^ pr» iniko»; . d»ÖT Saturdays. jgjiiji ud HolUUys. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdatlki Is «pramliki prMtodi MST 8. Uwodak A »s. Ofttos sf Publication: WM Ja* Lswndsls A »s. TtWphoo«, AoskwsU 4S04 r ÄyoJ^^ÄTiSr CMc*afc I1L, ietrtek, 28. septembra (Sept 28), 1933. STEV.-NUMBER 190 Komentaiji 1-, lojalnost asierišklh [ kapitalintof l h ^ vojne je bilo mnogo Mriikih delavcev obtoženih, [¡L lojalni svoji domovini. y it je zgodilo z njimi? Bili ibznovani i dolgim zaporom. Itkon proti Spionaži in moral-Ipodpori za sovražnika je bil LUn najstrožje in prizadeti i bili večinoma radikalni deri _ socialisti itd. — ki ao (nfelno proti vojni. Takrat L vlada prav nič obotavlja-,¡1 delila je najrajši maksi-llBf zaporne kazni. ¡Jknes je druga vojna, dasi ni piva. Rooseveltova Nira je goved vojne depresiji; razlili k ta, da je mobilizacija pastovoljiia in delodajalci so | prvi pozvani h kooperaciji. odzivajo? Kako se drže tilnikov in Rooseveltovega Krama industrijske obnove? [Jkjboljfti odgovor bi lahko i>ralni urad, ki prejema proti kapitalistom zaiti kršenja pravilnikov. Ta dd ima že tak kup pritožb, da ^najbrž ne bo nikdar v stanu fSamo urad za čikaški rt je do danes prejel čez pritožb. T« je najlepši dokaz lojalno-amerlških kapitalistov do vlade. To «o tisti ljudje, im je navadno lojalnost in domovine vedno na r, navadno hočejo biti ne-vzor lojalnosti in patrio-In danes? Očitno se ¡«jo iz vladnega programa iiogajo Niri. ineri«ki kapitalisti 'niso le bcantni in sebični, temveč tu-tstupidni. Lahko bi videli, da -'altov novi "deal" je le v prid. Vlada se trudi na in mrtve, da potegne kapi-ni voz iz blata- in ga po-i»i nazaj v stari kolovoz. Sil-kriza je do malega uničila Wki kapitalistični red in aevelt ni je nadel nehvalež- Eoio, da stari red oživi, in mu podaljša Življe-i Edino, kar je treba pri 1 Prwe«u, je, da kapitalisti fcfajo Rooseveltu, da nekaj ^jo. A tudi tega nočejo! ajajo vladi in kjer morejo, hirajo njen program, pb je kapitalistična lojal-N in hvaležnost! Najlepše je M», da vlada mirno gleda to PWno§t. Zakon Nire dolo-P«ni za prestopke, ampak te P * Ae nikjer ne izvajajo. ^ ne kaže tiste strogosti, jo j« imela med vojno proti Jttlnim — delavcem. Ta-JJ10 padaie zagrne kazni ko je pa vse tiho. Ju-par trne rit spi. Vse ka-^ v«aj do danes — da vlada koraj/e, da bi trdo prijela ■«* kniitelje zakona kot je »primer Ford. k)»in vlade, njihove last-P*, le tedaj, kadar jim U noni mastne dobičke. «' lojalni le sebi in svoje-Mrofitm-mu sistemu. J^nim delavcem je to P M«,rda s,, zdramijo tudi r delavci in spoznajo, ^dasto, 6c bi oni po ¡*l! bankrotiranemu kapita [? n* nog«., ko pa kapi tali J »omaga jo. r ^>itali„U nami niso lojal " )*- vendar njihova po-EV? — zakaj bi , *Vf nimajo nič od ^ is Interniran L * Nemil '■^if! T7™ ' *"!>t. — Fašistični r ,nt**rnirml# v koncetra-^n^u Heinriche trJa, hi v **frs pruskega klt * ^**injo in voditelj 0,1 (centristlčne) Pittsburgh, Pa. — (FP) — Dasi so uradniki petega distrik-ta UMWA pozvali člane te unije, naj se vrnejo na delo, vseeno vsi večji premogovniki v tem distriktu počivajo in nika-kega znaka ni glede spložne obnovitve obratovanja. Tudi veliko število premogovnikov v tretjem in četrtem rudarskem distriktu, ki tvorita ostali del premogovnega polja v zapadni Pennsylvaniji, je Ae vedno zaprtih. Val nezadovoljstva in odpora med rudarji narašča, odkar je bil podpisan premogovni pravilnik. Rudarji so bili uverjeni, da podpis pravilnika pomeni priznanje unije, toda sedaj so spoznali, da so bili v zmoti. To pokazuje slučaj H. C. Frick Co., Bethlehem Mines, Republic Steel in drugih kompanij, katere so pod kontrolo jeklarskega trusta, ki se bore proti priznanju rudarske unije. Sentiment med rudarji glede Nire je danes povsem drugačen ko je bil pred nekaj tedni in rudarji so pričeli dvomiti, da 11 je Roosevelt res njihov prijatelj, za kakršnega so ga smatrali. Odvetnik Antnony Cavalcan-te, zaupnik governerja Pincho-ta, pravi, da so krvave bitke na premogovnem polju neizogibne, ako bo Frick Co. vztrajala pri svojih zahtevah glede kompanij-ske unije in zapostavljala člane UMWA. Ta kompanija je namignila, da bo otvorlla obrat v svojih premogovnikih z rudarji, katere namerava importirati iz Weat Virginije in Kentuckyja. Člani UMWA smatrajo to za direktno kršitev določb premogovnega pravilnika in pravijo, da neorganizirani rudarji bodo šli lahko delat v premogovnike le preko trupel unionistov. V zadnjem času je bil storjen poskus, da John L. Lewis, predsednik UMWA, poseže v situacijo in pregovori rudarje, da se vrnejo na delo. Da II bo Uwis kaj dosegel, je vprašanje, kajti rudarji ne zaupajo ne njemu niti distriktnim uradnikom te unije in povsod ustanavljajo svoje komiteje akcije. Tampiao v razvaiiaah Na tisoče mrtvih Tampico, .Mehika, 27. sept. — V razvalinah pristan isčnega mesta Tampica, ki ga je v nede I jo ponoči razdejal tropični orkan, so včersj nsžli 54 mrličev in 850 ranjencev. Natančnega števila mrtvih ne more *e nihče povedati, vendar domnevajo, da je na tisoče osel» izgubilo življenje. Mnogo mrličev ne bodo nikdar našli, ker so jih pljuska joči valovi odnesli v reko Pa-nuso In od Um so splsvsll v morje. Skoda znaša milijone dolarjev. Lindbergh obiskal I>eeinov grob Moskvs, 27. sept. — Ameri-ški letalec Lindbergh in nj«»go-va žena sta danes obiskala 1+ ninov grob na Rdečem trgu. Sinoči sta prisostvovala baletu "Rdeči mak". Včeraj «ta obiskala razne muzeje, delavske zavode in delavska stanovsnja. Kljub temu, da sta Lind»*rgho-va ofk-ielna gosta sovjetske vlade. je Lindbergh povedal poročevalcem. da je njegov |>oeet Sovjetske unije "čisto o«4>na zadeva**. Za polet v Rusijo se je odločil šele ns Švedskem Iz razloga, da vidi "to zanimivo deželo". ......ji Washington. — Ce bo šlo s sprejemanjem pravilnikov tijdi v bodoče tako "naglo", bo prej potekel zakon, ki je veljaven za dve leti, kakor pa bodo industrije "kodeksirane". Do konca zadnjega tedna je predsednik Roosevelt dobil v podpis le 80 pravilnikov, čaka jih pa še nad dva tisoč. Zadnji teden je predsednik potrdil sedem pravilnikov. Od teh je samo eden določal manj ko 40 ur na teden — 32-urnik zo instalatorje peči na olje. Vai drugi imajo 40-urnik ali pa več. Tramvajski pravilnik določa 44 ur za motornike in kondukter-je in 48 ur za delavce v remizah. Kljub temu Nira pravi, da bodo ti pravilniki odprli delo "tisočem brezposelnih delavcev." Vsi MBiški rtporttrjl iz-fpaii iz Unija Obenem so bili val sovjetski poročevslcl v Nsmčijl pozvani domov Moakva, 27, sept. — Sovjetska vlada je včeraj odredila izgon vseh nemških Časnikarskih poročevalcev iz Rusije, obenem je pa poevala vse poročevalce sovjetskih listov v Nemčiji, naj odidejo domov. Policije je takoj obvestila štiri berlinske re-porterje v Moskvi, da morajo zapustiti Rusijo najkasneje v treh dneh. Ta korak je bil storjen, ko je sovjetska vlada prejela veat, da so nemški fašisti aretirali potem izgnali iz Leipziga dva sovjetska poročevalca, ki sta obiskala obravnavo proti "poži-galcem" zbornične palače. Ta llskl tovsrnl js včersj zastavkalo. Delavci za-h tavajo pet dni dela v tednu In $25 minimalne tedenske plače. Sedanja Fordova minimalna tedenska mezda v tej tovarni je $16 in delavci pravijo, da ne morejo eksistirati ob tej plači, Detrolt, Mick., 27. sept — Samostojna organizacija Mechs-nlc's Rducstlonsl ftoclety, ki šteje okrog 11,000 člsnov In u-ključuje mehanike, ki Izdelujejo orodje in modele (dies) v ds-troiuklh svtnlh tovsrnsh, as je odločils zs stsvko. Mehsniki «a-htevsjo priznanj« svoje unije In • I do $1.50 mezde ns uro. Zdsj prejemsjo 7ftc do $1.15. Ako bo stavka popolns, bo prizsdetlh »5,000 delavcev v avtnlh tovar-nah, ki ne morejo d«lati bres mehanikov. ki Prl»or pred Psrdovo Isvareo v OflrsKi, ke je !MK» Mviih se ruga Mri, je sfer^il Ameriški legiji, ds je priprsvljea vojakm ss valilo 4 300 s jeatli fsrd, Jeklarski detovrl ae orgsaislrsjs Monessen, Ps. — Vsi unionisms js zsjel Jeklsrske delsves v tuksjšnjl okolici. Atiri krajevne unljs Amslgsmsted Assn. of Iron, Steel A Tin Workers so te dni priredil« pohod, ksteregs se je udeležilo ns tisoče dslsv- C«'V, - - prosveta the enlightenment «LASIU» II» I.41TKINA saboows ro***** jspkots «f mà * jyrsiaw^r-s SSfirftisraw •Tils!! r»U» f» mmUVM H* ^ »»Sri " Mt^ viU Mt M NmW* » v», kM prosveta HI74I S*. fwMsto A*«.. CI HKmm or TUB rKPMATgo »J m> • Domač drobiž &e eden film iz Jugeatovije Chicago. — Cunardova paro-brodna družba naznanja, da bo od »rede oktobra do »rede novembra na razpolago jugoslovanskim organizacijam v Ameriki nov film iz Jugoslavije, ki se imenuje "Od Atlantika do Jadrana". Film je v Mrih de-Lih, predvajanje traja 45 minut in je fotografsko zelo dober. Cunardovja . družba aranžira predvajanje tega filma brezplačno za v»e organizacije. ki ga hočejo imeti. Razume »e, da film «luži v reklamo tej družbi. Avtaa nesreča Cleveland. — Avto je do »mr ti povozil Mihaela Carfca, »ta-rega 44 let. Nov grob Cleveland. — V bolnišnici je umrla Silvija Marolt, atara 26 let in samaka. logarska zvezda Chicago. — Cikaška Tribune je Imela te dni daljše poročilo v »vojlh »portnih kolonah o Joe Kuhlu, slovenskem junsku base-balla, ki se razvija v zvezdnika v tem športu. Kuhel Je bil ro jen v Clevelandu leta 1906 in zdaj ftivl v Kan h as Cityju. Je profealonalen igralec in potuje s akupino Senatorji. Streljanje v pijanosti Blaine, O. — Pred kratkim je rojak Utaj streljal na rojaka R. Vidmarja in ga težko ranil. Vidmar se nahaja v težkem položaju v bolnišnici. Kakor poro-čajo, Je bila pijača' glavni vzrok. "Bombe" še vedno mktcrij Cleveland. — Tri bombe, ki ao pred desetimi dnevi padle v uredništvo In tiakarno Ameriške Domovine, Še niso pojasnjene. Policija menda še vedno išče sled. _ Hira ii si povečala nakupiti lik ljudstva Glasovi h Zanimive kejeike Iz raznih krajev Slovenska radijska ura (zadetih) bilo uspeha. Ce sem Chicago. - Ker mi delavske prav informiran, je denuncijan- razmere dopuščajo in imam dosti prisiljenega prostega časa za «ftifcišljevanje, naj mi bo dovoljeno, da izrazim svoje misli drugim v premislek. Sem namreč mnenja, da več glav več ve, po-sebno še, če ae misli sučejo v ko^ rict, ali pa tudi Škodo, ne samo posameznika, pač pa širše jav nosti. NRA je v ameriški administraciji še takorekoč v povojih, vendar kaže znake napredka in želeti je le, da dobi ljudsko zaupanje, tako med kapitalisti kot delavci, ker po mojih mislih, če si hočemo razmere preurediti, je potrebna splošna kooperacija vseh stanov. Pri čitanju raznih listov, ki mi pridejo v roke, sem pa opazil, da v tako zvanih "ka-pitaHetičnih" listih — ne vseh — se piše in propagira od gotovih strani v smešnem tonu proti administraciji. Kar pa se tiče delavskih listov, »e mi zdi, da hočejo !v največ »lučajih takojšnjega rezultata obljub iz programa, katerega »i je začrtala NRA. Upati je, da »e v doglednem času, s pomočjo energičnih na-»topo v vseh, ki želijo deželi In prebivalstvu boljših časov, omogoči, da dobi ameriški delavec svoje zadoščenje od strani kapi tala v prošloati in za potrpežlji vo prenašanje v brezdelju in pomanjkanju vsega, ki je na drug' strani v izobilju. ^ Po zakonih vključenih v programu NRA, je delavstvu dana prilika do organiziranja kakor še nikdaj prej v zgodovini Amerike. Ce bomo delavci rabili »vo; razum, je upati, da ae v organi zacijah izpopolnimo in »e s tem rešimo nadaljnega izkorišanja kar bo dalo povod za samozave s t ni naatop v perečih vprašanjih bodočnosti. Priznam »icer, da i-mamo v tej deželi razne predsodke v marsičem, za katere pa je v največ slučajih odgovorna naša vzgoja. Pri tem, da pišem "naša", ne mislim aamo Slovencev — oziroma Jugoalovanov — pač pa v»e prizadete narodnosti. Ker pa si v tisku posameznih narodnoatih ubijajo glavo z razmišljanjem gotovi ljudje posamezno, upam, da bomo tudi Slo-venci zmožni prispevati potom našega tiska kako dobro idejo za korist nas vaeh, ki smo toliko »rečni, da živimo v deželi, ki ima v sega v izobilju. Torej ni vzroka, da bi bili primorani stradati kruha, živeti v brlogu, zmrzova-ti ter se oblačiti v listnate cunje. »M Kakor »em že v zgornih vrsticah omenil, je predvaem za dosego gotovih ciljev potrebna za-vest, tako posameznikov kakor atvo tudi igralo precejšnjo vlogo kar je vse graje vredno. 18 tem, da prvi poizkue ni bi) uspešen, pa še ni rečeno, da čika Ška naselbina, kjer se nahajajo glavni uradi podpornih, kultu mu n drugih organizacij naše narod nosti, ne bi mogla poakuaiti znova n dosači sijajne uspehe. Treba je le, da se zavzamemo za idejo skupno in v zavesti, da s tem vršimo korak, če že ne k napredku naše narodnosti, pa vsaj skrbimo za to« da ne bomo v zgodovini belježeni kot brezbrižniki. Podpisani sem se zadnje čase začel zanimati za to, da bi Slovenci v Čikagu imeli vsaj eno radijsko uro na teden. Govoril »em z raznimi osebami, katere bi po mojih mislih omogočile, da ae ta ideja izvrši. Dobil »em v največ •lučajih zadovoljive odgovore, vendar pa so razni pomisleki in tudi nekoliko predsodkov. Seveda, financiranje igra pri tem največjo vlogo. Da pa ae vsem onim, ki so v dvomu, dokaže, da je Ija po radi jaki uri večja kot si gotovi ljudje predstavljajo, je vsak čita-telj tega dopisa naproden, da napiše dopisnico in mi sporoči sle dete: "Jaz sem za to, da »e ta misel ponovno udejstvi. Želel bi da se program uvaja na slodeči postaji (označite postajo, katera vam je najljubša. V poštev pridejo sledeče postaje: WG£S WCFL, WEDC, WBBM in WLS). Ne jx>zabite torej »krbeti za to da označite postajo, ki vam je najljubša, da se potem pogajamo z isto za ceno. Pričakujem, da se oglasite vsi oni, ki ae zanimate. Skušal vas bom nagraditi s tem, da boste za vaš trud v bližnji bodočnosti slišali na vaš radio slovensko pesem, godbo itd. Pričakujem torej, da se skupno zavzamemo in s tem pokažemo, da ne zaostajamo za drugimi narodi, temveč da želimo povzdigniti naš miH jezik po naših močeh do mogočega vi ška. Pri tem apelu imam v jni-slih vse, brez razlike na stan, vero ali politiko, posebno pa »e priporočam onim, ki se bavite s kako trgovino ali zastopate razna društva in organizacije, da se zanimate in mi z dopisnico sporočite vaše mišljenje. Ce se delavske razmere v kratkem Času izboljšajo, nam . bo vsem v veselje in ponos, da smo se odloČili za ta korak. Misel je sprožena. Ako ae strinjate, boste gotovo žrtvovali dopisnico in mi sporočili, da se bom veder ravnati. Naslov: John Potokar, 1860 So. Hamlin ave., Chicago, nt Ji, da privedejo vse delavce v organizacijo. Govorniki in voditelji so člani kontinentalnega kongresa, ki skušajo privesti vse delavce v eno močno organizacijo. Sedaj ima ameriško de-lavetvo priliko prvič v zgodovini, da se masno organizira. Vprašanje pa je, če bo delavstvo v polni meri to priliko tudi izrabilo sebi v korist, tako da bo kos izkoriščevalnemu sistemu. Odgovor slehernega delavca bi moral biti veliki "Da." Potom organizacije bo v«? delavcev dobi o delo in izvojevali si bodo boljše pogoje in razmere. Potom organizacije, močne delavske organizacije, se lahko odpravi špi-jonaža in vse neznosne razmere pri delu. Prisili se delodajalce, da bodo bolj človeško ravnali z delavci in jim pošteno plačali, kftedaj so v veljavi razna šikaniranja, izrabljanja in zapoetav-janja. To pa zato, ker niso delavci organizirani. Dosedaj je vladala anarhija. Kot izgleda, če se bo delavstvo dovolj zavedlo in izrabilo priliko, bo temu konec vsaj delno. Potom močne organizacije pa bodo delavci v bodoče lahko pridobili še ostale pravice. Tukaj imamo dve društvi, k spadata k SNPJ—št. 172 in 296 _ter samostojno društvo, ki la- stuje dvorano. Društvo št. 295 ima tudi lastno dvorano, v kateri se vršijo seje in veselice Priliko ima vsak rojak, da se organizira. Tukajšnji rojaki so naprednega mišljenja in so večinoma vsi v organizacijah. Ako bi tjile delavske razmere boljše bi bilo med nami mnogo dru štvenega in političnega življenja. Upamo, da ae bo kmalu obrnilo na boljše in da nam novi deal prinese boljše čase, ne samo obljube, od katerih se ne da živeti. Frank Strah, 296. Dposlltev dveh milijonov delavcev nI apremenlla situacije, pravi Dewey Waaklagten, D. C. — Članica se podvrgla operaciji Nanticoke, Pa« — Sestra Mary Hautman, članica društva št. 447, se je morala podvreči operaciji in se nahaja v Mercy bolnišnici, Wilkes-Barre. Operacijo je srečno prestala in rojakom iz bliftnjih naselbin priporočam, naj jo <4>iščejo. Dne 16. septembra je divjala tukaj deževna nevihta, ki je napravila veliko škode, največ pa družbi Glen Alden Coal Co. pri rudnikih Truesdale in Blisn.— Michael Ferlin, tajnik društva št. 447. _ Clan umrl Peeria, 0L — Dne 19. »ept. je preminil naš član John Turkar, večletni predsednik društva št 811 SNPJ. Pogreb »e je vršil dne 21. »ept. Iskrena hvala članom in sosednim društvom, posebno pa mladinskemu društvu št. 740, k' mu je poklonilo krasni venec i zadnji spomin, za pomoč in ude ležbo pri pogrebu. Prizadetim globoko sožalje! P. Wolgemuth, tajnik. lijon. Sovjetski uradniki vljo, da je letošnja lake brala okrog sto tisoč lju< Te tragične izkušnje so le morilno na deželo. Pom nje živeža ni moglo od niti dejstvo, da industriji dukcija stalno narašča in nufakturne potrebščine v« glje dobe kakor kdaj pre, vojni Rusiji. Produkciji mnogih industrijah rekor »talno narašča Vesti o bogati žetvi pi gnale iz dežele tudi to mi opaziš na cestah, kjer so ce veselejših obrazov, in pa v razgovorih s sovjeti radniki. Do letošnjega pomanjfc prišlo, ker ao šli lansko let tje na stavko. Za to sta pasivni resistenco je v v ri odgovoms vlada, ker tovalce preveč izkoriščali brala jim je toliko pridi kar jih na drugi strani ni odškodovati i industrijsk delki, ds »e jim je rdelo umno delati. To politiko zgodaj zadnjo »pomlad \ na revidirati in kmetje m pet oprijeli dela Anglija bo odpravila "po«r retter* London. — Angleška vlada namerava ukiniti aedanji sistem podpiranja revnih, ki je v rokah krajevnih oblasti. Breme bo prevseia državna vlada, ker je prišla do spoznanja, da ima dežela na rokah veije število delavcev, ki ne bodo nikdar več uposieni. Sedanji krajevni aistem za pomoč revnim datira v začetno dobo industrislizma. Dokler n sprejela zakona za brezposel-nostno zavarovanje, je bil to edini sistem javne pomoči. V sedanji krizi dolge brezposelnosti in pa v sled izgledov, da bo mnogo delavcev stalno odvisno od vladne. podpore, bo vlada vzela to breme krajevnim obla stem. ker je sistem skrahiral in so skladi v mnogih mestih izčrpani ter nezadostni. jtevija "Nation" h*»* New York. — Ut** ja The Nation, katera je krat kritizirala voditelji riške delavske federacije, ji zadnji izdaji motw Johna L. Lewisa, predi UMWA, katerega I** progresivci ie dostikrat 11 kot reakclonarja. ■ jim je zameril pred za^ lilno kampanjo, ker je s podpiral pred**** data republikanske ^ Nation hvali Lewi«, oklica! generalne atsfj pritiaku rudarjev. j ali nestrpni, ko moga odlsšsli i podp* vilnika 1 Kuafck* Nh» Winder. O»^1" konvencij* kovn«f> ¡rrz * - v Udi P°* '„.,! -ste. Dne 6. t. m. se je spet pripetila smrtna nesreča v Divuljah kjer ima sedež naša vojna hidto-avijatika. Gojenec pilotske šole podnarednik Alojzij Grad iz Škofljice pri Ljubljani je polagal izpit ter je moral napraviti tudi nekaj vožnje s hidroavijonom. V zavoju se je približal preveč morju ter je letalo zarezalo v vode ter izginilo pod gladino. Z dne so potegnili razbito letalo in razbitega pilota. Truplo so prepelja li v Škofljico ter ga tu pokopali. Sam sebe ustrelil Na Bukovici v Selški dolini se je pripetila 7. sept. nenavadna smrtna nesreča. Komaj 30 let stari lovski čuvaj Alojzij Rih-taršič se je po nesreči ustrelil v j¡ ji KO UMORIL PET- Batni morivec H petem umoru so ga are- f tirali p», 10. sept. 1933. i smo že na kratko o ilovenske služkinj« Aga- ,ve, ki je služila v Nišu ) in »o jo našli pred ne-14 mrtvo v koruznem po-t oski okolici. Rane so ka- idi je bila zaklana s petimi v prsi. Videti je bilo tudi, i je borila z napadalcem in to« torej gotovo za morivca, i hotel dekle zlorabiti, k ¡iti dan, ko so našli umor-I Filešovo, so našli nedaleč to prav tako v koruznem ■ orjeno 18-letno doma-Ljubiirko Krstičevo. Bila tako zabodena. Sumili je oba zločina zagrešil i- li §o iskati za morivcem. je bil zaradi posilstva pred Iran železniški delavec Vidanovič, so tudi zdaj njega teh dveh zločinov, is imeli nikakih dokazov ijemu. Aretirali so ga, VI-vk pa je tajil ter se razbur-Rkaj ga sumijo takih kr-dejanj. Ko so v njegovi M ti izvršili na njegovem vanju hišno preiskavo, so •krvavljen nož, ki bi se u-I ujemati z istim, s katerim ® žrtvi zabodeni. Spričo te K j« Vidanovič priznal umor w, odločno pa je tajil, da «noril tudi Krstičevo. Ko I j« policija dokazovala, da lovi čevlji krijejo s sledovi * v polju, ga je to prese- ► in j« priznal drugi umor, Ljabinke Krstičeve. Pra-»i« »rečal dekle, ki je iskalo •e ji ponudil, da ji priskr-na dobrem mestu ter i!« s^boj. Spotoma jo je W, ko pa sta prišla na * je Mrl na tla. Ker se 1« in kričala, je potegnil f jo zabodel. To se zgodilo J °*> *e"tih pa je delal na Mor po navadi. * je prijavila ie neka J», ki je povedala, da jo prejšnji mesec prav v me»tno okolico, kjer ■«•1 zlorabiti, a se ga je u-•kričanjem ter je Vida-W*JTOi!, ker so bili v bliži- > Vidanovič priznal dva ,in Je izvršil oba na ds- * "oiilt policija, da ima 1 človekom, ki uživa •asilstvu. Raztegnila je TJ «a vse nepojasnjene u zadnjih let v niikl uvnali so, da Je bila 1* umorjena delavka 'Murva V niški okolici, «ot dozdevni njen mori-"¡¡" "jen fant Telčner, krivdo tajil, dokaaati pa n« mr»ga| ^^ ^di » Bkrm« krivde. Bil Je '*urnljen Je bil še IM» je Vidanovič rnm J*!, * • ">v 11,1 " v Nižini I Parala s tovarnarjem Vidanovič ter ' ' llTUl »mirje S ae ga ; ^»".Mjnki. d« ri ' "r Vidanovič »Um,UM i trebuh. Bral je doma v hiši revijo "Lovec", pa je zaslišal z nasprotnega hriba pasji lajež. Ste kel je Iz hiše ter videl, kako tuj pes podi dve srni proti njegovi hiii. Rihtarfiič je skočil k bratu sosedno hišo po puško ter jo nabil. Ko je stopil iz hiše, je začel lajati domači pes. Hotel ga Je pomiriti, pri tem pa se mu sprožil naboj In vse šibre so se mu zarile v trebuh. Fant je omedlel, prenesli so ga v hišo, a je kmalu nato umrl. Blejski poftigakc. — V blejski okolici že nekaj let počenja svo-Ja zločinska dejanja ie neodkriti požigalec, ki najbrže iz naslade požiga poslopja zdaj v tej zdaj oni vasi. V zadnjih treh letih je gorelo v blejski okolici že tridesetkrat, In povečini vsi požari so nastali v noči na nedeljo, pra-znik ali ponedeljek. Zaradi tega domnevajo, da je vse te požare zaneti U ista oseba. V noči na ponedeljek 4. t. m. je spet zagorelo. Zagorela je velika, nova delavnica tesarskega mojstra V* lentina Kristana na Selu. Poslopje je bilo Iz lesa in je imel ogenj lahko in naglo delo: v pol ure je pogorela delavnica z vsem orodjem do dna. Gasilci so se trn dfli le, da obvarujejo bližnje skladišče lesa, kar Jim Je tudi u spelo. Škode Je za težke* tisočake, ki pa niso kriti z zavarovalnino. (Atlaške volitve sredi oktobra Kakor pravijo poročila, se bodo v Sloveniji vriile občinske vo-lltve ie sredi oktobra, dne 16. o-ktobra. Uradno volitve sicer ie niso razpisane, a pričakovati je da bodo razpisane v nekaj dneh ker morajo biti razpisane naj kasneje 30 dni poprej. O kakih posebnih pripravah z# te volitve nimamo poročati. Ek sistira le ena stranka, državna stranka, ki nosi zadnji me** no vo ime: Jugoslovanska nacional na stranka. Glavni tajnik njen Je slovenski minister, nekdanji v dja demokratske stranke dr. Al bert Kramar. Ta stranka se za volitve vročično pripravlja ter je njen cilj. dobiti valiko večino ob-To bo strank' čin v svoje rokt mogoče uspelo, ker so prvič volitve javne, drugič, ker je to e- ................. dina stranka, tretjič, ker iw ^»rusvHÍ dovoljena niti ena 11'ta. ki M dl-l^j. maj* d» 2 Volitve so javne, to se pravi: vsak volilec mora na volišču glasno, vpričo cele volilne komisije povedati, katero listo voli. Volitve torej niso svobodne, ker je pač znano, da si je ljudstvo po dolgem boju priborilo pravi-co tajnega glasovanja prav zaradi tega, da ne bi mogel upnik vplivati na dolžnika, podjetnik na delavca, vladna stranka na državne uradnike. Kandidatno listo sestavi lahko vsaka stranka (v Sloveniji imamo le eno), pa tudi gospodarske skupine ali posamezniki. Treba je le nabrati določeno itevilo podpisov volilcev. Vsako kandidatno listo pa mora potrditi o-blast. Ce smatra oblast za katero od vloženih list, da se skrivajo za njo opoaicijonatci, mora listo prepovedati. Državna strahka se po Sloveniji zelo pripravlja na volitve, saj je edina strank*, in aicer vladna stranka. Stranka je imela konference v Ljubljani in Mariboru, kjer je minister dr. Kra-mer sam dajal instrukcije, kako nastopati pri volitvah (in pred volitvami), da se zagarantlra "nacionalna zmaga" ter onemogoči nastopanj« opozicije. Po o-krajih se prav tako vršijo konference in sestanki stranke, da govorijo o organiziranju volitev. Gotovo je, da bodo poleg oficiel-ne strankine liste postavljali v mnogih občinah ¿e nekake paralelne liste pod kakršnimkoli i-menom. S tem bi si zasigurali več glasov in sigurnejšo izvoli* tev svojih ljudi. Zakaj tista lista, ki dobi največ glasov, dobi avtomatično župana in dv^ tretjini obč. odbornikov. V javnosti j)a še ni opaziti priprav, začelo pa se bo, kakor hitro bodo volitve razpisane.' Precejšen del javnosti pa bo molčal. Dve smrtni nesreči pri Celju Dne 8. t. m. se Je dogodila pr? Levcu v celjski okolici smrtna nesreča. 30-letni trgovski potnik Josip Koštomaj is Polul se Je vračal is Petrovč v Celje na svo-em motornim kolesu. Nasprot* mu je pripeljal kmečki vo», ki ga Koštomaj očitno ni bil opacll, kajti zavozil je naravnost v sredo voza in to s tako silo, da se mu je oje voza zarilo v prsi pr&%r do srca. Koštomaj je takoj u mrl. Zapušča vdovo in štiri otro-čiče. Na Teharju pa se je ubil 24-etni dninar Ivan Cajhen. Pred tednom je prenočeval na sked nju, ponoči mu je postalo slabo ter je vstal ter po nesreči padel skednja na zemljo ter si ranil glavo. Prepeljali ?o ga v bolni-nišnico, kjer pa je zaradi krvavenja v možganih Čez pet dni u mrl. Doma Je bil Cajhen iz Pol zele. Umrli so: v Ljubljani vdova Karla Rocco, v Borovnici 93-let-na Jera Sv igel j, v Braslovčah na-d učiteljeva vdova Marija Marči čeva, v Celju 54-letni trafikant Vekoslav Finžgar, v Strmlcl pri Litiji posestnik Anton Petek, i Skofji Loki M-letna Marija Kan kijeva, v LJubljani Marija Pa nlč-Kavs In pleskarski pomočnik Stanko Milošič. Ljubljanski mesečnik "Sodob noet" je objavil v svoji S. letošnji številki povest clevelandske-ga rojaka in sodelavca Prosvete Ivana Jonteza (Lenart nI bil klican) ter daljši članek Cvetka Kristana o chicaškem "Mladinskem listu." Samomor bedne start*.—Dne 4. sept. si Je v Medlogu pri Celju končala življenje 72 letna žena Občinskega reveža Jotefa Končanovs. Stanovala »ta v podstrešni sobici posestnika Rojcs Ko je mož odšel zdoma za kakšno uro, si Je starka z nožem prerezala šile na desni roki in na t/ še sabodls v trebuh. Ko so Jo našli. je bila Se mrtva. V Celju sta umrli Ana Gušfk. star« 37 let, In Ana Rojnik, stara 64 let. v Laškem je umri 68-kitnl kmet Anton Petek, v Dol-njem jeasru pri Cerknici 92 letni Tomaž Lev ar. v ptujski bol-nišnici M letni posestnik Alojz Beljak iz Z«orrij«< Polakave, 40-letna železničarjev« žena Ivana Očrnila in Feliks Drevenštk, v Rušah ps upokojeni atrojevorfja Fran« PuU. Brošura IHss Mostammare— »Podsems* lUMJs \ katere hrvaški prevod |e biki te dni po zagrebškem listu prrpov«lano šWti pri nas, )s tošla Udi v sio wn«k<-m pr«'w«lu in *k*>r v rhi-v št. IIMMO? 1*1 Junija t I. SpU Krščanstvo je razdvajalo Slovoaoa v zadnjem času katoliški "Slovenec v Ljubljani skoraj vsak dan pokopava socialiste. Zdi ae, da je to njegov najljubši posel. Sicer nas to prav nič ne vznemirja, ker opravlja "Slovenec" ta nehvaležni posel ie k ta in leta, seveda vedno » ena-kiu» uspehom. Vendar smo dolšni katoliškemu "Slovencu" vsaj majhno proti uslugo sa te njegove veine ljubeznjivosti. -"Slovenec" namreč tudi vedno mnogo piše o krščanstvu in Slovanstvu ter o nekih nepoznanih zaslugah krščanstva za Slovanstvo. Zgodovina pa zlasti o tem govori vse drugače. Nedavno so imeli v Nitri na Slovaškem Ce-hoslovaki velike slavnosti* ob 1000-letnici zgraditve prve krščanske cerkve v Nitri. Slovaški klerikalci so to slavnost temeljito izrabili za svoje stran-karstvo. "Pravo LiduM v Pragi je ob tej priliki pravilno označilo pomen krščanstva za Slovane, ko pUe: "Mi nismo mnenja, da znači začetek novega kulturnega napredka v našem narodu padec poganstva in začetek ' krščanstva. Nismo mnenja, da bi krščanstvo slovansko misel krepilo. Nasprotno, ravno krščanstvo Je razdvojilo Slovane na dva oerkvenega tabora, ki sta si medseboj tako sovražna, da so poplačali Jugoslovani to s zgu-bo svojih državljanskih pravic. Krščanstvo ima nadalje največjo zaslugo sa iztrebljenje baltskih Slovanov in za germaniza-cijo velikega dela do vzhodne Evrope. NI nam treba pripovedovati, kako smo poplačali mi Cehi to, da nismo hoteli biti kristjani po cerkvenem formatu. Tudi, ko smo imeli avstova-clavske proslave, bi lahko fanatiki, podobni klerikalcem, motili z demonstracijami ti»to slovesnost. Lahko bi rekli, da js to samo proslavljanj« katoliške cérkve, ki ae Je toliko pregrešila nad narodom. Lahko bi demonstrirali proti kne»u Vaclavu pod geslom, da je bil podanik Nemcev in da s« je pod njim začela politika Premislovcev, ki je podpisala germanizacijo čeških mest in celih krajev. Ce •e to ni ifodilo, potem samo radi tega, ker se najdejo takšni fanatiki samo v vrstah katoliških duhovnikov. Samo v duši političnega katoliškega patra «s najde takšna fanatična nestrp- uost in to je bil v »rok dogodka v Nitri itd." K temu je treba pripomniti še samo to, da so i» Rima tudi med Slovenci širili krščanako vero i ognjem in mečem in da se je že tedaj ponomčila vsa Kuroška, in še dalje preko Koroške, kamor so tedaj segali Slovenci, ki so bili Še pogani. Nedvomno bi bilo Slovencev danes tisoče In tisoče več, ko ne bi bili postali žrtev ognjenega in krvavega pokristjanjenja. —Delavska Politika. FttftrMlja revidirala tvoje stalite i. ~ - (ireen nasnanil, da se bo pridružila gibanju »a bojkotlranj® blaga fašistične Nemčije ~ Washington. D. C. — (FP) — Iz izjave, katero J« podal Wil-liam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, >fc rai-vidno, da bo ta organizacija o-pustila svoje tradicionalno stališče molka proti terorismu, ki ga vodijo diktatorske vlade proti delavcem. Voditelji ADF so bili tiho, ko je diktator Macha-do vodil krvavo vojno prétl delavskim voditeljem na Kubi dolgih sedem let In Je v tem času njegov rešim umoril veliko voditeljev, druge pa poslal v zapor. Bili so tudi tiho proti allé-»emu preganjanju delavskih voditeljev v drugih drtavah, vsled tega je Gre^iova izjava, v kateri je poudarjal, da je naklonjen ideji, da se ameriško delavstvo pridruži gibanju bojkotiran j a blaga fašistične Nemčije kot protest proti strahovladi Hitlerjevega režima v Nemčiji, značilna. Green js dejal, da Ima v rokah doka»e, katere je dobil od ameriških opazovalcev, ki »o s« pravkar vrnili v Zdrušens države iz Nemčije, o mučenju In trpinčenju delavskih voditeljev po nadjakih gangežlh. Hitler in njegovi pobojtilki »o ss aa-rotlU, da ne odnehajo prej, dokler ne uničijo delavskega gibanja v Nemčiji. Ta evidenca bo predložena delegatom na letni konvenciji federacija, ki »s otvori v Washington u S. oktobra. Green Je prepričan, da se bo konvencija («rekla sa bojko-tiranje nemškega blaga (n »s tako pridružila delavskim orga nlzacijam drugih držav, k! so Že podvzele to akcijo. AU st* fts naročili Prosveto «H Mladinski list svojsmu prijatelju «II sorodniku ▼ domovino? To Js edini dar, trajna vrednosti, ki «a »a mal d*ytr lahko pošlje-ts svojcem v domovino. Is milo zmaniialo En milijon d ruš in s pomožne liste. Vlada podpira še nsd 3,ft«MM» bednih d ruš is. vilo pričeto zopet aaraščati. Vlada ima nov pomožni program Waahington. — Zvezni relief« ni administrator Hopkins poroča, da se je v štirih mesecih znižala pomožua Usta m nad en milijon drutin. Na podpori je bilo najvsč družin meaeca marca in sicer 4,660,000, koncem julija se js to število »nižalo na 3*10,000. Vladna reliefna administracija pravi, da js vsčjs število tega »nižanja pripiaatl izboljšanju rasmar, v ostalem pa je le asaonskega pomena, kar mnogo teh drušin bo s prihodom »Ime zopet iskalo vladno pomoč. Po poročilih ia rasnih mast ss to še dogaja, kar js število prošenj pričelo še naraščati. Vlada ima v načrtu večji program javne pomoči. Za nabavo potrebščin namerava porabiti okrog 76 mIHJonov. Program določa nakup vsčjs množine poljedelskih pridelkov, mesa, bom-baia In premoga, kot del programa u dvignjenjs cen. Ts stvari bodo rasdeljsne bretpo-selnim dodatno poleg pomoči, katero dobe od krajevnih pomožnih organl»aclj. Denar za financiranja toga programa bo vlada dobila od procssnsga davka, od kunsu-manitov. Hopkins js tudi nasnanil, da bo vlada prihodnjo si m« skrbela »a breadomes, ki so »daj na ramah mast, kolikor pat aanjs akrbe, Tsh je več milijonov. Samo v Kaliforniji so Jih aadnjl teden naštsli 76,000, namreč takih, ki so v državi is nad eno Isto. Za bresdomoe namerava »vss-na reliefna administracija ustanoviti posebne ksmne. Polovitl nameravajo čim vaš vandrov-oav, mad katerimi smatrajo, da jO Is okrog §š odstotkov profesionalcev, drugi pa so šli po svetu radi bresposelnosti. V tsh kempsh bodo skušali brss-domes rohaibilltlratl, zaposliti pri rasnem delu in raavsdriiu. Tudi t učenjem bodo poskusili. Ta problem js gotovo sden med najtežjimi socialnimi vprašanji, kar kriza j# uničila duševno In telesno tudi stotisočs Šs mladih ljudi. Pri tom programu bodo » federalno vlado sodelovala tudi krajevne oblasti. RAVNOKAR NAZNANJEN! Novi PHILCé Baby , Grand šala kaj po opockiji. » je prav zanimiv sa strahovlade. A llaby Grami radijo Je super-glaanik in nadmočn« vrsto. Polne velikosti Klektrodianamičan glasnik, daje znamenit ton in valove. Vsebuje nekater« najnovajše razvoje radijev in sutomatično valovno in glasovno kontrolo, razsvetljeno postajno kazalo in drug« "veliksga sets" udobfioftti. % njim dobite vss redne programe in |wvrhu tudi, policijske klic«, zrakoplavs In amaterske postaj*. Vpostavljsn v krasni orehovi Baby Grand omarici in Ja resnično Izvajalec. â0*750 So no • » . » ^ » Vahé m»»I» pr-4*1** «a Javka m Mas«, m »•#«• t trn» m » MŠtS m-mM» mU tu K^l* U prMtAmm f% ia šnA. Electric Shopg 11» m »o, ti-a a» 71 W. A4mm MC. — lit tU. iMtrtum M. T rte »h«*. kASdMfth t M, IahmUs 9f»tO$šUš MU > Mi«», m «M» «M« ádkkm* 4~ MM« «M« MM« Mik IliaaiMMi i: o i f o n a i: I \ v ft PBOSXETÀ Toni StlUkar: NASEDLI BROD Roman v treh delih in ■■■■■■ ««del je za mizo, naslonil glavo na rok« ^^moval po kuhinji. Poja-i s,,e zmel x oči, za žarela ipu je vzdramljena mla-licu in vesel je začel pripovedovati spanec doat na "^^Sanjal aem »ame neumnosti, mama. Naj-orvo sem bil v nekem *udnem kraju, kjer ae je trlo ljudi na trgu. Od veh strani so vreli aku-ko sem le hotel priti blile. da vidim, paj in kaj se je pripetilo, so me zgrabili in Ta je njegov. Primita I ' 1 sredo. Tam pa je bil ote ________n¿ . Sedel je na sodu, nekakšno papirnato predudno našemljen, t irono na glav L Ko so me privlekl k n^ se je nagnil k meni In mi zašepetal: Nič jim ne uiovarjaj! Med same norce sva zašla. Ana «e je grenko smehljala tem njegovim nedolinim besedam in dejala: — Sanje so semtertja ailno smešne. — Pa vendar — nekaj pomenijo! Stara mama pravi, da je v sanjah vedno trohica res- n[Cl To ao bajke, Bogo. Ce bi se zgodilo vse tisto, kar se nam sanja — pomisli, kakšne nemogoče stvari se včasi prikazujejo v sanjah. — Daj Koi nato pa se mi je sanjalo, da se je Pavel vkrcal na veliko ladjo, ki se je priče-Latfvigati v zrak. To j« bilo res smešno, nimaš pojma! kako se je bal. On je velik strahopetec! Ano ft iftisnilo čudno občutje. Naglo je odprla vrata in pohitela po stopnicah. Prisluhnila je pri ključavnici. Sunkovito je zgrabila za kljuko in odprla. Nato pa se je kakor zrušena naslonila na vrata. .Praznota v sobi se je odbila ob njo in ji vžgala nemo bolečino. Vse tiho. Ni s« ji trgalo srce. NI krikntla In ni se nagnila čez okno, da bi poslednjlč zajela njegove spomine, n«, te od vsega početka te je pripravljala na to najhujše ... V poslednjih dneh je pofosto-krat slikala ta zadnji dan pred svoje razbolele odi, premnogokrat jo je obšla misel na takšen grd konec, nikdar se ni varala s solnčnimi sanjami. Sesedla se je na posteljo In nanjo se je navalila vsa tragika njenega življenja kakor plaz, ki jo J« hotel zdaj pa zdaj zasuti In jo potegniti navzdol. Njen nedovršeni portret, ki je visel na steni, jo je gledal, vse črte tega naslikanega obraza ao bile v solnčni luči močno začrtane, njen smehljaj tam zgoraj je bil smehljaj notranje sreče, ki ji je morda enkrat samkrat prisijal na lice. Skozi razdrto tegobo trenutka so se ji uprle oči v to Ano, ki se smehlja, kakor bi se je nikdar ne dotaknila žaloat. Tedaj jI je apolzel pogled na zrcalo nad toaletno mizico. In ko je zagledala v njem resnični avoj obraz, zatemnel, zagrenjen in neskončno žalosten, so je zgrozila. Snela je sliko s stene in si jo obdržala v naročju. Zdelo ae ji je, da drži v rokah deklico, vso zaaanjano in ožarjeno od mladosti. Zdelo se JI je, da je to slika deklice, ki jo je včasl na vso moč ljubila, a je zdaj nič več ni. Morda je umrla? Morda se je izgubila? Morda so jo ugrabili cigani? Deklice s tem srečnim smehljajem ni več . . . Justin Je šel in ga ni več . . . Wydra je šel in se več ne povrne . . . Pavel je pobegnil in je niti poljubil ni za slovo . . . Prazna je. Ne izpolni je niti žalost niti razočaranje, ko sedi tam a sklenjenimi rokami po pobegu moža, ki ga je našla na cesti. Nič več je ne reže preteklost: izogljenela domačija, očetosra kri, vojna in pomanjkanje, skrivna ljubezen in razočaranje, varan je in iskanje, dvig v bogastvo, pijanstvo in bolezen, padec v negotovost, ki zija pred njo kakor nepregledna, pusta ravan, nikjer omejena z obzorji. Sama, samcata stoji v tem neizmernem prostoru bolesti. Nič se ne gane. Niti ene svetle cvetlične vejice ni, da bi se misel spočila v njeni drobni, dehteči senčici ... In ko že kloni, ko se že drobi v prah, da ga veter raznese na vse strani, pod nebo, v nič, ko je že mrtva, ko grabi roka medeno rezilo za odpiranje piaem, plane v sobo Bogdan in za-kliče: — Mama, kaj delaš tu zgoraj ? V šolo se mi mudi! Tedaj opazi deček njeno čudno spremenjeno lice, občuti, da je v materi zlo, ki jo muči, se vrže k nji, jo objame in poljubi. — Mamica, mamica, zakaj si žalostna? jo vpraša ljubeče. Jaz te imam vendar rad! Ana se drami, roke njenega otroka jo vse tesneje objemajo in v njeni praznoti zadoni njegov glas, da se strese kakor pred silnim gromom. Vso jo izpolni, vse, vse, kar se je pravkar hotelo strmoglaviti v prepad, se ustavlja, zagvozdi, v sebi čuti čudovito moč, ki je močnejša od obupa. Vse, kakorkoli se je bilo zgodilo z njo v teh letih, se kolobari in gnete v meglo, ki se počasi odmika od nje. V tej megli je pol njenega življenja, ne pol, skoraj vse življenje, v nji je njena kri, njen smehljajoči se obraz, v njej je vse, vse do tega zadnjega trenutka. Toda v njeno praznoto se je zadri klic njenega mesa, klic njenih otrok, krik njene koreni ke, katere se je oprijela. Krčevito stiska otroka k sebi, v nji se poraja sklep, sklep, ki raste vse više in više. — Sin moj! dahne s krvavo bolečino, ljubi me! Ljubi me! — Neakončno te ljubim, mati, vzklika Bogdan in jo zasipi je s poljubi. Sklep pa raste in raste ... , , — Tedaj pojdeva! pravi Ana In ga prime za roko. — Kam, mati —? vpraša sin, razbolel od njene bolesti. — K Marti, k Darinki, dragec — da bomo skupaj, da bom za vse večne čase pri vas! — Oče . . , ? Vpraša sin in strmi vanjo.. — Oče ... ? Njeno lice dobi strahoten izraz. Sklone se nad njegovo obličje in zašepeta komaj slišno: — Oče . . . ? Oče je umrl! Sina stisne k srcu, sin se oklene matere in oba jočeta, kakor bi stala ob odprtem grobu. Zunaj je solnce. Lastuvica bliskovito švigne mimo okna. (Konec) KŠVRIOA SjMul Z vinu mir Končni Po vroči dopoldanski soparici se je pričelo popoldne nebo hipoma temniti. Močan veter je gugal oblake in jih henno premetaval od juga proti severu. Ko Je prvi blisk %arozal svoj ognjenordeči križ na n«4>u, si je iz črnega hriba oblakov izdolbel svoje ¿relo grom in grozeče bobnel od obzorja do obzorja. Sad no drevj^ okrog hi*e se je je-čaje upogibalo. žito na njivah le je šibilo do tal, mrgoleč kakor razburkano morje, gozd za dolino je temno buial. Blisk je iarel sa bliskom; iz nanovo od-pirajočih se žrel v hribovitem oblačju je bruhalo 7 vedno večjo silo, grom za gromom je rohnel nad zemljo, brizgaje v daljavo avoj srd . . . Sklonjeni pod ii"Knjočimi se oblaki so hiteli z delom na travniku vsi Senčarjrvi, od najmlajšega do najstarejši». da jim je curkoma lil znoj z lic. Iz tresoče se temine, ki jo je predlo na zemljo nebo, so mijtljale vse križem na travniku »rablje, so se lesketale bele podiukt i domačih de klet in Je žarel obraz hlapca, ki je s velikimi vilami metal na voz seno. V ftenuka krila se je lovil veter in jih napenjal, fantom pa so flofotfale pod vratovi odpete srajce, na proih in na hrbtih premočene «hI znoja. Nihče nI izpregovoril beaede, nihče •e ni ozrl nad seboj v preteče nebo — vsi so molče samo deUli t naglico in vztrajnostjo stroja, ki v njem vsak najmanjši del to»1 no Izvršuje svojo n slogo kaj strašnega, pa svoje groze ni hotel izdati, ker se ni hotel pokazati plašljlvca. Prve težke deževne kaplje so trdo cmaknile na travnik, ko je položil gospodar po sredi voza dolgo žrd. Mali Peterček je smuknil izpod vosa in zavihtel čez žrd konec vrvi na drugo stran — vseh rok« so se iztegnile, poprijel« urno za vrv in vlekle, po mračnih obrazih pa so že bolj nagoato zaAkropile deževne kaplje. Vlaoko naloženi voz je bil povezan. Hlapec je pobral s tal bič in pognal: "Alo, brdavsa, zdaj pa le!" — Konja sta krepko potegnila, fantje in dekleta ao s« zadaj ln ob straneh uprli s žlvotl v vos in šlo je s travnika po klancu navzgor proti domu. Se preden J« bil voz pod streho pod kozolcem, se je iznad hriba nenadoma izvalila kakor noč gosta črnina ter v enem *a-mem trenutku podplula zabuhle oblake na nebu. Butnil je vihar, zgostil v hipu preko polja razpotegnjene sence v hladen mrak, vršal skoal dolino, česal tuleč hribu zeleno grivo, gozd. lomil drevje, loputal s vrati in ivenketal z okni. Namesto prejšnjih debelih kapelj ao zasikal« skozi otračj« tenke, mrzle kapljice. leteč v poševni smeri, vsakomur naravnost v obraz. Bliski so se križali ln Iz črnega ovoja oblakov Je aamo še votlo hropelo in grgralo. Voz je zavil pod kosolec Ti-stlkrat se J« veter zasukal in odšumel nad gozdom v daljavo — I »od temnim nebom pa se je vsepovsod v zraku posvetilo — bleščeči ledeni ev«tovi. In le: Četrtek, 28. se; Vsakdo je slutil, da se bliža ne- Tik. tok! Tik, to! Z mrtvaškim glasom, kakor da bi zabijal kdo žeblje v rakev, je pričela ropotati po tleh toča. "Jezus, Marija — bežimo!" Nihče ni vedel, kdo je krikn te besede, ali samo eden a morda vsi skupaj, zakaj vse srca so bila prenapolnjena grozo. ' Vsi hkrati pa so se prestrašeno spogledali, nato pa so stekli kakor na ukaz proti hiši. Tekli so in zapirali za seboj vrata, toča pa je v enakomernih udarcih neusmiljeno in neizprosno padala na zemljo in zveneč tolkla po strehi in po zidovju. Naslonjen s komolcema na polico vežnega okna, je s škle-petajoČimi zobmi strmel gospodar skozi okno venkaj v vihar in nevihto. Vedno gosteje je padala toča in pocvenketavala na steklo. V veliki kmetiški sobi so glasno jokali. Mati je molila rošni venec; odgovarjali so ji.z ihte-čimi glasovi: potem Je mati prenehala moliti, in zajokali so vsi skupaj obupno in pretresljivo in iz joka se je iznova vil zate-gel, proseč glas. ki je rszločno prihajal v vežo: "Ceščena si Marija, milosti polns. . . ki si za nas krvavi pot potil . . "Sveta Marija, mati boija. prosi za naa . . Tresoč se po vsem životu je gledsl gospodar skoči v«tno okno; irledal j«, kako mu z jekleno hladnokrvnostjo klesti toča drevje, kako mu čofota tr-tje v vinogradu in kako mu mlati žito na njivah — in dvig-nil Je svojo roko ter šel s konci nohtov ns iztegnjenih prstih «trgajo po steklu navzdol, da Je rezko zaskrtalo; njegov obraz je popolnoma pozelenel in belino njegovih izbuljenih oči so pre-vlekle tenke rdeče žilice. Vedno glasneje je cvenketalo na steklo. Vse ozračje od obzorja do obzorja je bilo kakor prepreženo z lahno bek> tančico, ki se je urno sukala in se zvijala, čim bolj se je bližala zemlji. Kakor da švigajo bliskoma navpik in pošev ostre srebrne sulice na zemljo — taco naglo in nagosto je padala zdaj toča. V nekaj trenotkih je bilo pobeljeno vse, travniki in njive. Samo stokanje in vzdihovanje je še čulo iz sobe. Pa ne — mati je še molila: "Ceščena al Marija, milosti polna ... ki si za nas križan bil ..." • Molila je mati, ubožica, odgovarjali pa so ji le stoki in vzdihi. ' In mati sama je sredi mo-itve zastokala in zavzdihnila: "O, sladka Devica — kaj bomo pa zdaj počeli? .. . Vse nam pobije toča, vse, vse . . . Molimo, otroci! . . Gospodarju se je nagibala glava k prsom. Videl je: žito na njivah, grozdje na trtju, sadje na drevju — vse uničeno, pokončano . . . Kakor da je voj ska pomandrala cvetočo rodovitno pokrajino in jo opustoši la ... Žulji na rokah — čemu? In čemu znoj, ki si ga potil — čemu? Zato, da ti je zorenje tvojega dela uničila toča. Ves trud zaman, zaman vsi žulji in ves znoj . . . Nevihta se je počasi polegla ln nebo se je pričelo jasniti; ni se zjasnilo. Od severa je privlekel veter nove vlake, nabasane z umazanimi, cunjastim oblaki, ki je z njimi samaši svetle razpoke na nebu. Navpik nad dolino je zabrlel slaboten blisk; nekje visoko, visoko se je zabohotal grom . . . Naposled se Je vHl dež . . . Vežna vrata so se odprla in vstopil je IPeterfcek, bosonog, zavihanimi hlačkami in popolnoma mokrim klobukom. Ata, poglejte! Kako debela toča — kakor jajce . .. Vse belo je zunaj." In deček je odprl dlan — na dlani se j« lesketalo veliko ledeno zrno. Z zelenim obrazom se je ozr gospodar na prožečo mu dlan Gledal je nekaj časa, z brezizraznim, ubitim pogledom, potem pa je nenadoma odskočil ñata, proti oknu. Mavrica je sijala zunaj. Se je škropil dež, a zdaj že polah ko — oblaki so se odpirali, prot zemlji je pljuskal z, deževnimi kapljicami vred slap solnčnih žarkov in vedrina neba se je širila. Nad dolino, nad širni mi, s točo pobeljnimi polji pa se je v ogromnem loku spenja la mavrica, tako lepo rožnata in smehljajoča, kakor veselega o-troka lica. Njenega prelestnega bleska polna je bila vsa veža, njenih bajnih rožah je migljalo in se iskrilo okno. In preko gospodarjevega obraza, še pred kratkim od obupa razjedenega se je razlila svetloba, božajoča mak* > Iz sobe je stopila v vežo mat za njo otroci, hlapec in dekla Nikjer nobene solze več — kakor pozlačeni so se sveti H vse obrazi, zarisani v odsev mavr ce. In gospodar je prvi dvign glavo. Sirom polja, pod visoko vzpeto pisano mavrico, so se utrlnjali sami biseri . . . Za hrbtom se je približal te daj materi Peterček, da bi njej pokazal, kako debelo točo je bil našel zunaj. Iztegnil roko proti oknu, a mati ni vi dela toče nikjer več — tudi na dečkovi dlani se je lesketal bi ser. 0 kljakattem križ« Tudi tolažba VVagncrja je prosila neka pev ka, naj preizkusi njen glas. Po končani skušnji j« dejala: "Moj glas je vse moje imetje!" Wagner Jo je pa pololažil: "Nikar ne obupajte, milostlj va. Revščina ni sramota!M • Ameriški ogla* V nekem ameriškem časniku je bil ondan tale oglas: "Mlad oceanski letalec, ki pre more šeat maslenih kruhov, lotake naočnike in toplotno steklenico s čokolado, išče družabnika z dobrim letalom za polet šes uovan.** Beograjaka "Politika" prinaša iz nekega krakovskega ilu-strovanega lista tale zanimivi članek o "Hackenkreuzu" (hitle-rovskem kljukastem križu), ki so ga hitlerjevci prevzeli iz arij-skih časov in navad ("Svasti-ka") kot znak arijske čistote nemškega naroda. "Povsem napačno bi bilo, če bi verjeli ali menili, da ima Hitler monopol na znak kljukaatega križa. Že v davnih časih je služila svastika kot simbol raznim na rodom, pa tudi danes še vedno označuje najbolj zvito in krvoločno indijsko božanstvo, boginjo Kali. V okolici Kalkute so nagro-madeni hrami in oltarji posvečeni čaščenju najkrvoločnejšega indijskega božanstva, boginje Kali. Predstavljajo jo kot ženo Štirimi rokami in s tremi očesi. Eno oko je obrnjeno proti preteklosti, drugo k sedanjosti, tretje k bodočnosti. Ena roka vihti meč v obliki srpa, s katerim je odsekala boginja glavo mladeniču in to glavo nosi v drugi roki. Njene noge gazijo po trupih, ki pokrivajo tla. Petnajst lobanj nanizanih na vrvico ji služi namestno ovratne ogrlice in kot vrhunec groze jo predstav-jajo z iztegnjenim jezikom, ki je ogromen in pokrit s peno. Na stotisoče vernikov se hodi klanjat v to boginji Kali posvečeno svetišče. Eni zahtevajo številno potomstvo, drugi dežja, do->ro žetev in bogat ribolov. Vsako leto žrtvujejo tej boginji po eno človeško življenje. Mladeniča kot žrtev prlvežejo za steber od svetišča. Množica ljudstva pleše ob sprsmljevanju gorečih mo-itev namenjenih boginji, naravnost noro okrog njega: "0, Kali mi ti žrtvujemo lepo žrtev in zato nam podari obilno žetev, zdra-vje in rodovitno letno dobo Sprejmi žrtev tega mladeniča n naj ne pade niti eden greh na naše glave". Med tem privedejo žrtev, ki ji svečenik z enim samim zamahom meča odseka glavo. Verniki, ki so na vrhuncu verske ekstaze trgajo s trupla kose mesa. Včasih se z namenom, da se obred spremeni, obrne steber, na ka-:erem je žrtev privezana in to tako hitro, da verniki trgajo kose mesa z živega telesa! Cim več solza pade iz oči žrt-vovanega mladeniča, tem plodo-nosnejši bo dež. Kose mesa, ki so jih udeleženci tega obreda iztrgali od trupla žrtve, odnesejo leti domov, kjer jih družine pričakujejo s postom. V vsaki vasi bere svečenik nad temu čudnimi krvavimi relikvijami (ostanki) molitve ln polovico relikvije izročijo boginji zemlje (rodovitnosti), drugo polovico pa razdelijo med najstarejše rodbinske člane v dotičnem kraju. Zdaj je angleška vlada prepovedala izvrševanje teh barbar skih obredov. Ker pa seveda ni mogla izbrisati in iztrebiti tega tisočletnega obreda Žrtvovanja kar v enem dnevu, ga še vedno tolerira, vendar samo pod pobojem, da žrtev ni več mladenič ne go mlado jagnje. Žival sta žrtvovala dva svečenika in sicer v neki skupini, kjer je bil nsjbol. ( ika.ska razstava: 1 Hissippi", Helen K trsi Clarksdale, Miss. zaštopan ženski »pol, in manj fanatičnimi vzklik marji so prinesli žival vanje, ki so jo metali sv< ma, ki sta jo morala uj poletom za dve nogi. Poti zavihte krožno po zraku, jo privežejo za irtveni' Med vsem časom teh cc odmeva strašno vpitje šotnih in vsi skupaj poj litve, kakor v onih casil žrtvovali Človeške žrtve, vzame svečenik v roko « bliki srpa in odseka j glavo. Kri, ki brizgne v notku, oškropi prisotne i cedi po zemlji. Ženske jo med seboj, katera l* piti to kri še vročo in to delijo z zbranimi psi. Pi množico prevzema vae bolj norost, kajti mnoik dena od religiozne (veri staže. Ženske dobivajo ne napade in se začno ka no tresti. Trgajo svoje povzročajo si rane in š koncu padajo, fizično in moralno (nravno) po izčrpane, nezavestne na tem kričanje romarjev neha bičati živcev in klenski atmosferi (otn hranijo tudi najbolj zdn je težko svoje ravnoteij In to so menda vzgled terimi hodi Hitier?! HITLER KOT POSRED VSTOP V NEBO. Hindenburg je umrl v nebo. Ko pride do sv ga poprosi za pripustitev Sv. Peter odgovori: maršal, ne pustim vil brez konja. Vse iivljei jezdili na konju, pa mor nebo s konjem." In Hia se vrne proti zemlji isks Na poti sreča Hitlerji, mu potoži svoje težave, ga potolaži rekoč: "Jaz sv. Petru dobro znan, jem Vam pristop v m konja." In skupno «e proti nebu. Ko ju «v. Peta da, kliče že iz daljave: maršal, gospod rraril sem vam, ds pridete ne z oslom." NUGA-TONE VAM NOVO ZDRAVJ NUGA-TONE oj.i* ttm «t« tm .iiUM. »bou*. «p*tt pr.fe.vn«. i« mmt mtti'nrm t« »Iv'"«» trn odporu» Vma* »dnviU «too mxxl* t» **,Btt * V »ar Am* upor.hr NUCA TONK « Puh,, da Nl!CA-1 jMlJiU nUcmmtii _ TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajoča j Tiska vabila za veselice In «hod«, knjige, koledarje, letake itd. v •loveD,k"Vw: slovaškem, češkem, nemškem, angled® Aa a VODSTVO TISKARNE APELIRA M a N. P. J* DA TISKOVINE NA«OCA f v SVOJI TISKARNI fsa >sja«rfla ,_Mitako