Novo mesto, IS. maja 1953.
Cena 12 din
ŠTEV.
Leto IV.
Lastniki In izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Noto mesto. — Izhaja vsak petek. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in oprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 38 — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu: 616-T-181. — Letna naročnina 500 din, polletna 251) din, četrtletna 125 din. — Tiska tiskarna »Slovenskega porofcvalcac v Ljubljani
Doflenjski lis*
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
Dan zmage
narodov
Pred osmimi leti so junaške Titove divizije na slovenskih tleh   —   na Koroškem vojaško dotolkle in razorožile nemško glavnino z lialkana — Le kdor misli na to, v kakšnih okoliščinah smo se v vseh letih NOV borili proti fašizma, lahko pravilno oceni vso moralno veličino in herojstvo naših borcev in naših narodov
Osem let Je minilo, kar so bile hitlerjevske razbojniške armade na vseh bojiščih prisiljene položiti svoje fašistično orožje pred noge armad zmagovalk. 8. maja 1945 je nemška
le 9. maj za praznik zmage in ga tudi praznujejo leto za letom.
Pred osmimi leti pa v naši domovini še nismo imeli časa za praznovanje. Nova Jugosla-
Đ. Jakac: Partizani na pohodu
vrhovna komanda zapovedala vsem svojim poveljnikom na kopnem, v zraku in na morju, da morajo zvečer ob določeni uri prenehati z boii in odložiti orožje. Dvignile so se bele zastave In cunje nekdanjega he-renfolka — druga svetovna vojna Je bila zaključena. Dan nato so zavezniške armade proglasi-
vija si po 9. maju 1943 še ni mogla privoščiti zmagoslavnega oddiha. Na naših severnih mejah pruski vojaški stroj še ni prenehal moriti. Navzlic objavi brezpogojne kapitulacije so se nemške vojaške enote borile proti vrstam JLA vse do 15. maja. Zato mi Jugoslovani upravičeno in ponosni praznujemo
Od tedna do tedna
če bi se v našem tedenskem pregledu omejili na najvažnejše naslove zunanjepolitičnih člankov in poročil iz dnevnih časnikov, pa bi že presegli prostor, ki nam je namenjen. Tako bi se torej le dotaknili poglavitnih problemov, ki tarejo svet, navsezadnje pa ne bi prav nikamor daleč prišli iz vse te zagate. Dogodki, ki se sicer hitro vrste iz dneva v dan in prinašajo s seboj marsikatero zanimivost, vendarle v preteklem tednu niso prišli nobenemu problemu do dna, tako da bi mogli reči: ena skrb manj tare človeštvo.
Vzemimo za primer korejska pogajanja. Kar nestrpni smo že postali, saj so ze marsikje domnevali, kako bo šlo zdaj naenkrat vse gladko, pa se v resnici ne znajo v Pari Mun J omu prav nič bolj podvizati kot v prvi seriji sestankov, ki so jih navsezadnje brez uspeha prekinili. Čeprav je severnokorejsko - kitajska delegacija načelno pristala na prostovoljno repatriacijo ujetnikov, pa zdaj le ne vedo, kako bi to načelo izvedli Ka-predlaga ena delegacija, to druga odbije ali pa vsaj zahteva nove odstope po svojem prejšnjem predlogu. Združeno poveljstvo je bilo mišljenja, naj bi ujetnike korejske narodnosti takoj po sklenitvi premirja enostavno izpustili, naj gredo, kamor hočejo. Nasprotna stran se je temu uprla in čez kak dan iznesla novo misel: ujetniki naj ostanejo na Koreji, torej jih ni treba peljati v kako nevtralno državo, kot so Severni sprva zahtevali, toda nadzorstvo nad. njimi naj prevzame komisija petih nevtralnih držav. Tako so nekako pogajanja obstala pri tem predlogu, ki so ga marsikje na Zahodu ugodno sprejeli, nekateri politiki v Washingtonu pa imajo ob njem precej pomislekov. Priznati pa je treba, da je severna delegacija v zadnjem času vendarle skušala svoje predloge prilagoditi Združenemu poveljstvu in ni trma-
sto kot nekoč vztrajala pri tistem, kar se je zdelo nasprotni delegaciji nemogoče. Zato je šlo v zadnjem tednu precej kritik na račun vodje delegacije Združenega poveljstva generala Harrisona, ki da je premalo elastičen in ne zna izkoristiti vsake priložnosti, da bi le dosegli ob delni popustljivosti Severnih kak določnejši napredek. Polena postavljajo pogajanjem še tudi drugje in v raznih oblikah. Tako je n. pr. kitajski minister Ču En Laj protestiral pri ZDA, češ da so ameriška letala bombardirala kitajske predele, to pa mnogi opazovalci tolmačijo kot zavoro panmunjomskim razgovorom in zastrupljanje ozračja.
Da ne bomo ob Koreji na vse drugo pozabili, se pomu-dimo za hip Se v Indokini. Delno olajšanje je nastopilo, ko so se razširile vesti, da se Ho Si Minhove čete umikajo iz Laosa, oziroma da so prenehale z ojenzhto in se podale v strma pobočja ob meji. S tem še ni rečeno, da bo laosko vprašanje odstranjeno z dnevnega reda, toda take napetosti, kakršna je bila v Indokini še prejšnji teden, zdaj ni več. Bolj V ospredje je stopilo sueško vprašanje, zaradi katerega so se spet razbila anglo-egiptovska pogajanja. General Nagib je zelo ostro napadel Veliko Britanijo in tako nemara še bolj razširil razpoke, ki sta jih prišla iz Amerike opazovat zunanji minister Dulles in načelnik vzajemne Varnosti Stassen. Kaj bo rodilo njuno potovanje po Srednjem vzhodu, bomo šele kasneje mogli točneje oceniti; po številnih komentarjih sodeč, pa je precejšnje važnosti. Prav tako z zanimanjem svet tudi tolmači govor britanskega predsednika Churchilla, ki je po svoje obsvetlil vse naštete in Se druge probleme. Diplomatska aktivnost ni zadnje čase torej prav nič opešala, le specnati se je težavno iz nje in tudi razvidno še ni, kakšne posledice prinaša.
Dan zmage vsako leto šest dni kasneje kot ostali zavezniki iz zadnje vojne.
8. maja 1945 se je valila proti naši severni meji von Lehrova Balkanska armadna skupina s 300.000-glavimi četami, pomešanimi s številnimi ostanki brezupno begajočih belogardistov, ustašev, četnikov in druge domače izdajalske golazni. Te bande so se borile za vsak kilometer cest z obupno zagrizenostjo. Za vsako ceno so se hotele s svojim orožjem vred prebiti na Koroško in naprej v Avstrijo. Sele tam so se hoteli Nemci s svojimi podrepniki vred predati Anglo-Amerikan-cem! Njihove zadnje nakane iz druge svetovne vojne pa so jim preprečili hrabri Titovi borci, spretna taktika naših manevrov in nagla odločitev štabov enot JLA.
Povelje našega generalštaba Je bilo pravočasno Izdano: prebiti Je treba sovražne obrambne položaje, ki so jih Nemci postavili zato, da bi izvlekli Iz jugoslovanskih klešč kar največ svojih sil, orožja in kvislinških band. Zaradi svojih zločinov so imeli fašisti in domači izdajalci še prav poseben strah pred pravično kaznijo jugoslovanskih narodov. Naše sile so zato na vsakem koraku cepile nemške enote in čedalje bolj stiskale trden obroč na severnih mejah domovine. I. in II. Armada Je v zvezi s poveljem Generalštaba gonila sovražnika iz Hrvatske v Slovenijo ter ga z neprestanimi borbami zadrževala, uničevala in slabila. Iz tedaj pravkar osvobojenega Trsta se je čez Bovec in Kranjsko goro prebil v Celovec tankovski odred IV. Armade, enote naše III. Armada pa so hkrati iz Hrvatske preko Maribora in Dravograda gonile in temeljito uničevale sovražnika. Slovenska IV. operativna cona — XIV. proletar-ska divizija, Koroški in ostali odredi — pa Je s svojimi enotami pohitela in pravočasno zasedla črto Dravograd — Celovec. Preko tako ustvarjenega živega zidu se nemška Balkanska armadna skupina von Lehra ni mogla več prebiti.
Za ceno premnogih dragocenih žrtev so jugoslovanske enote v zadnjih, izredno napornih in krvavih bitkah častno izvršile svoje poslednje naloge v veliki domovinski osvobodilni vojni. Medtem ko so zavezniške armade že bučno slavile zmage v zatišju umirjenih front, so na slovenskih tleh, na Koroškem, še peli svojo težko pesem topovi; metalci min, strojnike, puške in bombe so zapirale pot zločincem, ki so hoteli zbežati na sever. Bratstvo jugoslovanskih narodov se Je tik pred zaključkom vojne še enkrat cementi-
ralo s krvjo padlih Junakov. Posebno hude borbe so imele 13. in 14. maja enote XIV. pro-letarske divizije in III. Armade. V bitkah z neprimerno močnejšim sovražnikom, so n. pr. samo enote XIV. proletarske divizije zajele in razorožile 100.000 mož iz von Lehrove Balkanske ar-madne skupine, ujele ves njegov štab in še mnoge druge vojne zločince, ustaške generale, ministre NDH, kolovodje četniš-kih, belogardističoih in drugih formacij. Sele 14. maja zvečer je poslednja sovražna skupina 30.000 mož dvignila belo zastavo in položila orožje.
Zato praznujemo Jugoslovani Dan zmage 15. maja. Nismo in ne bomo pozabili, da se je r ed vojno — In tik pred zmago znova — zarotila proti novi Jugoslaviji vsa mednarodna reakcija. Zgodovinsko dejstvo Je, da so enote mlade Titove Jugoslovanske armade navzlic vsem spletkam in Izigravanju brezpogojne kapitulacije Nemčije prav na naših pradavnih slovenskih tleh, na Koroškem, do kraja vojaško dotolkle in popolnoma razorožile nekdaj tako mogočno nemško okupatorsko silo Balkana. Fašistični stroj, ki je hotel zmleti v prah pozabljen, ja naše narode in zbrisati s sveta Jugoslavijo, Je doživel svoj zadnji poraz na slovenskih tleh.
Velikanski Je bil prispevek jugoslovanskih narodov v skupni borbi proti fašizmu. Nam ni bila podarjena niti ped naše zasužnjene zemlje. Devetomaj-sko praznovanje zavezniških vojska do nas ni seglo — sredi krvavih bitk za svobodo smo stali takrat, ko so drugje pripravljali že slovesne parade. Za Koroško, Trst, Gorico je tekla kri bratskih narodov nove Jugoslavije ti jih neločljivo povezala z domovino.
Ob dnevu zmage se zato poklonimo spominu vseh, ki so s svojimi življenji in trpljenjem pomagali ustvariti svobodno, socialistično Jugoslavijo. Mirno zremo naprej, si gradimo boljšo bodočnost ter smo za mir in bratstvo vseh narodov, ki priznavajo enakopravnost velikih in malih držav na svetu.
Njim, ki dvigajo po zaslugi prizadevanj mednarodne reakcije z-vzhoda in zapada pohlepne čeljusti in bi hoteli znova seči po naši domovini, pa pravimo tudi danes: motite se vi in vaši gospodarji, če mislite, da Je ta čas napočil! Danes brani našo domovino slavna, z zmagami ovenčana in v tisočerih borbah neštetokrat prekaljena Jugoslovanska ljudska armada! 9. in 15. maj sta bila v letu 1945 za nas dneva zmage — ne pa dneva sramotnega poraza! Borbeno geslo; Smrt fašizmu — svobodo narodu! pa Je še vedno na naših zastavah.
Mate) Bor.
DOMOV BOM ŠEL
Domov bom sel in sredi majskih n}k> zavriskal bom prešerno kakor svat in vina starega se bom napil in v slednjo bilo hitel vasovat.
Domov bom Šel in sredi le h zelenih
bom legel vznak in bom strmel v nebo
in v meni več ne bo nobenih
zapletenih misli,
le ena sama sreča:
svoboden ljubim svobodno zemljo.
Moderni tanki so v prvomajski paradi izražali moč nase armade
V novomeškem okraju bo sodelovalo v Titovi štafeti 1300 tekačev
Danes gredo na pot veslači »Krke« in nosijo s seboj pozdrave delovnih ljudi Dolenjske za tovariša Tita
Priprave za prenos štafetnih palic ob priliki tradicionalne Titove štaiete so v novomeškem okraju končane Pozdrave dragemu maršalu bodo za njegov b*l. rojstni dan tudi letos poslali vsi delovni kolektivi, množične organizacije, šole in ljudski odbori, skratka vsi delovni ljudje novomeškega okraja. Cez Dolenjsko bo šla tudi letos glavna republiška štafeta, poleg tega pa bo prišlo v Novo mesto več občinskih in krajevnih štafet. Ena bo šla z Roga iz »Baze 20« preko Podturna, Dol. Toplic In Straže v Novo mesto. Druga bo šla iz Laz pri Ursmih selih preko Binčne vasi in Smihela, tretja iz Pod.grada preko Težke vode in Gotne vasi, četrta pa iz Skocjama preko Smarjete in Trške gore v Novo mesto. Iz 2virč bodo poslali svojo štafeto do 2užemberka, od tu pa bo šla preko Dvora dQ Straže, kjer se bo priključila štafeti z »Baze 20« Štafeta z Doiza preko Sto-pič se bo na Pogancih priključila podgrajski, gabrška preko Brusnic pa glavni štafeti na Ra. težu. Iz Bele cerkve bodo poslali svojo štafeto do Šentjerneja. Kraji in vasi, ki niso ob štafetnih progah, bodo poslali svoje štafete do najbližnje proge. Podobno povezujejo štafetne proge tudi ves trebanjski predel od Trebelnega preko Mokronoga in Mirne do Trebnjega dalje Čatež—Velika Loka— Trebnje, Dobrnič—Trebnje, Sela Sumberk—Veliki Gaber itd.
Glavna republiška štafeta bo stopila na mejo novomeškega okraja pri Radohovi vasi 20. maja okrog 10. dopoldne, v No-
ODPOSLANCEM KOČEVSKEGA ZBORA Odbor za proslavo 10. obletnice Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda poziva vse odposlance, ki so se tega zbora udeležili, da pošljejo svoje podatke najkasneje do 5. junija t. L na Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Tomšičeva ulica 9, Ljubljana. Podatki naj obsegajo: Ime in priimek, rojstne podatke, sedanje stalno bivališče in službeno mesto ter okraj (mesto) in okrožje, koder so bilj izvoljeni kot oripo-.lfnci Ker tisti del arhiva Kočevskega zbora, iz katerega bi bilo mogoče napraviti popoln seznam udeležencev, ni v celoti ohranjen, prosimo vse tovariše odposlance, da poleg svojih podatkov navedejo tudi Imena vseh tistih, ki se Jih iz Zbora spominjajo.
Pripravljalni odbor za proslavo 10. obletnice I. Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
Svojcem padlih Novomeščanov!
V lopi na Kresiji bodo v marmorne plošče vklesana imena vseh Novomeščanov, ki so padli v NOV ali bili ubiti ob bombardiranju. Ker Je treba zato zbrati vsa imena z njihovimi rojstnimi podatki in datumi smrti, v kolikor je to možno ugotoviti, pozivamo vse, da te podatke dajo mestnemu odboru ZB oziroma svojim terenskim odborom. Novomešča-tii, ki niso v mestu, naj te po datke zanesljivo pošljejo vsaj do 25, maja na isti naslov Skratka, kdorkoli ve za kakega Novomeščana, ki Je padel na strani NOV, naj to sporoči, da izpopolnimo pomanjkljivosti v naših seznamih in s tem damo dostojno počastitev prav vsakemu, ki je prelil svojo kri za veliko stvar svobode.
Zgodovinska sekcija ZB Novo mesto
SGP »Pionir« bo
odprlo nove ^ n dika 9 ne prostore
Splošno gradbeno podjetje »Pionir« v Novem mrestu bo 16. in 17. maja slovesno odprlo novozgrajene sindikalne prostore v Tavčarjevi ulici (pni direkciji).
Z otvoritvijo bo združeno tekmovanje v 'odbojki, streljanju, šahu, namiznem tenisu, ba« 'inanju in krosu.
Tega tekmovanja se bodo udeležili zastopniki gradbenih nodjetij Dolenjske, SGP »Be-ir>n« [z Celja, telovadnega društva : Partizan« in nekaterih sindikalnih podružnic lz Novega mesta.
Pričetek predtekmovamj bo 16. maja ob 17, finalna tekmovanja pa 17. maja od 8. ure dalje.
vo mesto pa bo prišla isti dan točno ob 12.40 na Glavni trg. Odhod je določen ob 13.02. Točen časovni razpored odhoda stranskih štafet iz posameznih krajev bodo dobile šole in organizacije pravočasno. Vse proge, koder bodo šle štafete na območju novomeškega okraja, so dolge preko 200 kilometrov, pni prenosu štafetnih palic pa bo sodelovalo 1300 tekačev.
VESLAŠKA ŠTAFETA POZDRAVLJA MARŠALA TITA
Med prvimi, ki nosijo pozdrave Slovenije ' ljubljenemu učitelju in voditelju naših narodov tovarišu maršalu Titu, so slovenski veslači. Od Jesenic do Beograda jih vodi pot po Savi,
na vseh pritokih pa bodo spre-jemaij pozdrave veslaških in pomorsko-brodarskih društev.
V petek, 15. maja ob 11. dopoldne krenejo na pot po Krki tudi veslači Novega mesta. S štafet no palico bodo ponesli pozdrave partizanskega Novega mesta dragemu maršalu, pridružujejo pa se jim vsi prebivalci ob zeleni Krki. 2e lani so dolenjski veslači na lesenih kaja" kih"poslali take oozdrave. Preko jezov in drugih zaprek gre njihova pot, mimo podrtih gradov, polj in ravnic do Kostanjevice, kjer prenočijo. Naslednji dan predajo pozdrave ob izlivu Krke veslačem Save. Prihodnje leto pa bodo člani mladega kluba »Krka« \ vslali tovarišu Titu pozdrave od izvira Krke.
Razgovori s predstavniki katoliške cerkve so prekinjeni
•i«
„Nismo pooblaščeni
Pokazali smo dobro voljo, Vatikan pa onemogoča urejevanje odnosov med državo In katoli ko Cerkvijo — Napačen račun katoliških škofov, ki zahtevajo spremembo naše Ustave, ukinitev obvezne civilne poroke, verske šoUe itd. — Stepinac graja svoje škofe
Naša oblast st že dalj časa prizadeva, da bi uredila odnose tudi s katollškJ cerkvijo. Znano je namreč, da urejujemo odnose z drugimi verskimi skupnostmi, zlasti s pravoslavno in islamsko v dubu medsebojnega razumevanja. ^Le predstavniki katoliške cerkve doslej niso pokazali prav nobene volje, da bi tudi odnose s katoliško cerkvijo uredili.
Januarja so katoliški škofje obiskali predsednika republike tovariša Tita in izjavili svojo lojalnost do naše države. Menili smo, da razgovori niso samo koristni, marveč celo potrebni, dg bi spoznali, kako iskrene so bile njihove izjave. Seveda pa sii že takrat nismo delali utvar, da bo odnose « katoliško cerkvijo mogoče urediti, ali pa da bi vsaj krenili po tej poti.
To so jasno pokazali tudi zadnji razgovori s predstavniki katoliške cerkve. Škofje so prišli na razgovore z vnaprej pripravljeno deklaracijo, v kateri ni nite besede o načrtu zakona o verskih skupnostih. Postavljajo nemogoče zahteve: spremembo ustave, verske šole, uki-niitev obvezne civilne poroke, posebne privilegije za obsojene duhovnika itd. Zahtevajo torej takšne privilegije za katoliško cerkev, kakršnih nimajo nikjer na svetu. 2e zahteve same po sebi jasno govore, da predstavnikom katoliške cerkve ni do tega, da bi uredili svoje odnose do države.
Deklaracija pa pravzaprav niti ni napisana za nas, marveč se hočejo škofje le oprati pred Vatikanom, ker so januarja obiskali predsednika Republike in izjavil} svojo lojalnost. Takrat je Stepinac ostro grajal svoje škofe. Vatikan pa je začel proti njim ofenzivo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Zato so škofje morali priti na razgovor
v komisiji z nalogo: zaostriti odnose v naši državi, licitirati z novim; zahtevami, postavljati zahteve po ustavni spremembi, po opuščanju ne samo socialističnih načel, temveč tudi načel, ki veljajo celo v velikem delu kapitalističnih dežel, načel, ki označujejo danes vsak demokratičen red, načel enakopravnosti vseh veroizpovedi in ločitve cerkve od države.
Skitfje danes v en glas izjavljajo, da niso »kompetentni«, da bj se razgovarjali o zakonu, da »nimajo pooblastil«, »naj se pogovorimo z Vatikanom«, itd. To pa pomeni, da hočejo pritisniti na našo oblast, da bi ra kakršen koli način vzpostavila prekinjene diplomatske odnose z Vatikanom. S tem pa ne povedo nič več in nič manj kot to, da so v prvi vrsti podložni-ki 'Vatikana, ne pa državljani naše države. V kolikor pa so dajali pripombe na zakon, so jih dajali le »informativno«.
Njihova predrznost temelji na napačnem računu, češ da jim b0 morala naša oblast zaradi zunanjega pritiska popustiti. Bodočnost pa bo pokazala, da nova Jugoslavija ne bo niti tokrat, kot ni nikdar doslej, klonila pred zunanjim pritiskom, življenje samo b0 ovrglo njihove račune.
Kljub temu, d razgovori niso uspeli, se je še enkrat jasno poka.zalo, da so to ljudje, ki ne ljubijo naše, delavske države, ki delajo tako, kot našii sovražniki. Od tega bod0 imeli škodo sami, saj ne smejo urejati sami stvari, ki so zanje velikega pomena in ki jih posamezni škofje, zlasti pa nižja duhovščina, želi urediti z oblastjo.
Naj bo kakor koli že, naša pot je jasna, bodočj odnosi s katoliško cerkvijo pa zavise izključno od njenih zastopnikov. (Po »Delavski enotnosti«)
Letos 80 hektarjev nov h obdelovalnih površin v Beli krajini
2e zadnjič smo kratko poročali o velikem zanimanju v Beli krajini za rigolanje s plugom-velikanom, ki spreminja pusto, nerodovitao zemljo v obdelovalne površine. Letos bo preri-golanih 80 ha zemlje, od tega samo v mestnem logu pri Metliki 40 ha. Poleg tega so že zri-golali večje površine pri Kvasi-ci, Goljeku, Dragatušu In na državnem posestvu Okljuk.
Zrigolane površine bodo ob-sadili z različnimi kulturami. Pri Kvasici in Dragatušu bodo v glavnem sadovnjaki. Na državnem posestvu Okljuk, kjer se bodo že letos povečale obdelovalne površine na 15 ha, pozneje pa celo na 30 ha, bodo prav tako večji del zasadili s sadnim drevjem izbranih vrst, gojili pa bodo tudi zelenjavo. Posestvo je v neposredni bližini tovarne sadnih sokov in marmelade Belsad, ki je življenjsko zanteresirana na pridelavi sadja in vrtnarskih proizvodov za predelavo.
V mestnem logu pri Metliki bodo na enem delu zrigolane površine (približno 5 ha) uredili trsnico, na oMali površini pa bod0 g"jili različne kulture Ker je na tem predelu ob Ko'pr in potoku Obrh dokaj visoka podtalna voda, bodo hkrati z rigulanjem izvedli tudi melioracijo.   Tu je podnebje izredno
toplo, zadostna količina vode Pa omogoča namakanje, kar opravičuje predlog, da bi poizkusili z gojitvijo riža. Geologi, ki bodo temeljito preiskali sestav zemlje v tem predelu, bodo dali svoje mnenje, nakar bodo ves ta kompleks, ki meri nad 100 hektarjev, postopoma spremeni" li v rodovitno zemljo.
Zrigolani predel pri vasi Go-ljek, ki je precej močvirnat, je zelo pripraven za vrbogojstvo, s katerim bod0 tu tudi začeli.
Nova pošiljka
pšentofe
V pristanišče na Reki je pretekli teden priplulo več oceanskih ladij s pšenico, ki Jo je Jugoslavija kupila za ublažitev posledic lanske suše. V pristanišču je bilo pretekli petek 5 ladij iz ZDA s 45.000 tonami pšenice. Da bi obvladali veliki promet in omogočili dostop v pristanišče še drugim ladjam, ki so na poti, razkladajo tovor v 3 izmenah. Doslej največje pošiljke iz ZDA bodo prispele čez nekaj dni. Do konca maja bomo dobili v našo državo približno še 100.000 ton pšenico in koruze.
^3645159
Stran 2.
DOLENJSKI LIST
Stev. 19.
Da postaja zadružništvo čedalje pomembnejši činitelj v našem gospodarskem in kulturnoprosvetnem življenju in eden osnovnih temeljev za socialistično preobrazbo vasi, je splošno znano dejstvo. Da ima naše zadružništvo še vedno vrsto pomanjkljivosti, da je še mnogo preozko, ne* koliko preveč usmerjeno na trgovino In premalo na pospeševanje kmetijske pioizvodnje, da člani upravnih odborov in posamezni uslužbenci še ne dajejo zadružništvu vsega, kar bi mu bili dolžni dati — je prav tako resnica, vendar, če gledamo napredek splošnih kmetijskih zadrug v preteklem letu, če upoštevamo čedalje večje zanimanje zadružnikov za svoje zadruge, dobro obiskane letne občne zbore, številne pametne predloge zadružnikov in ne nazadnje tudi čisti dobiček, potem moramo priznati, da je zadružništvo v enem letu napravilo ogromen korak naprej. To je dokazal tudi redni letni občni zbor Okrajne zadružne zveze Novo mesto 29. aprila.
Občnega zbora so se udeležili poleg delegatov spiošmn ln delovnih kmetijskih zadrug ter zadružnih posestev tudi Ing. Jože Levstik. Ing Vilma Pirkovič, predsednica republiškega odbora Zveze zadružnic, sekretar okrajnega komiteja ZKS Jože Borstnar, predsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Viktor Zupančič in drugi gostje. Sindikalna dvorana Je bila polna delegatov In gostov, ki so prisostvovali celodnevnemu občnemu zboru ln njegovemu zanimivemu poteku."
Okrajna zadružna zveza Novo mesto združuje 38 splošnih in 4 delovne kmetijske zadruge. Število splošnih kmetijskih zadrug (SKZ) se bo znižalo še za tri .po spojitvi nekaterih šibkih zadrug z močnejšimi. Bodoča oblika delovnih zadrug pa je stvar samih zadružnikov, kot smo to že pisali.
SKZ imajo v novomeškem okraju 8.694 članov z glavnimi in 1.241 članov z družinskimi deleži. Izmed 10.043 kmečkih gospodarstev z nad 1 hektar zemlje jih je vključenih v SKZ 6.325 aH 63%. Kmetov, ki imajo do 1 hektarja zemlje, je v SKZ 2.324. V enem letu je izstopilo iz SKZ 541 članov, na novo pa je bilo sprejetih 315 članov, predvsem iz vrst poljedelcev. Med člani, ki so izstopili, so predvsem uslužbenci in delavci, ki nimajo interesa na plačilu povišanega deleža. Višina deležev se giblje od 500 do 1.000 din z 5 do 50-kratnim jamstvom. Vplačani d:leži znašajo 1,317.000 din, njihova vrednost pa 3,465.800 din. Najboljše so člani plačevali deleže v tistih zadrugah, ki so vsestransko delavne. Najlepše usnehe pri plačevanju deležev so dosegi? SKZ Podgrad, Birčna vas. Veliki Gaber, Brusnice, Sentni-pert in Mokronog, ki so pritegnile tudi največ novih članov. Oočn' zbori so bili povsod dobro obiska ni s povprečno 75% udeležbo, ponekod pa tudi z 90% udeležbo vsih članov.
V LETU 1952 SKORAJ 62 MILIJONOV DINARJEV ČISTEGA DOBIČKA
V letu 1952 so splošne kmetijske zadruge novomeškega okra j. s svojim delom ustvarile 61 milijonov 853.000 din čistega dobička. Nad polovico tega dobička je dab trgovina, odkup ln kupčija * me som. Zadružna posestva so ustvarila 2,267.000 din dobička, pospe sevalni odseki 5,390.000 din. delavnice in obrati 326.817 din in hranilno kreditna služba 100.000 din. Le tri zadruge (Prečna, Mirna vas in Vel. Cirnik) s? za ključile poslovno leto z izgubo ki znaša približno 100.000 din. SKZ Vel. Cirnik pa je že v letošnjem letu z dos.danjim dobičkom pokrila izgubo prejšnjih let. £«"lo majhen promet in dobiček izkazujejo SKZ Smarjeta, Otočec in Smolenja vas, kar gre na ro\sš slabih upravnih odborov in nesposobnih uslužbencev. Tud. kmetijska zadruga Šentjernej, kt je po številu članov najmočr.eiia v okraju in ima obširno gospoda-sko zaledje, Je imela navzlic 26 zaposlenim uslužbencem zelo majhen promet in seveda tudi dobiček.
20 MILIJONOV DIN ZA GRADNJE IN STROJE
Dobiček kmetijskih zadrug je bil po sklepu občmh /borov razdeljen takole: za inves'.icij* :n gradnje 19,606.000 dm, od tega
5,000.000 din za clektnfIkacjo, 24, 612.000 din je šlo v obratnn sredstva, v rezervni sklad 2,512.000 din, za pospeševanje kmetijstva pa 10,390.000 din. Zadružniki so dobili kot delež na čistem dobičku za 3,138.000 din umetnih gnojil in drugega blaga. Za socialni sklad ie bilo določenih 237.000 din, za kultu no prosvetni sklad pa rad 1 milijon dinarjev.
Razmeroma visok' znesKi za obratna sredstva kažejo željo SKZ po finančni neodvisnost Te težnje pa hkrati skrivajo v sebi nevarnost manjše aktivnosti zadruge, k^r ne bo s strani bar>ke takfga pritiska za pospešno kro ženje obratnih sredstev. Na račun vlaganja dobička za obratna sred-stva so prizadeti tudi drugi od seki, zlasti pa kmetijski pospeševalni odseki.
Kmečke delovne zadruge so lani ustvarile 6,405.000 din ao bička.
ZADRUGE SO PRODALE KMETOM ZA 441 MILIJONOV DIN BLAGA
Dobiček v SKZ kaže, da so se zadruge pečale predvsem s trgovino. Število zaposlenega osebja (338 uslužbencev in delitev s povprečnim dnevnim prometom 7.760 liui na zaposlenega in ■ povprečno mesečno plačo 7.500 din) pa kaže, da pri uslužsenstvu ni bilo dovolj aktivnosti; zadruž. ni uslužbenci obremenjujejo polno lustno ceno vseh predmetov za povprečno 5%. Povprečni promet v zadrugah kaže torej na rizko strokovnost uslužbencev, pa tudi na slabo zanimanje za delo.
Zadružniki to kupili v poslovalnicah SKZ blaga v vrednosti 441 milijonov dinarjev, orodan pa so zadrugam svorh pridelKov /a 346 miliionov dmanev. To pomeni, da so kmetje precej avojih pridelkov prodali mimo domačih zadrug fn da te *e da'«č niso izkoristile vseh moSno-t, odkupa kot bi jih morale in mogle.
NAPREDEK POSPEŠEVALNIH ODSEKOV
Uspeh kmetijskin zadrug pa m le v čistem dobičku, pač pa tudi v povečanih osnovnih sredstvih, zlasti v strojih. Posebno živinorejski odseki zaznamujejo lep korak naprej, saj jih dela že 18, v .pripravj pa je še 6 od3?kov. Molzna kontrola zajemi v devetih odsekih 712 rodovnišk'h krav. V rodovnik Je bito vpisanih do konca marca 1.122 krav. tetoviranih pa 180 telet. Zi/inorejski odseki bodo morali čimprej načeti tudi vprašanje selekcije v pra-Šičjereji.
Sadjarski odseki so še v povojih; ustanovljenih je 6 Vinogradniško - sadjarskih pododborov pri OZZ je začel urejevati matičnjak na Trškj gori na površini 2 ha. Sadjarji bodo letos
sti članov SKZ
obnovili oz. na novo zasadili 60 ha površin z izbranim.' sortami. Poljedelsko semenski pododbor je začel delati pre-fej pozno, vendar pa že kaže nekaj prvih uspehov. S priznanim semenskim krompirjem je zasajenih *0 ha, z izbranim semenom ozimne pšenice pa 35 ha površin. Z letošnjim pridelkom semenskega krompirja bo mogoče obsaditi prihodnje leto vsaj 400 ha, s pridelkom semenske pšenice pa 250 ha površin.
Močno so se okrepii strojni odseki. Medtem ko je bilo lani v okraju le 5 traktonev, jih ie sedaj že 20. Poleg tega imajo zadruge še 7 dvobn^dnih plugov, 7 krožnih bran, 7 kosilnic, 7 kul-tivatorjev, 2 motorni in 16 pre voznih škropilnic ter vrsto drugih manjših strojev.
Zadružna posestva, ki jih je v okraju 15, so lani zač'la uvajati gospodarski lačun. Z nast-svitvijo osmih kmetijskih strokovnjakov se posestva dvigajo in razvijajo.
ZADRU2N1CE ŽELIJO IZOBRAZBE IN NAHKDKA
Lani so odbori žena zadružnic vneto skrbeli za izobrazbo kmi.-ć-ke žene. Okrajni odbor žena-za-družnic je organiziral enodnevni semirar za članice ožjega in širšega odbora ter vseh zbiralcev mleka, 149 žena in deklet na 3e je udeležilo krajših praktičnih tečajev za vkuhavanje .sadja in konserviranje povrtnin. Lep uspeh je imel tridnevni tečaj na Grmu, pomembna pa je bila udeležba žena in deklet v zimskih kmetijskih gospodarskih šolah, gospodinjskih tečajih, na raznih predavanjih itd. Število 30 ž.ma, ki so članice upravnih in nadzornih odborov SKZ (le-teh ,oa je skupno 335), še ni zadovoljivo.
ŽIVAHNO RAZPRAVLJANJE DELEGATOV
V Izredno živahnem razpravljanju so sodelovali delegati tko-raj vseh SKZ, vsi pa so predvsem obravnavali vprašanja lastnih zadrug. Tajnik SKZ Dol. Toplice se Je jezil nad lesnim odsekom KZ Straža, ki jim hodi v zelnik. Tudi drugi delegati so menili, naj vsaka zadruga odkupuje samo na svojem območju, da ne bo nelojalne konkurence. V Šentjerneju imajo težave s kadrom v trgovini. V Dobrniču se zelo zanimajo za elektrifikacijo, pri kateri pomaga tudi kmetijska zadruga. Pomoč zadruge pa naj bi po mnenju delegatke ne b;la večja za gruntarje kot za revnejše. Delegat iz Smarjete je povedal, da tudi tam nimajo sreče s poslovodji.
V Brusnicah so se zavzeli za gradnjo trgovskega lokala, dobro pa je zastavil delo tudi sadjarski odsek. Mlade fante učijo cepiti in negovati sadno drevje. Letos nameravajo spet prirediti razstavo črešenj. Delegat KZ Straža je precej pikro zavrnil tajnika KZ Dol. Toplice, češ če les dražje kupujemo, ga tudi dražje prodajamo. Nj mu bilo tudi do* volj jasen očitek v poročilu, da je njihova zadruga preveč trgovska in premalo kmetijska. Predsednik KDZ Poljane Jože Pelko je poudaril, da zadruga mora imeti tudi trgovino, treba pa je dvigniti zadružno zavest, da bodo člani kupovali in prodajali izključno preko svoje zadruge.
Na Vel. Cirniku je šlo v zadrugi vedno z izgubo, dokler je odločal v njej en sam človek. Ko so »glavnega« lttos odstranili, so se znebili tudi izgub. Tovarišica iz KZ Mokronog je poročala o zanimanju žena za napredek zadruge. MokronoŠke žene so si ustanovile semenogojski odsek in se pridno lotile pridelovanja semenskega krompirja in fižola. Uredile so si tudi posebno sobo za predavanja.
SE ENKRAT O TREBANJSKI ZADRUŽNI EKONOMIJI
Zanimiva je bila razprava delegata KZ Trebnje Ivana Ju-traza, ki je povedal, da je v njihovi zadrugi še veliko starih stvari nerazčiščenih. Ze na lanskem in letošnjem občnem zboru so zadružniki zahtevali, da se nejasnosti uredijo, pa jim niso natočili čistega vina. Zadružno vodstvo je člane, ki so se potegovali za čiste račune, raje proglasili za zadružne sovražnike. Za leto 1951 so za ekonomijo izkazali 60.000 din dobička v resnici pa je bilo 106.000 din izgube. Prav tako so prikazali za leto 1952 na ekonomiji 206.000 din dobička, utajili pa izdatke v znesku 193.000 din, ki jih je treba od navideznega dobička odšteti. Poslovanje v prejšnjih letih je bilo precej slabo, tako da je okrog 1,300.000 din škode, ki še vedno ni razčiščena. Za 400.000 din so ugotovili, da jih ne bo mogoče izterjati in jih lahko že kar brišejo. Pri prometu 90 milijonov din s 15 uslužbenci je trebanjska zadruga ustvarila res malo čistega dobička. Držn seveda, da ima njihova trgovina na debelo majhen zaslužek, poleg tega pa dvakrat plačuje prispevek za OZZ in GZZ.
Vse kaže, da v trebanjski zadrugi zares nekaj ni v redu še iz prejšnjih let in da je zahteva po temeljiti reveziji dosedanjega poslovanja utemeljena in pametna. To bo zadrugi lahko samo v korist, dvignilo pa bo tudi zaupanje v njo.
KNJIGOVODSTVO IN REVIZIJE BO TREBA NUJNO OKREPITI
V razpravljanju so se oglašali delegati iz Škocjana, Ambrusa, Hinj itd. Načeli so številna vprašanja in postavljali probleme   s   svojih   področij. O
vprašanjih kmečkih delovnih zadrug ni bilo nobene razprave, čeprav bi bila potrebna. Ing. Lmzner je predlagal, da bi tudi v trgovinskih odsekih uvedli širše upravljanje po tako imenovanih trgovinskih odborih, da ne bi imel izključne besede samo poslovodja ali^ kak drug uslužbenec.
Knjigovodska služba v zadrugah je na splošno še vedno zelo šibka, kar znatno otežkoča dobro poslovanje in kontrolo. Lani je bilo šest rednih in sedem izrednih revizij ter nad 100 pregledov, ki so jih v SKZ opravili revizorji OZZ. Precej je slabega knjigovodskega kadra. Zaradi malomarnosti in ne-d ^cipliniranosti je bilo kaznovanih z denarno globo 9 knjigovodij, 8 pa z ukori 'in opomini. Sodnik za prekrške je kaznoval 30 knjigovodij in poslovodij z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din. Zahteve po temeljitih revizijah so bile v razpravljanju zelo poudarjene, ■f
Pred zaključkom razpravljanja se je oglasil k besedi tov. ing. Jože Levstik. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad lepim napredkom zadružništva v novomeškem okraju, ki pa seveda še ni brez pomanjkljivosti. Zelja po sredstvih za dvig kmečke proizvodnje je hvale vredna in kaže na pravilna prizadevanja zadružnikov.
Poudaril je, da s samim zadružništvom sicer še ne bomo rešili vprašanja agrarne prena-trpanosti in revščine Dolenjske, pač pa je potrebno ta vprašanja reševati vzporedno z ostalimi gospodarskimi vejamt. Vso pažnjo pa je treba nenehno posvečati dviganju zadružne zavesti. Po volitvah upravnega odbora je bilo sprejetih več pomembnih sklepov za nadaljnjo rast zadružništva v okraju.
Uspešno škropljenje sadnega drevja v Beli krajini
Letos so prvič v Beli krajini res temeljito in natančno očistili ter poškropili sadno drevje. To sezono je bilo v Beli krajlnj očiščenega in poškropljenega 90°/. sadnega drevja! Zelo dobro so to nalogo opravili v občini Metllkai kjer' so poškropit, vse sadno drevje, to j? okrog 15.000 dreves. Tudi na Crešnjevcu sn očisbili in po" škropili 4.500 dreves ali 95»/». V občini Črnomelj je šlo sprva težko, ker je bilo dokaj nerazumevanja, pozneje pa so vsi spoznali koristnost tega opravila in so škropljenje Se dokaj uspešno izvedli. Podobno je bilo v Adlešičih, kjer v začetku n.i bil nihče zadolžen za to delo od sadjarskega   odseka kmetij-
ske zadruge. Ko so za to nekoga zadolžili, je šlo veliko brulje. Na območju občine Vinica jo poškropili vse drevje, razen v vasi Hrast, kjer jih je prehite-a brst. V obinah Semič, Gra. riac in Predigrad je bilo čiščenje in Škropljenje sadnega drevja dobro organiziramo.
Glavno zaslugo za izvedbo škropljenja sadnega drevja v takem obsegu Imajo predvsem splošne kmetijske zadruge, ki so preskrbele škropilnice in škropivo ter organizirale ekipe za to važno nalogo. Spričo tega, da to pomlad cvete skoraj sleherno sadno drevo, lahko pričakujejo, da se bo trud pri čiščenju in škropljenju bogato obrestoval.
Kaj nared mo v vinogradu po mrazu, ki je poškodeval mlaiice
Ce mraz nI bil prehud ter Je poškodoval samo vršičke mladic nad grozdiči, ne smemo mladik obrezovati, ker je mraz v tem slučaju sam izvršil pinciranje. V slučaju pa, da Je mraz poškodoval celo mladice, tu nimamo kaj ukrepati ker bo v osnovi, iz katere Je pognala mladica, pognala iz stranskega očesa druga, toda manj rodna. Ta bo do konca leta tudi dozorela ter nam bo dajala poleg nekaj roda tudi les, potreben za režnjo.
Končno pa imamo še slučaj, ko vsi grozdiči na mladici po-zebejo, osianejo pa pri osnovi Se 2 — 3 zelena očesca. Iz teh očesc bodo pognali samo zaos-
tanki, ki ne dajo niti rodu niti ne bodo dozoreli za režnjo. To bi bila samo velika škoda in težava za vezače v prihodnjem letu. Zato svetujemo, da v tem zadnjem primeru takoj po mrazu obrežemo zaostale še žive štrelje popolnoma do osnove, da omogočimo razvoj rodnih mladik iz stranskih očesc, ki so zaostsila v rajvoju, ko Je pognalo oko sedaj zmrznjeno mla-aico.
Ing. L. H.
ČITAJTE IN ŠIRITE »DOLENJSKI LIST«
Kaj je s spomenikom NOV v Novem mestu
Tako in podobno se sprašujejo mnogi Novomeščani, ki so že prispevali za spomenik, vidnega uspeha pa zaenkrat še ni. Da bodo ti in ostali obveščeni o teku nameravanih in dosedaj ie izgotovljenih del, dajemo javnosti za danes kratko sporočilo. Naš list pa bo sproti spremljal vse, kar je s tem v zvezi in prinesel v eni prihod-njih številk obširnejši članek s slkami načrtov in podobnim.
Plenum ZB Novo mesto je pred časom sprejel sklep, da naj bi bilo vse okolje Vrat posvečeno spominu osvobodilnega boja in bili na tem prostoru združeni tudi vsi glavni deli, bodisi kipi ali spominske plošče, ki v celoti sestavljajo en sam spomenik NOV, čeprav stoje posamezni deli nekaj desetin metrov vsak sebi. ZB je tudi sprejela predlog, naj oi bilo vse v celoti odkrito 29. oktobra, na dan, ki ga je ZB predlagala občinskemu ljudske-mu odboru za občinski praznik Da bi pa predolgo ne čakali na to odkrivanje, in ker je kip talca, delo kiparja Savinška, že odi it v Zagrebu in po odboru ZB  Novo mesto  tudi prevzet,
je bilo naknadno sklenjeno, da se odkritje spomenika NOV izvrši v treh stopnjah:
22. julija, na državni praznik LRS, se odkr.je spomenik talcem, kar bo ob priliki koncentracije partizanskih patrulj, kot i" / preteklem letu na ta dan bil odkrit spominski steber na Glavnem trgu,
9. septembra, ob deseti obletnici prve osvoboditve Novega mesta, bo odkrit spomenik »Pesem svobode« na Kidričevem trgu  (nekdanji  Katarinin trg).
29. oktobra se odkrijeta doprsna kipa komandantu Stanetu in komisarju Petru (B, Kidriču) v lopi pred Kresijo.
V tem času mora biti urejen popolnoma tudi ves prostor na Vratih, prestavljena trafika, mali parki vrtnarsko urejeni itd., tako da bo ves problem Vrat povsem in dokončno rešen in da ne bo več v tem okolju nobenega začetega, pa ne dokončanega dela.
Novomeščani se bodo že v nekaj dneh lahko na lastne oči prepričali, da je ta načrt resen in da se tudi uresničuje!
(Iz odbora za postavitev spomenika Nov)
Le tako naprej, Predgrajčani!
V kmetijski zadrugi Predgrad ob Kolpi so se za zimsko škropljenje krepko zavzeli, čeprav sadno drevje še ni močno napadeno po San Jose kaparju. V nižinskih vaseh ob Kolpi-Radencih, Dečina^ Sodovci, Kot, Prelesje, Dol in Laze — so poškropili vse drevje. Porabili so 150 kg Rumesana in poškropili s tem 1500 sadnih drevesc. Rabili so škropilnico znamke Sumadija, ki dobro deluje, le da so ji popokale cevi ln so morali naročiti 10 metrov novih cevi. Pri škropilnici iz mariborske tovarne se je odlomil ventil
ter vijak za bat. Tudi razpršilec je pri znamki Sumadija boljši. V bodoče bo treba začeti
škropljenjem nekoliko prej, da dela ne bo zavrlo brstenje, kot je to bilo letos.
Nerazumljivo je stališče KZ Stari trg, ki je svojčas prevozno škropilnico zaradi male okvare na sodu proglasila za nekurant-no blago in jo prodala za 800 din. Nekemu kmetovalcu, kd je sod popravil, sedaj prav dobro služi za prevažanje gnojnice. Seveda so vsi pri škropilnici najdražji deli sedaj neizkoriščeni. R. J.
Nov most čez Lahinjo v Gradacu
Gradaški most čez Lahinjo je bil pred vojno redka znamenitost Bele krajine. Zgrajen je bil iz velikih, masivnih tesanih skladov kamenja, ki so bili nekoč vgrajeni v temelje starih gradaških fužin in grajske že-lezolivame v Gradacu. Stari most je bil postavljen s tlako gradaškega prebivalstva, ki je moralo služiti takratnim gradaš-kim fevdalcem.
V vojnem času je bil stari gradaški most iz strategičnih ozirov porušen. Velikanski skladi kamenja, ki Se sedaj leže v strugri Lahinje so neme priče nekdanjega lepega mostu. Na istem mestu je bil že v času NOB zgrajen leseni most, ki pa je že odslužil svojemu namenu. Na pobudo občinskega ljudskega odbora v Gradacu in okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju pa je projektivni zavod v Ljubljani izdelal načrte zia nov žele7obetonski most čez Lahinjo,
ki bo v okras Gradacu. Most bodo pričeli graditi že ta mesec. Gradnja novega mostu v Gradacu bo dobrodošla tudi delovnim ljudem v Gradacu, ki bodo našli doma delo in zaslužek.
-c.
Celje bo prispevalo Beli krajini 10 milijonov din Na četrti redni seji Mestnega ljudskega odbora Celje so pretekli teden odborniki s polnim razumevanjem sprejeli predlog tov. Olge Vrabičeve in Rika Jermana, naj bi tudi ljudski odbor mesta Celja pomagal pri odpravljanju gospodarskih težav partizanske Bele kratfine. Sklenili so, da bodo poslali okrajnemu ljudskemu odboru v Črnomelj 10 milijonov dinarjev.
Preteklo soboto so privlekli v žužemberško mesnico v gnojnem košu, ki Je bil temeljito umazan z  živinskimi  odpadki, meso zasilno zaklane krave, ki nI mogla teliti. Prodali so ga po 120, 140 in celo po 160 din za kg... Dobek teki
Franček Saje:
Vatikan in Slovenci
P'apei Pij IX. je katoliški liberalizem obsodil kot najpogub-rejšo kugo, ki zastruplja katoliško zavest. Leon XIII. pa je katoličanom ukazal aktivno in samostojno politično delovanje. (Immor-tale Dei, 1885.) Po teh navodilih je Cerkev povsod prirejala katoliške shode in ustanavljala klerikalne stranke. Prvi tak shod v Avstriji je bil 1877. in naslednji 1889. leta na Dunaju, ki so se ga udeležili tudi slovenski klerikalci iz Mahničevega kroga.
Dr. Anton Mahnič je kot fanatični rimski katolik s težkim srcem gledal, kako je papež Pij IX. v imenu narodnostnega načela zgubil svojo »sveto« državo in kako je rimokatoliška Cerkev povsod zgubljala svoje srednjeveške privilegije. Zato je kot profesor bogoslovja v Gorici začel vneto presajati borbena navodila Leona XIII. na slovenska tla. Leta 1884 se je zaletel v slovensko literaturo in sploh v umetnost. Prizanašal ni niti duhovniku Gregorčiču, ki mu je očital, da so njegove pesmi brezverske in protiverske. Toda Mahničevo strupeno kopje proti umetnosti se je kmalu zlomilo. Celo klerofašistični ideolog dr. AleŠ Ušeničnik je kasneje priznal, da je Mahnic »brez potrebe Šel s filozofskimi kanoni zoper Gregorčiča ... in v slab glas spravil svojo kritično metodo«. (Revija K A, 1942, str. 111.) V politiki pa je Mahnič uspel kljub svoji slabo-glasni metodi in postal ustanovitelj borbenega slovenskega klerikalizma.
MahniČ je 1888. leta začel izdajati revijo »Rimski katolik«, s katerim je začel širiti svoje bojne nazore. Bil je legitimist in nasprotnik prirodnega prava. Zato je zavračal narodno suverenost in razumljivo najbolj obsojal uničenje papeške države. Nasprotoval je
samoodločbi narodov in njihovi popolni enakopravnosti, češ da vsakemu narodu pripada po božji volji posebna vloga v zgodovini. Zato je bil proti zedinjeni Sloveniji po prirodnem pravu in proti enakopravnosti Slovencev ter zagovarjal avstrijski legitimizem in zgodovinsko pravo. Obsojal je katoliški liberalizem, liberalizem in socializem ter poudarjal, da »našim škofom tiče prva beseda v notranji politiki.« (Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 43.)
Za svoj ultramontanizem je Mahnič hotel pridobiti celo jugoslovanskega rodoljuba Strossmaver ja. Škof Strossmaver je 18. marca 1891 svojim slovenskim prijateljem po svojem tajniku Cepeliću sporočil, da »ne bo dr. Mahniču ničesar odgovoril, ker dr. Mahnič tega ni vreden. Vam pa priporoča (Strossmaver), da dr. MahniČa in njegove pristaše v svojih Časopisih pobijate ... S tem boste tem »rimskim« katolikom najbolje spodnesli tla pod nogami,. . Dr. Mahnič in VaŠa visoka duhovščina spadajo v vrsto onih nemških škofov, ki so preganjali sv. Cirila in Metoda. Če bi bila danes sv. Ciril in Metod še živa, bi ju dr. Mahnič brez dvoma proglasil za heretika in bi ju dal vreči v ječo. G. Mahnič in njegovi patroni ne bodo pomagali sveti katoliški stvari. . . Sebe pa bodo, da ne bodo niti opazili, postavili v vrsto sovražnikov slovenskega naroda, ki jih bo mrzil. .. Jasno je, da Mahniču in njegovim patronom ni na srcu vera, temveč usluga oblastnikom. Ponižati hočejo slovanstvo in povzdigniti nemštvo..., in kdor tako dela, ni pravi duhovnik.« (Ivan Hribar, Moji spomini, I. del, Ljubljana 1928, str. 114. in 115.)
Vso oporo pa je Mahnič našel pri novem ljubljanskem škofu dr. Jakobu Missii, ki je 1884. leta za liberalnejšim škofom dr. Po-gačarjem kot ljubljenec avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. zasedel ljubljansko škofijo, da bi s papeževim blagoslovom Slovence čim tesneje povezal s črnožolto katoliško monarhijo. Dr. Missia, vzgo-
jen v nemškem Gradcu in katoliškem Rimu, je bil odtujen slovenskemu narodu, kar je moral priznati tudi katoliški ideolog dr. Aleš Ušeničnik. Pravosodnemu ministru Schonbornu je knezo-škof Missia pripovedoval, da je slovenski jezik še tako nebogljen in narečja tako različna, da se morajo pridigarji truditi, če hočejo, da jih ljudje razumejo. (Franjo Šuklje, Iz mojih spominov, I. del, str. 160.) Ko se je ta škofova izjava razvedela v javnosti, je med Slovenci nastalo veliko ogorčenje. Naivni politik Ivan Hribar pa je 1894. leta celo poslal spomenico papežu:
^ »Jakob Missia... ni prijatelj našega jezika, katerega je na vprašanje pravosodnega ministra grofa Schonborna omalovaževal kot narečje, ki se v vsaki vasi drugače govori. Krškemu škofu (dr. Josipu Kahnu), ki se je hotel učiti slovenski, je odsvetoval to namero ... Ob tisočletnici smrti slovenskega apostola sv. Metoda se je ustanovila v Ljubljani družba sv. Cirila in Metoda, katere pravil § 2 veli: »Družbe namen je vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliškonarodni podlagi...« Duhovniki, ki delajo zanjo, so preganjani... Na škofov ukaz se duhovniki v cerkvah na prižnicah in v spovednicah sedaj, ko se volijo poslanci v deželni zbor, strastno bore zoper narodno stranko. Zoper njo je izza ukaza imenovanega vladike v posameznih cerkvah izpostavljeno Najsvetejše, kakor nekdaj zoper Turke ...« (Hribar, Moji spomini, I. del, str. 251 in 252.)
Missia je prav tako želel, da bi Slovenija ostala zaostala kmetijska dežela. Zato se je boril proti industrializaciji. Ivanu Hribarju je dejal, »da se boji okrepljenja socialistične stranke, ako država sezida delavnice državnih železnic v Ljubljani. Na mojo pripombo, da se s tem Ljubljana poveča in nje veljava povzdigne, menil je, da to ne odvaga nevarnosti, ki zanjo pomeni ojačenje socializma.« (Prav tam, str. 254.)
N9
7002^6
fitev. 19.
DOLENJSKI LIST
Stran 3.
IZ nASIH KfcAJfiV
S takimi uslugami stranke ite morejo biti zadovoljne
Dostikrat slišimo pritožbe, kako draga so razna podjetja pri popravilih, čeprav gre le za malenkosti. Na zborih volilcev v Novem mestu je bilo precej pritožb o slabi kakovosti takih popravil in skrajno malomarnem odnosu nekaterih podjetij do strank ki morajo čakati na uslugo kakor na veliko milost.
Pred tedni je dal tovariš P. Z. popraviti štedilnik. »KERAMIKA« je poslala na njegov dom monterja in vajenca; začela sta delati ob sedmih zjutraj, ob enajsti uri dopoldne pa je vajenec že vse pospravil — delo je bilo gotovo v štirih urah. Podjetje je čez nekaj dni poslalo račun, v katerem je obračunalo monterju in vajencu skupno 14 delovnih ur, pri tem pa je »zabelilo« vajenčeve ure s 34 dinarji. Po pribitku 80B/0 akumulacije in 70o/0 režije je znesel račun 1400 din, k temu pa je »Keramika« priračunala še 100 kg peska, 20 kg apna in 2 kg cementa. Za prevoz tega materiala pa je za tretjega delavca (pri popravilu enega štedilnika) zaračunala še 3 delovne ure po 34 din in pripadajočo akumulacijo, tako da je notranja obzidava štedilnika in vstavitev samotne plošče za pečnjak znesla skupno 1.776 — diinarjev.
Da s takimi uslugami in s tako  mastnim zaračunavanjem
Mihovo
Tovarišica Marija Marc z Mihovega^ o kateri smo pisali v 16. številki našega tednika, nam sporoča, da je takrat na-sušila 100 mernikov svežih sliv, da ne bi kdo narobe razumel in si predstavljal kar sto mernikov suhih dobrot! Prav dobro tudi vemo, da je v Mihovem veliko partizanskih družin — a do vseh nismo mogli! Prav gotovo pa pridemo letos tudi še do Cukajnatove mame in do drugih — saj Dolenjski list še ne misli prenehati z izhajanjem! Lep pozdrav vsem partizanskim družinam in vsem bralcem našega lista pod Miklavžem in tam okoli I
V Žužemberku bodo
ustanovili TVD Partizan
V kratkem bodo tudi v Žužemberku ustanovili telesno-vzgojno društvo »Partizan,« za kar so priprave v teku. Dokaj je zanimanja za strelsko družino in šahovsko sekcijo. Tako strelska družina kot šahovska sekcija bosta v kratkem ustanovljeni. Za obe panogi se je prijavilo že lepo število članov. Počasi, toda vztrajno si telesna vzgoja utira pot tudi v te predele.
Sela — šumberški pionirji so pridni
25. aprila so pionirji osnovne iole Sela-Sumberk pod vodstvom učiteljice in strokovnim nadzorstvom logarja Janeza Turka posadili 850 sadik smreke. Pri delu so se izkazali zrlo marljive in pridne. 27. aprila so pogozdovali pni Dobrniču. Tudi tu so pomagali pionirji, vendar niso bili tako pridni kot sela-šumberški. Ker je poleg tega še dež oviral delo, so posadili le 250 sadik.
ljudje ne morejo biti zadovoljni, je vsakomur razumljivo. Tudi »Keramika« bi samo pridobila na ugledu, če bi za pošteno opravljeno delo izstavljala pošteno sestavljene račune.
Trgovinska inšpekcija OLO Novo mesto
Tov. Franjo Avsec je odšel v zasluženi pokoj
1. januarja 1922 je nastopil službo tajnika Mestne občine Novo mesto tovariš Franjo Av-
je rodil 25. julija 1896 v Do-bruški vasi, pred tedni nastopil zasluženi' pokoj. Vadno vedremu in še vedno čilemu tovarišu Avscu želijo vsi prijatelji in znanci, da bi ostal tak, kakršnega poznajo   še dolgo, dolgo
vrsto let zdrav in zadovoljen med nami! Mesto občinskega tajnika LO MO Novo mesto je prevzel tovariš Silvo Požar, kateremu želimo na odgovornem mestu prav tako kar največ uspehov.
V spomin tovariša K cblerja
Poslovili smo se od enega izmed najstarejših članov gasilskega društva Smihel pri Novem mestu. Dolg pogrebni, sprevod, ki se je v petek 8. maja pomikal iz Gotne vasi je do-kazal, da je bil oče Kobler zelo priljubljen pri vseh organizacijah, posebno pri gasilcih. Teh je bilo v sprevodu lepo število z zastavami in pri lafeti, na kateri so vozili pokojnika. Njegovo 52 letno delovanje v vrstah gasilstva dokazuje, da je bil dober čuvar ljudskega pre-
moženja. Med NOB je sodeloval v OF; v partizanih je imel dva sina, katerih je eden padel. Njegovo delo po vojni v KLO je bilo zelo uspešno, prav tako tudi v organizaciji ZB. Pod njegovim nadzorstvom in z njegovo pomočjo so pri Roku postavili spomenik padlim borcem.
Poslovilni govori pri njegovem grobu so potrdili, da je bil tovariš Kobler zelo' priljubljen in da ne bo pozabljen med prijatelji in znanci.
Šentjernej ske novice
sec. Po 31 letih neumornega dela in prizadevanja na odgovornem mestu je Novomešča-nom priljubljeni Francelj, ki se
Prireditev otroškega vrtca, ki smo jo napovedali v eni izmed zadnjih številk našega lista, je odlično uspela. Mlado in staro občinstvo je napolnilo dvorano in z zanimanjem sledilo 13 točkam dobro pripravljenega sporeda. Prisrčen nastop je odlično zabaval vse navzoče in gre tovarišicama Mirki Kastelec in njeni pomočnici Lobetovi vse priznanje za trud z malčki.
veda ponovili, so pripravile matere otrokom pravo gostijo; za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno tako izdatno, da so sa še meni sline cedile... •
Preteklo nedeljo je Gorjance pobelil sneg. Snega so naši vinogradniki in kmetovalci ob tem času ne boje toliko, kakor slane, ki se je tudi pojavila. 16. maja 1895 je zapadel sneg
Po prireditvi, ki jo bodo se- do kolena. Otroci, ki so prišli
I j
Nagradni natečaj
6 b £Tn"aTi~* -L~-«l
Na kaj čakajo ti občani pred prazno ra/glasno desko?
Dolenjski list razpisuje 1000 din nagrade za najboljši odgovor na gornjo karikaturo. Odgovore pošljite do 21. maja. Poleg najduhovitejšega odgovora bosta dva izmed najboljših odgovorov nagrajena z lepima knjižnima nagradama
bosi v šolo, so se vračali po snegu domov. 14 dni je ležal. Ljudje so odstranjevali sneg z rdeče detelje, po gorah so lomili mladike in s trlicami drobili škopnike, da so ohranili živino. Čeprav je bilo grozdje in žito skoraj v cvetju in čeprav je sneg polomil veje, so imeli to leto kruha, vina in sadja dovolj.
telesna
Novomeški odbojkarji zopet uspešni
vzgoja|
PARTIZAN (Novo mesto) : TEKSTILAC (Varaždin) 3:2
(11:15, 8:15, 15:8, 15:7; 17:15
Po zmagi nad Lokomotivo so novomeški odbojkarj. precej samozavestno gledali na srečanje z varaždinskim Tekstilcem. Toda dolga pot v Varaždin ter hladno in vetrovno vreme sta tako močno vplivala na Novo-meščane, da se nikakor niso mogli ugreti in je zanje že slabo kazalo. Nasprotnikom je uspelo, da so na ta način po prvih dveh setih vodili z 2:0. vendar je Partizan zopet potrdil svoj sloves. Medicu, ki ga je pot najbolj zdelala, je do-vol.l malo oddiha, uredil ponovno svoje vrste, zbral vse moči in znanje ter popolnoma preokrenil tok igre in v nadaljnjih dveh setih zmagal ter s tem dosegel izenačenje. S tem uspehom podžgan je v zadnjem setu sicer takoj prešel v vodstvo, je pa proti koncu popust.1 in dovolil, da je nasprotnik stanje v točkah dvakrat izenačil, nazadnje celo na 15:15. Vendar je Partizan vzdržal in zopet dosegel dve točki, ki sta mu pripomogli na prvo mesto v zvezni ligi.
Smatramo za potrebno, da omenimo težko rano, ki je pa Partizan nikakor ne more zaceliti. To je vprašanje odbojkarske žoge pravilne teže ln d-menzije, ki se je pri nas ne da kupiti. Ze tako neodločni sodnik se ni mogel odloč.ti, ali naj dovoli igrati z nasprotnikovo žogo, ki je predlagal mnogo prelahko in premajhno, potem ko se je pravilna pokvarila, ali pa s Partizanovo, ki zares ne ustre-
za popolnoma pravilom odbojke. Sodnik Takač je tudi sicer grešil na škodo obeh moštev.
Pri Tekst.lcu, katerega predstavljajo večinoma mladi igralci, so bili najboljši Lazič, Salo-peik in Abramov.č. Od Partizana moramo pohvaliti Simiča, Pučkota, Dolenca in Sonca, ki
so dali vse od sebe za zmago., samo v enem setu in to dobro.
Čeprav sta si prizadevala, sta      Lestvica   zvezne odbojkarske
b.la Urh in Medic tokrat manj lige po nedeljskem kolu izgleda usnešna. Ing. Sodnik  je  igral takole:
1.	Partizan (Novo mesto)	2	2	0	6:4	133:113	4
2.	AOK (Ljubljana)	1	1	0	3:0	45:25	3.
3.	Branik (Mar.bor)	1	1	0	3:0	48:32	2
4.	Mladost (Zagreb)	2	1	1	3:3	78.81	2
S.	Lokomotiva (Zagreb)	2	1	1	5:5	123:134	2
6.	Železničar (Ljubljana)	3	1	2	5:6	81:112	2
7.	Tekstilac (Varaždin)	3	0	3	2:9	129:159	0
Krasna obramba — hip nato pa Je Milan Simlć poslal na tla
»Lokomotive« neubranljivo 15. »točko«...
Številke pomenijo: število od-igran.h tekem, število dobljenih, število izgubljenih iger, stanje v setih, razlika, stanje točk.
Naslednji nasprotnik Partizana bo mariborski Branik, lanskoletni republiški prvak. Te>k-ma bo v soboto ali nedeljo. Obeta se veliko srečanje dveh asipirantov za naslov prvaka.
Športni dan v Črnomlju
Telesno vzgojno društvo v Črnomlju je priredilo atletski dvoboj med gimnazijo in garnizonom. Nastopili so tudi mlajši mladinci in mladinke. Zelo slab teren je tekmovalce precej oviral, vendar so doseženi rezultati prav dobri. Najboljši rezultati so sledeči:
mladinci tek 60 m: Telatko II. 8.0, Cindrič 8.1;  mladinke tek
60 m: Filak 8.8, BrodariČ 9.5; skok v višino: Skedelj 120 Cr-nič 110; met krogle: Žalec io.35, Filak 9,82; člani tek 100 m: Skedelj 11.8, Cop 12.1; 1000 m: Si: mončič 2:54.8, Radosavljevič 2:5.12; 1900 m: Brine 4:20.2. Mar-kovič 4:22.8; skok v višino: Mi-kel in Zivkovič 161 cm; met kopja: Kapš 44,61, Mušič 41.95
-tko
Borbenost  premagala tehniko
Partizan (N m.) : Ardel (Lj.) 4:2 (3:1)
V nedeljo 10. maja so nogometaši novomeškega Partizana gostovali v Ljubljani in v prvenstveni tekmi premagali moštvo Ardela. Čeprav so gostje nastopili v oslabljeni postavi, brez vojakov in celo samo z desetimi igralci, so z borbenostjo in odlično igro vsega moštva premagali moštvo Ardela, ki je bilo sestavljeno iz samih vojakov Ln je dejansko garnizon Ljubljana.
Partizan iz Novega mesta je nastopil v postavi: Turk, Smaj-dek, Kapetan, Rodič, Sitar, Va-lič, Berginc, Majerle, Vesel, Peric. V začetku se Novomešča-ni niso mogli uspešno upirati
Odbojka gimnazijcev
Manj sreče so imeli v Ljubljani odbojkarji in odbojkarice novomeške gimnazije na prvenstvu srednjih šol. Oslabljena moška ekipa (osmošolec Simič je igral v Varaždinu) se ni mogla upirati odličnim odboj-karjem iz Ljubljane in drugod. Tudi ženska ekipa ni zadovoljila in bi lahko dosegla boljše mesto. M.
TVD Partizan Straža redno vadi
2e ob ustanovitvi tega društva smo porodili, da so ustanovitelji krepko prijeli za delo. Vaditi so pričeli moški in ženski oddelki v precejšnjem številu, vendar pri tem ni dolgo ostalo, ker ni dovolj vodnikov. Ko pa je marljiva tovarišica Barbič Anica, študentka III. letnika učiteljišča v Novem mestu, prevzela oddelek pionirk in pričela pomagati tudi članskim oddelkom, je začelo iti na bolj&e. Napredek je tako viden, da bo na okrožnem nastopu nastopilo kar 18 pionirk tega društva. To je vsekakor uspeh! Člani kažejo mnogo veselja do orodne telovadbe, vendar je njihova telovadnica glede telovadnega orodja še precej skromna. Tudi je potrebna popravila, ki ga bo še letos nujno potrebno izvršiti. Prav tako naj društvo resno misli tudi na letno telovadišče, ker so igre in telovadba na prostem veliko bolj priporočljive, kot v zaprtih prostorih.
tehnično boljšim Ljubljančanom, za katere so gledalci pravili, da so najboljši tehničarji v Ljubljani, takoj za Odredom. Nato pa so se Novomeščani zbrali in s krasno igro, kakršne letos še ni bilo, premagali Ardel. Sami igralci pravijo, da tako povezano še niso igrali, da so igralci Ardela bili odlični, toda niso se mogli upirati odločnim1 in borbenim Novomeščanom, pri katerih ima obramba z vratarjem Turkom na čelu in branilcema Smajdkom in Kapetanom levji delež pri tej odlični zmagi. V napadu so se vsi igralci enako borili za zmago, gole pa sta dosegla: tri Majerle in enega Peric Ludve. S to zmago so si zagotovili prvenstvo v svoji skupini in upajo, da se bodo plasirali v slovensko ligo.
M.
Na robu
Mladinci predvojaške vzgoje občina Prečna in Trška gora so imeli desetdnevno taborjenje. Da bi uspeli zaključek taborjenja proslavili, sta jim oba občinska ljudska odbora prispevala nekaj v denarju. Tako so si lahko privoščili toliko pijače, da jih je bilo precej pošteno pijanih in so potem zagrešili dejanje, ki jim ni v čast. Na cesti so napadli nekega kolesarja, ga pretepli, mu odvzeli orožje, za katero je imel dovoljenje in postrelili vse naboje. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni prišlo do kake nesreče.
Cisto v redu je, da se nudi mladini nekaj razvedrila. Toda zakaj vendar ni mogoča nobena zabava brez prekomernega pijančevanja? Zakaj ne bi raje oba občinska ljudska odbora dala denar mladini za nakup telovadnih in fizkul-turnih predmetov ali za kakšen poučen izlet? Ali res ni za nas Dolenjce drugega razvedrila kot pijančevanje, ki ima vedno takojšnje in celo trajne posledice. Kdaj bomo začeli to pravo dolenjsko narodno sramoto odpravljati pri koreninah, namesto da z dajanjem ljudskega denarja pri-liuamo olje na ogenj? P.
Drobtine iz dolenjske
Doootne malhe
Danes bom začel s popravk.: ni res, da bi bil šofer avtobusa 409 poskrbel za fizkulturni nastop na novomeškem Glavnem trgu, temveč je za zabavo poskrbel le sprevodnik, vendar (!) izven službe in brez svoje uradne torbe. Za Smarjeto bom zapel morda takole: ni res, da je res, da je nekdo zares segel trilkrat po prepovedanem sadju, temveč je res, da je res štir.-krat (ali kolikokrat pač že!) se gel nekam drugam, pri čemer so mu bile tekstili je močno napoti: res pa je spet, da bom zares povedal še kaj već, ko bodo hrušk« zrele .. .
Sale na stran, danes nas čaka precej resnega dela! V Novem mestu se mnoge gospodinje ob glavni cesti n.č kaj dosti ne zmenijo za izitresavanje prahu in bolh iz prašnih cunj na glave pešcev. Se vedno lahko vidiš, kako zavihti ta ali ona omelo ali cunjo na cesto, ko je na pločnikih največ prometa. Drugič bom objavil fotografijo, morda bo potem zaleglo?
V Smiheilu je bil c.gan v neki hiši dolžan 2 jurja. Enega je vrnil, Za drugega pa si je iziprosil
krajši rok. pa ga je gospodinja raje oklofutala, da je zajavkal: »Gušpa, ždej pa sploh ne bum nč plaču!!«. Sploh se imajo v Sm.helu radi veselo; ko je bila splošna narodna žalost, so ciganom v gostilni na koncu vasi veselo igrale harmonike. Za 1. maj je oče Podgornik hišo lepo okrasil z zelenjem in zastavicami, njegova hčerka — vdova po znanem belogardistu — pa je vse potrgala z oken in dejala, da »za komuniste ni treba nič krasiti«. Le to je pozabila, da daje država očetu pokojnino in njenim otrokom doklade pa če so ji še majske rože in zastavice napoti, naj bi jo delavci Tovarne igrač poučili, kako taka reč gre pri nas.
Tistega Podgorca, ki je pod Gospodično 2. maja popoldne kamenje valil na izletnike in vpil »de je usć tu n&še...«, zdaj javno stresam za umazana ušesa, Gabrčani pa naj ga poiščejo v svojih vrstah, saj ga poznajo! Se plakatov, ki so pr»d 1. majem na novomeških ra.glasnih deskah milo vabili na »slastne pečenke in druge dobrote« ter vpili po lepi sloven-eini, se moram usmiliti. Zaključevali so se z znanim dolenjskim klicem: KOZARCE IN STFKLFNldE PRINESITE S SEBOJ! Eden, najhujši iz zgodovine ^lakaterstva, pa je než-
no vabil takole: »Prijatelji slastnih zelenk, prisrčno vabljeni!«...
Kar ne morem iz Novega mej-sta, da ne zavijem še v D.ja-ško menzo. Izbirčna dekleta in fante trgovske stroke bi rad povprašal, če doma tudi tako objestno »pap ^0C( kakor v menzi: če jim jed r| všeč, zre-žejo meso na koščke, zmešajo prikuho in kruh. narede malto in demonstrativno zabodejo v to gmoto vilice in nož, kakor da bi izzivali upravnico in ostale dijake, ki so hvaležni za okusno, domačo in izdatno hrano!
V Gradac ob leni Lahinji me že dolgo nI bilo, pa so mi oni dan domači pobje pr.redili majhno fizkulturno presenečenje. Baje jih je luna trkala (tista, ki se ji »Dalmatin« pravi po domače), da so se lotili poizkusov, kako voda kmečke vozove nos.. Ponoči §o spravili dva voza sredi jezu, pa je vse skupaj obtičalo med kamenjem. Lastnik prvega je svoj voz še nekako spravil na suho in domov na veliko veselje vseh navzočih, drugega pa so obljubili spraviti domač.ni sami, v še večje veselje lastnika voza in organov Ljudske milice, ko so to pobom prijateljsko svetovali. Za take nadobudne mladeniče toplo priporočam »is srca kak Mlkfe« bre^plr^«n o^dih, v pro-
storu, kjer luna nima vpliva na človeka.
Iz Bele krajine sem odhlačal naravnost v trebanjski predel.
Ce so mi volkovi malho požrli ali kali, so me spraševali prijatelji in znanci, da se nič več ne oglasim. »O, vi ste prenobel ljudje zame«, tako sem jim d*-jal, ko so jim dopoldne ob devetih še žarnice gorele na cestah. »Seveda smo, smo pa tudi zato ponoči v temi!« so se postavljali možje. Se marsikaj posebnega je v Trebnjem doma. Dva traktorja imajo, pa orjejo na zadružni njivi vendarle še
pa niso imeli nič časa zame. Se tisti ga ne dobe, ki Že leto dni delajo v Trebnjem, pa tam ne stanujejo. »Na stanovanjsko komisijo se pritoži, ki mu še ni dodelila stanovanja!« so vpili za menoj »in ko boš Že tam, poišči v predalu še prošnjo za stanovanje nekega invalida, ki ie dve leti nekje čaka z osemčlansko družino v slabi luknji, pa še vedno ni rešitve!«
Raje sem zavil na postajo pogledat  trebanjske  peke, kako hig.enično prenašajo v navad-j nih vrečah kruh na železnico, 1 Vržejo ga v prtljažni voz, da
kar s konjem. Sicer pa Ima traktor vroče srce, ker vedno prenočuje na prostem, da se ne bi zadušil v prazni garaži.
»Pol litrčka olja bi prosil« sem dejal r zadružni štacuni,
se opopra z navadnim in drugim prahom. Baje tudi tak kruh prodajo za med in res ni potrebno, da bi si delali nepotrebne odpremne stroške. Na cesti proti Čatežu sem
srečal procesijo moških in žensk ki so šli na Veliko Loko. Ta po kvas, oni po 10 dek žebljev, tretji po neke druge drobnar,-je. »Saj imate doma zadružno trgovino, ali ne?« sem jih ba-ral. Po so pojasnili, da jo res imajo, pa se z »drobnarijami« ne peča. Se vrček pokvarjenega p.va sem spil na Čatežu — a vi ga nikar ne iščite, ker ga ne dobi vsak! Je res 10 din ceneje In če ima« tako utrjen želodec kakor Popotni Janez, ti morda reo ne bo škodovalo.
Na Urših selih sem prvega maja dohitel ženico, ki je s kram-pačo in s košaro rinila v breg. Da nI greh delati na ta dan, me je podučila, ker so gospod že lani oznan.li. da 1. maj ni zapovedan praznik — sploh pa se mora na ta dan posaditi vsaj »an firkl fižuona, de pol je vs leip ...«
Kjer je kaj Imenitnega, tam mene ne sme manjkati, tako sem menil, ko sem .plentačil v Suho krajino. Naravnost v Smihel pri Žužemberku sem jo bil mahnil, čeprav nisem ne bir-manec ne botrček. Na veilki redkosti — b.rmi — je bilo prav fletno. Posebno žensikam se je lepo zdelo, pa tudi moški so bili nadvse navdušeni. Franc Miklič iz Visenj je bil tako vzhi-čen nad vsem, kar je videl ali občutil, da mu je, revežu, kar sapo zaprlo. Lahko bi bilo še po njem, da mu ni sosed' C ril Tekavčlč s pipcem luknje naredil, od zadaj pod rebra seveda, kakor delajo živlnozdravniki s kravo, ki se je preobjedla detelje. Prijateljska pomoč je Mi-klicu olajšala dihanj«, da so ga
takoj spravili v novomeško bolnišnico. Ko sem videl, da na prireditvi pobirajo miličnik, iz žepov pobožnikov tuje kozarce, sem razočaran nad šmihelsko pobožnostjo zavil raje v Žužemberk.
Tako s/kesanega grešnika kot tu še nisem v.del. Lepo je prišel na uradno mesto k možem postave in jim dejal, potem ko se je seveda doma podprl s kačjo slino, takole:
»Kar bo, pa bo, nič ne morem pomagati. Triinsedemd«set jih bom kmalu imel. pa si ne pust.m očitati, da čez ojnice skačem! Zato sem jo mahnil po čeljustih, pa raje kar sam povem, kakor da bi me tožili drugi . ■ •«
Tako je možakar povedal ln bil pripravljen na vse, tudi na najhujše. O, ko bi b.li v Suhi krajini vsi tako pošteni! Marsi-kakšen nevidni plot, ki loči sedaj brate, bi se podrl! Na sod-n ji bi si oddahnili, v Ameriki pa bi bili pošteno obveščeni, komu naj pošiljajo pakete. Zaščitna sestra bi zvedela, kdo ji je ponoči z žico zavezal vrata, Zužemberčanom ne bi b.lo treba hoditi drugam po meso, seje in sestanki bi bili plodni in koristni, občinska podjetja brez občinske trgovine pa bi prav gotovo naredila več kot za 200 din letnega dobička. Skratka, Suha krajina bi postala raj ne samo za prekupčevalce, politične ;n druge šipekulante in za divje svinje, pač pa tudi za ljudi, ki tam delajo in Žive. .
Pa drugič spet kaj okroglega! Pozdravlja Vas vedno zvesti Janez Popotni
83
Stran 4.
DOLENJSKI CISTI
Stev. 19.
Peta premiera na novomeškem odru:
Inšpektor na obisku"
ti
Dne 29. aprila je novomeško gledal išče postavilo na oder »Inšpektorja na obisku«, igro v 3 dejanjih, ki jo je napisal angleški pisatelj J. ". Priestley. Re-žiral je F. Kralj, ki je postaviil tudi sceno. To je v letošnji sezoni peta premiera.
»Inšpektor« je Interesantna drama. Pisatelj je strnil 3 dejanja časovno v en. večer. Scena; jedilnica Birlingovih v Brum ieyu (industrijsko mesto sev. Midlanda), čas: pred 1. svetovno vojno. V nad 2 uri trajajočem napetem dejanju nam avtor razkrinka družino Birlingov, kjer imajo stari Arthur, žena, hči ter zaročenec vsak svoj delež krivde pri samomoru delavke, ki jo je Arthur odslovil iz svoje tovarne zaradi štrajka Njegova žena ne nudi dekletu nobene pomoči, čeiprav je predsednica dobrodelnega društva. Dekle je noseča, kar pa ne moti hladne in brezobzirne žene. Svojo zmoto spozna šele tedaj, ko izve, da je dekle noseča z njenim sinom Ericom. Nič ni bolj. Šl Gerald, zaročenec Arthurove hčerke Sheile, ki ima tudi razmerje z dekletom. Pretresljive so jzpovedi zastopnikov »boljše družbe«, ko jih drugega za drugim razkrinka policijski inšpek-tor in pokaže na vsQ gnilobo in moralno propalost meščanske družbe nekje rua zapadu; družbe, ki nima niti trohice sočutja s človekom, s preprosto delavko.
Režiser je dal drami pravilen scenični poudarek. Sicer mi bilo pohištva, ki bi dalo utis masiv-nosti in težkega udobja, vendar je bila scena okusna brez prijetne domačnosti, kar je tudi: pravilno. Režiser je prisluhnil tekstu in izluščil vse bistveno, ki postavi dejanje v pravo hič. Pravilen tempo, notranja dinamika — razen v nekaterih prizorih, predvsem v začetku 3. dejanja — vse je bilo na dostoj-ni višini. Tudi značaje je dobro oblikoval. V večini prizorov sta bili soigra in zlitost ansambln dobri. Nedodelano je bilo poglavje nemih scen pri posameznih igralcih. Arthur, Gerald in inšpektor so imeli prav dobre m i sike.
Vlogo inšpektorja Goda je igral Hlede. Zdi se mi, da je to ena njegovih najboljših vlog. Umirjeno, prodorno Ln sugestivno je razJcrimkaval Birlinge. Njegova mimika, obvladanje teksta, uživetje v vlogo, kretnje — vso to mu je pristojalo, vse to so njegove odlike, ki prepričljivo pokažejo inšpektorja, ka1. or ga zamišlja Priestlev. Zakonca Arthura in ženo sta igrala Urh in Salijeva. Lik starega Arthura, tega »mogočnega mo. žaka, uglajenih in lagodnih ma. iir ter provincialnega v izražanju«, kakor ga karakterizira pisatelj je bil prav tako prepričljiv; dobra maska, motilo je lc -leobladanje teksta (ali sufler!). Salijeva je njegovo ženo lepo podala, se uživela v vlogo> posebno posrečena je bila njena izpovd inšpektorju, ko brezobzirno prizna, da zanjo vse, kar Je človeškega, ne pomeni ničesar. Erica je igral Irgolič ln do-
kazal, da zna biti samozavesten, plašen in prisiljen. Težka vloga, ki zahteva rutiniranega igralca, nam je porok, da bo ustvaril na odru še marsikatero kreacijo. Sheilo e Koširjeva zaigrala pri" kupno, dovolj živahno; posebno prepričljivo je igrala v prizorih i Ericom, ko oba čutita, da zločin je le ostal, čeprav so vsi ugibali in se tolažili, da ni bil lenšpektor na obisku. Lahkoživ, ca Geralda Chrofta je igral Gortnar. Težka vloga: igrati možatega človeka za gizdalina, vendar mu je uspelo, prav dobro se je uživel v vlogo in z dobro masko ustvaril lep lik. Epizodno vlogo služkinje Edne ie igrala Mišjakova. Kostumi so bili dobro izbrani, le Sheila ni :mela primerne obleke.
Uprizoritev je uspela, sproščena igra vseh nastopajočih je dala igrj svoj poudarek.
Prof. Tone Trdan.
Koncert Bukovec - Prevoršek - Šivic
Prizadeti odgovarjajo
Na članek »Taka demokracija je nevarna za SKZ v Trebnjem« sta se v uredništvu našega lista oglasila Ivan Jutraž in Franc Zupančič. Ivan Jutraž iz Trebnjega izjavlja, da je bil izvoljen za delegata za občni zbor OZZ, ne pa v upravni odbor SKZ Trebnje. Hkrati izjavlja, da se ne čuti takega, da bi ga bilo treba obravnavati v isti vrsti z nekdanjimi belogardističnimi sodelavci in skrivači. — Franc Zupančič z Jezera št. 5 pa izjavlja, da sploh ni član SKZ, pač pa"je bil njegov oče član bivše SKZ Nemška vas. Skrivaških zločinov nima za seboj, pač pa je skrivače skrival Anton Zupančič z Jezera, kateremu je tudi bilo zaplenjeno posestvo.
Slovenska filharmonija je priredila 8. maja v Novem mestu v dvorani DLP koncert, katerega so izvajali primadona ljubljanske Opere Vilma Bukovče-va, prof. Uroš Prevoršek (violina) im Pavle Sivic (klavir). Koncert je bil, kar je z oziram aa izvajajoče umetnike razum" Ijivo, pravo glasbeno doživetje. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička; vsa novome" ika glasbena elita je bila zbrana.
Vilma Bukovčeva je zapela P« eno arijo iz oper: »Ero z onega sveta« (Gotovac), »Rusalka« (Dvofak), »Madame Butterfly« (Pucciini), »Andre Chenier« (Giordano) ter tri slovenske na. rodne pesmi v priredbi Pavla Sivica.
Govoriti o glasbenih in gladovnih kvalitetah te pevke bi oilo odveč. Ugotovimo lahko sč,mo to, da se je Bukovčeva razvila od takrat, ko smo jo '.adnjikrait slišali v Novem mestu, v pevko velikega formata.
Violinist Prevoršek je odigral Dvofakovo »Sona^ino«, Sarasa" tove »Ciganske napeve«, Masse notovo »Meditacijo« in Montijev »Cardaš«. Prevoršek ne obvlada svojega instrumenta samo tehnično do dovršene virtuoznosti, temveč ima tudi v podajanju poedinih skladb zelo fin okus in izvablja zlasti v kantilenah svojemu inštrumentu čudovito lepe in nežne tone.
Pianist Pavel Sivlc nas Je Iznenadni s svojo briljantno tehniko. Izvajal je dve zelo zahtevni španski skladbi: »Koncertni al-legro (Granados) in »Seguidil' la« (Albeniz). — Obe skladbi stavljata na pianista v tehničnem, temnaitičnem in ritmičnem pogledu velike zahteve. Profesor Sivic ju je obvladal igrajo, če. Njegova igra naravnost poživlja; ima veliko smisla za »muziciranje« v pravem smislu besede.
Profesor Sivic pa se je pokazal tudi v spremljavi obeh osta*
lih solistov kot prav} mojster. Njegova spremijava na klavirju se s solistom naravnost zliva v prijetno celoto.
Vsi trije umetniki so želi od publike obilo zasluženega aplavza. Ko je bil koncert končan, smo slišali opazke: »Lahko bi bil vsak dodal še Po en komad.«
O tem umetniškem triu lahko upravičeno rečemo, da je prL šel, igral in nas osvojil.
J. M.
OGLASI
Iščemo organizatorje za odkup zdravilnih zelišč in suhih gob v posameznih krajih Dolenjske in Bele krajine. Ponudbe poslati na Trgovsko podjetje GOSAD, Ljubljana, Skladišče Novo Mesto — Bršljin. *
Izgubil sem v Novem mestu izplačilno invalidsko knjižico. Najditelj naj jo odda proti nagradi lastniku Germu Jožetu, Bušinc 1, p. Toplice, ali na upravi lista.
Prodam posteljo ln posteljni vložek na vzmeti.   Cena ugodna. Naslov na, upravi lista. *
Ker Klobčar Anton   Iz Ver-
duna 1, p. Stopiče, prodaja razne moje predmete, prepovedujem vsakomur karkoli od njega kupiti, ker bom vsakogar tožila za povračilo povzročene škode.
Klobčar Terezija
Preklic, — Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih rekla zoper Trinko Vero iz Trebnj.i in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Opara Zdenka.
Preklicujem besede, ki sem jih govorila proti Bašelj Mariji iz Z/alovič in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Zabu-kovec Marija.
Novi člani Prešernove družbe
Prešernova družba si utira pot čedalje bolj tudj na pode' želje. Prav lepe uspehe ima tov Alojzija MrzelJ v Mirni peči, kjer je pridobila že 70 članov Povsod jo lepo sprejmejo in še m bilo slučaja, da ne bi uspela. Te dni bo s spremljevalcem obiskala se okoliške vasi Mirne peči.
Število naročnikov — članov družbe — narašča tudi v Novem mestu. Papeževa Saša jih je vpisala že nad 100, vsi pa so tudi že vplačali naročnino za pet letošnjih knjig. Tovariš Ivan Kotaše je vključil v družbo že nad 200 članov. V Irci vasi. Vol-čičevi ulici in na Topliški cesti od proge navzgor, je skoraj v vsaki tretjii hiši naročnik Prešernove družbe.
Več pa je težav z ustanovni" nami in podporami. Tudi tu prednjaCi kot marsikje drugje Lesno industrijsko podjetje Novo mesto, ki ima največ razumevanja za različne potrebe ustanov in društev. K.
Skrb za mladi kader izobraženstva v Beli krajini
Pred vojno je imela Bela krajina 33 osnovnih šol, a nobene gimnazije. V Črnomlju je bila meščanska šola, iz katere so iz-ili sicer mnogi mladi ljudje, ki so se posvetili obrti, mnogim pa je bil nadaljnji študij onemogočen, ker je takratna prosvetna potilika onemogočila višji študij vsem, ki bi želeli po dokončani mesijanski šoli prestopit« v razrede višje gimnazije. Redki So bili Belokranjci, ki so takrat zmogli pošiljati svoje sinove in hčerke v gimnazijo v Novo mesto aH v Ljubljano.
Po osvoboditvi je Bela krajina dobila i nižjih gimnazij in popolno gimnazijo v Črnomlju. Klub visokošolcev iz Bele krajine šteje danes že samo v Ljub" ( ljami 45 članov. Ti mladi ljudje J
s0 pripravljeni po končanih vi sokošolskih   študijah posvetit! vse   svoje   strokovne   in znanstvene sposobnosti napredku domače deželice.
Da bi pa ljudska oblast omogočila študij čim večjemu številu belokranjske mladine, bo na pobudo OLO v Črnomlju dn Sveta za prosveto in kulturo v Črnomlju ter Društva prijateljev Bele krajine v Ljubljani, Bela krajina v najkrajšem času dobila tudi dva dijaška internata, in sicer v Metliki in Črnomlju. V Metliki bodo z adaptacijami preuredili v lep Dijaški dom stavbo, ki je bila v surovem stanju dograjena že pred vojno. Lep objekt v soseščini metliškega Doma ljudske pro. svete bo oskrbljen z učilnicami
in krasno urejenimi spalnicami. Tako bo končno Po dolgih letih in po prizadevanju predsednika Gospodarskega sveta pri OLO v Črnomlju, tov. Nika Belotpavlo-v;ča, tudi študentska mladina nižje gimnazije v Metliki pod ugodnejšimi pogoji kakor doslej Aludirala in se kulturno razvi' jala v moderno urejenem internatu.
Za dijaški internat v Črnomlju je izdelal načrte arh. ing. Kupar. To bo ena najlepših stavb v Beli krajini, po lepoti m obsežnosti pa dijaški dom v Črnomlju gotovo ne bo imel pri" mere v vsej Sloveniji.
Skrb za mladi kader izobra ženstva v Beli krajini bo z dograditvijo obeh domov obilno poplačana vsem, ki so s svojim prizadevanicm dokazali, da naša ljudska oblast ni pozabila Belekrajine. -c.
»Zavarovati se? Cemu neki?«
Nov prototip jugoslovanskega letala na reaktivni pogon sta izdelala znana letalska konstruktorja dr. Ivan Levačič in podpolkovnik Dragoljub Bešlin. Novo lovsko letalo je boljše od prvega lovca - bombnika, o katerem je bila naša javnost pred kratkim obveščena. Novi reaktivni lovec »452« je izdelan s precej skromnimi tehničnimi sredstvi. Je lažji od najnovejših lovcev na reaktivni pogon.
Brezobrestno notranje posojilo
v višini 300 milijonov dinarjev je razpisal Mestni ljudski odbor v Ljubljani. S posojilom bodo kreditirali zidanje stanovanjskih in šolskih poslopij v Ljubljani, posojilo pa bo vrnjeno najkasneje v 6 letih. Po vplačilu vsakih 100 milijonov dinarjev tega posojila bo žrebanje in bo vsakokrat izžrebana po ena enostano-vanjska hiša in tri stanovanja.
Duhovnik — morilec. »Enakopravnost« iz Clevelanda poroča, da se je pred kratkim moral zagovarjati pred sodiščem v mestu Syracuse, N, Y., aastor (prote-stantovski duhovnik) — zaradi umora svoje žene. 22. aprila 1949 jo je ustrelil, truplo pa so našli v reki Genesee v bližini Reche-stra. Razprava zoper pastorja Georga Hetenya je trajala 32 dni. Hetenv je bil obsojen na 40 let zapora. Kazen je sprejel brezbrižno.
Kar nj vedel Stalin, ne vedo tudi mnogi Amerikanci. V Wa-
shingtonu se je ameriški stati-stičn' center hotel prepričati o tem, kaj približno vedo ameriški državljani o Evropi. Razpisal je anketo o vprašanju, kaj pomeni beseda »Benelux«. Le 7 odstotkov vprašanih ljudi je odgovorilo, da je to okrajšava za tri zahodnoevropske države: Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg. 18 odstotkov sploh ni znalo odgovoriti na vprašanje, 75 odstotkov ljudi pa je odgovorilo, da je Benelux — avtomat, s katerim čistimo tla. Tudi Stalin si ni bil na čistem s tem pojmom, kakor nam poroča tovariš Dedijer v svoji knjigi »Tito govori«.
Nekaj starih okroglih
PRIMERNO DARILO »Povej mi, kaj naj kupim svojemu možu Za god?«
— Kupi mu kakršnokoli knjigo!
»Ne bodi neumna, saj jo že ima i..«
PRI ZDRAVNIKU »Ali ste se ravnali po mojem
receptu proti nespečnosti?« »Da, tovariš doktor, štel sem
do 15.647.«
»In šele takrat ste  zaspali7«
— Ne, takrat sem moral vstati in iti na delo.
DARILO
»Najlepša hvala za darilo, dragi stric!«
»Ze dobro, že dobro, ni vredno besed.«
»To sem tudi jaz rekel, vendar me je mama silila, da se ti moram zahvaliti.«
VESELO PRESENEČENJE
Ljudmila hoče svojega moža Mirka odvaditi pitja. Ko se je neke noči spet pozno vračal iz gostilne, ga je počakala, pokrita z rjuho. Mož se je seveda ustrašil in drhte vprašal kdo je.
»Hudič!« mu je odgovorila z grobim glasom.
»To me pa res veseli, pojdiva na kozarček, saj je tvoja sestra moja žena«.
PRI POROKI
»Ali ste že bili kdaj kaznova-
Popravek
Popravljamo napako, objavljeno v Se namu žrtev NOV okraja Kočevje z dne 28. aprila 1953 (Dolenjski list štev. 17, stran 6). Šesta vrsta prvega odstavka se glasi pravilno takole:
Grebene Janezek, otrok, umrl od strahu 1. 1942, ko so ga ujeli Italijani.
MARK TVVAIN:
KAZNOVANI TAT
Nekega zimskega večera je podeželski trgovec Green Moun-toin ravno zapiral svojo trgovino, ko je, stoječ zunaj na snegu, opazil skozi steklo ničvrednega postopača, ki je zagrabil funt masla s police in ga skril pod svoj klobuk.
Komaj je bilo dejanje storjeno, že je bilo tudi maščevanje odločeno in nekaj minut pozneje si lahko opazil trgovca vsega v ognju, da bi zndostil svoji želji po š.**i in poplačal tati z muko posebne vrste, za katero bi gotovo dobil nagrado inkvizicije.
«No, Set!« je dejal, ko je stopil v trgovino in zaprl vrata. Set je z roko na Klju!:i. s klobukom na glavi in z maslom pt>d klobukom imel eno že^jo:
izginiti, čimprej bi bilo i~ogoče »No, Set, sedi! Menim, da človeku v tako mrzli noči, kot je ta, nekoliko toplote ne more škodovati!«
Set se je obotavljal. Zaradi masla bi najraje Izginil, toda skušnjava toplote je žalostno ovirala njegovo odločitev, da bi odšel.
Neodločnost je premagala trgovca, ki je prijel Seta za ramo in ga posadil v kot pri peči, ki je bila tako založena z zaboji in sodi, da sploh ni bilo mogoče priti ven. In prav v ta prostor je  sedel t " trgovec.
»Pri moji veri, morava se pogreti!« je rtpjal možnvar, odprl vratca peči ln natlačil vanjo polen, kolikor je mogel, »drugače boš zmrznil, ko prideš na zrak.«
Set je začutil maslo, ki se je oprijemalo njegovih las; skočil
je pokonci in izjavil da mora iti.
»Ne, dokler se nekoliko ne pogreješ, Set! Moram ti povedali neko zgodbo!« In prekanjeni trgovec je zopet potisnil Seta na sedež.
»Oh, ko pa je tako vroče tukaj!« je dejal tat, medtem ko se je trudil, da bi vstal.
»Sedi! Nikar tako ne hiti!«
»Toda jaz moram iti, ker moram dati jesti kravam in nace-piti drva!«
»Ne smeš se vznemirjati na tak način. Set! Sedi! Krave bodo že same poskrbele zase. Nikar ne skrbi! Zdi se, da si nekoliko nervozen, dečko!« je dejal trgovec in hudobno za-mežiknil.
Naslednja stvar sta bila dva kozarčka vročega čaja, katera bi v Setovem sedanjem položaju povzročila, da bi se mu naježili lasje, Če ne bi bili tako dobro nameščeni in zlepljeni od masla. Kaplja za kapljo )i pričela polzeti izpod njegovega klobuka in Setov robec je bil
kmalu ves prepojen z mastno tekočino.
Stari šaljivec pa je neprestano govoril, kot da bi se nič ne zgodilo, in znova nalagal v peč. medtem ko je ubogi Set sed.,1 vzravnan, s hrbtom naslonjenim na pult in s koleni uprtimi v vročo peč pred seboj.
»Nocoj je res mrzlo« je dejal trgovec, »ti pa se tako potiš, kakor da bi ti bilo res vroče. Zakaj ne snameš klobuka? Daj, ga bom jaz!«
»Ne!« je zaklical Set. »Ne, iti moram! Pustite me! Ni mi dobro... Pustite me!«
Masten potok mu je tekel po obrazu in vratu in se vpijal v njegovo obleko ter curljal nizdol po telesu do čevljev, da se je dobesedno kopal v masti.
»Dobro, torej lahko noč, Set, če hočeš na vsak način oditi! Sala, ki sem si jo privoščil, je vredna devet penijev, tako, da ni potrebno, da bi te terjal za funt masla, ki ga imaš pod klobukom,« je zaklical za njim, ko je Set planil skozi vrata.
ni?« vpraša  matičar ženitnega kandidata. »Ne, t0 bo moj prvi zakon ...«
VSAK TEDEN ENKRAT »Z mojim možem   kar dobro shajam, vendar  pa  PTide vsak teden   do   majhnega prepirč-ka ...«
s-- O, pri mas pa ne! MoJ mož prejme plačo mesečino«.
Nevarne žveplene pline, ki že
vrsto let škodujejo kmetijstvu v neposredni okolici Celja in zastrupljajo ozračje, bo začela celjska cinkarna predelovati v žveplene kislino. V Nemčiji so naročili posebne naprave, ki bodo stale 300 milijonov din. Na dan bodo iz plinov, ki so uhajali doslej v zrak, predelali do 60 ton žveplene kisline. Na leto bodo iz plinov pridobili za 62 milijonov din vrednosti.
Razporoka pri 80 letih. V Gol-
denu (Colorado) je Marija Koch vložila tožbo za razvezo zakona. Oba Kochova sta stara po 80 let. Mož Henry je napravil veliko napako, ki je bila za sodnika zadostna, da je dovolil razporoko. Marija Koch je padla po stopnišču in mož jo je — razlogi, zakaj, niso bili navedeni — pustil ležati na tleh štiri ure, ne da bi ji bil pomagal.
lit*
Pionirski odred »Edvard Kardelj« iz Črnomlja je priredil ob 27. aprilu in 1. maju vrsto prireditev: fizkulturna tekmovanja prvenstvo Bele krajine v namiznem tenisu, šahu in streljanju! pionirsko razstavo, koncert pionirskega pevskega zbora in več izletov. — Na sliki: črnomeljski pionirji na obisku pri pionirjih Talčjega vrha
8. maja — sneg na Gorjancih
Muhasto aprilsko vreme se letos v maju nadaljuje. Napovedani mrzli zračni val je pretekli teden obučutno ohladil ozračje, prinesel s seboj precej prehla" dov, v noči od 7. na 8. maj pa je na Gorjancih močno snežilo. Medtem ko je v Gabrju med dežjem sneg le rahlo naletaval,
KINO
Kino Novo mesto predvaja:
Od 15. do 18. maja: avstrijski film »Dvorni svetnik Geiger«. Od 19. do 21. maja: angleški film »Pot k uspehu«. Od 22. do 25. maja: ameriški fiLm: »Človek divjega zapada«.
Kino Dolenjske Toplice predvaja: 16. in 17. maja: ameriški film »WInchester 73«. 20. m 21. maja: ameriški film »Gospa Bovaryjeva«.
OBJAVA
Vpisovanje otrok v prvi razred osnovne šole v Novem mestu za šolsko leto 1953-1954 (rojenih leta 1946) bo 21., 22. in 23. maja 1953 od 8. do 10. ure v pisarni Učiteljišča. S seboj prinesite rojstni Ust.
Ravnateljstvo šole
se je Trdinov vrh kar lepo oblekel v belo odejo, kii je nekaj dni pokrivala gorjanske koše« niče.
V nedeljo 10. maja pa je med dežjem snežilo tudi v Novem mestu in nekaterih drugih krajih osrednje Dolenjske.
Naravno gibanje prebivalstva v kočevskem okraju
V marcu se je rodilo v kočevskem okraju 53 otrok, izmed teh 24 dečkov in 29 deklic. Umrlo je 25 oseb, izmed teh 10 moških in 15 žensk. Porok je bilo 16
Prebivalstvo Amerike narašča
Osrednji statistični; urad v Washingtonu, ki zasleduje gibanje prebivalstva v ZDA, je sporočil, da je imela Amerika le" tos 1. marca 158,848.000 ljudi. Od 1. februarja 1953 do 1. marca 1953 se je ameriško prebivaj, stvo pomnožilo za 191.000 ljudi. Od 1. marca 1952 do 1. marca 1. 1953, torej v razdobju enega leta, pa ie prebivalstvo v Ameriki naraslo za 2,651.000 ljudi.
JL ifflf .
ijn is
Trebanjski volivci  predlagajo, da bi se občinske pisarne preselile v pritličje stavbe; če pa to le ni izvedljivo, pa naj bi občina kupila dvigalo ali žerjav, da bi prihranili starim ženicam in sploh vsem strankam pot v III. nadstropje. Janez  Popotni  predlaga nekaj podobnega, kot je na sliki,..
»iClovek ima sijajen občutek, če mu skozi lase pihlja svež majski vetercekf...«
Obvestilo.
Upravni  odbor  Splošnega  gradbenega podjetja
.Pionir* v Novem mestu
sporoča vsem ustanovam, množičnim organizacijam in posameznikom, da v bodoče ne bomo več odgovarjali na prošnje za dodelitev podpor, ker v ta namen nimamo na razpolago finančnih sredstev.
Obveščamo vse svoje odjemalce in dobavitelje doma in v inozemstvu, da se je bivša TOVARNA IGRAČ V NOVEM MESTU preimenovala v:
TbVARNA LESNIH IZDELKOV
NOVO MESTO
Železniška posta a Kandila • Telefon Novo mesto št. 16.
Predmet poslovanja podjetja je izdelovanje lesnih izdelkov vseh vrst.