posojila so zopet padla. Eskontna so se tanjšala za 6-8 na 1.936, lombardna pa za ^49 na 317-2, skupno torej za 7-3 na 2,253-3. Bivši predujmi državi so se dvignili za na 1.815-1; razne aktive pa so se zmanjkale za 2-2 na 114-2.
Število bankovcev v obtoku se je zmanjkalo za 57-1 na 4.314-4, zato pa so se povečale obveznosti na pokaz 59-3 na 1.061-4. Obveze z rokom so se zmanjšale za 11-3 Pa 1.298, razne pasi ve pa so se povečale *a 2-08 na 328-3.
Skupno zlato in devizno kritje se je povečalo od 35.34% na 35-37%, samo zlato Pa se je zmanjšalo od 33-44% na 33-43%.
Obrestna mera je ostala neizpreme-ajena.
*
Zlata zaloga Francoske banke se je zopet povečala v zadnjem tednu, in sicer za 21 milijonov frankov in znaša sedaj 81.264 bilijonov. Zlato kritje je naraslo od 77-8°/o na 78-13°/o.
Južno-amoriška proizvodnja zlata je v
maiu in juniju padla za 15.000 unc.
barva, plesira in ke-miino gnali obleke, klobnke itd. Skrobi in sretlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova ni. 3. Telefon it. 22-72.
2u4*a*tia ic^avina
Kompenzacijska pogajanja med
RUSIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO Društvo za zunanjo trgovino v Pragi se P°gaja s sovjetsko Rusijo o veliki kompenzacijski kupčiji v vrednosti 400 milijonov Kč. Češkoslovaška bi dobavila Ru-% stroje, žico, tekstilno in drugo blago, fatero je doslej kupovala Rusija v Nemčiji, Rusija pa bi dobavljala Češkoslovaški *pmena, ribe, umetna gnojila in nekatere sirovine. Češkoslovaški listi konstatirajo, da je vsled bojkota nemškega blaga pogodi naraslo zanimanje za češkoslovaško Mago.
*
francoska zunanja trgovina je bila v in'^-111	*e£a	leta	deficitna	za	6129
.°nov frankov. Izvoz je znašal po ko-'nj 12,282.614 ton in po vrednosti 8976 milijonov, uvoz pa po količini 24,650.628 ’n P<> vrednosti 15.105 milijonov fran-
Letošnja rumunska letev bo dala 300.000
vagonov. Za izvoz bo 120.000 vagonov.
Italija je letos izvozila 12.083 (lani 4217) ^agonov pomaranč, 411	(259)	vagonov
breskev, 1187 (1184) vagonov češenj in ^2 (195) vagonov mandelnov. Kar je iz-vozila po morju, ni tu všteto.
Carino na mast je povišala Nemčija od
5 na 100 mark, carino na slanino pa od
6 na 60 mark.
Češkoslovaška monopolska uprava je
Prodala v prvem polletju 88.5 milijonov ®jbotk (lani 103-5), 5140 milijonov cigaret (5390), 270.000 kg cigaret, tobaka (242.000) b 3-8 (3-7) milijonov kilogramov tobaka Za pipo.
»SLUŽBENI LIST«
,f' banske uprave Dravske banovine z ane 19. julija objavlja med drugim: Neka-r® ratifikacije in fakultativne odredbe o Podpisu Nemčije, Dominikanske republike, Litve in Združenih držav Sev. Amerike o pristopu k zapisniku o podpisu stalnega mednarodnega sodišča — Pristop Afganistana k svetovni poštni konvenciji — ristop Brazilije k bernski konvenciji za AŠčito literarnih in umetniških del1 — kzglas o proračunu ljubljanske mestne "bčine za leto 1933 — Naredbo o pobiranju občinskih davščin, doklad in taks v iubljani — Naredbo o občinski davščini a vozila — Objave banske uprave o obokih trošarinah — Razne razglase so-in uradov ter razne druge objave.
Ttced odfrodUviia konference-
Sedaj je že definitivno določeno, da se londonska konferenca odgodi dne 27. t. m. in kmalu bo tudi že določen dnevni red in govorniki zadnje plenarne seje londonske konference. Ni pa še gotovo, kje bo konferenca zasedala v jeseni. Američani so na vsak način za New York ali Washington, dočim je večina evropskih držav za Ženevo. Nekateri evropski delegati podpirajo ameriško zahtevo, ker upajo, da bi se v Washingtonu ali New Yorku z osebnimi stiki lažje dosegel sporazum z Rooseveltom.
Londonska konferenca torej polagoma likvidira in delajo le še pododbori, da z nekaterimi resolucijami vsaj v majhni meri prikrijejo neuspeh konference.
ODBOR ZA MLEKO IN MLEČNE PROIZVODE
je proučeval razne predloge, a še ni prišel do končnega sklepa. Izvoljen je šele bil posebni redakcijski odbor, ki bo skušal sestaviti resolucijo. Italijanski delegati so zahtevali, da je treba razpravljati o mlečnem vprašanju obenem z drugimi gospodarskimi vprašanji. Poljaki pa so bili nasprotnega mnenja in so predlagali, da se ustanovi poseben mednarodni svet za mleko. Do soglasja, kakor rečeno, ni prišlo.
V drugih pododborih se je razpravljalo o vprašanju uvoza jajc in so zlasti Kitajci protestirali proti previsokim carinam na jajca. Tudi o drugih predmetih se je razpravljalo, a ni nikjer še prišlo do soglasja.
DENARNA KOMISIJA 0 VPRAŠANJU DOLGOV.
Redakcijski odbor denarne konference, ki se je bavil z vprašanjem dolgov, je predložil komisiji svoj načrt resolucije. V tej resoluciji podčrtava, da je sposobnost dolžniških držav glede izpolnitve njih obveznosti do tujine odvisna od obnove kredita, od njene gospodarske aktivnosti in končno od upostavitve njih možnosti, da morejo svoje proizvode plasirati na tuje trge. V ta namen je potrebno, da upniške države pomagajo državam dolinicam s svojim sodelovanjem.
Obnova ravnovesja se ne sme izvršiti na način, da bi trpel kredit dolžniških držav.
Nemogoče je odrediti enako postopanje v vseh primerih. Za obnovo kredita pa je največje važnosti, da se sklenjene pogodbe spoštujejo. Države-dolžnice, ki izpolnjujejo kljub vsem težavam svoje obveznosti, zaslužijo vso pohvalo. Z vso strogostjo je gledati na to, da se ohrani zaupanje. V primeru izpremembe veljavnih dogovorov, morajo biti ti zasnovani na plačilni sposobnosti dolžniških držav.
KUSlJE
vse/t vrst- por ■fotografij a/z-
ali	r
/sirrifH/e
najsolidn ej£e k! iit €9 rna
ST-DIU
L1UB LIANA
DMMATIN0VA13
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašeni so konkurzi o imovinah: trgovke Ferlič Antonije v Kropi. Kon-kurzni sodnik dr. Štular, upravnik mase odvetnik dr. Triller. Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Radovljici dne 26. julija ob 9. Oglasitveni rok do 20. avgusta, ugotovitveni narok dne 26. avgusta ob 9.
POROČILO ODBORA ZA TRGOVINSKO POLITIKO
Redakcijski odbor sekcije za trgovinsko politiko je dogotovil svoje poročilo in ga predložil konferenci. V glavnem se pravi v tem poročilu:
Pogoj normalizacije trgovinske politike je dejanska stabilizacija cen. V ta namen pa je treba rešiti ta vprašanja:
1. vprašanje kontiugentiranja. Vse delegacije so si edine v tern, da bi morali kontingenti in slične ovire izginiti čim preje. Niso pa vse delegacije istega mnenja, kako naj se to izvede. Tako mislijo nekatere, da bi bilo treba kontingentira-nje žitnega uvoza še nekaj časa dovoliti. Nekatere delegacije pa mislijo, da je v nekaterih primerih kontingentiranje potrebno še nekaj časa zato, da se doseže potrebno ravnovesje med produkcijo in potrošnjo.
2. Carinska politika. Poročilo povdarja splošno in neobhodno potrebo, da se znižajo pretirane carine. To znižanje bi se moglo izvršiti na tri načine: Ali naj se doseže znižanje s pomočjo splošne mednarodne konvencije, ali s pomočjo dvostranskih trgovinskih pogodb ali pa z mednarodno konvencijo, ki bi bila kombinirana z dvostranskimi pogodbami.
3. Načelo največje ugodnosti. Večina delegacij je brezpogojno za ohranitev tega načela. Nekatere delegacije pa so mnenja, da je sicer treba ohraniti načelo največje ugodnosti, vendar pa bi bilo treba omogočiti, da bi se moglo to načelo za posebne prilike uporabiti tako, da ne bi bilo ovira za sklenitev posebnih pogodb med državami, ki bi si v dvostranskih pogod-bah dovoljevale razne carinske in druge olajšave. Odbor je torej v tem vprašanju zavzel približno isto stališče ko dunajski kongres Mednarodne trgovinske zbornice.
ŽITNI SPORAZUM.
V	Londonu so se nadaljevala pogajanja med žitnimi državami ter je bil med evropskimi in čezmorskimi dosežen sporazum. Čezmorske države so pristale na kompromisni predlog, da smejo evropske države izvažati letno 50 milijonov bušljev žita. Sedaj se pogajajo čezmorske države z Rusijo, ki zahteva za sebe pravico ilet-nega izvoza 90 milijonov bušljev, dočim bi ji Američani priznali le 25. Zahteva Rusije pa je zaenkrat le bolj načelnega pomena, ker Rusija sploh nima tako velikih količin za izvoz. Da bo žitni sporazum perfekten, pa je potreben še dogovor z uvoznimi državami, da se bo mogel dogovorjeni izvoz porazdeliti na posamezne trge. Tu so težave največje in ni še nobenega znaka, da bo tudi v tej točki prišlo do sporazuma.
tvrdke I. Goreč nasl. Aucrhammer-Ogrin, družbe z o. z. v Ljubljani. Konkurz-ni sodnik Avsec, upravnik mase odvetnik dr. Cepuder. Prvi zbor upnikov pri ljubljanskem sodišču dne 25. julija ob 11. Oglasitveni rok do 30. avgusta, ugotovitveni narok dne 6. septembra ob 9.
trgovca Ivana Sedlarja v Ljubljani. Kon-kurzni sodnik dr. Štempihar, upravnik mase trg. zastopnik . Wissiak Aleksander. Prvi zbor upnikov dne 26. julija ob 9. Oglasitveni rok do 24. avgusta, ugotovitveni narok dne 30. avgusta ob 9.
tvrdke »Adria«, trg. družbe Urbanc & Co na Glincah. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase odvetnik dr. Krejči. Prvi zbor upnikov dne 25. julija ob 10. Oglasitveni rok do 27. avgusta na okrožno sodišče v Ljubljani, ugotovitveni narok dne 2. septembra ob pol U.
Potrjena je poravnava Groboteka Viktorja in Marije, lastnikov hotela »Turist« pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru.
Poravnalno postopanje v zadevi Stražarja Mateja iz Domžal je končano.
PRODUKCIJA ŽELEZA SE VEČA.
Nemška produkcija sirovega železa se veča, kakor se vidi iz teh številk: Junija 1932. je znašala produkcija 309.921 ton, maja 1933. 414.500 in junija 423.744 ton.
Tudi angleška produkcija železa se je povečala. V juniju 1932. je znašala 311.400 ton, v maju 1933. 339.900 in v letošnjem juniju 345.000 ton.
Ameriška produkcija železa pa je znašala v prvem četrtletju 1. 1982. 2"9 milijonov ton, v letošnjem pa 1"67 milijonov ton.
V	drugem četrtletju pa se je dvignila in v primeri z lanskim letom narastla od 2-27 na 2.78 milijonov ton.
Jlefocma pavšaUtega davka na maka
Proti favoriziranju vojvodinskih mlinov na škodo slovenskih
Novosadska »Jugoslavische Mullerzei-tung« z dne 6. t. m. poroča, da je bila dne 30. junija v Beogradu konferenca, na kateri se je razpravljalo o reformi pavšaliranja davka za moko. Po informacijah novosadskega lista se namerava vprašanje pavšala za moko, ki se sedaj pobira obenem s skupnim davkom, spremeniti v najkrajšem času tako, da bi se samostojno pobiral v obliki letnega pavšala, ki bi se ravnal po kapaciteti mlina.
Vojvodinski mlini so seveda za tako reformo, odločno pa morajo ugovarjati taki nerešitvi vprašanja vsi drugi mlini, ki komaj še premagujejo vse težave. Kajti takšna sprememba bi naše mline naravnost uničila. Pavšaliranje v nameravani obliki bi namreč ustregalo samo mlinom, ki so polno zaposleni, ki delajo s lOOodstotno kapaciteto. Tako pa so v naši kraljevini zaposleni edinole mlini v Vojvodini, dočim naši mlini delajo le še z 20odstotno kapaciteto. Zato je tudi jasno, da naši mlini, ki vsled svoje neugodne tarifarne lege in nezadostne zaščite ne morejo v polni meri izkoristiti svoje kapacitete, tudi ne morejo plačevati davka od svoje kapacitete.
To je tako jasno, da moramo označiti predlog, da se pobira pavšal po kapaciteti mlina, naravnost kot poizkus, da se uniči mlinska industrija v Dravski banovini. Ker morejo naši mlini izkoristiti le eno petino svoje kapacitete, bi pobiranje pavšala po kapaciteti pomenilo za naše mline petkrat večjo obremenitev kakor pa bi bili obremenjeni mlini, ki delajo s polno kapaciteto. Jasno je, da bi bila na ta način popolnoma uničena konkurenčna sposobnost naših mlinov in bi morali ti čisto ustaviti obrate. S tem bi se brezposelnost znova povečala, kar gotovo ni namen davčne reforme.
Ne trpela pa bi le od predlagane reforme pavšaliranega davka na moko samo slovenska mlinska industrija, temveč vse prebivalstvo Dravske banovine. Kakor hitro bi namreč bila izločena konkurenca slovenskih mlinov, bi se tudi moka podražila in že zaradi tega bi bila nameravana reforma napačna.
Zato je nujno potrebno, da ostane pri sedanjem načinu pobiranja pavšalnega davka na moko. čeprav je sedanja obremenitev visoka, je pa enakomerna in zato pravična. Ne gre zato, da bi se nekdaj cvetoča slovenska mlinska industrija popolnoma uničila!
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu
sprejema do dne 23. julija t. 1. ponudbe o dobavi 25 trajnožarnih irskih peči.
Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do dne 27. julija t. 1. ponudbe o dobavi 4.000 jeklenih valjkov iz I a S. M. jekla, 2000 m jeklene vrvi, raznega električnega materijala, 300 m manesmanovih cevi, 850 m železne žice, konjske vprege in do dne 4. avgusta t. 1. o dobavi raznih sedlarskih potrebščin.
Komanda pomorskega arzenala v Divu-ljah sprejema do dne 31. julija t. 1. ponudbe o dobavi cevi iz gume s platnenim vložkom, cevi iz gume za pretakanje benzina in mašil iz gume (brtve) po načrtu, ki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 25. julija t. 1. ponudbe o dobavi raznih barv: cinkova bela, umbra svetla, modra ultra-marin, zelena olivna itd.
Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do dne 27. julija t. 1. ponudbe o dobavi kalovih elementov: 800 kalovih polov in 500 čaš »Kalo«.
Razpisane so te olertalne licitacije:
Pri Komandi dravske divizijske oblasti, intendanturi v Ljubljani bo dne 22. julija t. 1. sedma ofertalna licitacija za dobavo 2.800 kg petroleja ljubljanskemu garnizonu.
Pri Glavnem sanitetskem slagalištu v
Zemunu bo dne 22. julija t. L ofertalna licitacija o dobavi 1.000 žimnic in 500 blazin polnjenih s konjsko žimo in dne 5. avgusta t. 1. o dobavi raznih zdravil (kemikalij).
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Žalec-Gotovlje.
Besedilo:	M.	Jošt, Žalec-Gotovlje,
trgovina z deželnimi pridelki, lesom, kmetijskimi in stavbenimi potrebščinami ter mlinskimi proizvodi.
Izbriše se prokura, podeljena Joštu Martinu, lesnemu trgovcu v Gotovljah.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 27. junija 1933.
Kg A III 132—4.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: M. Rosner & Co. nasl. Viktor Meden.
Obratni predmet: Žganjarna, izdelovanje likerja, trgovina z žganjem.
Besedilo odslej: Viktor Meden.
Obratni predmet: Veležganjarna, izdelovanje likerjev, ruma, vinjaka, vermuta in brezalkoholnih pijač.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1933.
Fi 265/33 - Rg A I 214/22.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Bergodac & Co., družba z ,pinejcno zavezo.
Bo sklepu občnega zbora z dne 19. junija 1933. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.	*
Likvidator je poslovodja Petan Joško.
Likvidacijska firma: kakor doslej z dostavkom sv likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1933.
Fi 274/33 — Re C IV 106/5.
*
Sedež: Ljubljana,
Besedilo: Ljubljanska kreditna banka.
Izbriše se član upravnega sveta Korenčan Ivan in član predstojništva podružnice na Rakeku Domicelj Maks.
Vpišeta se člana upravnega sveta: inž. Knez Tomo v Ljubljani in inž. Dra-čar Oskar v Mariboru.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1933«
Fi 275/33 — Rg B I 42/186.
Sedež: Sv. Jurij ob j. ž.
Besedilo: Ferdo Smola, zaloga poljedelskih strojev in plugov.
Izbrisal se je dosedanji imetnik Ferdo Smola in vpisala kot notfa imetnica Smola Viljemina, podjetnica v Sv. Juriju ob j. ž.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 4. julija 1933.
Rg A II 212/3.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Kaloud barve in laki, družba z omejeno zavezo v Mariboru.
Družba sloni odslej na družbeni pogodbi z dne 25. maja 1929., izpremenje-ni z odstopno pogodbo z dne 29. decembra 1931. in odstopno pogodbo z dne 5. maja 1933.
Izbrišeta se dosedanja poslovodja Hrastelj Franc in Jerebič Franc, vpišeta pa nova poslovodja: Kaloud Ivanka, žena trgovskega zastopnika in Kaloud Josip, trgovski zastopnik, oba v Mariboru.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 6. julija 1933.
Rg C II 41/11.
Izbrisale so se nastopne firme:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ivan Seunig.
Obratni predmet: trgovina z usnjem. Radi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 2. junija 1933.
211/33 — Posam. H 210/5.
*
Sedež firm : Maribor.
C edilo: C. Pickel, trgovina cementnih in betonskih izdelkov.
Zbog odložitve obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 30. junija 1933.
Reg. Einz. I 160/9.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: J. Augustin.
Obratni predmet: Trgovina z zlatom in srebrom.
Radi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1933.
Fi 278/33 - Rg A VI 3/2.
TRGOVCI! Širite »Trgovski Ust«.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je zadruga »Brezobrestni kredit« reg. z. z o, z. Namen zadruge je podeljevati svojim članom brezobrestna posojila na srednjeročno in kratkoročno odplačevanje, podpirati svoje člane pri nabavi raznega blaga ter jim v ta namen podeljevati brezobrestna posojila in 3. skrbeti za splošen gmotni podvig svojih čla-
nov.
ZAPOR ZA ODPUST DELAVCEV.
Sodišče v Ribniku v šleziji je obsodilo ravnatelje rudnikov kneza Donnersinracka, ker so brez dovoljenja ustavili obrat in odpustili 1500 delavcev, na teden dni zapora in na globo 20.000 zlotov.
BAT’A ZAČEL IZDELOVATI ŽELEZNIŠKE VAGONE.
Te dni je bil v Zlinji v strojnih zavodih Bafovih tvornic izdelan prvi železniški vagon za potniške vlake. Vagon je čisto posebne konstrukcije in ima mesto lesenih klopi železne stole, ki so mnogo lažji in baje tudi bolj elastični. Če se bodo poizkusne vožnje obnesle, bodo začeli v Zli-hji izdelovati vagone kar v serijah.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaniiuje samega sebe in ikodi skupnim interesom trgovstva.
RUSIJI GROZI GLAD?
Nedavno se je vrnil iz Rusije chikaški profesor dr. Seli, ki je izjavil, da grozi Rusiji zopet glad. Vsled neuspeha načrtnega gospodarstva je 20 milijonov ljpdi v nevarnosti, da umre za lakoto. Žetev krompirja je uničena, ker so ljudje izkopali ves zasejani krompir in ga pojedli.
USODA RODBINE SCHEIDEMANN
Bivši soc. dem. voditelj Scheidemann, ki živi sedaj v Pragi, je ob priliki aretacije njegovih sorodnikov kot talcev, podal novinarjem to pretresljivo izjavo: Vsled najbolj infamne politične gonje je moja žena podlegla 1. 1926 iz razburjenja kapi. Pred dvema mesecem«! sta izvršila moja najstarejša hčer in njen mož samomor, ker nista mogla več prenesti vsakodnevnih napadov in zasmehovanj na cesti. Vsi drugi moji sorodniki so zaprti v koncentracijskih taborih! Meni so najprej vzeli pokojnino, potem mi vzeli diete kot poslancu, in ostala mi je le skromna fen-ta, ki sem jo dobival od grafične organizacije, kateri sem polnih 50 let plačeval v redu rfvoje prispevke. Sedaj so mi vzeli
še to. Po mnenju odločujočih gospodov v Berlinu mi preostaja sedaj samo eno, ali da se pustim ubiti, ali pa da se sam ubijem. Toda zaenkrat nočem storiti ne eno ne drugo, ker hočem biti zraven, ko pride obračun.
Trgovski samopoči v Mariboru
izrekam najtoplejdo zahvalo, ker mi je po smrti mojega soproga izplačala takoj izdatno podporo. Priporočam vsakomur, da postane član te ku-lantne in dobrodelne in&titucije.
Biščak Katarina
KAJ SE PIJE NA LONDONSKI KONFERENCI?
Neki francoski novinar je opazoval delegate, kaj pijejo. Ugotovil je, da se večina drži svojih navad in pije isto ko doma. Tako pijejo Švedi punč z rumom, Poljaki žganje, Jugoslovani vino, Turki bozo, Japonci svoj »sahe«, Kitajci vino iz Kiau-Čaua, Egipčani in Araibci arak (zelo močno žganje), Nemci, Čehoslovaki in Avstrijci pivo, Angleži in Amerikanci viski in Francozi? Ti pijejo vse, razen vina, ker so v Londonu vsa vina slaba.
STRUP KOBRE — ZDRAVILO PROTI RAKU
Profesor Calmette je sporočil Akademiji za znanost, da sta dva učenjaka in sicer Monalsser v Newyorku ter Tarquet v Parizu začela zdraviti rak s kačjimi strupi, zlasti s strupom kobre. Tudi Calmette sam je poizkusil to novo zdravilo in ugotovil, da so bolečine bolnikov prenehale, turi pa po 10—12 injekcijah izginili. Calmette noče še trditi, da bi bil strup kobre res zanesljivo zdravilo proti raku, pač pa opozarja raziskovalce, da bi v tej smeri vodili svoja raziskovanja, kako najti zdravilo proti eni najtežjih ljudskih bolezni.
6000 kilometrov veliko razdaljo iz New Yorka v Berlin je preletel ameriški pilot Willy Post v 25 urah in 40 minutah. Na letalu je imel tudi mehaničnega »človeka«, ki je skoraj ves čas vodil krmilo letala. Motor letala je imel 700 konjskih sil.
Liitavska letalca stotnik Dariius in. kapitan Girenas sta preletela Atlantski ocean, 80 milj severno od Berlina pa se je njih letalo prevrnilo na tla in se popolnoma razbilo. Oba letalca sta se pri tem ubila.
Na francoskih univerzah je bilo leta 1931./32. vpisanih 441 naših dijakov. Največ jih je bilo vpisanih na pariški univerzi, kjer jih je bilo 249.
Skoraj 4 milijone dinarjev je poneveril direktor rudnika pri Varaždinu Rista Da-skalovič. Lastnik rudnika Poznanovič, ki
je ob vse svpje premoženje, je sedaj Da-skaloviča naznanil. Zeto pa so oškodovani tudi kmetje, katerim je Daskalovič ostal dolžen vse prevoznine za premog.
l*ogorelo je skladišče drž. tvornicc * svilo v Novem Sadu. Škoda znaša 4 in p« milijone dinarjev.
Mesto Peč dobi električno razsvetljav« Ob Belem Drimu bo postavljena električni! centrala, ki bo veljala 2,500.000 Din.
Češkoslovaška iina 147.807 osebnih 4 tovornih avtomobilov, od katerih je 98.5® na Češkem, 35.323 na Moravskem in Šleziji, 12.796 na Slovaškem in 1180 v Po karpatski Rusiji.
Francija je izdala od 1. 1924. do dani za nove bojne ladje 10.267 milijonov fra» kov. Za ta denar je bilo zgrajenih 32 pod mornic, 25 torpednih lovcev, 15 torpedovk
7	razvidnic in 13 križark.
Poljakov živi v Ameriki okoli 4 milijo nov 630.000.
Otok Helgoland bodo prekrstili v Hitler land in postavili na otoku veliki stolp svO’ bode.
jrina voratih ^■
N
«■
L
CENA JEČMENU PADLA
Na osiješki trg je bilo pripeljano zel veliko novega ječmena, ki se je prvotni prodajal po 75 Din za 100 kg. Cena pa j kmalu padla na 65 Din. Goyore, da je 1 padec cen vzrok špekulacije. Kmetovale' 86 boje, da bo padla iz enakega vzrok? tudi cena pšenice, ker nekateri nad vse sirijo vest, da je letošnja pšenična žetev rekordna, kar pa ne odgovarja resnici
ŽITNI TRG
Položaj na žitnem trgu je ostal čis( nespremenjen. Cene so še vedno iste ii se plačuje žito za konec julija po 170, | začqtek avgusta pa po 150 Din. Mnog| boljša pa je kvaliteta letošnjega žita, k bo imela letos povprečno po 78 kg, delom* tudi do 80—81 kg, dočim je bila lani po-vprečna teža največ 72—74 kg.
V	Novem Sadu so notirale te cene: pš& nica po 212-50—220, moka Og, Ogg po 345 do 360, št. 2 po 325—340, št. 5 po 305 320, št. 6 po 275—285, št. 7 po 175—18° in št. 8 po 65—67-50.
DUNAJSKI SVINJSKI TRG
Na trg je bilo postavljenih 4921 pršU' tarjev in 5231 Špeharjev. Cene so bile te; Najboljši kmetski Špeharji po 1-30, kmetski po 1-22—1-27, najboljši Špeharji p° 1-27, I. vrste po 1-25—1-26, II. vrste P° 1-22—1-24; najboljši pršutarji po 1-55 do 1-60, drugi po 1-30—1-45. — Cene Špehar' jem so padle za 5—6 grošev, pršutarjev p3 za 5—10 grošev.
Kalbveinev
Knefpp evo
sladite kavo
pz/c milijoni! (S&odelica © d 2 decilitra Ka~ thveinev Kziefppcve sla dne feavc s &pavim ,9Fpanchom“ stanc samo 1C par, s slad* hoi?jezn izi mlekom	pav/
\
Higienske instalacije
• . <• j', s	■	•	...	-	!	.
kleparstvo, krovstvo, strelovodi
Jakob Fllgl dediči
T«Mm 1S-U
Ljubljana
Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5
<&rgovd in industrija
T vffevski lisi
m priporoča ta
inmevivanfel
(Brzojavi: ŠKrispercoloniale Xjubljana — ‘Gelefon št. 2263
Ani. Krisper Coloniale
Lastnik: Josip Vevlič
‘Veletrgovina koloni-ialne robe. ‘Veleprazarna kave. iMlini za diiave.
‘Gočna oottreiha.
Zaloga špirita,
Ljubljana
rasnem žganja in
idunajska cesta 33 SHine°mH%o<u.
‘Ustanovljeno letp f/fjO Ceniki na razpolago
mkmim
rttofo i mt i i
Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-indnstrijako d. d. »MERKUR« kot izdajate Ija In tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.