LETO XIII
9
november
1987 glasilo SZDL občine logatec
O F
v P P P P p P P P p P P p p p X \- >£ \ \" v *     \ \ \- ^ ^
P P P P p p p P p p P p p p
X Si
p p P P P P P P
V. V  Si  Si  Si  Si  Si Si
p p p p
\ \ \ X X X
s p
Si  Si Si  Si Si
? p p p p
Si  Si  Si  Si Si
* p p p p
Si  Si  Si  Si Si
v  P  P  P P Si X \ \ ^
* p p p p
Si X Si Si Si
X X \  \" \ f  y y y y
Si X X X X r  y  y  y y
X X X X X X
t   y   y  y   y y
X X X 1'
f   ca   # #
X X
p p p p p p
X X X X p p p p "p X X X X X
p p p p p
X X X X
p p p p p
X X X X X
p p p p p
X X X X P P P P p X X X X X p p p p p p X X X X p p p p p p p X X X X X X X X X X
p p p p p p p p p p
X X X X X X X X X
f   y   y   y   y   y   y   y   y   y   y   y   y   y p
X X X X X X X X X X X X X X
«    "cs/    -M    "M    -w    tp    -y/ -y/ "w    -tf    'tf    -tf -tf>
XJOOCXJXXDOOOOOCXXJCXXXXXC
Izbrali smo simbol naše občine
Kar precej časa je minilo od pobude Obrtnega združenja Logatec do oktobrske seje skupščine, na kateri so delegati z dvigom rok potrdili, da se strinjajo z izborom žirije, ki je za simbol naše občine izmed prispelih del izbrala delo, ki ga je oblikoval Nino Kovačevič s sodelavci.
Na skupščini je obrazložitev nagrajenega dela podal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Stane Bernik.
In kaj simbol predstavlja?
Simbol občine nas z jasno prispodobo (kolesi - voz) povezuje s prometom, prehodnostjo in gibanjem kot izrazitimi zgodovinskimi (tovor-ništvo, furmanstvo) in obenem sodobnim (avtocesta) vsebinskimi označitvami naše občine. Kot drugotno simbolno označitev je avtor oblikoval lipov cvet, ki nastopa kot pod-
laga osnovnemu sporočilu. Predstavlja tudi vez med logaškim drevoredom in navezavo na celostno podobo Slovenije. Avtor je podal mnogo uporabnih rešitev, npr. za označitve-ne table krajev, dopisno gradivo, značke. Povezava napisa in simbola omogoča široke možnosti uporabe. Zanimive pa so tudi barve.
Osnovna barva podlage je rumena, od najsvetlejših tonov do skoraj zelenih, kolesi sta umazano rožnate barve in kvadrat na sredini moder, (iz obrazložitve žirije). Zdaj je simbol tu, potrebnega pa bo še nekaj časa (tudi denarja) za dokončno grafično oblikovanje predlagane zasnove. Nam ostane torej le to, da se na nov simbol privadimo.
Možnosti za spreminjanje zdaj ni več. Lahko le verjamemo strokovni žiriji, da je izbrala najboljše.
Glasovali bomo za enoletni program samoprispevka
Svet krajevne skupnosti Naklo je na 9. seji sprejel odločitev, da skupščina krajevne skupnosti poda predlog za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za dobo 1 leta.
GLASOVALI BOMO 20. DECEMBRA!
IN KAKŠEN JE NOV PROGRAM SAMOPRISPEVKA?
program		sredstva sam.	ostali viri
1.	Ojačitev vodovoda v VS		
	Martinj hrib	15.000 000	10.000 000
2.	Ureditev javne razsvetljave v VS Mandrge		
	in Čevica	18.000 000	
3.	Oprema enega oddelka VVZ za Narodnim		
	domom	20.000 000	10.000 000
4.	Avtobusno postajališče v VS Blekova vas	11.000 000	
5.	Gradnja mostu čez Logaščico v VS Jač-		
	ka-Zelenica	10.000 000	
6.	Razširitev pokopališča I. in II. faza	50.000 000	10.000 000
7.	Izdelava načrtov za nadaljnji razvoj KS Na-		
	klo	10.000 000	
Vrednost vseh programov je 164 milijona dinarjev. Z 2 % prispevkom od osebnih dohodkov bomo v letu dni zbrali 134 milijona dinarjev. Ostala sredstva pa bomo zbrali takole: 10 milijonov dinarjev bo prispevala skupnost otroškega varstva, 10 milijonov bomo dobili iz naslova razširjene reprodukcije TOZD Komunala, 5 milijonov dinarjev od pobranih najemnin za grobove in 5 milijonov iz naslova 0,5 odstotka sredstev za dejavnosti krajevnih skupnosti.
V samoprispevek so torej vključena tudi sredstva vseh tistih, ki so uprav-Ijalci posameznih objektov S tako finančno konstrukcijo bomo vse programe lahko izvedli v letu dni. Nekaj sredstev namenjamo tudi za izdelavo novih načrtov. Ti so nam potrebni, saj so do sedaj vedno predstavljali oviro za začetek del.
GLASUJMO ZA NAPREDEK NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI!
Svet KS Naklo Logatec
oooocxxxDoaxxxxxxmxxxx
TT I I I I I I I I I I I.....I.......I ITTJLJJJJJ,LJJLXaXI
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM IN JIM ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČE.
SO LOGATEC DPO LOGATEC IN UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC
JI I I I......I I I I I I f TT 1 T TT T TT T T......I I I I I H I
V gospodarstvu ni izgub
Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje je na podlagi podatkov iz periodičnih obračunov pripravil informacijo o poslovnem uspehu in rezultatih gospodarjenja naših delovnih organizacij v prvih devetih mesecih letošnjega leta.
Zaradi sprememb v sistemu obračunavanja celotnega prihodka, porabljenih sredstev in dohodka primerjava s podatki iz lanskega enakega obdobja sicer ne daje najbolj natančne slike, saj bi zanjo potrebovali preračun podatkov lanskega obdobja na sedaj veljavni obračunski sistem. Osnovni finančni rezultati kažejo, da se je celotni prihodek povečal za 111,4 odstotke. Vse delovne organizacije s področja gospodarstva so ustvarile 48. 357 milijonov dinarjev celotnega prihodka Porabljena sredstva znašajo 35 442 milijona dinarjev in so večja za 111,6 odstotka. Če smo torej še ob polletju ugotavljali, da je rast porabljenih sredstev prehitevala rast celotnega prihodka, lahko sedaj ugotavljamo, da so v devetih mesecih porabljena sredstva narasla za enak odstotek Tako tudi rast dohodka ne zaostaja več za rastjo celotnega prihodka. Nižjo rast dohodka so zabeležili v KLI - TOZD ESO, v TOZD Gozdarstvo in v Kmetijski zadrugi. Glede na lansko obdobje pa se je dohodek najbolj povečal v Klijevi temeljni organizaciji ŽAGA in v GG - TOK Gozdarstvo Logatec.
Ustvarjeni čisti dohodek je v gospodarstvu porasel za 98,1 %, kar je nekoliko manj od rasti dohodka.
Sredstva za akumulacijo so bila večja za 62,6 odstotka. Rast akumulacije je v devetih mesecih večja kot pred tremi meseci, kljub temu pa ne dosega lanskega enakega obdobja. Masa bruto osebnih dohodkov predstavlja v dohodku 46,7 odstotka. Povprečni mesečni bruto osebni dohodek na zaposlenega je v gospodarstvu 297.017 dinarja. Osem organizacij združenega dela je imelo višje osebne dohodke, delavci v šestih
Občinski sindikalni svet
organizacijah pa manjše. Najvišje povprečne bruto osebne dohodke na zaposlenega so imeli v TOK Gozdarstvu, kjer so bili osebni dohodki 37,7 % nad povprečjem. Najnižje osebne dohodke pa so zabeležili v temeljni organizaciji Stavbno pohištvo, kjer so bili osebni dohodki 20 odstotkov pod povprečjem gospodarstva občine.
Nobena organizacija združenega dela ni poslovala z izgubo.
To so številke in podatki, na podlagi katerih je tekla razprava na seji predsedstva socialistične zveze. Razpravljalci so sicer ugotavljali, da podatki glede na polletne rezultate kažejo lepšo sliko, vseeno pa so spraševali, kako je mogoče v treh mesecih, ki so hkrati še počitniški, nadomestili kar 477 milijonov dinarjev. Toliko je namreč ob polletju znašala izguba v gospodarstvu. Ugotavljanje, kaj je v rezultatih dejansko rezultat boljšega dela in kaj je narejeno umetno pravzaprav vedo le v delovnih sredinah. Zato so člani predsedstva menili, da je potrebno narediti dodatno analizo in pripraviti za obravnavo na delegatski skupščini konkretnejše podatke, ki bodo pokazali tudi učinke sanacijskih programov in učinke sredstev, ki so jih temeljne organizacije prispevale za sanacijo KLI-jevih temeljnih organizacij.
Čeprav so rezultati boljši, delovnih sredin ne smejo uspavati, so menili razpravljalci. Prikrivanje in zamegljevanje podatkov z enkrat takim, drugič drugačnim načinom obračunavanja ima namreč lahko neslute-ne posledice. Posebej še v občini, kakršna je naša, kjer je mnogokaj odvisno od ene same delovne organizacije. Hkrati pa so člani predsedstva podprli tudi vsa pozitivna prizadevanja in poslovne odločitve pri uresničevanju sanacijskih programov. Stanje se je namreč v obeh iz-gubaških TOZD-ih precej spremenilo. Predvsem gre za zmanjšanje zalog in še za nekatere druge poslovne odločitve, ki so prispevale k boljšim poslovnim rezultatom.
Poseben problem v zadnjem času predstavlja brezposelnost. Povečala se je namreč kar za 94 odstotkov. Zadnje mesece je pri skupnosti za zaposlovanje evidentiranih med 80 in 90 brezposelnih oseb, med njimi največ delavcev brez poklica, precej je tudi takih s srednjo strokovno izobrazbo. Še najmanj je tistih z visoko in višjo šolo, ki pa so vsi težje za-posljivi. Število brezposelnih je skokovito naraslo ob polletju tega leta in se v teh mesecih kaj bistveno ne zmanjšuje.
Malo bolj spodbuden je podatek, da upada število upravičencev do različnih oblik pomoči iz skupine upokojenih in starejših občanov. Pokojnine se zadnja leta usklajujejo z rastjo povprečnih osebnih dohodkov v Sloveniji. Zaradi take rasti pokojnin je letošnje leto upadlo število doplačil v domovih za upokojence.
Na socialnem skrbstvu ugotavljajo, da je položaj med aktivnim prebivalstvom manj ugoden. Ta položaj sicer poskušajo izboljšati s social-novarstvenimi pomočmi. Pri odmerjanju pa se glede na sprejet samoupravni sporazum še vedno uporablja kriterij lanskega osebnega dohodka. Tudi če občan zaprosi za podelitev pomoči novembra, se za izračun upošteva dohodek iz leta 1986. Zato so na seji predlagali spremembo samoupravnega spora-
zuma in sicer tako, da bi za izračun uporabljali polletne osebne dohodke.
Rdeča nit razprave pa je bilo vprašanje enega od razpravljalcev, ki je vprašal, kaj storiti, da bo pomoči čim manj ali če obrnemo, kaj storiti, da bo delavec normalno živel s svojim osebnim dohodkom. Zato so razpravljalci govorili o produktivnejšem zaposlovanju, pa o akumulativ-nejših panogah gospodarstva, o prestrukturiranju, skratka o temah, o katerih bi morali spregovoriti tudi vodilni možje našega gospodarstva.
Drugi del seje so člani občinskega sindikalnega sveta posvetili obravnavi vzrokov za prekinitev dela v temeljnih organizacijah Drobno pohištvo in ESO. Nekoliko oddaljena dogodka so poskušali analizirati iz različnih zornih kotov. Ugotavljali so, da je večina nesporazumov nastala zaradi izjemno slabe obveščenosti delavcev, saj bi z natančno in preprosto obrazložitvijo vodilni delavci dogodke lahko preprečili. Ker pa delavci nimajo podatkov o spemem-baah v delovnem procesu, ker preslabo poznajo rezultate svojega dela, postajajo objekti v samoupravnem procesu odločanja. Prav zato so člani občinskega sveta sprejeli zahtevo po odgovornosti vseh, ki niso ravnali v skladu z zakonodajo in pravilnikom o normativih.
Kakšna je naša socialna politika?
Zaradi zaostrenih gospodarskih in družbenih razmer, padanja življenjske ravni prebivalstva in naraščanja števila upravičencev do socialno-varstvenih pravic je republiški sindikat dal pobudo za obravnavo te problematike v posameznih sredinah. Tako je tudi naš občinski sindikalni svet pripravil gradivo o izvajanju socialne politike v občini
V gradivu, ki ga je pripravila delovna skupina najdemo nekaj zanimivih podatkov. Predvsem pa so nekateri zelo zaskrbljujoči. Podatki namreč
kažejo, da število upravičencev do socialnovarstvenih pomoči narašča Letos seje število otrok, ki prejemajo družbeno pomoč iz 601 povečalo na 685 (primerjava september 1986, september 1987). Predvsem se je povečalo število upravičencev iz delovne organizacije KLI in sicer od lanskih 68 na letošnjih 110.
Do konca septembra je bilo izplačano kar 210 odstotkov več sredstev kot lani, poraslo pa je tudi število upravičencev do najvišjih zneskov.
Predsednik občine sprejel modelarje
Predsednik skupščine občine, tovariš Andrej Logarje pripravil sprejem za udeležence svetovnega prvenstva v raketnem modelarstvu. Sprejema so se udeležili Bogo Šrempihar, ki je na tem svetovnem prvenstvu v Beogradu dosegel odličen rezultat in drugo mesto in Marko Šen ter Miha Grom, ki sta sodelovala v tehnični ekipi svetovnega prvenstva.
Na sprejemu je predsednik udeležencem čestital za izjemne dosežke in jim izročil priložnostna darila. Dejal je, da smo zaradi uspehov naših mode larjev izjemno veseli, čeprav se zavedamo, da zaradi objektivnih pa tudi sub jektivnih vzrokov določenim panogam ne nudimo ustrezne materialne podpore. Tudi z modelarstvom je tako. Pogoji za delo niso ustrezni, še manj razveseljiva pa je finančna plat njihovega dela.
Dejal je še, da v vrhu neke dejavnosti ni lahko biti, saj je zato potrebno veliko odrekanja, vestnega in vztrajnega dela. Želel jim je še veliko uspehov tako na področju modelarstva, kot tudi v osebnem življenju ter poudaril, da se bo osebno zavzel za kar najhitrejše reševanje materialnih pogojev za delovanje kluba.
Podoba logaške obrti
Logaška občina ima dolgoletno obrtniško tradicijo, pa tudi povezovala se je že v prejšnjem stoletju; ohranjeni so dokumenti o obrtniški in trgovinski zadrugi iz devetdesetih let prejšnjega stoletja Čas med obema vojnama je bil za zasebno dejavnost dokaj ugoden: celo nepopolni podatki povedo, da je v tistih dvajsetih letih obrt opravljalo štiristo ljudi. Po vojni smo se tej številki približali šele po petintridesetih letih, upoštevajoč Žirovce (podatki iz povojnega registra obrtnih obratovalnic).
V občini je zdaj 219 obrtnikov, med njimi jih 56 zaposluje skupaj 122 delavcev. V lanskem letu so ustvarili nekaj nad 2.500 milijonov din prometa. V občinski proračun naj bi letos prispevali, skupaj z 49 občani, ki obrt opravljajo kot postranski poklic, (skoraj) četrtino vseh sredstev, ali 148 milijonov.
Med obrtniki prevladujejo avtop-revozniki, ki jih je 89, sledi jim 33 kovinarjev, 12 gostincev, po 10 uprav-Ijalcev gradbene mehanizacije in zidarjev, 9 mizarjev, 6 frizerk, 5 avto-mehanikov itd. Največ zaposlenih imajo kovinarji, in sicer 55, instalaterji, gostinci in proizvodni obrtniki jih zaposlujejo po 10, vsi avtopre-vozniki skupaj 8, mizarji 6 itn. Poprečna izplačana akontacija OD je v juniju znašala 230.000 din.
Število obratovalnic se iz leta v leto nekoliko veča, vendar je število vseh še vedno bistveno manjše od tistega na Vrhniki in v Postojni, neznatno večje od cerkniškega in idrijskega. Glede na število prebivalcev je obrt dokaj razvita, če jo primerjamo z republiškim poprečjem: v občini je ena obratovalnica na nekaj manj kot 42 prebivalcev, v republiki pa na skoraj 100.
Nadrobnejši pregled sestave obrtništva pa kaže dokaj manj ugodno podobo. Imamo 118 obrtnikov, 89 avtoprevoznikov in 12 gostincev. Med 118 obrtniki ima lastne poslovne prostore, in tudi stalno živi v občini 64. 10. je takih, ki imajo v občini stalne poslovne prostore, pa živijo zunaj nje. Ostali imajo najete poslovne prostore, ali pa zanje poslovni prostori sploh niso potrebni, npr. gradbena mehanizacija. Avtoprevoznikov domačinov je 35, gostinskih obratovalnic 11. To pomeni, da moremo dejansko računati na 121 obrtnikov, skoraj sto pa je takšnih, ki se lahko ob manj ugodnih pogojih v naši občini brez velikega truda preselijo tja, kjer bodo pogoji ugodnejši. Tu pa smo že pri srži vprašanja možnosti za nadaljnji razvoj zasebne obrti v logaški občini.
Nosilci razvoja obrti (nekateri jo imenujejo tudi malo ali drobno gospodarstvo) so organizacije združenega dela, vsaj v tistih občinah, kjer imajo sprejet dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva. V logaški občini takega dogovora ni. Občinska SZDL je organizirala dve problemski konferenci na to temo, a se stvari niso premaknile. Same po
sebi se seveda ne morejo. Verjetno je bilo tudi obrtno združenje premalo uporno pri vztrajanju za uresničitev oblikovanih stališč. Tudi sicer je obseg kooperacije med domačimi obrtniki in domačimi OZD sila skromen, z izjemo TOZD ESO v KLI. To pa najbrž pomeni, da bo treba najprej v občini spremeniti nekaj, kar se nerado spreminja: miselnost ali splošni odnos do obrti. Če ekonomska logika ne bo odprla oči in ume-vanja o potrebnosti razvoja in sodelovanja med velikimi in manjšimi sistemi ter posamezniki, so vsa prizadevanja zaman.
Sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva bi v marsičem pripomogel k zboljševanju stvarnih razmer. To so že uvideli v ilirskobistriški, zasavski, žalski občini in so sklade oblikovali.
Kot ni programa razvoja drobnega gospodarstva, tako v občini ni družbenega in prostorskega plana Prostori pa so za obrt še kako potrebni. Brez proizvodnih prostorov ni proizvodne (akumulativne) obrti. Na tem področju nas sosednje občine prehitevajo in nas bodo prehitele v tolikšni mori, da jih ne bomo več ujeli - če se stvari takoj ne premaknejo naprej
Kako naprej
Ocenjujemo, da bi morali nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva v logaški občini usmerjati takole:
1. Določiti nove nosilce razvoja drobnega gospodarstva: obe logaški obrtni zadrugi in obrtno združenje za zasebni, ter OZD za zasebni in družbeni del DG. OZD doslej niso opravile svojega dela naloge, kljub zagotovilom na OK SZDL, MGZ ipd
2. Ob sprejemanju občinskega prostorskega plana začrtati površine za organizirano gradnjo obratovalnic (obrtne cone) in rezervirati del stanovanjsko zazidljivih površin za obrtniško gradnjo stanovanjskih in poslovnih prostorov. Stran od miselnosti, da se ravninski svet lahko pozida za industrijo, za obrtno cono pa ne! Kje pa je ob naši zakonodaji meja med zasebnim in družbenim? Brez vlaganj v proizvodne delovne priprave bo bolj malo kruha. Ni mogoče živeti samo od porabe
3. Ustanoviti bi veljalo sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Osnutek je pripravljen, z bojaznijo, da se bo spet zataknilo tedaj, ko bo treba v sklad vložiti kaj denarja.
4 OZD naj bi preučile možnost za preusmeritev prometa, ki ga opravljajo z zasebniki, preko domače zadruge, s čimer bi jo okrepile in del dohodka zadržale v občini
5. Na področju davčne politike bi v občini kazalo zasledovati ugodnejše pogoje kot jih zasleduje regijsko dogovorjanje. S tem morda kaj pridobimo, zgubimo ne, saj kar nekomu več letos ostane za vlaganje v razvoj, bo v prihodnjem letu, času, obrestovano prispeval.
6. V občini bi kazalo prizadevati si za zmanjšanje družbene režije. To spet pomeni letos prihraniti nekaj denarja, ga vložiti v razvoj in prihodnje leto imeti več na razpolago. V skrajnem primeru lahko to pomeni celo možnost za preživetje v bližnjih slabih letih.
7. V občini ustanoviti ali oživiti delo sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, po tem pa oblikovati svoj sklad za ta namen. Zdaj se precejšnja sredstva stekajo v medobčinski sklad, nazaj pa dobimo kapljo od zbranega denarja.
8. Prizadevati si za razvoj zasebne trgovinske dejavnosti in intelektualnih storitev. To je največkrat povezano predvsem z vprašanjem prostorov za tako dejavnost, pomeni pa dejansko možnost ustanavljanja no-
Na oktoktobrski seji so delegati obravnavali poročilo komisije, ki je opravila ogled vseh spomenikov in spominskih obeležij v naši občini. 20 takih spomenikov imamo in na podlagi sprejetega družbenega dogovora o urejanju in vzdrževanju grobov, grobišč, spomenikov in spominskih obeležij so bile z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi sklenjene pogodbe, s katerimi so se te obvezale, da bodo skrbele za spomenike. Komisija sicer ni ugotovila kakšnih posebnosti. Razveseljivo je celo dejstvo, da nekatere organizacije prav vzorno skrbijo za dogovorjeno. Ob vsaki dobri stvari pa je tudi njeno nasprotje. Tudi tu Nekateri spomeniki, komisija je omenila spomenik talcem pri Kramarju, spomenik vrh Židanka in spo-
vih obratovalnic in s tem preživljanja vsaj nekaj občanov.
9. Sedanje lokale je treba ohranjati za nadaljnje delo; lokali naj ne bi spreminjali svoje namembnosti, posebej še tisti za uslužnostne dejavnosti. V stanovanjskih naseljih, ki se na novo grade, je pomembno zagotoviti tudi tovrstne prostore in jih oživiti z dejavnostjo
10 Zagotoviti je treba najustreznejše kreditne pogoje, če bodo banke res mogle kaj odločati o tem
11. Pospeševati je treba sodelovanje domačih OZD z domačimi obrtniki, tudi na področju avtoprevoz-ništva.
12 Spodbujati prehod popoldanske v redno dejavnost. Popoldansko omejiti, šušmarje pa obdavčiti enako kot redno obrt.
JAGO
menika v Hotedršici, so tisti dan kazali prav žalostno podobo. Verjetno ne samo tisti dan, saj sem tri od njih v hudo neurejenem stanju videla sama približno 14 dni pred komisijo. Marsikaj bi se dalo narediti tudi brez denarja, čeprav ga za večja vzdrževalna dela vsekakor potrebujemo Celo mnogo več, kot ga za to nameni proračun naše občine Nekateri spomeniki so namreč potrebni temeljite obnove že zato, ker se uničuje umetniško delo.
Komisija je podala tudi predlog, da bi za spomenik vrh Židanka skrbela krajevna skupnost Trate, za spomenik Ljubi Bavdek GG-TOZD Gozdarstvo in za spomenik Friškov-cu in Mlinarju ob vojaški cesti v Tolsti vrh Lovska družina Logatec.
O naši skrbi za spomenike
Lo&aSke
NOVICE
Zakaj in kje naj bi razmišljali o prenovi na logaškem?
V okviru razvojnih in načrtovalskih prizadevanj v občini Logatec je potrebno opozoriti tudi na potrebo po »celoviti prenovi starih naselbinskih jeder«.
Značilnosti prostorskega razvoja na Logaškem se namreč kažejo prav v tem, da načenjamo vedno nova naselitvena območja. Ob strani pa puščamo na pol prazna osrednja območja. »Odpiranje« vedno novih površin in širitev že tako preobsežnega in preredko pozidanega prostora v logaški kotlini od Kale do konca Logaškega polja (ca 7 km) bo v naslednjih letih postavilo pred nas vse vprašanje, kako zagotoviti pametno komunalno urejanje celotnega prostora. Razmeroma nizke gostote stanovanjske zazidave bodo narekovale pretirano drago komunalno opremo in vzdrževanje. Zato je prav, da se vprašamo tudi po možnostih postopne, pa razumne izrabe (tudi zgostitve) osrednjih delov obstoječih naselij. To bo zahtevalo več načrtnega dela tudi pri obravnavanju starih delov naselij in graditvi novih.
Na drugi strani pa je pri poseganju (obnavljanju) v posamezne dele starejših delov naselij potrebno izhajati tudi iz strokovnih spoznanj varstva kulturne dediščine in zato ohranjati videz, oblikovanost in deloma tudi funkcijo obstoječih starih delov naselij.
V ta namen bo potrebno temeljito spoznati sedaj zgrajeni prostor, ovrednotiti pomembnejše zgradbe, poti, dostope, razmisliti o funkciji (obstoječi in pričakovani) posameznih območij in analizirati kako obstoječi grajeni prostor (nevsiljivo dograjevati). Tako bo npr. v Dolenjem Logatcu potrebno celoviteje in organizirano pristopit k načrtni prenovi celotnega osrednjega starega dela naselja, v Gorenjem Logatcu pa h načrtnemu dograjevanju območja gradu in starega dela naselja, vključno s Taborom.
Pozornost bo potrebno posvetiti tudi osrednjemu delu v naselju Ho-tedršica, Laze in Jakovica, Rovte ... itd.
Nekdanji tržni vaški zasnovi bo zato potrebno podrejati bodoče urbanistične arhitektonske rešitve in ohranjati manjše prostorske celote, za katere bo potrebno pripraviti celovite prenovitvene programe in načrte za dograditve. Sprejetim programom in načrtom pa bo morala slediti strokovno vodena obnova (in kontrola), ki pa bo za ljudi sprejemljiva samo v primeru, če bomo našli organiziran način sofinansiranja izvajanja programov (namensko zbrana sredstva).
V okvire načrtnejšega obnavljanja tudi starih delov naselij kaže vtkati vse podedovane krajevne posebnosti. Med te je potrebno v KS Naklo v prvi vrsti uvrstiti območje starega vrtca in celotno nekdanje osrednje tržno jedro med staro občino in staro pošto, v KS Tabor pa npr. staro vaško jedro, poslopje stare šole itd
Misel o posameznih rušenjih delov nekdanjih jeder npr. zgradbe starega vrtca ali stare šole ni sprejemljiv. Samo kvalitetna obnova je lahko smer pametnega in spoštljivega ravnanja do naše dediščine.
Ohranjeno stavbno tipiko je potrebno ohraniti in načrtovano razvi jati tudi z vidika vnašanja novih funkcij (kulturne, gostinske, deloma trgovske, uslužnostne obrti itd).
Pretirano mestnost s stolpnicami, tudi te potrebujemo, prepustimo no vim območjem, v starem delu pa ohranimo in ustvarimo nekaj več tudi tradicionalne logaške domačnosti.
S tako prostorsko zasnovo, ki bo temeljila na dopolnjevanju starih in izgradnji novih območij, lahko samo obogatimo svoje bivalno okolje.
In zakaj vse to? Predvsem iz treh razlogov. Prvič zato, povzemam znano misel, da je osveščenost o podedovanih naravnih in roko ter umom ustvarjenih kvalitet v našem prostoru pomemben pogoj zato, da se zavemo svoje samobitnosti. Na ta način bomo več pomenili sebi in drugim.
Drugič zato, ker so naše gospodarske možnosti omejene. Rezultati posameznih analiz razvojnih možnosti domačega gospodarstva us-
Melioracija Logaškega polja
Delavci gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine so opravili že precej dela na Logaškem polju. Stroji so zabrneli takoj, ko so del3gati na oktobrski skupščini sprejeli sklep o uvedbi melioracijskega postopka na področju Logaškega polja, ki obsega 247 ha rodovitnih zemljišč. Investitor del je Mer-cator-Kmetijska zadruga Logatec Sredstva za to obsežno delo je prispevala Zveza vodnih skupnosti Slovenije 10 odstotkov od skupne vrednosti investicije, ki znaša 297 milijonov dinarjev pa bodo prispevali lastniki posameznih zemljišč, saj so se obvezali, da bodo sami posekali in odstranili zarast, dokončno pripravili zemljišče in opravili sejanje. Melioracija obsega nasipanje vrtač, urejanje poti, odvodnjavanje, krčenje zaraslih površin in gnojenje. Dela bodo končana do spomladanske setve, pomenijo pa bistveno izboljšavo ravninskega dela zemljišč za intenzivno pridelavo.
merjajo naša razvojna predvidevanja, ne več samo v smer intenzivnega industrijskega razvoja, temveč tudi v razvoj kmetijstva, obrti in turizma. Prav te dejavnosti pa zahtevajo večjo skrb za načrtno ohranjanje naravnih virov (zemlja, gozd, vode) in pametno dograjevanje tudi obstoječih naselij, cest, poti in dr. Tretjič, ker je smiselno (gospodarno) obnoviti to kar imamo na strokovnem načinu zato, da bomo tudi v starih delih naselij živeli lepše in bolj zdravo. Istočasno je treba z urejanjem celotnega okolja zadostiti osnovni pogoj za to, da se bo tudi pri nas ustavilo več ljudi. Tudi turizem, je lahko gospodarska dejavnost, v katero pa je potrebno postopoma (dolgoročno in načrtno) vlagati. Nekaj pogojev za
to je v našem prostoru že izpolnjenih. Živimo namreč v bližini večjih centrov (Ljubljana, Reka, Trst, Koper). Obdarjeni smo s pestrim izborom naravnih danosti (gozd, klima, relief, naravne posebnosti,...).
Pozabiti tudi ne smemo na turistično tradicijo in nekdaj živo zanimanje za lovski, zimski, klimatski itd. turizem.
Za aktiviranje vseh teh in še mnogih drugih prednosti pa so potrebni osveščeni ljudje, posamezniki, družbene skupine in vodstva, ki bi znali, hoteli in mogli poiskati pot za načrtno uresničevanje dolgoročno zasnovanih razvojnih usmeritev.
Pavle MIHEVC
Na tole klop ni mogoče sesti. Razen zelo neudobno. To tudi zaradi mraza in zime ni več mogoče Toda mogoče ni bilo niti poleti Še nekaj takih ostankov klopi je, ki nam niso v ponos. Še manj pa takile »spomeniki« spadajo v urejen kraj. Logatec to prav gotovo ni, kar lahko ugotovimo prav hitro, če se le malo sprehodimo po njem Ni pa tudi nikogar, ki bi za to skrbel. Zelenice in parki, pa tudi druge javne površine so pač take kakršne so. Spomnim se, da je včasih iz vodnjaka v parku pri Kramarju pršela voda in otroci smo sila radi namakali prste v njej. Bele potke in pokošena trava so danes le še nostalgičen spomin. Pa bi nam bile lahko v ponos. Imamo republiški predpis, občinski odlok. Le volje ne, da bi zapisano tudi uresničevali.
Ne samo s krampi, tudi z znanjem lahko pomagamo
Izvršni Svet je na predzadnji seji poleg poročila o delu mladinske delovne brigade Logaški bataljon na akciji Goričko, obravnaval tudi kriterije za organiziranje oblik mladinskega prostovoljnega dela v letu 1988.
Vzrok za to je bila pobuda naše občinske konference, da bi naslednje leto v Logatcu organizirali mladinski delovni tabor. V mladinskem prostovoljnem delu je namreč že nekaj časa kriza. Nepopolne brigade, zato tudi slabši delovni rezultati so narekovali razmišljanje o drugačnosti mladinskih delovnih akcij. Poleg mladinskih delovnih taborov so se pojavili tudi raziskovalni tabori.
Naša občinska konferenca je pregledala rezultate nekaterih taborov in pri tem ugotovila, da imamo v občini mnogo takih področij, kjer bi mladi lahko sodelovali. Tako so predlagali nekatere teme in področja pri katerih bi mladi lahko pomagali: ekologija v povezavi z gozdarstvom in turizmom, arheološka najdišča v naši občini, možnosti razvoja drobnega gospodarstva, uporaba računalnika v gospodarstvu. Člani izvršnega sveta so menili, da je predlog za organizacijo delovnega tabora zelo dober in predlagali, da
ga v obravnavo predložijo še gospodarski zbornici. Predlagali so še naslednje teme: varstvo krajine in kulturne dediščine, načrtovanje kadrov in inventarizacijo onesnaženosti našega okolja.
Dokončna odločitev in izbira teme za raziskovalni tabor bo naloga mladinske organizacije, ki mora predlog za tabor poslati gibanju znanost mladini pri ZOTK Slovenije, in republiški konferenci mladine. In kaj sploh je raziskovalni tabor? Kot snrro že rekli, je to nova oblika mladinskega prostovoljnega dela Tabora se udeleži med 30 in 40 dijakov in študentov, vodijo ga strokovnjaki univerze in traja 10 do 14 dni. Udeležencem je potrebno zagotoviti ustrezne bivalne in delovne pogoje, občinska konferenca mladine pa mora zagotoviti vsaj polovico udeležencev. Taki tabori so organizatorje letos stali okoli 4 milijone dinarjev Rezultate, ki jih udeleženci ponavadi objavijo v obliki zbornika pa lahko uporabljajo različne organizacije in službe, saj so strokovno na dovolj visoki stopnji. Kot je dejal sekretar občinske konference Janko Filipič, bi rezultate našega delovnega tabora lahko uporabili predvsem pri planiranju razvoja naše občine.
I I I I I 1 I I I I 1 I I I 1 1 I 1 I I I I (T I I I I 1 I I I 1 1 I I I I I
TTTT
KRAJEVNA SKUPNOST NAKLO LOGATEC
ORGANIZIRA
tečaje pletenja, kvačkanja in klekljanja.
Prijave sprejema Krajevna skupnost Naklo Logatec, Notranjska 14, tel. 741-216 do 15. 12. 1987.
Vse ostale informacije dobite na KS Naklo pri vpisu.
I VABLJENI!
j 111111 rrr
I M I
I I I I
I I I I I
□TT
Nova stanovanja za Narodnim domom
Gradnik Logatec je lastnikom predal ključe njihovih novih stanovanj Z izgradnjo novega stolpiča se počasi zaokrožuje gradnja soseske za Narodnim domom V tej soseski gradi Gradnik stanovanja za trg.
Pogodbeni rok za predajo ključev 54 lastnikom stanovanj na Pavšičevi ulici je bil 31. oktober, Gradnik pa je uporabno dovoljenje pridobil 27. oktobra. Cena teh stanovanj je bila 499.255 dinarjev za kvadratni meter.
Kljub temu, da je cena kvadratnega metra stanovanja že izjemno vi-
soka in da so kreditni pogoji za sta novanjska posojila dokaj neugodni, pri Gradniku s prodajo stanovanj nimajo večjih težav. Tako imajo zdaj že sklenjenih precej pogodb za gradnjo novih stanovanj. Programirana cena za kvadratni meter teh stanovanj je 1.000.000 din, kar je precej manj kot npr v Ljubljani. Zato je povpraševalcev za teh 32 novih stanovanj veliko. Z izgradnjo tega stolpiča, ki ga bodo gradili v dveh fazah bo zaključena soseska za Narodnim domom.
Imamo novega pravobranilca
Po odhodu Tatjane Krašovec je bilo mesto družbenega pravobranilca za občini Vrhnika in Logatec kar nekaj časa nezasedeno Na zadnji seji skupš čine pa so delegati na predlog predsedstva naše socialistične zveze za opravljanje te funkcije le imenovali tovariša Janeza Pečarja z Vrhnike
Svoje delo je za občino Logatec začel opravljati 1. novembra. Tako se je končala nekajmesečna zgodba, ki se je začela, ko so delegati na skupščini prvič glasovali proti predlogu. Vmes je bilo seveda mnogo usklajevanj, pogovorov, dogovorov in prepričevanj In počitnice. Duhovi so se pomirili, misli uredile in delegati so na o ktobrski seji predlog soglasno podprli
Družbeni pravobranilec dela zdaj tudi v Logatcu in sicer ob četrtkih od 8. ure dalje v prostorih občinskega sindikalnega sveta na Notranjski 14.
H 11 let RGL - 11 ur programa
Že 11 let Ljubljančani in okoličani poznajo program Radia Glas Ljubljane. Zadnja leta toliko bolj, letos pa so zabeležili nekaj lepih uspehov. Sredi leta so se končno preselili v nove in sodobno opremljene studijske prostore na Kopitarjevi 2, podaljšali svoj program, ki ga zdaj oddajajo vsak dan razen nedelje od 8. do 19. ure na UKV frekvenci 102,4 MHz v stereo tehniki. Radio Glas Ljubljane je v zadnjih nekaj letih prerastel meje lokalnega radia slovenskega glavnega mesta, saj ugotavljajo, da se oglaša vse več poslušalcev tudi iz občin ljubljanske regije. Zato so med prednostne naloge, poleg nedeljskega programa, na prvo mesto
postavili ureditev oddajniškega sistema, ki bo omogočal boljšo slišnost na širšem področju ljubljanske regije. Želijo si tudi tesnejšega sodelovanja z občinskimi glasili ljubljanskih in regijskih občin, zato bodo veseli vsake zanimive informacije ali obvestila o dogodkih, še posebej pa vabijo k sodelovanju vse tiste, ki znajo sukati novinarsko pero, da postanejo redni sodelavci tega priljubljenega radia. Še naslov in telefonske številke: Radio Glas Ljubljane, Kopitarjeva 2, 61000 Ljubljana (telefoni: 325-494, 325-496 in 325-967) Na sliki: z novimi studijskimi prostori in sodobno opremo so se precej izboljšali delovni pogoji sodelavcev Radia Glas Ljubljane.
Kaj delamo, kaj načrtujemo mladi?
Klub OZN v Logatcu?
J I I 1 1 ITTJEEL.I I I I 1 LXI I I I 1 1 ITTTT TTTT I I 1 1 I 1 1 1 1JLJL1 U
T0ZD Motel Lom
LOGATČANI IN OKOLIČANI!
Prihaja obdobje, ko nam ostaja več časa za praznovanja življenjskih jubilejev in drugih pomembnih dogodkov.
Vabimo vas, da te dogodke proslavite v prijetnem okolju našega motela.
Z našo ponudbo se bomo prilagodili vašim potrebam, možnostim in želji po domačnosti.
Potrudili se bomo, da vam bo dogodek ostal v trajnem spominu. Zaupajte nam vaše želje, mi pa se bomo potrudili, da jih uresničimo.
Vabimo vas, da se osebno oglasite pri direktorju motela ali pa nas pokličite po telefonu 741-111.
I l l l l l l i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i illlllITTI lli
Z jesenjo se je začelo novo delovno obdobje osnovnih organizacij ZSMS. Kaj trenutno počnejo, pripravljajo in sploh kakšno je začetno vzdušje so v kratkem povedali njihovi predsedniki, ko smo jih poklicali po telefonu.
00 ZSMS Laze, Marko Merlak:
»Imeli smo prvi sestanek, na katerem smo sprejeli nov program dela, hkrati pa se pripravljamo na proslavo ob dnevu republike«
00 ZSMS Vrh nad Rovtami, Janez Žust:
»Smo že zelo aktivni, saj pripravljamo novo igro (dramska sekcija), pa tudi športna tekmovanja že potekajo«
OO ZSMS Rovte, Slavko Skvar-ča:
»Imeli smo sestanek, na katerem smo sprejeli nov program dela, pomagali smo starejšim krajanom pri spravljanju pridelka, uredili igrišče ...«
OO ZSMS Hotedršica, Darko Brus:
»Obnovili smo mladinski prostor, kjer se srečujemo, pripravljamo okroglo mizo na ekološko temo, imeli smo tudi ples, ki je zelo uspel, zato bomo s takim delom kar nadaljevali.
OO ZSMS Konfekcija, Nataša Petkovšek:
»Imeli smo prvi sestanek, ki se ga
je udeležilo majhno število mladink. Naša mladinska organizacija je še v povojih in potrebno bo nekaj časa, da se mladi organiziramo in začnemo ustvarjati«
OO ZSMS Valkarton, Janko Slabe:
»Imeli smo volilno konferenco, na kateri smo izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela do novembra 1988. Nameravamo se vključiti tudi v razpravo o štipendiranju in izobraževanju mladih. OO ZSMS KLI, Majda Lukančič: »Kmalu bomo imeli sestanek, na katerem bomo sprejeli nov program dela in izvolili novo vodstvo, ob tem pa se znova pojavlja problem: mladih je veliko, v organizacijo pa so vključeni vedno eni in isti« OO ZSMS Naklo, Nadja Slokan: »Trenutno se nič ne dogaja. Kmalu bo sestanek, na katerem se bomo pogovorili o delu in problemih, ki nas tarejo, med njimi je tudi stiska s prostorom«
00 ZSMS Tabor, Marjan Urban-čič:
»Imeli smo že tri sestanke, na katerih smo oblikovali program dela, izvolili novo vodstvo in se pogovorili o načrtih bližnje prihodnosti, med katerimi je tudi ples.«
Delo telefonistke je opravila Neva
Saj ga imamo. Res je. V osnovni šoli »8 talcev« že dolgo uspešno deluje krožek OZN. Tu osnovnošolci spoznavajo tuje države, njihove probleme in težave. Po svojih močeh pomagajo lačnim, revnim ... Organizirajo različna predavanja, razstave ...
Ob dnevu OZN so se ti mladinci udeležili manifestacije v Ljubljani.
Pri nas v Logatcu pa so s pomočjo starih klubovcev pripravili razstavo v prostorih knjižnice in organizirali predavanje Igorja Kadunca o puščavi Sahari.
Sedaj pa k našemu problemu Stari klubovci smo poskusili organizirati klub OZN v občini. Na občasnih sestankih bi se srečevali dijaki, študenti in sploh vsi mladi, ki se zanimajo za razmere v svetu, politiko in druge
svetovne zanimivosti.
Vatrfla na začetni sestanek so ostala brez odmeva. Mladi, kje ste? Zakaj se ob ponujeni priložnosti spoznavanja in sodelovanja nihče ne prebudi? Smo za takšno obliko srečevanja res še premalo zreli? Dovolj pa za tista v gostilnah, na cesti, domačih zabavah, plesih ...
Zakaj za oživljenje mrtvila ob koncu tedna vedno skrbijo eni in isti organizatorji, drugi pa se še zganejo ne?
Kje ste mladi? Zganite se! Za začetek se pridružite nam. Klub OZN vabi! Organizirali bomo predavanja, razstave, okrogle mize in še in še
Dobimo se v prostorih OK ZSMS na Notranjski 14,3. decembra ob 19 uri.
Andreja Petrovčič
rTTTTTI I I I I I I I I I I I I I.........II......I I I I I TTTT
Klub Mercator
TUDI VI SE LAHKO PRIDRUŽITE KLUBU MERCATOR
Ste že kdaj razmišljali, spoštovani bralci Novic, da imate lahko denar v žepu, obresti pa vam tečejo. Kako? Nič lažjega!
Obiščite trgovino Mercator Kmetijske zadruge Logatec
in vse vam bo jasno. Tam vas bodo poučili, kako boste z nakupom Mercatorjevih kuponov postali član Kluba Mercator in lastnik kartice Kluba Mercator. Potem bodo za vas veljale naslednje ugodnosti:
- s kuponi boste lahko kupovali in plačevali v vseh Mercatorjevih poslovalnicah, pa tudi turistične in gostinske storitve v Mercatorjevih hišah boste lahko poravnali s kuponi Kluba Mercator;
- v naši trgovini lahko kupone kadarkoli spremenite spet v gotovino, to sicer lahko storite tudi v centralni Mercatorjevi poslovalnici na Kraigerjevi ploščati v Ljubljani (nova zgradba Ljubljanske banke, zraven Metalke);
- od dneva izdaje kuponov pa do trenutka plačila z njimi vam tečejo 70 % obresti,
- če kuponov ne porabite več kot leto dni, se vam obresti povečajo na 135 %,
- obresti se obračunavajo dvakrat letno.
V naši trgovini lahko kupite kupone Kluba Mercator vsak delovni dan od 7. do 19. ure, v soboto qd 7.-12. ure.
Naložba v kupone Kluba Mercator se resnično pošteno obrestuje!
i r i i i i i i i i i i i i i i i i i i i.....i i i i i i i l l l l l i i i i i i rri
Prihaja dedek Mraz
Dedek Mraz se je s sanmi že odpeljal iz svoje čokoladne hišice na visoki zasneženi gori Dolga je namreč pot. In tudi letos je obljubil, da pride k nam. Kako tudi ne, saj smo mu vedno pripravili imeniten sprevod, pokazali smo mu pravljico, zapeli in zaplesali.
Da tudi letos ne bi razočarali dedka, so se člani odbora za pripravo praznovanj sestali in pripravili okviren program praznovanja Kot skoraj povsod, je tudi pri dedku problem z denarjem. Zato so se člani odločili, da bodo darila pri dedku dobili samo predšolski otroci. Šolski otroci, od 1. do 4. razreda pa bodo namesto daril dobili več zabavnih prireditev. Nekaj bomo pripravili z lastnimi močmi, nekaj pa jih bomo povabili v goste. Pripravljamo program risank, lutkovni in glasbeni program, dogovarjamo s čarovnikom. Morda česa od napisanega ne bo, kajti programe je za novoletni termin izredno težko dobiti. Bo pa zato kaj še bolj zanimivega.
Letošnje novoletno praznovanje bo na Cankarjevi ulici, kjer bo tudi prostor za različne stojnice Zato k sodelovanju vabimo vse, ki izdelujete ali pripravljate duhovite, zanimive in za oko prijetne reči. Lahko so tudi sladke, vroče, napihnjene, goreče in svetleče. Stojnice z izdelki bodo pripravili tudi šolarji. K sodelovanju pa vabimo obrtnike, trgovine in seveda tudi vse druge. Naše ulice ne nameravamo spremeniti v Čopovo, to nam niti na misel ne pride. Radi bi imeli le našo novoletno ulico, polno vrvenja, dobrot in prijetnega razpoloženja. Na taki ulici se bo dedek Mraz gotovo počutil lepo. Torej ne odlašajte. Prijavite svoje sodelovanje na Krajevno skupnost Naklo Logatec, Notranjska 14, telefon 741-216.
I.ogaftke
NOVICE
Ustanovitev Logaškega bataljona
V septembrski številki Logaških novic je bil objavljen moj članek USTANOVITEV LOGAŠKEGA BATALJONA. Žal je bil za celotno objavo predolg. Pri krajšanju pa je članek veliko izgubil na vsebinski vrednosti. Da bi Logatčanom posredoval svoje spomine in podatke, ki sem jih zbral o obdobju italijanske kapitulacije in da bi se tudi na ta način ohranilo čim več pisnega gradiva o dogodkih v Logatcu iz vojnega časa, sem iz neobjavljenega gradiva napisal še en članek
Ko je večina skojevcev po sestanku, 8. septembra 1943., odšla na svoje domove, smo na dvorišču ostali Srečko Medvešček in Lojze Pav-lovič (oba trgovska vajenca pri trgovcu Boltinu), Zdenko Gregorič (trgovski vajenec pri trgovki Mariji Tol-lazzi) in bratje Jože, Bojan in Mitja. Veliko smo se pogovarjali o tem kako priti do orožja in municije. Policijska ura je bila še v veljavi, na vseh pomembnejših mestih so še vedno stale italijanske straže Tudi drugače niso Italijani z ničemer kazali, da je Italija kapitulirala. Edini znak, da se nekaj dogaja, je bil ta, da na cestah ni bilo niti enega italijanskega vojaka.
Z dvorišča smo vsi odšli pred našo hišo, da bi videli kaj je novega. Na cesti ni bilo nikogar. Le italijanski stražar je enakomerno korakal sem in tja pred skladiščem (današnji hotel Krpan) Kmalu pa je iz Gor. Logatca pripeljal odprt nemški avto, v katerem so sedeli trije nemški oficirji. Za nas civile se še zmenili niso. Gledali so le proti italijanskemu stražarju in z roko kazali v njegovo smer.
Naslednji dan pa se je začelo
Oboroževanje
Italijanski vojaki, ki so bili nastanjeni po bunkerjih za zavarovanje železniške proge med Verdom, Logatcem in Planino, so se v skupinah in posamično vračali v Logatec. Eni so bili brez orožja, drugi so hodili v polni bojni opremi.
Nekega vojaka, ki je na ramenih nosil mitraljez, so pod Gričem uaus-tavili Jože in Tone Hodnik ter Jože
Tollazzi. Začeli sonagovarjati, naj jim izroči mitraljez, o čemer pa Italijan ni hotel nič slišati. Uporno je nadaljeval svojo pot mimo »Miklavcovih«. Slučajno smo takrat po gasi prišli Vido Bajec, moj brat Bojan in jaz. Takoj smo razumeli za kaj gre. Vido in Jože sta iz ograje odtrgala leseni letvi. Ko je italijanski vojak videl, da ima v ozki gasi okoli sebe šest mladih fantov, pripravljenih da mu s silo vzamejo mitraljez, je na ponovno zahtevo brez obotavljanja vrgel mitraljez čez zidno ograjo na naš sadni vrt. Žal so mitraljez drugi dan našli Nemci, ki so se nastanili v zgradbi današnjega hotela »Krpan«.
Ko sem se po razorožitvi italijan skega mitraljezca vrnil z bratoma domov, je v hišo pritekel brat Dušan. Iz ročne torbe je izvlekel tri pištole in nam jih izročil. »Kje si to dobil«, smo ga vprašali v isti glas. »Pri karabi-njerjih«, nam je odgovoril. »Ljudje so povedali, da so karabinjerji že ponoči odšli iz Logatca«. Takoj smo vsi štirje stekli tja (danes Tržaška 36). Jože je v eni sobi v omari našel popolnoma novo puško mavzer. Pobrali smo nekaj municije, ročnih bomb in uniform in stekli nazaj proti domu, da nas ne bi presenetili Nemci. Italijanski vojaki so bili postrojeni na dvorišču, okoli njih pa so stali Nemci s puškami. Italijanski vojaki so morali eden po eden oddajati svoje orožje, ki so ga Nemci metali na kup. Ko je bil zadnji italijanski vojak razorožen, so Nemci odšli raz-oroževat Italijane na drugi kraj vasi, pri kupu orožja pa so pustili dva vojaka.
Kmalu za tem so začeli k nam v gostilno prihajati italijanski vojaki. Iz žepov so začeli vleči municijo in ročne bombe in nam jih ponujali. V začetku jim nismo verjeli, kajti bali smo se da je to provokacija in da nas bodo kasneje prijavili Nemcem. Pa tudi kar verjeti nismo mogli, da je še včerajšnji sovražnik postal naš sodelavec v borbi proti Nemcem. Eden od vojakov je dejal: »Fantje, za nas je vojne konec, vas pa najhuje šele čaka. Vzemite municijo in bombe saj jih boste še kako potrebovali«.
Pri Brusovih v Gorenjem Logatcu se je 12. septembra zbralo 30 fantov, ki so odšli v partizane.
Pogled na Tičnico danes.
Kar precej municije in ročnih bomb so znosili na skrivaj v našo hišo. Z brati smo vse to skrili na podstrešje, v klet, drvarnico in v zajčni-ke. Veliko tega so mladinci odnesli s seboj v partizane, nekaj municije in ročnih bomb pa je ostalo skritih do osvoboditve
Manj strašna noč je v črne zemlje krili...
Z bratom Bojanom sva bila velika prijatelja s Srećkom Medveščkom, ki se je učil za trgovca. Tudi on se je odločil, da gre v partizane. V četrtek 12. septembra, preden smo se poslovili, je Bojanu in meni poklonil svojo fotografijo, na katero je napisal: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi«.
Že v poznem mraku sta Srečko Medvešček in Lojze Pavlovič odšla z nahrbtnikoma peš čez Brod in pod Sekirco v Tičnico. Preden smo se poslovili, sva jima z Bojanom dala svoji pištoli.
Srečko je padel kot borec Prešernove brigade. Njegovi sliki pa hraniva z bratom kot najdražji spomin
Med prostovoljci, ki so stopili v partizanske vrste je bil tudi Milorad Vilar (Maribor, Mladinska 43). Nahrbtnik je že zjutraj odnesel k Tršarje-vim na Brod. Od doma je odšel oblečen v italijansko oficirsko uniformo z opasačem in obut v škornje. Čez uniformo je oblekel zeleni hu-bertus, v roko pa je vzel majhno sekiro, kakor da gre delat v gozd. Sam je odšel mimo Jačke proti Martinj hribu Ko je že blizu Martinj hriba prišel čez majhen hrib, je pred seboj zagledal nemške vojake s protitankovskim topom na položaju. Nazaj ni več mogel, kajti tudi Nemci so ga že opazili in bi lahko to pri njih zbudilo sum. Zaradi tega je hrabro in kar se da brez skrbi nadaljeval svojo pot. Ko je prišel do nemških vojakov jih je glasno pozdravil z ZDRAVO Nemci so mu nekaj odgovorili v pozdrav in ga brez zadrževanja pustili naprej. Ko je prišel pod Ženček, je poiskal puško in strelivo, ki ga je na tem mestu skril pred nekaj dnevi in nadaljeval pot proti Tičnici.
Radko Marušič se je odločil, da gre v Tičnico kar po glavni cesti in to s kolesom. Z Dušanom Talazzijem se je dogovoril, da gre z njim in pri-
Foto: M. Tršar
pelje nazaj kolo Dušanu je bilo takrat 12 let. Pozno popoldne sta se s kolesom odpeljala proti Gor Logatcu. Ko sta pripeljala do Lokve, ju je ustavila belogardistična patrola iz Hotederšice Radku so ukazali naj pokaže svoj nahrbtnik Nič kaj prijetno se nista počutila, saj sta dobro vedela, kaj je v njem Eden od belogardistov je segel z roko v nahrbtnik in začel brskati. Na srečo ni našel nič. Ali pa ni hotel najti, kajti v nahrbtniku je bila poleg perila in hrane še pištola, lovski nož in tri italijanske ročne bombe. Ko so jima belogardisti dovolili nadaljevati pot, sta Radko in Dušan z velikim olajšanjem sedla nazaj na kolo in se odpeljala v Tičnico Tu sta se poslovila in Dušan se je s kolesom odpeljal domov
12. septembra 1943. je med mnogimi mladinci odšel v partizane tudi moj brat Jože Tollazzi. Z bratom Bojanom sva mu popoldne pred odhodom, pomagala skriti puško v vrečo, napolnjeno s fižolovko. Nahrbtnik v katerem je bilo perilo, hrana, strelivo in šotorsko krilo smo skrili v veliko vrečo, ki je bila napolnjena s fižolovko. Med delom nama je Jože dajal navodila za vodenje skojevske organizacije v Dol. Logatcu, dokler se razmere na terenu ne uredijo.
Okoli 5. ure popoldne, je prišel k nam na dvorišče Franc Korenč-Ručka (padel kot borec Notranjskega odreda) z vozičkom. Vreči s fižolovko smo naložili na voziček in Ručka je »tovor« odpeljal po glavni cesti v Gor. Logatec in naprej do Tičnice.
Težko je bilo slovo mame in bratov od Jožeta. Kakor da bi čutili, da ga ne bomo nikoli več videli. Klic domovine pa je bil močnejši od osebnih občutij in s ponosom smo se poslovili.
Oblečen v italijanske jahalne oficirske hlače in civilni suknjič, obut v gojzarice in s pištolo za pasom, je Jože na razdalji nekaj deset metrov spremljal Ručko, ki je vlekel voziček, pripravljen da mu priskoči na pomoč, če bi bilo to potrebno. Srečno sta oba prišla v Tičnico. Ko je hotel Jože z nožem odrezati vrvico, s katero sta bili zvezani vreči, se je urezal v prst, da se je takoj pokazala kri Pri tem je dejal svojemu prijatelju: »Ručka, to ni dober znak« Žal je bilo to razmišljanje resnično. Jože je
Ustanovitev Logaškega bataljona
bil ranjen 23 septembra v borbi z Nemci pri Črnem vrhu. V težkih bolečinah je 26. septembra umrl v hiši kmeta Figarja v Zadlogu pri Črnem vrhu.
Na takšen ali podoben način so odhajali mladinci iz Logatca in njegove okolice v partizane. Žal za mnoge nikoli ne bomo mogli izvedeti, kje vse jih je vodila pot v partizanske enote in kakšne ovire so morali premagati na tej poti, kajti omahnili so v borbi za našo svobodo.
Vsi mladinci, ki so se po kapitulaciji Italije odločili stopiti v partizanske vrste, so to tudi storili. Med njimi ni bilo niti enega omahljivca. Oboroženi s pištolami, da si, če bi bilo to potrebno, tudi z orožjem odprejo pot do zbornega mesta. S tem so pokazali veliko drznosti in hrabrosti ter da se ne bojijo nemških vojakov, kljub temu da nobeden od njih še nikoli ni streljal s pištolo. Pokazali so tudi veliko iznajdljivosti Z raznimi zvijačami in ukanami so preslepili nemške straže, zasede in belogar-distične patrole ter si na ta način od-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
JANEZA MAČKA
se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim in našim skupnim prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani v trenutkih bolečine. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje In izraženo sožalje. Posebna zahvala velja osebju zdravstvenega doma.
Iskrena hvala govorniku za lepe in iskrene besede slovesa. Posebej toplo se za lep poslovilni obred zahvaljujemo g. župniku Dragu Adamu. Želja pokojnika je bila, da ga vsi, ki ste ga imeli radi ohranite v spominu vedrega in nasmejanega, takšnega kot je vedno bil. Žalujoči vsi njegovi.
prli svobodno pot iz z bodečo žico in bunkerji obdanega Logatca.
Na podstavku spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v Dol. Logatcu je napisano: »DOMA IN NA TUJEM POD ZEMLJO LEŽIMO, KER V HUDIH SMO ČASIH POZNALI DOLŽNOST.« Tudi danes so hudi časi, čeprav še zdaleč ne tako hudi kakor so bili med vojno. Že nekaj let nas neusmiljeno pestijo politične, predvsem pa gospodarske težave in stiske. Priča smo mnogim nepravilnostim, za katere nihče ne odgovarja. O tem najbolj zgovorno govorijo zadnji dogodki in odkritja, do katerih je prišlo v raznih strukturah državno-političnih in delovnih organizacij in institucij.
S temi nepravilnostmi in napakami pa ne moremo in tudi ne smemo povezovati naše borbe za svobodo in socialistično družbeno ureditev, ker z narodnoosvobodilno borbo nimajo prav nobene povezave. Zato današnje politične in gospodarske težave ne morejo zmanjšati veličine borbe slovenskega in drugih narodov in narodnosti Jugoslavije v drugi svetovni vojni. V tej borbi so naši narodi pokazali svojo visoko odločenost, hrabrost in neuklonljivo voljo do življenja, ter veliko ljubezen do domače zemlje. Mitja Tollazzi kapetan bojne ladje v pokoju
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti skrbnega moža, očeta in dedka
FRANCA KUZME
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojniku poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Logaškemu oktetu za zapete žalostinke, govorniku KS Naklo za poslovilni govor in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi delovni organizacijam KLI, Elektro Ljublja-na-okolica in Litostroj. Prisrčna hvala prav vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.
Vsi njegovi
Kot vsako leto, smo planinci tudi letošnjo sezono izletov v hribe zaključili z izletom v neznano. Tokrat malo drugače. Tudi naše društvo pestijo finančne težave, zato smo rekli: »Pojdimo letos peš!«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
JANEZA ČANŽKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje. Hvala kolektivu železniške postaje Logatec, Zvezi tabornikov Slovenije, Planinski zvezi Slovenije, planinskim društvom Iz Logatca, Hrastnika, Dola pri Hrastniku, Rimskih Toplic, Radia Ljubljana, Ilirske Bistrice in Vrhnike ter logaškim In primorskim tabornikom. Hvala tudi KS Logatec - Naklo in njenim PPO ter DPO občine Logatec. Posebna zahvala za poslovilne besede govornikom. Hvala Logaškemu oktetu in godbi Iz Cerknice. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Logatec, oktobra 1987 Žalujoči: žena Zofija, sinova Janez, Peter in hčerka Irena z družinami
Pot smo začeli pred našim društvom in nadaljevali čez Brod, pod Sekirico, prečkali Tržaško cesto in se povzpeli na Režiše. Kljub jutranji megli se je obetal lep dan. Ker vsi bralci niso planinci naj povem, da smo hodili po delu Logaške planinske poti. Z Režiš smo se spustili na hotenjsko cesto in po poti šli do planinskega doma v Novem svetu. Tam sta nas, dobre volje in s toplim čajem, pričakala dežurna Nejc in Vera Malo smo se oddahnili in nadaljevali pot po Novem svetu. Pri kmetu Jakobu Nagodetu pa nas je čakalo presenečenje. Gospodar in gospodinja sta nam ponudila dobro kislo in sladko mleko in domač kruh.
Ogledali smo si nov moderen hlev za govejo živino. Zadovoljni zaradi gostoljubnpsti in dobre malice smo pot nadaljevali. Sredi lepih notranjskih gozdov, ob poti, ki pelje na Ja-vornik stoji stara italijanska kasarna. To je bil naš cilj. Pričakala sta nas naša gospodinja Tončka in pomočnik Janez. Skuhala sta nam dobro malico. Po okrepčilu smo družabno srečanje nadaljevali. Sledila je razglasitev nagrajencev, ki so pravilno ugotovili smer pohoda v neznano Prvo nagrado je dobil dolgoletni planinec Franc, ki je bil tudi naš fotograf. Drugo nagrado je prejela Marija iz sekcije Rovte in tretjo Rado Nagode
Nadaljevali smo s športnimi igrami. Igrali smo odbojko, balinali in merili moči pri vlečenju vrvi;. Začu-da, zmagale smo ženske. Za dobro voljo, ki nam je ni manjkalo, je igral harmonikar Marko.
Takih presenečenj in izletov si še želimo.
Planinska
XXXDOOCXXXX)OOOOOOOOCXXr)
Prodam 22 mesecev staro žre-bico haflinger. Janez Gostiša, Notranjska 25, Logatec.
OOCXXXDOOOOOOCXXXXXXX)Oa
Med najmlajšimi varčevalci     Dopisniki iz osnovnih šol
Tokrat so se oglasili učenci višje stopnje, ki obiskujejo dopisniški krožek v osnovni šoli »8 talcev« Jesensko obarvani so njihovi prispevki In kaj bi drugega Prelepa zlata jesen, včasih tudi turobna in deževna, sončna, drugič spet zamegljena, je kot nalašč za ustvarjalne glave
Svoja razmišljanja o domovini pa so nam poslali člani dopisniškega krožka COŠ Edvarda Kardelja
Hvala za prispevke in oglasite se še!
Uredništvo
V dneh okrog 31. oktobra, dneva varčevanja, so učenci prvih razredov osnovnih šol Edvarda Kardelja in 8 talcev postali člani velike družine varčevalcev, ki s svojimi prihranki pomagajo sebi in razvoju kmetijstva na Logaškem. Letos je minilo leto, odkar je Zadružna hranilno kreditna služba iz Logatca odprla šolsko zadružno hranilnico, mineva pa tudi 70 let, kar je umrl Janez Evangelist Krek, ena najpomembnejših osebnosti v naši preteklosti na prelomu stoletja. S svojimi socialnimi presnovami je poskušal pomagati predvsem revnejšemu sloju ljudi in ga re-
ševati pred propadom. Tako se je Krek lotil ustanavljanja zadružništva in zadružne hranilnice in posojilnice, da bi zavaroval zlasti malega kmeta pred oderuhi, zaustavil prodajo zadolženih kmetij in s tem ublažil odliv slovenskega življa v tujino.
Tudi današnja Zadružna hranilno kreditna služba želi pomagati kmetu, razvoju kmetijstva. »Zato je prav in koristno, da denar, ki ga tudi mladi človek ne potrebuje takoj in ta hip, zaupa zadružni hranilnici seveda prek svoje šolske hranilnice, ki denar zavaruje, daje zanj koristne obresti, z denarnimi vlogami pa pomaga kmetom pri nakupu strojev, obnovi in graditvi gospodarskih in stanovanjskih poslopij,« je ob letošnjem včlanjanju mladih v šolsko zadružno hranilnico dejal predstavnik Zveze zadružne hranilno kreditne službe Slovenije Damijan Ažbe, ko je obiskal najmlajše varčevalce na obeh šolah v spremstvu Jane Jerina, predstavnice logaške hranilno kreditne službe, in Karla Šinkovca, direktorja Mercator Kmetijske zadruge Logatec, ki se je zahvalil šolskim vodstvom, zlasti mentorjem šolske zadružne hranilnice za prizadevno delo z mladimi varčevalci.
Za tem so vsi prvošolci prejeli hranilne knjižice, šolska zadružna hranilnica pa je prejela 200.000.- dinarjev za poslovne in funkcionalne namene.
maš
OKROGLA
MIZA
O
ZAPOSLOVANJU
Občinska konferenca mladine vabi na razgovor o štipendiranju, zaposlovanju in kadrovski politiki, ki bo 10. decembra 1987 ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma.
Tema je posebej zanimiva za mlade, ki zaključujete šolanje, iščete zaposlitev, pa tudi tiste, ki se za poklic šele odločate.
K sodelovanju vabimo vodje kadrovskih služb, predstavnike gospodarskega in političnega življenja, šol, skratka vse, ki bi na tem razgovoru želeli kaj izvedeti ali povedati
Problemi so znani: stihija na področju načrtovanja kadrov, nesorazmerje med kadrovskimi in štipendijami in združenih sredstev, razpisanimi štipendijami in strukturo šolajočih, odhajanje strokovnjakov izven naše občine, poklicno usmerjanje... O teh in še nekaterih temah bo tekla beseda na okrogli mizi in če vas zanima kakšne so vaše možnosti za pridobitev štipendije, za zaposlitev pridite!
Potrudili se bomo, da boste na vaša vprašanja dobili odgovore.
Puščava Sahara
Oblačnega in deževnega 22. oktobra sem se udeležila zanimivega predavanja, nam že dobro poznanega svetovnega popotnika Igorja Ka-dunca. Tokrat nam je prikazoval diapozitive Sahare, oddaljene puščave v Afriki. Povedal nam je veliko neznanih stvari.
Vedno potuje z avtostopom, ker je peč najceneje, včasih sam, drugič s prijatelji, kakor nanese. Tokrat je že kar na začetku poti srečal dekle, namenjeno v puščavo Pot polno dogodivščin in naravnih lepot, sta nadaljevala skupaj. Ljudje so ju sprejemali z odprtimi rokami in veselim srcem, kot da bi bili stari znanci. Ob tem sta spoznavala njihove običaje, med katerimi je bil tudi ta, ki prepoveduje uživanje hrane od jutra do večera Sama ga seveda nista upoštevala, kar je domačine zelo čudilo. Ti so se seveda znašli po svoje, jedli in zabavali so se ponoči. Tako je bil njun počitek precej oviran.
Glasba te dežele nam je zvenela zelo tuje, skoraj smešno. Spremljala nas je skozi celotno Igorjevo pripovedovanje. Svojo pot nam je pokazal na zemljevidu, ob tem pa pripovedal o problemih, s katerimi se morajo ti ljudje spopadati, da lahko preživijo ob tako majhni količini vode. To zajemajo iz enega samega vodnjaka, ki je ponavadi v mestu.
Predavanje nam je bilo zelo všeč, upam, da jih bo še kaj.
Mojca Kozamernik
Zlata jesen
Jesen prinaša ljudem obilico dela in opravil. Življenje in podoba narave se opazno spreminjata. Ljudje spravljajo sadove spomladanskega dela in jih shranjujejo za dolgo zimo
Narava, ki je bila vsa v zelenju, se počasi umirja. Listje na drevju spreminja barvo Ob sončnih dneh narava zablesti v svoji novi preobleki Prav zato ljudje pravijo, da je prišla zlata jesen.
S prihodom jeseni je večina ljudi srečna in zadovoljna, zlasti, če jih je narava nagradila za njihovo delo.
Urban Lenaršič, 8. c
Jesenska
Ko dežek jesenski
na okno natrosi mi kapljic.
Ko ptice se selijo
čez morja, v puščave, daljave.
Ko po poljih hitijo pospravljati poljske pridelke.
Ko v gozdu hitijo pripravljati drva in steljo.
Takrat se zavemo vsi, da je zima že pred vrati in se ji zelo mudi.
Gregor Mlinar, 8. b
Žalost
Šum vije čez planjave, smrtni krik sliši se v daljave. To, kar ste nam z življenjem dali, vam bomo mlajši poplačali. Grobovi so vas skrili, a mi vas nismo pozabili.
Nad grobom sključena postava ihti. »Sin moj, pogumen borec bil si ti, le k tebi misel mi hiti.«
Rok Peček, 6. d
Moja domovina je majhna Rada jo imam zato, ker v njej živim.
Tadeja Rehberger
Domovino imam rada zato, ker ne bi razumela tujega jezika, če bi šla drugam.
Irena Borovič
Domovino imam rada, ker je moja.
Darja Naglic
Domovino imam rada kakor mamico. Rada jo imam tudi zato, ker poznam naše ljudi.
Tamara Jaklič
V moji domovini so onesnažene reke.
Barbi Fortuna
Domovina je onesnažena, ker tovarne spuščajo v reke umazanijo Moja domovina je lepa, ker ni vojne in ker nekateri ljudje pomagajo drugim.
Davorin Slabe
Moja domovina je zelo lepa. Tudi živim lepo Imam jo rad, ker je živeti lepo
Peter Jug
ZAHVALA
Ob boleči Izgubi našega dragega moža, ata in starega ata
CIRILA ISTENIČA
Iz LAZ štev. 62
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, so-vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in njegov grob zasuli s cvetjem.
Posebej toplo se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Logatec In Infekcijske klinike v Ljubljani za vso skrb med njegovo boleznijo, borcem Logaškega bataljona, OO ZZB NOV Laze -Jakovica, Planina Logatec In Društvu upokojencev Logatec, predstavniku KS Laze, tovarišu Janezu Šabcu za poslovilne besede, pevcem Logaškega okteta za pesmi ob slovesu in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z možem Tonetom, vnuka Barbara in Primož
25. 10. 1987 - Logatec - tek na rolkah
Kar 116 tekmovalcev iz 11 klubov Slovenije in Hrvaške (na tekmovanje so prišli tudi športni prijatelji logaškega kluba iz Delnic) je pomerilo moči in znanje na novi cesti Židanek - Veharše. Prijazni domačini iz KS Trate so tekmovalcem - mokrim od dežja in potu - gostoljubno odprli vrata gasilskega doma, kjer je bila po tekmovanju razglasitev rezultatov, tekmovalce in spremljevalce pa je pozdravil predsednik KS tov. Slavko Rupnik in jim zagotovil, da bo ob letu organizacija tekmovanja še boljša. Rezultati logaških tekačev:
ml pionirji 1 BoStjan Gostiša. 2. Jožko Pet-kovšek, 4 Vasja Rupnik
ml. pionirke 1 Darja Rupnik, 2 Mateja Ambrožič
st. pionirji: 6 Miha Gostiša st. pionirke. 4 Vesna Dolenc, 8 Simona Ži-bert
ml mladinci 6 Jure Smole, 10 Marko Les kovec, 11 Tadej Musec članice 4. Mojca Usenik
30. 10. 1987-Žiri - tek po ulicah Žlri
Tradicionalno tekmovanje, združeno s praznovanjem 40-letnice Al-pine, pa tudi tradicionalno sodelovanje in uspeh logaških tekačev. Marsikateri od njih je imel srečo tudi na koncu tekmovanja, ko je poleg medalje domov odnesel tudi izžrebano nagrado, darilo Alpine in ostalih ži-rovskih podjetij
Letnik 1975 In mlajši:
1 Miha Gostiša. 4 Vasja Rupnik. 5 Boštjan Gostiša
1. Darja Rupnik, 2 Mateja Ambrožič Letnik 1874:
1 Vesna Dolenc. 2. Simona Žibert
Letnik 1973:
2. Tadet Musec
Letnik 1972:
2 Marko Leskovec
Mladinke:
2 Mojca Usenik
8.11. 1987 - Ulovka - tek na rolkah
Po lepi tekmi v Logatcu je bil tek na rolkah na Ulovko drugi v seriji tekov na rolkah. Zelo težka proga je zahtevala od tekmovalcev precejšnje napore, saj je bila samo višinska razlika med startom in ciljem kar 325 metrov. Logaški tekači so med 136 tekmovalci dosegli nekaj izvrstnih uvrstitev:
Ml. pionirji:
1 Boštjan Gostiša. 3 Vasja Rupnik, 5 Jožko Petkovšek
Ml. pionirke:
1. Darja Rupnik, 2 Mateja Ambrožič
St. pionirji:
2. Miha Gostiša
St. pionirke:
3. Vesna Dolenc, 6 Simona Žibert Ml. mladinci:
9 Marko Leskovec, 12 Tadej Musec
Ml. mladinke:
1 Urša Fečur
Člani:
9. Rafael Marn
TVD TABOR Logatec
Občinska nogometna trim liga
LESTVICA - jesenski del 1987
9. pokal Ljubljane in 1. pokal Notranjske
	točk	golov
1 Milica	17	+ 49
2. VZ	14	+ 25
3. Puma	13	+ 26
4. Tabor II	13	+ 22
5. Snete S	12	+ 8
6. Tabor I	8	- 24
7. Flamengo	7	- 6
8. TNT	4	- 21
9. Amigos	0	- 27
10. VVinston	0	- 54
Najboljši strelci:
golov
1. Godnjavec Zdravko (Milica) 42
2. Živko Fredi (VZ) 23
3. Paserič Jože (Snete S.) 21
VODJA TEKMOVANJA: Franc Habjan
24. in 25. oktobra sta MMK Logatec in ARK Komarov iz Ljubljane organizirala zvezno tekmovanje v raketnem modelarstvu. Udeležilo se ga je 37 tekmovalcev iz devetih jugoslovanskih klubov. Kljub slabemu vremenu, so se naši modelarji dobro odrezali. V soboto je tekmovanje potekalo v Ljubljani v kategorijah S-3A, S-6A in S-4B (rakete s padalom, rakete s strimer trakom in rake-toplani). Najuspešnejši smo bili v kategorijah raketoplanov, saj so Bogo Štempihar, Damjan Brus in Miha Grom zasedli prvo, tretje in peto mesto in tako med ekipami osvojili prvo mesto V kategoriji raket s padalom je Damjan Brus po trdem boju zasedel odlično tretje mesto Vrstni red prvih treh je odločil šele fly off (dodatni polet).
V kategoriji raket s strimerjem pa je bil Miha Grom prav tako na tretjem mestu.
Po končani podelitvi priznanj so se tekmovalci z avtobusom odpeljali v Logatec, kjer so prenočili.
V nedeljo smo kljub dežju izvedli drugi del tekmovanja v disciplini maket S 7 in radijsko vodenih raketoplanov S 8E. Za posebno atrakcijo sta
poskrbela naša tekmovalca Bogo Štempihar in Bogdan Makuc, ki sta prva v Jugoslaviji izdelala modele RC raketoplanov in na tekmovanju v Logatcu tudi prikazala letenje z njimi. Po končanem tekmovanju so udeleženci odšli na izlet v Postojno, kjer so si ogledali jamo in z lepimi spomini odpotovali domov.
Ob tej priliki bi se radi javno zahvalili članom Planinskega društva Logatec za izkazano gostoljubje v planinskem domu in našemu pokrovitelju DO KLI Logatec, ki je veliko pripomogla k organizaciji tekmovanja in-uspehih naših modelarjev.
DOPISUJTE V
LOGAŠKE NOVICE
Bogo Štempihar in Bogdan Makuc sta prva v Jugoslaviji izdelala RC raketoplane. (Foto: M. Kobal)
Tekmovalci MMK Logatec s priznanji: Damjan Brus, Miha Grom, Boge Štempihar, Sebastijan Skvarča in Marjan Kurent (Foto: S. Lilik)
Zanima nas
Delegacija KTL - TOZD Valkarton Logatec je na oktobrski seji posredovala delegatsko vprašanje v zvezi z delovanjem zobozdravstvene službe. Menimo, da je vprašanje zanimivo za širši krog občanov in da zato objavljamo, kot tudi odgovor, ki ga je posredoval Zdravstveni dom Logatec.
VPRAŠANJE: Pogosto govorimo, kako pomembna je pravočasna zobozdravstvena pomoč in z namenom, da bi bila ta našim delavcem dostopnejša, je TOZD Valkarton pred leti finančno pomagala pri nakupu zobozdravstvene opreme v zdravstvenem domu. Žal pa sedaj s stanjem na tem področju nismo zadovoljni, saj je čakalna doba občutno predolga, prenaročila so prepogosta, odnos zdravstvenih delavcev do pacientov je večkrat neprimeren. Menimo, da bi z boljšo organizacijo dela, večjo delovno disciplino, predvsem glede delovnega časa, lahko vsaj delno izboljšali sedanje stanje.
ODGOVOR:
V zvezi s postavljenim delegatskim vprašanjem delegacije KTL -TOZD VALKARTON Logatec, daje TOZD Zdravstvo Logatec naslednja pojasnila:
1. Vaši delegaciji smo že pred leti dali odgovor v zvezi s finančno pomočjo pri nakupu zobozdravstvene opreme. Pojasnili smo, da ne razpolagamo z nobenim pisnim dokumentom, ki bi govoril o neposredni svobodni menjavi dela, bodisi v obliki SaS ali pogodbe na osnovi katere bi bilo moč razbrati obveznosti in dolžnosti, ki bi izhajale iz tako nudene finančne pomoči. Obstaja ustna informacija, da je za vašo tovarno nekaj časa po posebej določenem urniku delal tov. Matevžič. Ker je tov. Ma-tevžič delo opravljal izven redne delovne obveznosti, se je to delo že pred leti, zaradi nam neznanih razlogov, prenehalo, za kar nismo mogli pridobiti nobenega verodostojnega dokumenta o obojestranskem prenehanju sodelovanja med vašo tovarno in našo TOZD.
2. TOZD Zdravstvo Logatec je zadnji dve leti usmerila delo zobozdravstvene službe predvsem na preventivno dejavnost, to je na sistematično delo s predšolsko in šolsko mladino, ki jo je moč obvladati v organizirani obliki v VVZ in vseh osnovnih šolah v občini Logatec. Hkrati skuša zajeti v organizirani obliki tudi vse rizične skupine odrasle populacije (npr. nosečnice itd). O celotni problematiki poteka neposredno sodelovanje s šolami, VVZ in drugimi institucijami v občini. Poleg tega obveščamo vse uporabnike o svojih aktivnostih in rezultatih v Logaških novicah.
3. Na področju zobozdravstvene službe za odrasle je naša TOZD kadrovsko že poldrugo leto insufis-cientna za pol nosilca zobozdravstvenega tirna. Omenjen problem smo skušali rešiti z dodatno nastavitvijo stomatologa skupaj z OZS Logatec in tovarno KLI Logatec. Slednja je zaradi znanih razlogov za določen čas odstopila od sklepanja neposredne svobodne menjave dela pri financiranju ugodnejše kadrovske zasedenosti zobozdravstvene službe za odrasle. Znano je, da je trenutno nemogoče skleniti delovno razmerje za nedoločen čas samo za polovico delovnega časa. Polovico letošnjega leta smo bili zaradi porodniškega dopusta delavke, ki dela v otroškem zobozdravstvu, pokrivati prisiljeni izpad z delavci iz zobozdravstva za odrasle, v podaljšanem delovnem času. Poleg omenjenih težav moramo omeniti tudi probleme s fluktuacijo kadra v zobozdravstveni službi, ki prav gotovo niso v prid doseganju optimalnih rezultatov na področju zobozdravstva. Gledano s formalnega vidika, bi zobozdravstvenim delavcem v TOZD Zdravstvo Logatec glede na kadrovski normativ in zasedenost ter realizacijo delovne obveznosti skozi opravljen normativ za 10. mesecev tega leta, lahko kaj malo očitali.
Zobozdravstvena služba TOZD Zdravstvo Logatec je obravnavala vsebino delegatskega vprašanja delegacije KTL - TOZD Valkarton Logatec. Pri tem je ugotovila, da nekateri posamezniki odstopajo od dogovorjenih oblik in načinov dela, ki so predmet pobude. Ocenili pa so, da omenjena odstopanja ne moremo posploševati na vse zobozdravstvene in ostale zdravstvene delavce. V tej zvezi je bil sprejet sklep, da se morajo vsi izvajalci zobozdravstvene službe v bodoče držati predpisanega reda in discipline. Zato prosimo, da nam sporočate konkretne nepravilnosti, ki se nanašajo na delo posameznikov, da jih bomo lahko v najkrejšem času ustrezno rešili oziroma pojasnili.
4 Glede čakalne dobe bi pojasnili, da je pri nas taka, kot je v povprečju v DO NZD Vrhnika in drugih sosednjih občinah. Pri tem se moramo zavedati, da je različna zaradi vrste in narave opravljenega, oziroma načrtovanega dela
Direktor TOZD: prof. Roman Hieng
Gozdovi umirajo dalje
Pred časom sem v Logaških novicah pisal o umiranju gozdov. Takrat še ni bilo strokovne podlage, na osnovi katere bi z gotovostjo trdili, da gozdovi pri nas resnično umirajo, pač pa se je moje pisanje opiralo na opazovanje gozdov in na strokovna opozorila naših in tujih strokovnjakov.
V zadnji številki Gozdarskega vestnika pa inž. Marko Udovič postreže bralcem s podatki, ki so jih delavci naše DO dobili s popisom stanja gozdov na območju GG Ljubljana. Popis zdravstvenega stanja gozdov vodi Inštitut za gozdarstvo in lesarstvo za celo Slovenijo in je opravljen po evropskih merilih. Popisuje se osutost iglic, smoljenje debla in prisotnost sekundarnih poganjkov pri jelki, smreki, odmiranje asimilacijskih organov pri vseh drevesnih vrstah, kakor tudi prisotnost lišajev, ki so dobri kazalci onesnaženosti zraka. Popis se opravlja na sistematično položeni mreži točk v razmaku 4 km V logaški občini je 16 točk, ki so na terenu vidno označene Rezultati popisa so za območje GG Ljubljana zaskrbljujoči, tako da so bili presenečeni celo strokovnjaki, ki so ta popis opravili.
Na 24 % površin ni več zaslediti nobenih lišajev, kar priča o kakovosti našega zraka Največjo stopnjo porumenelosti listov in iglic so ugotovili pri boru in jelki in sicer največ v Zasavju in na notranjskem predelu, tj na območju občin Logatec Vrhnika in dela občine Ljubljana Vič-Rudnik (Krim-Mokrc) Isto velja tudi za odmiranje asimilacijskih površin. Osutost iglic je največja pri smreki in je skoraj enaka na celotni površini, medtem ko je pri 76 % jelk ugotovljen obstoj sekundarnih poganjkov Pri 67 % jelk je ugotovljeno, da imajo odmrle stranske veje Splošna je tudi ugotovitev, da je zdravstveno stanje iglavcev bistveno slabše od listavcev in macesna Ugotovljeno je, da je smreka bolj ogrožena od jelke, predvsem zato, ker to ni njeno naravno rastišče (areal). Da je stanje na Notranjskem resnično kritično kaže tudi podatek, da predstavlja 80 % letnega poseka iglavcev posek suhih ali napol suhih dreves. Nad temi podatki bi se morali zamisliti tako gozdarji, ki gospodarimo z gozdovi, kot tudi družba v celoti V Logatcu je kmetovanje brez gozda praktično nemogoče, tu je lesna industrija z več kot 1000 delavci in lahko si predstavljamo, kaj to pomeni za gospodarstvo občine. Ob tem pa se moramo zamisliti tudi nad socialnimi funkcijami gozda Z umiranjem gozdov se bo spremenila tudi klima: za sušo bodo poplave, usahnili bodo izviri pitne vode, erozija tal bo potekala nemoteno in še bi lahko naštevali
Skrajni čas je, da se vsi zavemo, kako pomemben je gozd, saj sami gozdarji tega problema ne moremo rešiti. Varovanja našega okolja mora postati naša vsakdanja skrb K večji osveščenosti ljudi pa naj bi prispeval tudi ta članek
Zavedati se moramo, da je gozd še vedno zelen, toda resno bolan in samo v ljudeh je zdravilo za njegovo ozdravitev, ker je predvsem zaradi našega nepremišljenega ravnanja z zrakom, vodo oz okoljem tudi zbolel.
Jože Urbančič
Čestitke ob jubileju
Hančičeva Kati iz Logatca je pred kratkim praznovala 95. letnico življenja. Rodila se je 1 11 1892 v Logatcu Pet otrok je bilo v družini in Kati je že kot mlado dekle odšla od doma Iskala je delo in ga našla v Opatiji, kjer je ostala do prve svetovne vojne. Potem se je preselila na Rakek. Poročila se je z Lojzem Han-čičem, ki seje malo pred tem vrnil iz ruskega ujetništva. Leta 1951 sta se z možem preselila v Logatec
Sina Hermana sta izgubila med vojno Padel je leta 1943 Kljub bolečini je Kati ostala trdna in naprej pomagala pri osvoboditvi domovine.
Mož Lojze ji je umrl pred štirimi leti. Vrsto let je članica ZZB Naklo Logatec.
Hančičeva Kati je vedno živela skromno in delavno Zdaj živi v domu na Vrhniki Vsi ki jo poznamo, pa tudi vsi krajani želimo naši najstarejši občanki ob visokem življenjskem jubileju še veliko zdravih let in ji pošiljamo iskrene čestitke
Radko
Lo&aike
NOVICE
m.....11111111111111111111111111111111111111
KULTURNA KRONIKA
KONCERT MED NOTRANJSKIMI UMETNIKI IN SLOVENSKIMI GEOGRAFI. - Zveza kulturnih organizacij in Turistično društvo Cerknica sta organizirala v gradu Snežnik skupinsko razstavo notranjskih likovnikov iz občine Cerknica Razstavo, na kateri so prikazali svoja likovna dela akademska slikarka Stanislava Pudobska, akademska kiparka Milena Braniselj ter akademski slikarji Bojan Klančar, Božidar Strnan in Tomaž Perko, so odprli 26 septembra 1987 Ob tej priložnosti je Logaški oktet izvedel koncertni spored z deli slovenskih skladateljev od renesanse do današnjih dni.
Sredi oktobra letos pa so že štirinajstič zborovali slovenski geografi, to pot v Postojni. Inštitut za raziskavo Krasa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je povabil zborovalce 16 oktobra popoldne na koncert Logaškega okteta v Zelšah Poslušalci so s pravcatim zadovoljstvom in navdušenjem pozdravljali resnično simpatični nastop logaških pevcev, ki so za čudovito okolje zelške cerkve izbrali primeren spored od di Lassa, prek Čaj-kovskega, Jenka, Foersterja, Aljaža, Volariča, Marolta, Tomca, Preglja do Ježa. Neustavljivo dolgi aplavzi so ob koncu koncerta še trikrat privabili oktet k dodatnemu prepevanju.
LESARSKI OKTETI SO PETNAJSTIČ PREPEVALI. - Organizator letos njega - petnajstega - srečanja oktetov lesne industrije Slovenije je bil Mar-les iz Maribora. V mariborski unionski dvorani so 6. novembra letos peli poleg domačega okteta še okteti: TRO s Prevalj, (sicer tudi pobudnik in prvi organizator pevskega srečanja lesarjev), Javor s Pivke, Lesna iz Slovenj Gradca, KLI iz Logatca in letos prvič še oktet LIP z Bleda Potem, ko je vsak oktet izpel po troje pesmi, se je predstavil še moški pevski zbor Lesarji, ki ga sestavljajo lesarski okteti, in je pod imenitno zborovsko roko Tomaža Tozona odpel Hajdrihovo Adrijansko morje, Ipavčevo Domovino, Aljažev Triglav, Kernjakovo Juhe, pojdam u Škofče, Devovo Čej so tiste stazice, dodatno pa še Vodopivčevo Pobratimijo in Gobčevo Pesem o svobodi.
Po tem, ko so bili pevski koncert sklenili, je direktor splošnega sektorja KLI Logatec Marijan Gregorič povabil oktete na šestnajsto srečanje v Logatec aprila 1988
GLASEN ODMEV. - Zadnjo oktobrsko soboto je z rovtarskega odra za-donela pesem dveh domačih pevskih skupin: Noneta aktiva kmečkih žena in fantov moškega zbora. Kakovostna raven obeh skupin si je zaslužila več poslušalcev, kot nas je bilo v dvorani, pa čeprav je bila skorajda polna.
Vsaka skupina se je predstavila dvakrat; v premoru pa je flavtistka Simona Molk pokazala, kaj je moč odigrati s flavto, če si jo nekaj let z ljubeznijo in predanostjo vadil. Dva stavka iz Bourejeve sonate št. 4 sta to potrdila
Oba zborovodja sta dokazala, da sta si že začrtala pot svoje interpretacije pesmi. Tudi oba zbora sta zvenela, z zelo redkimi izjemami, ubrano in urejeno Posebej velja pohvaliti soliste: Eriko Marolt, ki lepo oblikuje vsak zlog in ga pevsko prijetno izpoje, in Kati Jereb izmed deklet, pa moško zveneče partije Janeza Loštreka in lirične Franca Jurce. Solistične pesmi so bile kar pogostne, saj je med 17 skladbami rednega programa bilo kar 6 solističnih, občutneje pri fantih Vsaka skupina je morala po bučnem aplavzu še peti in tako so se zvrstili dodatki.
Pred koncem so se dekleta zahvalila svojemu zborovodju, Jakobu Koka-Iju, za petletno vodenje skupine. Upajmo, da bodo čestitke čez kako leto namenjene tudi zborovodju fantov, Janezu Trevnu. Zasluži jih
Ob koncu sta obe skupini, kot mešani zbor, zapeli Tomčevo Teče mi vodica in Premrlovo Zdravico. Vsak od zborovodij je dirigiral eno od obeh. O tej domiselni povezavi bi veljalo še kaj resneje razmisliti.
Program je dopadljivo povezovala Branka Petkovšek. Celotna predstavitev bi bila vredna ponovitev, vsaj v krajevnih skupnostih, kjer je za zborovsko petje kaj posluha.
Jago
Ml I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I I I I I I 1 I I I I I I I I I I 1 I
Sobo v Logatcu išče uslužbenka. Ponudbe pod šifro »DOMAČINKA« pošljite na uredništvo Logaških novic, Notranjska 14.
Alpinistična šola
Dekleta in fantje, ki bi radi spoznali alpinizem!
Pridite 3. decemb.a med 18. in 19. uro v prostore Planinskega društva Logatec (stari vrtec) v alpinistično šolo.
Vabljeni!
□ tTTTTTTI I I I I I I I I I I I fTIfTTTT
Filmski spored za december
1.   ameriška drama GOLI V SEDLU, režija D. Hopper, gl. vi. D. Hopeer, P Fonda, K Black, J. Nicholson
»Ljudje cvetja", nekdanje gibanje v ZDA, spel na naših platnih. Žalostna in zanimiva zgodba.
4. -6.   ameriška pustolovski ZAKLAD CESARJA SALO-
MONA, r. J. L. Thompson, gl. vi. R. Chamberlain, S. Stone, H. Lom
Eksotična zgodba o iskanju neprecenljivega zaklada cesarja Salomona, ponovna ekranizacija zgodbe, v kateri je nekoč blestel Stewart Granger. danes pa Richard Chemberlain.
5.   ameriški spored risank SMRKCI PRIHAJAJO
Spet prijeten spomin na modre gozdne možičke.
5. -6.   ameriška komedija POLICIJSKA PATROLA, r. J.
Kong, gl. vi. L. Blair, P Paulsen
Spet ena od komedij, ki se ukvarjajo z »uniformiranim poklicem-
8.  zahodnonemški erotični ŽENA V PLAMENU, r.l.C. VVilliams, gl. vi. B. Didler, M. Pollak
Seksi zgodba moža, ki skrbi za ljubimce svoje žene.
11. -13.   ameriški pustolovski KARATE KID II., r. J.G. Avild-
sen, gl. vi. R. Macchio, N.P. Morita
Po uspehu prvega dela je zdaj na vrsti drugi, spel poln zanimivih borb In sposobnosti mladega karateista. Šport je lahko tudi kaj več.
12. -13.   ameriški erotični STRASTI, r C. Vincentn gl. vi. K.
Nichols, J. Butler
Znameniti in razvpiti film, ki je s svojo odkritostjo v prikazovanju ljubezenskih scen presenetil celo distributerje. V Ljubljani je, na primer, najbolj obiskan film lanske sezone in sploh zadnjih let. In zgodba? O zapuščeni in spet odkriti ljubezni.
15. francoska komedija VEČERNA OBLEKA, r. B. Blier, gl. vi. M. Blanc, G. Depardieu, Miou-Miou
Film o iskanju ljubezni, vendar ima zgodba tudi lastnosti črne komedije. Michele Blanc je v Cannesu pred leti dobil igralsko nagrado.
18. -20.   ameriška drama ST. ELMOV OGLENJ, r. J. Schu-
macher, gl. vi. R. Lowe, E. Estevez, D. Moore
Dober razpoloženjski film o prehajanju iz gimnazijskih let v univerzitetna. Posebej je film vreden zaradi odličnih vlog mladih hol-ywoodskih igralcev, med njimi tudi Emilie Esteveza, ki nosi danes Sheen in le zaslovel s Platoonom.
19. -20.   ameriški triler AVTOSTOPAR, r.R.Harmon, gl. vi. R.
Hauer, T. Hovvell
Film o nasilju in o človeku, ki noče več biti morilec. Nekaj takih obdelav podobne tematike smo sicer že videli, a v tem filmu je pristop svojevrsten in zanimiv.
22. slovenski mladinski ČAS BREZ PRAVLJIC, r. B Hladnik, gl. vi. B. Gašperšič, B. Kerč, D. Koren, B. Omerza
Po dolgem času spet slovenska noviteta, film o težkem življenju matere s tremi otroki med vojno. Hladnik je imenitno vodil mlade igrale«.
25. -27.   ameriška drama VOJAKOVA ZGODBA, r.N. Jewi-
son, gl. vi. H. E. Rollins, A. Evans
Imenitna zgodba o rasni nestrpnosti konec II. svetovne vojne v ameriški bazi v EUI IZKAZAL V REŽIJI »trde- kriminalke-,
26. -27.   ameriški triler F/X - UMOR S TRIKOM, r. R. Mandel,
gl. vi. B. Brovvn, B. Dennehy
Kriminalka bi bila lahko kar klasična, če ne bi v njej šlo za »novost-. S pomočjo strokovnjaka za filmske trike zdaj policija išče morilca No. glavni zaplet pa naj ostane skrivnost.
29. italijanski triler NEVVORŠKI RAZPARAČ, r.L Fulci, gl. vi. J. Hardlev, A. Keller, H. Ross
Za zadnji film v letu 19B7 naj bo krvava kriminalka ubijalca lepih žensk Brez kakšnega globljega pomena.
OPOMBA:
V naslednji številki Logaških novic vas bomo obvestili o nekaterih najzanimivejših filmih, ki smo jih uspeli dobiti za prihodnje leto. Zaenkrat pa le srečno novo leto in ne zamerite nam preveč dviga vstopnic, saj so se filmi in ostale usluge podražile v tem času nad vsako razumno mero. Nam je že leta za primerjavo, da bi ne bili dražji od malega piva. Mislimo, da je filmska predstava vredna take cene. Upamo, da se bomo tega lahko držali tudi vnaprej.
Primož Sark in delavci Kina
111 ur i
1111111 r. i
111111
i r i m 1111111
1111111111111111
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Srednja šola tiska in papirja, .Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov