SPLOŠNE KNJIŽNICE PROMOCIJA SPLOŠNIH KNJIŽNIC V LETU 2002 Konec lanskega leta je Sekcija za splošne knjižnice skupaj z Zvezo splošnih knjižnic izpeljala projekt promocije knjižnic in z njim prvic prestopila mejo oglaševanja na lokalnem nivoju. Cilja oglaševalske kampanje, povecati delež clanstva v splošnih knjižnicah in spreminjanje podobe knjižnic v javnosti, bosta lahko dosežena samo, ce bomo z akcijo nadaljevali vsaj enkrat vsako leto. Pri tem pa se srecamo z dvema, zelo znanima in perecima problemoma slovenskega knjižnicarstva: za izvedbo takih projektov je potrebna ekipa, ki je zmožna posvetiti zadevi ne le dobršen del casa, pac pa tudi znanja in entuziazma. Drugo je seveda denar, in to ne malo denarja. Na sreco smo knjižnicarji stare šole, vzgojeni v duhu delovnih akcij in samoprispevkov, še vedno pripravljeni voluntirati, vecji problem pa je denar (ki pa ga profesionalni ekipi – ce bi jo imeli - tudi ne bi bilo tako težko pridobiti). Ministrstvo za kulturo, ki nam je lani odobrilo sredstva za promocijo, je letos našo prošnjo zavrnilo. Ker pa smo trmasti in prepricani, da je smer kamor gremo prava, smo pripravili alternativni nacrt. Ki pa je zelo odvisen od sodelovanja in podpore vsake od 60 splošnih knjižnic. Dolocili smo datum, 20. november, in ga poimenovali Dan slovenskih splošnih knjižnic. Ne, na ta dan se ni rodil noben slaven knjižnicar, pa tudi umrl ni, noben poseben dogodek ni vezan na ta dan. Enostavno se nam je zdel primeren: zato, ker je v meglenih novembrskih dneh, ko prednovoletna evforija še ne izbruhne, morda laže ponuditi obisk knjižnice v zameno za kakšno drugo sedeco ali ležeco dejavnost. Takrat so zbrani in objavljeni podatki o delu knjižnic v prejšnjem letu in jih lahko predstavimo javnosti, pa še kakšen razlog bi se našel. Torej, 20. novembra bomo v vseh knjižnicah organizirali dogodke, imeli ves dan odprta vrata, podarjali clanarino, poskusili prepricati lokalne pomembneže, da pridejo in kakšno recejo in sploh pokazali knjižnico kot zanimiv in živahen prostor, kamor je vredno zahajati. Istocasno bosta Sekcija za splošne knjižnice in Zveza splošnih knjižnic na tiskovni konferenci predstavili naše delo, uspehe, probleme in vse kar na ta dan dogaja v knjižnicah. Nobenih posebnih sredstev nimamo za to, racunamo na knjižnice, da bodo Dan knjižnic izpeljale zato, ker vedo, da je tudi od njihove vidnosti in slišanosti v lokalni skupnosti odvisna njihova prihodnost. Žal dobro delo ni dovolj, treba ga je tudi pokazati in biti pri tem presneto glasen, glasnejši kot drugi. Breda Karun Knjižnica Otona Župancica 11. SRECANJE SLOVENSKIH POTUJOCIH KNJIŽNIC 1. in 2. julija 2002 v Metliki in Crnomlju Tako kot vsako leto v zacetku julija smo se tudi letos slovenski "potujocniki" zbrali v enem od slovenskih krajev, da si izmenjamo mnenja in izkušnje, vse kar se nam je pac dogajalo skozi naše delovno leto. Metlika in Crnomelj, prelepi mesti naše cudovite Bele krajine sta nas prijazno sprejeli in pogostili. Zbrali smo se iz širne Slovenije (Ajdovšcina, Tolmin, Nova Gorica, Domžale, Kamnik, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna, Tržic, Ptuj), Hrvaške (Bjelovar, Koprivnica, Osijek, Zagreb) in Nizozemske, ki jo je zastopala Corrie Roersma, zaposlena v regionalni knjižnicni servisni organizaciji, v CBD Fryslan, kot vodja oddelka Potujoca knjižnica. Zbor in predstavitev bibliobusov sta potekala prvi dan v Metliki, naslednji dan pa je bil namenjen posvetovanju, ki se je odvijalo v Pastoralnem domu v Crnomlju. Po pozdravih in nagovorih sta ga. Irena Muc in ga. Anica Kopinic predstavili knjižnici Crnomelj in Metlika, sledilo je porocilo dela Sekcije za Potujoce knjižnice, ki ga je podala predsednica Nika Pugelj. Predstavila je tudi delovni nacrt za leto 2002/2003, ki zajema: - izdelava statisticnega pregleda delovanja slovenskih potujocih knjižnic za 2002. leto, - organizacija 12. letnega srecanja slovenskih potujocih knjižnicarjev (2003), - izmenjava izkušenj in strokovno sodelovanje med slovenskimi in potujocimi knjižnicami iz tujine, - sodelovanje potujocih knjižnic pri reševanju posameznih in skupnih problemov, - skrb za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev sloven-skih potujocih knjižnic - doma in v tujini, - sodelovanje pri evidentiranju potreb za nove bibliobuse in pomoc pri nacrtovanju, - predstavitev bibliobusov v mejah regije in širše, kot vzpodbuda in aktiviranje javnosti za uvedbo novih potujocih knjižnic, oz. zamenjavo starih vozil z novimi, - udeležba na mednarodnih srecanjih potujocih knjižnic v tujini (govori, razstave, gradiva), - promocija in aktiviranje Stepišnikovega sklada, - sodelovanje z ZBDS in njenimi sekcijami - sodelovanje z Zvezo slovenskih splošnih knjižnic, - sodelovanje z IFLO in njeno Round Table on Mobile Libraries (RTML), - organizacija letne strokovne ekskurzije za slovenske potujoce knjižnicarje, - nadaljevanje akcije: prevod IFLINIH standardov za potujoce knjižnicarstvo, - predstavitev sekcije na internetu – v okviru domace strani ZBDS, - organizacija rednih sestankov IO sekcije. Letošnje srecanje je bilo nekoliko drugacno od prejšnjih, saj smo želeli pritegniti cim širši krog govornikov, ki bi z nami delili svoje izkušnje, zanimiva doživetja in spoznanja ob delu v bibliobusu. Temu primerno smo izbrali naslov srecanja : Naše poti so vez med ljudmi! Tako kot vsako leto, si je Sekcija ZBDS za Potujoce knjižnice, prizadevala, da bi na naše srecanje povabila tudi govornike iz tujine, ki bi nam predstavili delovanje njihovih potujocih knjižnic ali pa da bi se s svojim razmišljanjem vkljucili v okvirno temo. Sekcija se je povezala z g. dr. Ivanom Rebernikom, vodjem kataloga Vatikanske knjižnice, vendar se nam zaradi bolezni ni mogel pridružiti, poslal pa nam je nekaj svojih razmišljanj, namenjenih kot pozdrav in vzpodbuda slovenskim potujocim knjižnicarjem: "Vedno in povsod, v samem središcu našega nadvse pestrega sveta knjižnicarjev ni knjižnica, ni knjiga in niti ni informacija, še manj knjižnicar (pa ce o njem in njegovih potrebah še tako govorimo!) – v njem je bil, je in bo ostal, clovek - uporabnik. Vse kar se dela in kar se dogaja v našem svetu je zanj, za uporabnika naših uslug. Z našim delom se trudimo, da bi nudili odjemalcem naših uslug cim bolj konkretne odgovore na njihova pricakovanja, na njihove potrebe, katerih se pogosto zavedajo, vendar ni receno, da vedno in tudi ne povsod. Dokler bodo po naravi in po svoji vlogi v družbi razlicne knjižnice (potujoce in ne!) konkretni in tisti pravi odgovor na specificne in kulturne potrebe živih in konkretnih uporabnikov, bodo svojo vlogo in z njo svoj smisel, v specificni in konkretni cloveški družbi nedvomno ohranile… ko ne bodo zmožne vec dajati konkretnih odgovorov na konkretne kulturne potrebe organizma družbe (katerega sestavni del so!), bodo postale družbi samo še breme, nepotrebno in odvec in njihovo vlogo v konkretnem zgodovinskem okolju bodo prevzeli drugi. Kaj storiti, da knjižnicarji ne zapravijo svoje in vloge knjižnice, v kateri delajo znotraj svojega življenjskega prostora, ki je v nenehnem razvoju? "Zgodbe iz bibliobusov" (cim vec jih bo, tem lepše) so lahko cudoviti in za knjižnicarje izredno koristen odgovor na prav to vprašanje." Prav tako nam je g. Antero Kyostio iz Finske, vodja potujoce knjižnice, poslal razmišljanja ga. Signe Hintikka, finske knjižnicarke v pokoju, ki vse slovenske potujoce knjižnicarje najlepše pozdravlja in nam je zaželela veliko lepih doživetij ob delu z bralci in prijetno ter ustvarjalno srecanje. Globoko v srce se mi je ugnezdila tale njena misel ali želja : "Želim si, da bi me knjižnicar prijazno in prijateljsko pozdravil, ko bom prišla po knjige, da bi naju povezovala ta nevidna in subtilna vez poznavanja, razumevanja in obcudovanja dobre knjige!" Slovenske potujoce knjižnicarje in njihovo delo je predstavila ga. Nika Pugelj. Naj navedem nekaj stvari : - Slovenske kraje obiskuje 10 bibliobusov, ki so bili na voljo v 51 obcinah in sicer v 645 vaseh, v 8 tovarnah, v 3 zaporih, v 3 domovih za upokojence, v skupnosti "Srecanje" na Kostanjevici nad Novo Gorico (Center za pomoc odvajanja od zasvojenosti od mamil). - Mursko-soboški bibliobus vsake tri tedne precka državno mejo in obiskuje tri vasi v Porabju na Madžarskem. - V slovenskih bibliobusih je zaposlenih 31 delavcev. - Za obiskovalce so bili bibliobusi odprti 6.717 ur (kraje vecinoma obiskujejo na 14 dni, povprecna odprtost v postajališcu je 1 ura). - Redni clani: 18.330, so bibliobuse obiskali 129.755 krat in so si izposodili 567.541 knjig in 77.802 enot neknjižnega gradiva. - Posebne dejavnosti v bibliobusih: Akcija "Knjiga na dom" (knjigo prinesejo bralcem na dom), pravljicne ure, priložnostne prireditve, kvizi, uganke, literarni natecaji, kolekcije za daljše obdobje, predstavitve naše dejavnosti v šolah, vrtcih. V nadaljnjem programu so sledile zgodbe na temo: Življenje s potujoco knjižnico! - Zgodba o uspehu - Mariborcani smo predstavili naš uspeh na Nizozemskem, kjer je bilo bienalno srecanje potujocih knjižnic in kjer smo dosegli prvo mesto. - Zgodbe z veselim in žalostnim priokusom, bilo je nekoc - med drugimi zgodbami smo slišali tudi žalostno pripoved knjižnicarja in voznika Stanka iz Murske Sobote, ki nam je pretresljivo opisal prometno nesreco, ki so jo imeli. - Bralci pripovedujejo - Zgodbe iz sosedovega vrta - Gospa Corrie Roersma iz Nizozemske nam je z veseljem predstavila sistem potujocih knjižnic, ki obiskujejo lokacije v Friziji, na severu Nizozemske. Obenem pa je bila navdušena nad našo lepo Slovenijo, ki jo je v nekaj dnevih, ko je bila pri nas, spoznala. Ob zakljucku lahko recem le to, da nam tako srecanje pomeni zelo, zelo veliko. Tako kot smo vajeni neformalnih in pristnih stikov z ljudmi, s katerimi spletamo prijateljske vezi, tako smo povezani tudi mi. Trs Ksenija Potujoca knjižnica Maribor KNJIŽNE CAJANKE O tej obliki sodelovanja med knjigarnami in knjižnicami smo porocali že v 3. in 5. številki letošnjih Knjižnicarskih novic. Ob koncu serije devetih cajank v preteklem šolskem letu smo zbrali mnenja udeležencev in organizatorjev ter voditeljic cajank. Cajanke so potekale hkrati v osmih oz. devetih slovenskih krajih. Vabimo vas, da se nam v tem šolskem letu pridružite! Ideja za knjižno cajanko se je porodila v Mladinski knjigi Trgovini. Ob podpori Andreje Mlinar, dolgoletne vodje Knjigarne Konzorcij in dobitnice Schwetnerjeve nagrade, smo v juniju 2001 izvedli tri poskusne knjižne cajanke za babice in dedke (v Ljubljani, Kopru in v Slovenj Gradcu). Ker so odzivi ugodni, sta Mladinska knjiga Trgovina in Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica, v šolskem letu 2001/2002 vsebinsko pripravili in organizirali serijo devetih knjižnih cajank. Otroške in mladinske knjige (iz zadnjih dveh let) smo predstavljali ne le babicam in dedkom oz. starejšim ljudem, ampak tudi vzgojiteljem iz vrtcev in vsem drugim odraslim, ki jih zasebno ali poklicno zanimajo mladinske knjige. Osrednji cilj prireditev je promocija (mladinskih) knjig, knjigarn in knjižnic. Eden od ciljev pa je tudi tkanje medgeneracijskih odnosov med (naj)mlajšimi in starejšimi ob branju leposlovnih in poucnih knjig. Knjižne cajanke sva centralno pripravljali: Metka Zver iz Mladinske knjige Trgovine (organizacija in priprava cajank, vabila, plakati, seznam knjig in drugo gradivo) in Tilka Jamnik iz Knjižnice Otona Župancica, enote Pionirska knjižnica (vsebinska priprava). Potem so jih v osmih oz. devetih krajih organizirali vodje knjigarn MKT, strokovno predstavitev mladinskih knjig pa smo izvajale knjižnicarke iz splošnih knjižnic. Kraj Knjigarna Knjižnica Opombe Celje Knjigarna MK Jasna Tomc Osrednja knjižnica Celje Ida Kreca Cajanka je potekala v knjižnici zaradi premaj-hnega prostora v knjigarni. Koper Knjigarna Dom knjige Davorka Štefanec Maticna knjižnica Izola Nives Kaligaric Ljubljana Knjigarna Pri fontani Boža Koželj Knjižnica Otona Župancica, Ljubljana Tilka Jamnik Maribor Knjigarna MK Partizanska Marta Majcen Izvaja Marta Majcen, brez sodelovanja Mariborske knjižnice Novo mesto Knjigarna MK Janez Brulc Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto Slavka Kristan Ravne na Koroškem Knjigarna MK Andreja Groegl Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Darja Molnar Cajanka je potekala v knjižnici zaradi premaj-hnega prostora v knjigarni. Slovenj Gradec Knjigarna MK Zdenka Stanonik Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec Milena Krenker - Gumpot in Alenka Obretan – Mestek Velenje Knjigarna MK Marina Vuk Kulturni center “Ivan Napotnik” Velenje, Knjižnica Bernarda Lukanc in Edita Prah Šincek Žalec Knjigarna MK Vanja Volk Medobcinska maticna knjižnica Žalec Irena Štusej Cajanke so potekale od oktobra do junija, vsak tretji cetrtek v mesecu, ob 10. uri dopoldne. Oblikovali smo abonma devetih cajank z vabili, plakati, obvestili medijem in možnostjo nakupa knjig s popustom z abonmajsko kartico bralcica. Predstavitve mladinskih knjig so bile tematsko obarvane. Po manjših zacetnih težavah smo postali zelo usklajena ekipa, spodbujalo nas je zadovoljstvo udeležencev. Vsi skupaj smo postali krog navdušenih ljubiteljev knjig in branja. Vseh knjižnih cajank se je udeležilo okrog 800 udeležencev. Povprecni obisk v posameznih krajih je bil razlicen, od 5 do 23. Na 74 urah knjižnih cajank smo predstavili 242 mladinskih knjig, v medijih smo bili mocno prisotni (zabeleženih imamo 47 objavljenih prispevkov v razlicnih slovenskih medijih, tako centralnih kot lokalnih). Že te številke povedo, da so naše knjižne cajanke pomemben prispevek k promociji branja v Sloveniji. Na koncu smo z anketo zbrali mnenja udeležencev in organizatorjev ter voditeljic cajank Udeleženci so zadovoljni s cajankami. Posredovale so jim informacije o novih mladinskih knjigah, bile pa so jim tudi družabni dogodek in ponudile literarni užitek. Tudi voditeljice cajank so zadovoljne. Le delno pa zadovoljni nekateri knjigarji, ki za vzrok navajajo premajhno udeležbo in premajhno prodajo. Vecina udeležencev je bila v glavnem zadovoljna s tem, da so bile na cajankah predstavljene otroške in mladinske knjige (pri nekaterih cajankah smo opozorili tudi na eno knjigo za odrasle). Skoraj vsi so predstavljene knjige (vsaj obcasno) brali svojim vnukom ali jim jih priporocali. Prav tako vecina se jih je po predstavljene knjige kdaj kasneje vrnila v knjigarno ali si jih izposodila v knjižnici. Vec kot polovica organizatorjev in voditeljic cajank (predvsem iz manjših krajev) je opazila povecano povpraševanje po predstavljenih knjigah. Kar tri cetrtine jih meni, da ima bralcica s popustom (delni) vpliv na nakup knjig. Vsem udeležencem in prav tako organizatorjem oz. voditeljicam cajank je ustrezal nacin predstavitve knjig po temah (vedno so bile povezane z bližnjimi dogodki, npr. z božicem, pomladjo ...). Udeležencem je ustrezala ura cajanke (cetrtek ob 10. uri oz. ob 17. uri v Mariboru) in to, da je prireditev v knjigarni oz. v knjižnici (v Celju in na Ravnah). Seveda pa 10. ura dopoldne ni všec tistim organizatorjem, ki so imeli na cajankah manj obiskovalcev, npr. v Kopru, Celju in Slovenj Gradcu, ki predlagajo 17. uro popoldne. V Žalcu predlagajo dve cajanki na mesec, eno dopoldne in eno popoldne. Ustreznost ure cajanke je odvisna od velikosti kraja in siceršnje kulturne ponudbe kraja ter še posebej knjigarne in knjižnice, prav tako obvešcanje oz. njegova ucinkovitost. V naslednjem šolskem letu bo zaradi centralizirane organizacije izvedba cajanke na isti dan, medtem ko bodo uro v posameznih krajih prilagodili svojim (potencialnim) udeležencem. Organiza-torji bodo obvestili upokojence (dom upokojencev, upokojenska društva), sodelavce in bivše sodelavce, redne obiskovalce knjižnic in knjigarn, šole, vrtce, sorodnike, znance, skratka vse, za katere sodijo, da bi lahko bili (potencialni) udeleženci cajanke. Pri obvešcanju so bila najbolj pomembna vabila, saj je velika vecina izvedela za cajanke prav preko njih, nekaj pa tudi preko prijateljev, v knjigarni in v knjižnici. Preko objav v medijih smo pridobili zelo majhno število obiskovalcev, vendar pa so te objave pomembne zlasti zaradi promocije knjigarn in knjižnic ter promocije branja, saj so bile vsebine cajank in informacije o knjigah preko medijev dostopne bistveno širšemu krogu ljudi, med njimi tudi takšnim, ki sicer niso redni uporabniki knjigarn in knjižnic. Vsi udeleženci menijo, da je treba nadaljevati s knjižnimi cajankami tudi v tem šolskem letu, prav tako organizatorji, razen v Kopru (in morda v Slovenj Gradcu). Zato bomo jeseni povabili udeležence iz lanskega šolskega leta in jih prosili, da pripeljejo s seboj svoje prijatelje in znance. Cajanke bomo vsebinsko in organizacijsko nadaljevali tako, kot smo jih v preteklem šolskem letu dobro vpeljali. Le med predstavljene knjige bomo vkljucili nekaj knjig (npr. tri) za odrasle. Obdržali bomo tematske predstavitve knjig in spodbujali udeležence, da izmenjajo mnenja. Zato bo mogoce tudi vec povezovanja s starejšimi knjigami (npr. ponatisi), ki jih poznajo. S knjižnimi cajankami, v katerih pri predstavitvah knjig bralcem sodelujejo knjigarne in knjižnice, v slovenskem prostoru orjemo ledino. Vsak zacetek je težak; toda že s serijo cajank v prvem letu smo si nabrali toliko pozitivnih izkušenj, da pricakujemo, da se nam bodo v šolskem letu 2002/2003 pridružile tudi druge knjigarne in knjižnice. (Kontakt: tilka.jamnik@lj-oz.sik.si in metka.zver@mk-lj.si) Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica Metka Zver, Mladinska knjiga PREDSTAVLJAMO VAM GABRIEL GATEWAY TO EUROPE'S NATIONAL LIBRARIES Po 5 letih obstoja je Gabriel popolnoma spremenjen in posodobljen v novi, uporabniku prijaznejši obliki Gabriel je servis svetovnega spleta, ki vkljucuje 41 evropskih nacionalnih knjižnic iz 39 držav, predstavnic Conference of European National Libraries (CENL). Ta vecjezicni servis na internetu omogoca dostop do skladno strukturiranih informacij o evropskih nacionalnih knjižnicah in njihovih tiskanih in elektronskih virih ter o nacinu dostopa do njihovih katalogov in servisov na spletu. Informacije so v najpogosteje uporabljanih evropskih jezikih, se pravi v anglešcini, francošcini in nemšcini. Posebna paša za oci je skupna razstava na spletu na Gabrielu z naslovom "Zakladi evropskih nacionalnih knjižnic", ilustriran izbor redkih in dragocenih zakladov, ki jih lahko vidimo v nacionalnih knjižnicah. Spletna stran evropskih nacionalnih knjižnic omogoca hkratno pregledovanje prek osrednjega iskalnika. Ce vas recimo zanima, v kateri knjižnici imajo zbirko del Sigmunda Freuda, utemeljitelja psihoanalize, ter dela o njem, boste našli obilico podatkov. Rezultat takšnega iskanja bodo številni koristni kazalci in povezave do spletnih strani nacionalnih knjižnic Avstrije, Danske, Francije, Nemcije, Velike Britanije, Litve, Švice in Slovenije. Splošno dostopnost in hiter dostop zagotavlja "zrcaljenje" Gabriela in hkratna dostopnost prek petih evropskih serverjev, kar omogoca, da je servis vedno dostopen. Dr. Elisabeth Niggemann, generalna direktorica Die Deutsche Bibliothek in predsednica Gabrielovega odbora, pravi: "Ta brezplacni servis na internetu je primer uspešnega evropskega sodelovanja in pomemben korak k oblikovanju evropske virtualne knjižnice." Osnovna funkcija Gabriela je skupni evropski spletni katalog, poleg tega pa je tudi odlicen model in uporabna osnova za nadaljnji razvoj mrežnega povezovanja servisov v okviru mednarodnega knjižnicnega sistema. Gabriel je dostopen na naslednjih mrežnih naslovih: http://www.kb.nl/gabriel (Nizozemska) http://www.bl.uk/gabriel (Velika Britanija) http://www.ddb.de/gabriel (Nemcija) http://www.lib.helsinki.fi/gabriel (Finska) http://nuk.uni-lj.si/gabriel (Slovenija) Pojasnilo Kratica Gabriel pomeni Gateway and Bridge to Europe's National Libraries. GABRIEL je uradni spletni servis 41 evropskih nacionalnih knjižnic iz 39 držav, vkljucenih v Conference of European National Libraries (CENL). Upravni odbor, v katerem so direktorji petih nacionalnih knjižnic, upravlja Gabriel s strani CENL-a. Upravni odbor zdaj vodi Die Deutsche Bibliothek, nemška nacionalna knjižnica. Delovna skupina Gabriel, sestavljena iz predstavnikov šestih nacionalnih knjižnic (Finske, Francije, Nemcije, Nizozemske, Slovenije in Velike Britanije), kot osrednje uredništvo usklajuje delo in skrbi za vsakodnevno delovanje servisa. Urednik prihaja iz Koninklijke Bibliotheek, nizozemske nacionalne knjižnice. Odgovoren je za potek vsakodnevnega prakticnega dela in tehnicno delovanje. V vsaki od nacionalnih knjižnic je kontaktna oseba, odgovorna za posodabljanje lokalnih podatkov, ki jih nato pregleda tim lektorjev (sestavljen iz clanov, katerih materni jezik je anglešcina, francošcina ali nemšcina), preden jih vkljucijo v skupno živo bazo podatkov, ki je bila osnovana prav za ta namen. Delovna skupina Gabriel PULMAN IN PULMAN-XT Kaj se dogaja? Že vec kot eno leto je od takrat, ko sem v Knjižnicarskih novicah predstavila EU projekt PULMAN. Zdaj tece že vec kot leto dni, junija letos pa se mu je pridružil še "mali", z imenom PULMAN Extention ali na kratko XT. PULMAN je mrežni program (Thematic Network) 5.projektne skupine 5.okvirnega programa (FP5), ki pokriva dva segmenta(Key Action): Multimedijske vsebine in orodja ter Sistemi in servisi za državljane, v katerem sodeluje 26 držav EU in kandidatk za clanstvo. V vsaki državi je imenovan nacionalni koordinator, ki vodi in usmerja delo, vezano na projekt. Ta ima tri glavne cilje: 1. Priprava 21 elektronskih prirocnikov, ki so vsebinsko razdeljeni na 3 skupine: socialna vloga knjižnic, management v knjižnicah in tehnicni prirocniki. Nekaj tem: racunalniško opismenjevanje, vseživljenjsko ucenje, podpora formalnemu izobraževanju, tudi ucenju na daljavo, vkljucevanje državljanov v civilno družbo, kulturna vloga, servisi za hendikepirane, dostop do glasbenega in netiskanega gradiva, avtorske pravice, avtomatizacija knjižnic, multimedia, nove tehnologije (brezžicni prenosi, Web TV, uporaba mobilne telefonije…), integrirani knjižnicni sistemi, merjenje rezultatov in uspešnosti. Avtorji prirocnikov so strokovnjaki za posamezna podrocja iz razlicnih evropskih držav, namenjeni pa so tako praktikom kot strategom. V anglešcini so že dostopni na spletni strani PULMANa, prav zdaj pa se prevajajo v jezike sodelujocih držav, tudi v slovenšcino. V vsaki državi bo v oktobru in novembru organizirana predstavitev projekta in prirocnikov, v Sloveniji na posvetovanju ZBDS, okrogli mizi za splošne knjižnice. 2. Organizacija enotedenskih izobraževanj za vodilne knjižnicne delavce iz držav vzhodne in južne Evrope v 4 knjižnicah: Aarhusu, Helsinkih, Verii in Ljubljani (v Knjižnici Otona Župancica). Izobraževanj, ki bodo potekala septembra, se bo udeležilo 48 udeležencev, po 12 v vsaki knjižnici. Izmed 80 prosilcev, ki so poslali prijave, je bilo izbranih tudi 5 slovenskih knjižnicarjev, ki bodo odšli v Aarhus, Helsinke in Verio. 3. Podpora nacionalnim koordinatorjem, da po svojih moceh animirajo tisti del javnosti, ki lahko vpliva na položaj splošnih knjižnic: ministrstva za kulturo, izobraževanje, podjetja, nevladne organizacije etc., poleg teh pa tudi mednarodna telesa kot je Evropski parlament, Evropski svet… Projekt se bo zakljucil z vseevropsko konferenco marca drugo leto na Portugalskem, kamor bodo povabljeni po trije predstavniki vsake države. PULMAN Extention Ker so bile iz kroga sodelujocih v PULMANu izvzete države tako imenovane tretje evropske skupine, smo clani izvršnega odbora pripravili projekt PULMAN-XT, ki se vsebinsko vklaplja v "ocetovski" PULMAN, vkljucuje pa naslednje države: Albanijo, Belorusijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Makedonijo, Moldavijo, Rusijo, Turcijo, Ukrajino, Jugoslavijo (s Crno goro). V jezike teh držav bodo prevedli PULMAN prirocnike, organizirali nacionalne delavnice in imeli možnost sodelovati v izobraževanjih. Družina PULMAN zdaj torej šteje 36 clanov, mreža nacionalnih koordinatorjev pokriva celo Evropo. Na PULMANovi spletni strani si lahko pogledate "knjižnicne" profile vseh sodelujocih držav, poišcete stike za morebitno sodelovanje, si preberete prirocnike z "linki" na zanimive primere in dodatne informacije, poišcete gradivo za izobraževanje na daljavo in še veliko zanimivega: http://www.pulmanweb.org Breda Karun Knjižnica Otona Župancica MEDNARODNA SRECANJA STROKOVNA KONFERENCA ELAG 2002 Skupaj s sodelavcem, Milošem Petrovicem, sva se udeležila letošnje, že 26. konference skupine ELAG, ki je potekala od 17. do 19. aprila v Rimu, v prostorih italijanske nacionalne knjižnice. ELAG pomeni European Library Automation Group oz. po slovensko Evropsko skupino za avtomatizacijo v knjižnicah. Skupina ima enkrat letno seminar, obicajno v tem casu, organizatorji so obicajno nacionalne knjižnice, ki razpolagajo s primernimi prostori za izvajanje predavanj oz. delavnic. Seminar traja tri dni in je sestavljen iz prepletajocih se predavanj in delavnic. V naslednjih vrsticah sledi kratka predstavitev nekaj najzanimivejših predavanj in opis delavnice z naslovom Portali v knjižnici, ki sem se je udeležil. Najprej je bil predstavljen projekt italijanske digitalne knjižnice, ki zajema digitalizacijo rokopisov in redkih knjig v katerega je vkljucenih 26 knjižnic. Projekt je financno podprlo ministrstvo za kulturo. Italijanska digitalna knjižnica bo publicirana na Web-u. Nacionalni komite za digitalizacijo je definiral programsko opremo, format podatkov in iskalni mehanizem. V zvezi s tem projektom je bila predstavljena študija, ki je zajela celotno problematiko Italijanske digitalne knjižnice. Vzrok te študije je bila kompleksnost naloge, bogata kulturna dedišcina, v njej so primerjali izkušnje iz podobnih ameriških in evropskih projektov ter projekt financno ovrednotili. Predstavila se je tudi nacionalna knjižnica iz Firenc, kjer najvec sredstev vlagajo v projekt digitalizacije in centralni vzajemni katalog. Kot vsako leto se je tudi letos predstavil danski knjižnicni center DBC (center s podobnimi pristojnostmi kot pri nas IZUM) s svojimi aktivnostmi. Njihova zbirka vsebuje 16,5 milijona zapisov iz 172 razlicnih knjižnic na Danskem. Izdelujejo tudi dansko nacionalno bibliografijo, ki vsebuje 1,4 milijona zapisov. Singapurska nacionalna knjižnica je vpeljala v 11 splošnih knjižnic identifikacijo knjig s pomocjo radijskih valov (tako pri knjigah kot video kasetah in CD-jih). Knjiga ima na notranji strani platnic nalepko, ki vsebuje mikrocip in anteno. V mikrocipu so osnovni podatki o knjigi. Ta cip je tudi osnova za hitro iskanje pogrešanih knjig, izposoja in vracanje knjig sta izvedeni s pomocjo avtomatskih naprav za izposojo in razdolževanje. Ta avtomatizacija je bila potrebna zaradi vsakoletnega izredno povecanega obsega obiska knjižnic. Tako je možen dosti vecji obseg izposoje pri istem številu zaposlenih. V naslednjih predavanjih smo se seznanili z nadaljevanjem evropskega projekta ONE, ONE-2, kjer gre za nadgradnjo OPAC mreže v Evropi s pomocjo Z 39.50 standarda z dodatkom novih servisov, kot so zaloga gradiva, medknjižnicna izposoja, servis za elektronske dokumente. Predstavljen je bil standard W3C konzorcija za predstavitev metadata podatkov elektronskih dokumentov, ki se imenuje RDF (Resource Description Framework), kjer je Dublin Core kot eden od glavnih nacinov katalogizacije digitalnih dokumentov, ki uporablja to shemo. Uporabljajo ga v vizualnih orodjih pri opisovanju elektronskih dokumentov. Direktor Informacijskega centra OCLC-PICA je predstavil zgodovino združitve OCLC Europe in PICA-e 1999. leta (nizozemski nacionalni knjižnicni sistem) ter proizvode in servise te grupacije. Predstavljen je bil danski projekt s ponudbo servisov nacionalne in lokalnih knjižnic na enem mestu z vzajemnim katalogom. Delavnica - Portali v knjižnici Definicija portala: Portal knjižnice je aplikacija z enotnim vmesnikom, preko katerega je možen dostop, iskanje in raziskovanje po razlicnih servisih z vnaprej doloceno uporabniško skupino. Portal naj bo dinamicen (po potrebi se spreminja tako nacin dostopa, kot vsebina). Na portalu morajo biti dostopni knjižnicni servisi kot so OPAC, izposoja (rezervacije), medknjižnicna izposoja, elektronske police. Ucenje na daljavo je lahko tudi eden od servisov, vkljucenih na portal (mišljen je portal univerzitetne knjižnice), kar se lahko izkaže kot tekmovanje z univerzitetnim portalom, ki vsebuje ucenje na daljavo. Nekatere univerzitetne knjižnice vkljucujejo v svojo ponudbo tudi ucenje na daljavo (programska oprema za ucenje na daljavo je lahko od komercialnih ponudnikov, kot npr. Web City ali Blackboard), to pa zato, ker imajo utecene poti do uporabnikov, ker obvladajo strukturo dokumentov in ker je pri izbiri gradiva potrebna selekcija. Zanimanje za ucenje na daljavo je namrec vedno vecje in veliko denarja se vlaga v to podrocje. Postavilo se je vprašanje ali bi naj portal bil inteligentno orodje, ki bi uporabnika poznal in ali naj ima takšne lastnosti kot npr. Amazon, ki uporabniku, ko ta išce gradivo, predlaga, kaj je še o tem bilo napisanega s prikazom lestvice najbolj priljubljenega ali iskanega gradiva. Portal knjižnice se ne more primerjati z iskalnim strojem, kot je npr. Google. Knjižnica je namrec stavba, stoji v bližini, predstavlja ustanovo in njeni delavci so blizu uporabnikom, medtem ko je Google abstraktno orodje, ki ne pozna svojih uporabnikov. Znacilnosti portala: - njegova tehnologija mora biti sposobna za e-trženje - vecjezicnost - znati mora prevajati med razlicnimi jeziki - zadaj mora biti strežnik, ki omogoca enostavno in enkratno prijavo - iskani rezultati se ne smejo podvajati - omogociti mora, da si ga uporabnik lahko po svoje prilagodi - spremljanje obnašanja njegovih uporabnikov (osebni podatki !) - izdelava statistike - konfiguracija po zamisli knjižnicarjev Kaj naj bo v portalu knjižnice integrirano? - elektronske revije - povezave, ki kažejo na servise ponudnikov baz podatkov - elektronske knjige - servisne komponente OPAC-a Konferenca je postregla z vrsto zanimivih informacij o aktualnem dogajanju na podrocju racunalniške avtomatizacije v knjižnicah ter nakazala nove ideje in rešitve za prihodnost. Vitodrag Vodnik Univerzitetna knjižnica Maribor NOVE PUBLIKACIJE DELO V DIGITALNI KNJIŽNICI Vesna Turcin, Lovro Valcic. Rad u digitalnoj knjižnici. Zagreb : CONI, 2002. (CD-ROM, HTML, pdf.) ISBN 053-98899-0-1 V prirocniku su zbrani in ažurirani clanki, predavanja, delavnice, relevantne vsebine iz izdaj Elektronickih novosti o knjižnicarstvu na Internetu in pozitivna praksa izgradnje digitalnih zbirki v Hrvaški pri katerih je sodelovala Vesna Turcin. Prirucnik je oblikovan in objavljen kot elektronska knjiga, za idejo in realizacijo le-te pa je zaslužen dolgoletni sodelavec in Webmaster Coni Online stranice (www.ring.net/coni), Lovro Valcic, instruktor, Aljaska, SAD. Prirucnik je namenjen knjižnicarjem in študentom bibliotekarstva. V prirocniku najdemo prikaz poslovanja z digitalnim gradivom in prikaz uporabe bezplacnih virov na internetu v knjižnicah. Vsebina: 1.Digitalna knjižnica opcenito 1.2. Terminologija (elektronicka, virtualna, hibridna, digitalna) 1.3. Projekti razvoja digitalnih knjižnica 1.4. Projekti digitalizacije grade 2. Poslovanje digitalnih knjižnica 2.1. Izgradnja digitalnog fonda 2.2. Prijem digitalne grade, kontinuacija, inventarizacija, provjera 2.3. Strucna obrada - katalogizacija, klasifikacija, predmetna obradba 2.4. Smještaj digitalne grade 2.5. Pristup digitalnoj gradi 2.6. Službe i usluge za korisnike 2.7. Zaštita digitalne grade 3. Mrežni sustavi knjižnica i Internet 3.1. Znacenje mrežnih sustava i Interneta za knjižnicu 3.2. Nacini uporabe Interneta u knjižnicama 3.3. Iskustva razvijenih zemalja u uvodenju Interneta u javne knjižnice 4. Knjižnicarska zvanja i znanja u novom informacijskom okruženju 5. Izvori informacija na Internetu 5.1. Opce pretraživanje Interneta 5.2. Predmetni pretraživaci 5.3. Katalozi knjižnica i skupni katalozi 5.4. Referentne publikacije 6. Cjeloviti tekstovi na Internetu 6.1. Knjige 6.2. Casopisi 6.3. Novine 7. Kriticko vrednovanje izvora informacija na Internetu 8. Knjižnicne i informacijske usluge uz dodatnu naplatu 9. Literatura Prirocnik lahko narocite na e-mail vesna.turcin1@zg.tel.hr Napišite davcno številko vaše ustanove zaradi izdaje racuna. CD-ROM in racun boste prejeli loceno. Cena prirocnika je 55 EUR plus poštni stroški. OBVESTILA IŠCEMO KNJIGO V Knjižnici Šentjur bi odkupili oz. sprejeli v dar knjigo: WOODIWISS, Kathlen, E.: Zimska vrtnica, Založba Obzorja, l. 1998. Informacije pri ga. Tatjani Oset, Knjižnica Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 16, 3230 Šentjur. PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo program strokovnega posve-tovanja ZBDS "Knjižnice in javnost", ki bo od 14. do 16. oktobra 2002 na Bledu. Hkrati objavljamo tudi prijavnico za posvetovanje in prijavnico za hotel. 2. V drugi prilogi objavljamo vabilo na 8. posvet bibliotekarjev vladnih knjižnic, ki bo 30. septembra in 1. oktobra v Ljubljani. Objavljamo tudi program posvetovanja. 3. V tretji prilogi objavljamo program in prijavnico za IX. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice, ki bo na temo "Izobraževalni mana-gement v specialnih knjižnicah", 14. in 15. novembra v Ljubljani.