MITJA ŠVIGELJ: Gašperjev junaški čin. ' Igra lutk v šestih slikah. IV. SLIKA. Gozd, na de&ni štor. Mrači se. — Nekaj časa tiš na, nato se začuje požvižgavanje, ki prihaja vse bliže in bliže. Gašper. (pride z leve in preneha žvižgati): Ojoj, prejoj! Kaj bo iz tega? Noč in dan, dan in noč, dan za dnem tavam po gozdu, kličem, iščem — nič! Bože, bože, kaj bo iz tega! Kmalu poteče mesec dni, in če se ne vrnem, bo car umrl od žalosti, minister in zdravnik pa se bosta od napuha razipočila. Škoda bi ju bilo, saj sta smešna človeka, ki se dasta imenitno potegniti za nos. — Toda carico moram prehiteti! Moram najti carično, moram, moram! — Preiskal sem že skoraj ves gozd, pa je ni nikjer. A jutri jo najdeml prav gotovo, saj mora biti kje v bližini — morda je tako blizu, da me bo slišala, iče jo pokličem! — Hooolahoj, haaaloo, carična, carična!... Nič, samo odmev se čuje... Pa jo morda le ni dohitela smrt, kali? Ah. ne! Saj je v gozdu dovolj sadežev in dobrih jagod, hrane ima dovolj. In mogoče je kje celo našla samotno hišico. Dobri ljudje so ji postregli in postlali. O, jo že najdem, jutri jo gotovo najdem! — A joj, moj želodček mi iigovarja, joj — prejoj, vse jagode, kar jih je tu v gozdu, ga ne bi mogle potolažiti. In koliko žab bi bilo brez vode, če bi našel kje kak ribnik! Ojoj — jioj! In mrači se tudi že, noč bo, kmalu bo noč in z njo mraz. O, kako je.to hudo, če je človek takole sam v stiski, uhuhu! — Pa, Gašper! Ležem na mehki mah in zaspim. Zaspim in pozabiin na vse, na glad, žejo in utrujenost... (Leže pod stor.) O, kako je to mehko in prijetno! Kako blagodejno vpliva to na utru* jene ulde! Ha, kar zaspim, jutri bom pa vstal in poiskal carično ... da, prav gotovo jo najdemi... gotovo ... in pol... kraljestva ... t (Zaspi. Kratek molk, med katerim se popolnoma zmrači. — Nena* dorrta se začuje piš vetra, na oder prileti 1. palček in se postavi na tla. Veter poneha.) Palček: Pet dni me že nosi veter po gozdu, a tega nepridiprava ni in ni. Presneto je moral brusiti pete! Pa kako tudi ne — carično je zavčdel v gozd, da bi poginila, pa se je ustrašil, da pogine sam, ko je začul glas lačne zveri. In jo je ubral, da se je kar cvrlo za njim. ha — ha! — A Bog ne daj, da bi ga res napadla kaka zver! Potem^: bi bil ves moj trud zaman! Pa kaj — saj je vendar človek, in vsi ti ljudje imajo čudno orožje, ki bruha ogenj, dim in smrtonosne kamencke in ki strahovito poka. Prav gotovo se je ubranil, če ga je napadla zver! O, gotovo, gotovo — in iz gozda tudi še ni mogel priti. 121 čakaj, te že še dobim! — A noč je. Nič več se ne vidi. Sedaj bi bilo vsako iskanje odveč! Počakam rajši, da se zdani, pa ga poiščem in mu skočim za vrat, pa mi bo moral pokazati pot, da povedem carično na njen dom. Tako dobra je, a mi moramo pomagati dobrim Ijudem! — Zdaj lepo ležem na mah, jutri pa me iponese veter dalje ... (Hoče leči pod štor in zagleda spečega Gašperja.) A ... *Kdo leži tu? ... To je on! Da, da, to je on. Ha-ha! Kako sem ga lepo zalotil! Premalo časa je imel, da bi pobegnil iz gozda, pa je legel in zaspal... In kako api! Smrči, kakor bi cvilil mlad kužek. Čakaj, nepridiprav, ti že posvetim! Hej, vstani! Zbudi se!... Hm, spi kakor zmrznjen vrabec ... No, vstani vendar! (Ga sune.) Aha, vendar! G a š p e r (se zbudi in sede): A — oha ... ha, kaj ... kdo me drami? A? ... Oj, tako je bilo lepo ... Kam pa je izginila carična? ... Prav proti meni je šla ... Palček: Bedak! Sanjal si! Vstani že vendar! G a š p e r (zagleda palčka in prestrašen poskoči): Vrabca! Kaj pa je to? Škrat? Bog me varuj! P alček: No, no, le počasi. Nič hudega ti ne storim, če ... Gašper: Kaj — če? Pusti me, iprosim, kaj hočeš od mene? (Odpomore si od prvega strahu.) Ti škrat ti, kaj hočeš od mene? Zakaj me budiš? . . Palček: O, le ne razburjaj se preveč in ne jezi se name! Za sedaj sem še vedno močnejši od tebe. Gašper: Ti majčkeno, da bi bilo močnejše od mene? Saj te še videti ni! Palček: Ti se tni posmehuješ, a? Morda ne veš, kdo sem? Čakaj, človeče, da ti malo posvetim! (Zapleše po zraku krog Gašperja ob pišu vetra.) Čakaj, čakaj, ti nepridiprav! 122 Gašper: Ne, ne, joj, ojoj, nikarte, prosim! P a 1 č e k (se zopet postavi na tla): Ali si videL, kdo je močnejši? G a š p e r: Kje pa imaš peruti? Palček: O, ha-ha! Mi palčki nimamo nič peruti. Gašper: Kakor pa potem letate? P a 1 č e k: Veter nas nosi, veter. — No, čakaj, zdaj bom pa jaz tebe nekaj vprašal! Gašper: Kaj hočeš od mene? Vse ti povem, kar vem; česar pa ne vem, ti pa nalašč ne povemi! Palček: Pokaži mi pot k carjevemu domu! Moraš mi jo po* kazati prav do tja! G a š p e r: O joj — ne, prosim — namreč ... Palček: Nič ugovora! Kar hitro, sicer ti še enkrat zaplešem okrog glave! Gašper: Ne, ne, pusti me, da govorim! P a 1 č e k: Kaj hočeš? Gašper: Jaz ti ne morem pokazati poti. ' P a 1 6 e k: Zakaj ne? Govori, govori! ( Gašper: Ker sem' prišel sem zato, da grem naprej in ne, da grem nazaj. P a 1 č e k: O! Nikar ne laži! Vem, da se vračaš na carjev dom. G a š p e r: Kako to? Palček: Ne izprašuj tako bedasto! Caričnp si pust.il sredi gozda in zdaj se vračaš domov. Dobro vem. G a š p e r: Ni res. To je laž! P a 1 č e k: Ti! Gašper: Ne, ne, če rečem, da ni res! Palček: Sama carična mi je rekla, da je tako. Gašp.er: Kdo ti je rekel? Kdo ti je rekel? P a 1 č e k: Carična. Gašper: Carična! Juhuhu! Carična še živi! Kje pa je carična? P a 1 č e k: Pri nas, v deželi palčkov, v podzemlju. Gašper: Joj, res? Odvedi me hitro k njej, hitro, prosim! Palčeik: Da — sedaj pa res ničesar več ne razumem v tej zmešnjavi! Gašper: Zakaj ne? Palček: Carična je vendar rekla, da si jo ti zavedel v gozd in da si zbežal nazaji proti domu. G a š p e r: Jaz? One, baš nasprotno! Jaz sem prišel sem, da poiščem carično, ker sem obljubil carju, da mu jo privedem čez mesec dni nazaj. Palček: A tako! Kje pa je potem oni drugi nepridiprav? G-ašper: O, ta se je že zdavnaj vrnil na dvor! — A daj, odvedi me sedaj hitro k carični! 123 Palček: Pridi! Dobro se me oprimi. Gašper: Zakaj? P a 1 č e k: Zletela bova kar po zraku. G a š p e r: Oh, ne! Palček: Ni časa, hitro! Ali se me dobro držiš? Gašper:D... d...da... (Veter zaveje, oba odletita v zrak.) Zastor pade.