Leto XXIV., It. t99
Upcavmitvo: Ljubljana, foccutieva Telefon fc. 31-22, 31-23, žl-24_
Inseratm oddelek. Ljubljana, Pui'1'inijcvt sil*
ca 5 — Telefon St. 31-29, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izkliučoo zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo. UPI S. A.. MI1ANO_
Eaiuni; za Ljubljansko pokrajino pti poštno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje
Italije: Servtzio Conti. Corr. Post. No 11-3118
t _
bat herahfa
LjaMjana, mddM |L decembra 1944
Prefs — Cena t- L
dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir.
(Jrednittvo: Ljubljana — Puccinljeva ulica St 6. Telefon St. 31-22. 31-23, 31-24.
Rokopisi ae ne vračajo.
Vergebliche FelndangriSSe sudwestlkh
Bastogne
Wirkungsvolle Schlage unserer Kampf- und Schlachtffieger gegen den feindlichen Nachschub — Zahlreiche bolsche vvistische Angriffe in den Gebieten von Stuhivveissenburg, Felsogalla und Budap est abgevviesen — 47 Flngzenge der An-
glo-Amerikaner abgeschossen
Aus dem Fuhrerhauptquartler, 30. Dez. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt:
Im Nordteil des belgiseh-luksemburgl-schen Kampfgebietes beiderseits Stavelot Ist der Feind zi:r Abwehr iibergegangen, wahrend er siidwestllch Bastogne In heftigen aber vergebliclien Angriffen versueht, dlesen Eckpfeller unserer Front herauszu-brechen.
An der Saner halten die ortlichen Kampfe an. Unsere Truppen vernichteten gestern in Belgien und Luksemburg 37 feindliche Panzer und PanzerspaJhtwagen.
\Virkungsvolle Schlage deutscher Kampf-und Schlachtflieger richteten sich ln der vergangenen Nacht erneut gegen den feindlichen Nachschub. Verbande eines Klalikorps fiigten im Erdkarapf dem Gegner hohe blutige Verluste zu und schossen in den letzten 10 Tagen 190 amerika-nisehe Flugzeuge, darunter 15 mit Artil-lerie-Munition beladene Lastensegler ab.
An der iibrigen VVestfront blieb die Kampftatigkeit weiter gering.
London, Antwerpen und Liittich liegen nnter anhaltendem Femfeoer.
In Mittelitalien kam es nur zu Gefechten ohne vvesentliehe Bedentnng.
In Ungarn wiesen unsere Truppen zahlreiche boJscheuistische Angriffe in den Gebieten von Stnhhvelssenburg nnd Felsogal-le ab. Durch uberraschende Panzervorstos-
se und rusammengefasstes Artlllerlefener auf seine Bereitstellungen wurde der Feind schwer getroffen nnd erlltt hohe blutige Verluste. Im Kampf um eine Ortschaft vvurden von 25 angreifenden sowjetlsehen Fanzern 19 vernichtet.
Im Raum von Bndapest schln gen deut-sche nnd ungarlsche Verbande heftige Panzer- und Infanterieangriffe der Bolschewi-sten ab, nordlich der Eipel driicken die So-wjets verstarkt nach NOrden. Bei Sceczeny und im Queilgebiet des Sajo blieben ihre wiederholten Angriffe erfolglos.
In Kurland lagen die Brennpunkte der scbweren Abwehrkampfe am gestrlgen Tage im Raum nordlich Doblen. In vorbild-licher Standhaftigkeit sehlugen unsere Truppen alle Angriffe ab, sofern der Feind nicht schon vorher durch Artillerie und Werfer In den Bereitstellungen zersprengt worden war.
Anglo-amerikanische Bomber nnd Jager setzten auch am gestrlgen Tage ihre Ter-rorangriffe gegen die Zivilbevolkerung in Siri- und Westdeutschland, besonders im Khein-Maingebiet, fort. Schwere Geb&ude-schaden entstanden vor allem in Bingen sowie bei einem Nachtangriff der Briten in Orten des rhelnisch-westfalischen Rau-mes. Dnrch Jager nnd Flakartillerle der Luftvvaffe verloren die Angloamerikaner bei dlesen Angriffen gestern 47 Flugzeuge, darunter 25 viermotorige Bomber.
SffEnspešnl savsražnlfcsivl napadi fiižno-zapcd Bastogna
Usnešni nčf-rci bojnih letalcev sovražnikovemu oskrbovalnemu prometu — števila! boljševiški napadi na področjih Sz ekosfehervarja, Felsogalle in Budimpešte zavrnjeni — 47 angloam eriških letal sestreljenih
FShrerjev glavni stan, 30. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
V	severnem delu belgijsko-luksemburške-ga bojnega področja je prešel sovražnik ob obeh straneh Stavelota v obrambo, dočim poskuša južnozapadno od Bastogna s silovitimi, a brezuspešnimi napadi izbiti ta vogalni steber našega bojišča.
Ob Sauerju se nadaljujejo krajevni boji. Naše čete so uničile včeraj v Belgiji in 1-ukscmburgu 37 sovražnikovih oklopnikov ln oklopnih izvidniških voz.
Uspešni udarci nemških bojnih letal so bili v pretekli noči znova naperjeni proti sovražnikovi oskrbi. Oddelki nekega proti-
Ict;.	lapnMti -ga zl/ure so zadali na-
sprotniku v bojih na zemlji velike krvave Izgube. Vrh tega so sestrelili v zadnjih desetih dneh 190 ameriških letal, med njimi 15 s topniško municijo natovorjenih tovornih jadralnih letal.
Na ostalem zapadnem bojišču so bili boji Se nadalje majhni.
London, Anvers in Liege so pod trajnim ognjeni da^jnostrelnega orožja.
V	srednji Italiji so bili le spopadi brez posebnega pomena.
Na Madžarskem so odbile naše čete na področjih Szekesfehervarja in Felsogalle številne boljševiške napade. S presenetlji-
vimi oklopnišklml sunki in strnjenim topniškim ognjem na zbirališča smo sovražnika težko zadeli. Utrpel je velike krvne Izgube. V boju za neki kraj smo izmed 25 napadajočih sovjetskih oklopnikov uničili 19 tankov.
Na področju Budimpešte so odbili nemški in madžarski oddelki silovite boljševiške oklopniške in pehotne napade. Severno od Ipla pritiskajo sovjetske čete z ojačeno silo proti severu. Pri Sceczenyju In ob Izvirih Saja njihovi ponovni napadi niso imeli uspeha.
V Kurlandiji so bila žarišča težkih obrambnih bojev včeraj podnevi na področju severno od Doblena. Z zgledno vztrajnostjo s- odbile naše čete vse napade, v kolikor niso že prej s topništvom ln minometi razbile sovražnika v njegovih zbirališčih.
Angloameriški bombniki in lovci so tudi včeraj podnevi nadaljevali teroristične napade na civilno prebivalstvo v južni ln zapadni Nemčiji, zlasti na ozemlju Rena in Mene. Posebno v Bingenu so bombe težko poškodovale poslopja. Enako je nastala škoda pri nočnem napadu Britancev v krajih rensko-vestfalskega področja. Lovci in protiletalsko topništvo letalstva so uničili včeraj Angloameričanom pri teh napadih 47 letal, med njimi 25 štirimotornih bombnikov.
Velike bitke na zapadu, na
in v Kurlandiji
Napadla! uspehi v ArdenJSi — Velike bolgarske izgube na Balkanu — Na Madžarskem so se izjalovil* sovjetski pie-
bijaliti poizkusi
Berlin, 30. dec. Velebitke v južno vzhodni Belgiji in na Madžarskem niso pokazale v četrtek nobenega novega razvoja. V Ardenih so nemške čete napredovale. Med Blatnim jezerom in slovaško južno mejo so vzdržale novo zgrajene obrambne črte neprekinjen močan sovjetski pritisk, v Kurlandiji pa so čete vojske in SS dosegle zopet popoln obrambni uspeh.
Američani so ob nadaljnjem oslabi j e-nju drug-h odsekov dovedli skoraj polovico svoj-h divizij na zapadu, med njimi glavnino svojih oklopniških sil, da bi zadržali nemške napadalne oddelke, vdrle v belgijsko-Iuksemburškj prostor, zdi se pa, da preosnova sovražnikovih čet še ni izvedena. Glavnina sovražnikovih čet je sedaj poslana k protinapadom s severa med Stavelot in Rochefort, kakor tudi južno od Bastogna in z juga ob reko Sauer. Te protinapade so najprej močno podpirali močne letalske sile. Zaradi slabega vremena :n spričo požrtvovalnega delovanja nemških lovcev je sovražnikovo letalsko napadanje v teku dneva nekoliko popustilo. Čeprav je sovražnik pošiljal svoje divizije brezobzirno v boj, so vendar nemški oklopniki v novih napadih med Stavelotom in Marche-jem napredovali proti severu ter južno odtod v krvi odbili močne sovražnikove sunke. Ob južnem boku je pognal ^sovražnik ozek klin proti cestnemu križišču Bastognu ter napadel istočasno med luksemburško-bel-gijsko mejo in Echternachom na širokem bojišču odsek Sauer. Nemške čete so onemogočile sovražnikovo napredovanje in pričele protinapad, da bi odstranile sovražnikove vdore.
Bitka na belgijsko-luksemburškem področju d'vja z nezmanjšano silovitostjo naprej. Obe strani sta dovedli nadaljnja ojačenja. Sovražnik poizkuša razbiti nemške oddelke z osredotočenimi letalskimi narod r^ v~e	pot; in prekiniti
ves preskrbovalni promet z zalediem. Na nemški shrani so postali v boj pole? letalskih oddelkov tudi naskakovalne Vikinge nemške voine mornarice z najmanjšimi podmornicami in majhnim: boinirni sredstvi proti najbo'i občutljivi točki so-vražnkovega preskrbovalnega prometa, proti zvezn-' črti Temza- izliv Schelde. Izredno hrabri naskakovaln: vifcingi so z uničenjem najmanj 40.000 ton sovražniko-
Tagesbefehl!
vega ladijskega prostora poslali na dno morja precejšnjo količino orožja, streliva in vojnega gradiva vseh vrst, kar bo občutno zadelo sovražnika, ki mu je bilo vse to namenjeno za borbo na belgijskem področju.
Na jugu zapadnega bojišča je nastopi! odmor. Sovražnik je moral opustiti z dvema armadama pričeti preblja'ni poizkus skozi nemške zapadne utrdbe ob reki Saar n na pfal-škem obmejnem področju. Ostri boji zadnjega tedna, v katerih so nemški oddelki med zapahom Oischoiz n vveissenburako planoto, kakor tudi branilci rurikega odseka omogočaj z obrambo vseh sovražnikovih napadov lastne napade v Ardenih. so popustili in je na tem področju prišlo le do krajevnih prask med naskakovalnimi oddelki.
Tudi v srednji Italiji je ostalo bojno de'o-vanie v četrtek skromno. Ne glede na topniške dvoboje in naskakovalne akciie na gorskih bojiščih, so se razvil', te sevemovzhodno od Faenze krajevni boji, ko so Britanci zopet enkrat zaman poizkušali vdreti v nemški bo-jiščni lok med Faenzo in Bagnacavallom.
Na balkanskem bojišču so bolgarski izdajalci plačali zopet nov obrok visoke, cene, s katero so morali plačati prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Potem ko so v prejšnjem tednu doživeli pri Strum'ci. Kumanovem, Prištini im Mitrovici zelo velike izgube, 90 bile sedaj bolgarske čete, daleč od domovinskih mej vržene v Srem. da zamenjajo tamkaj doslej brezuspešno napadajoče sovjetske oddelke. S pomočjo komunističnih tolp eo napade v zadnjih dneh večkrat pri Sotinu, obtičale p« so vedno v obrambnem ognju nemških grenadirjev. V poslednjih bojih so Bolgari izgubili zopet več sito pacŠib. Prav tako j© padlo več sto komunističnih tolovajev.
Na Madžarskem je bilo najprej ustavljeno v četrtek sovražnikovo gibanje zadnjih dni Razen nekaterih obkolitvenih sunkov severnozapadno od Kapošvara so obnovi i boljševiki sivojo prebijalne poizkuse med Szekesfe-horvarjem in cesto ob obali Dunava zapadno od EazteTSoma v smeri proti sevemovzhod-nemu robu gozda Bakony. nemški grenadirji pa 90 odbV.i, razbremenjeni z osredotočenim topniškem ognjem in protisunki nemških oklopnikov, sovražnikove napade,- pod vzete deloma v jakosti divizije. Med lokom Dunava in slovaško južno mejo «0 pcačde nenadca
An die &?ldaten der Slowenischen Landeswebr, an das slowenische
Polizeikorps!
Em hartes nnd schweres Kampfjahr um die Freiheit und Zukunft Europas geht zu Ende.
f
In diesem hat der deutsche Soldat nnd mit fhm die nationalen Volker Europas heldenhaft gegen alle Anstiirme des Feindes standgehalten.
Auch Ihr, Soldaten der Slowenischen Landeswehr, habt Euch im Kampf gegen das Banditentum heldenhaft geschlagen, somit Eure Familie und Euer Volk vor dem Terror und Schrecken der komuni-srtisehen Banditen bewahrt.
Fiir diesen heldenhaften Einsatz danke ich Euch.
Ich danke auch jenen Kameraden, die im Kampfe ihr Leben liessen, jenen, die
die Leiden dieses Kampf es zu tragen haben, fiir ihr Opfer.
Dieses neu anbrech*nde Kampfjahr wird hart sein, umsomehr aber miissen wir alle fester und gemeinsamer zusam-menatehen, um den Feind, wo immer er auftritt, zu vernichten.
So solit Ihr, Soldaten der Slowenischen Landeswehr, mit glaubigen Herzen, mit Mut, Treue und Tapferkeit dem neuen Kampfjahr entgegensehen.
In diesem Sinne wiinsche ich Euch, meine slowenische Soldaten, von ganzem Herzen ein gesundes und erfolgreiches neues Jahr.
gez.: ROSENER SS-Oberginppenfuhrer General der Waffen-SS nnd PoHzeL
An das slowenische Volk!
1944, ein Jahr harter KSmpfe und scho-ner Siege, ist nun in die Geschichte ein-gegangen. Es hat uns vor Priifungen ge-stellt, wie sie kaum einem Menschenge-schlecht je auferlegt wurden: samtliche dunklen Gewalten einer tobsiichtigen Un-terwelt haben sich gegen uns zusammen-geballt, um die starksten Grundpfeiler eu-ropaiseher Kultur und Menschenwiirde riicksichtlos zu vernichten.
Diese Priifungen aber waren notwen-dig, da sie alle schlummernden Krafte aufriitteln mussten, die mit nie nachlas-sender Verbissenheit bereit waren, das zu schiitzen und zu hiiten, was sowohl je-
dem Einzelnen als auch ganzen Volkern ein einzig lebenswertes Ziel ist: Freiheit und Ehre. Gerade dies aber sehuldeši wir unserer Geschichte, uns selbst und unseren Nachkommen.
Dem slowenischen Volke sind Kampfe nicht erspart geblieben. Da es aber seine Krafte gesammelt und mit dem Schwert in der Hand bevviesen hat, dass es ver-kauften Missetatern und blutriinstigen Verbrechern, die ihm sein Heim schSnden wollen, nicht dienen will, hat es dam it zu-gleich bewiesen, dass es sein schonstes Kleinod zu schiitzen vermag. Das sloweni-sche Volk ist bereit, den Siegesweg weiter-
zusehreiten, den ibm die Vorsehung bisher gewiesen hat Deswegen kann ihm auch der Endsieg nicht ausbleiben.
Mit dem Erringen von Ruhe und Ord-nung aber ist dem slowenischen Volke so-gleich eine neue Aufgabe gestellL Trotz schwieriger Kriegsverhaltnisse wird es sich mit deutscher Hilfe, auf die es sich nach wie vor verlassen kann, s einer allge-meinen Aufbauarbeit widmen konnen, um sein Heim und seine Existenz wieder her-zustellen.
Der gemeinsame Kampf fiir ein neues Europa geht weiter! Mit ihm marsehieren wir in das neue Jahr 1945! Mag der Weg noch so schwer sein, am Ende winkt der Sieg und dorthin sehreiten wir unter si-cherer Fuhrung, gestahlt mit dem starksten Willen, der eines Tages Europa die ersehnte Freiheit und ein vollig neues Leben bringen wird.
Ich danke dem slowenischen Volke fiir sein bisheriges Verhalten und fiir seinen Entschluss mit dem deutschen Soldaten gemeinsam auch weiterhin gegen den asia-tisehen BoIschewismus und seine Ver-biindeten zu kampfen. Ich bin fest tiber-zeugt, dass es auf diesem Wege alle inne-ren und ausseren Feinde iiberwinden wird und dadurch im gemeinsam en Kampfe seinen Teil fiir ein wahrhaft besseres und schoneres Europa beitragen wird.
Diesem Dank fiige ich dem s!owenischen Volke meine besten Wiinsche fiir das kommende Jahr 1945 hinzu!
gez.: RdSENER SS-Obersrrnppen fiihrer
General der Waffen-SS and PolizeL
evno ps¥elie!
Vijaka Slovenskega dem^ka^tva, skven^cemu palfcii^kenm ztoru!
Trdo in hudo leto borb za svobodo in bodočnost Evrope gre h koncu.
V tem letu so nemški vojaki in z njim zavedni narodi Evrope junaško obstali pred vsemi sovražnikovimi napadi.
Tudi vi, vojaki slovenskega domobranstva, ste se junaško bili v bojih proti to-lovajstvu in ste tako obvarovali svoje družine in vaše ljudstvo pred strahotami in terorjem komunističnih banditov.
Za to junaško požrtvovalnost se vam zahvaljujem.
Zahvaljujem se tudi za njihovo žrtev tistim tovarišem, ki so v bojih izgubili svoje življenje, in tistim, ki so morali prenašati trpljenje tega boja.
To na novo se porajajoče bojno leto bo j trdo, zato pa moramo biti tem bolj trdno in družno strnjeni, da bomo mogli sovražnika, pa naj nastopi kjer koli, uničiti.
Zato glejte, vojaki slovenskega domobranstva, z vernim srcem, s pogumom, j zvestobo in hrabrostjo novemu bojnemu letu nasproti.
V tem smislu želim vam, moji slovenski vojaki, iz vsega srca zdrav in uspehov j polno novo leto.
R0SENER s. r. SSObergruppenfuhrer General der Waffen-SS and Pofizei
Slmmmkmm itareiu!
Leto 1944, leto trdih bojev in lepih zmag je pri kraju. Prineslo nam je hude preskušnje, kakor jih je trših zgodovina redko kateremu pokolenju svojih otroi postavila: vse sile teme so se zarotile, da bi v viharju nasilja brezobzirno podrle stebre evropske omike in človeškega dostojanstva. Te preskušnje pa so bile potrebne, da so se po njih zdramile vse moči, ki so hotele obvarovati in z neodjen-ljivo zagrizenostjo braniti tisto, za kar je poedincem kakor narodom edino vredno živeti: svobodo in čast. To pa dolgujemo svoji zgodovini, sebi in nnaim bodočim rodovom.
Slovenskemu narodu trdi boji niso bili prihranjeni A ker se je strnil in z mečem v roki dokazal, da ne mara hlapčevati prodanim izkoreninjencem in zverinskim zločincem, ki mu neusmiljeno pustošijo dom, je s tem tudi izpričal, da ceni najdražje. Slovenski narod je pripravljen korakati po poti zmag, ki mu jo je Previd-
nost doslej že nakazala. Zato mu končna zmaga tudi ne more izostati.
Z izvojevanjem reda in miru je slovenskemu narodu naložena še nova naloga. Kljub težavnim vojnim razmeram mora na delo za obnovo svojih domov in življenjsko važnih ustanov. Tudi pri tej nalogi kakor pri svojem dosedanjem boju more slovenski narod računati na nemško pomoč, ki mu bo pri roki
Skupni boj za novo Evropo se nadaljuje! Z njim gremo v novo leto 1945! Naj bo pot še tako težka, na koncu je zmaga in proti njej korakamo pod varnim vodstvom in z odločno neomajno voljo, ki mora prinesti vsej Evropi tako zaželeno svobodo in povsem novo življenje.
Zahvaljujem se slovenskemu narodu za njegovo zadržanje v skupnih naporih pri boju proti azijatskemu boljševizmu in njegovim zaveznikom, za njegov sklep, da se hoče boriti še vnaprej skupno z nemškim vojakom za cilj, ki nam je vsem skupen.
in madžarske sile na zanadnem obrežju Hro-na nov odpor, pri čemer so bili preprečeni vsi sovražnikovi poizkusi, da bi onemogočil premike nemških čet ali pa, da bi istočasno z nenvkmj četami dospeli na zapadni breg reke Hron. Severno od Šakija (Ipo!ysag) so izvedli nemški oklopniki energične protisun-ke proti severu Pri Polostu so razbili sovražnikov odpor, z zavzetjem več višin pa so zboljšali lastne postojanke in na ta nač>n olajšali nove obrambne boje. do katerih je ! prišlo dalje m zapadu do večdnevnem odmoru. Bol šcrviki so ojačili svoj pritisk protJ Budimpešti Z zapada so napadli 6 krat v jakosti bataljona, bili pa so odbiti, potem ko so izgubili'13 oklopnikov. Z vzhoda eo pritisni!; na nekaj mestih proti aetn&im oddelkom, toda tudi tukaj so bili osamljen' vdori odstranjeni v zamaha polnih protinapadih. Pri Szozenvju in Salgatorjanu severno od pogorja Maitra in v dolini reke Sajo so obtičali deloma močni sovražnikovi napadi prav tako ▼ obrambnem ognju ali ▼ protisunkih.
V Kurlandiji so napadli bcrfjševfc aa dosedanjih tožečih severno od Veanodona, kap ko? tmk agncmairapadno ia atumovihodno
od Moscheikera pod vtisom težkih izgub prejšnjih dni le v nekaterih odseki. Iz teh bojev Je potrebno omeniti le borbo za neko višino sevemovzhodno bd Moscheikna. ki je prejšnjega dbe 6 krat menjala lastnika. ▼ četrtek pa 90 jo Nemci obdržali kljub številnim bolj?oviškira napadom. Glavno težišče sovražnikovega navala pa se je preložilo v odsek zapadno od Jelgave in sicer s še večjo silovitost o kakor prejšnjega dne. čeprav go nMr padale sovjetske sile v jakosti polka m so jih podpirali tudi ok!opn?<t so dosegle le v srednjem ddu napadalnega področja fikromcu vdor, ki p« so ga nemški ok'opniki ki oklop-ne&i grenadirji odstranili v protinapadu t izjemo nepomembnega ostanka Skupne z 22. na novo uničenim*, oklopniki so boljševiki ▼ tretji kuriandslri bitki izgubili 475 oklopnikov. V vseh treh obrambnih b tkah so doslej izgubile sovjetske čete 1235 oklopnikov Mnogo oklopnikov je uničila brigada naska-kovalndh topov, ki jo vodi odi kovanec z viteškim križcem atotnfc Spflelmann: ta brigada ie 27. deceinbnt nniči'a svoj 1000 oklopnik 273 oklepnike j« uničila r zadnjih petih ras-
Mfe.
Prepričan sem. da bo slovenski narod po tej poti premagal vse svoje notranje in zunanje sovražnike in s tem prispeval pri skupnem boju za resnično, boljšo in lepšo Evropo.
Tej zahvali pridružujem najlepše želje vsemu slovenskemu narodu za novo leto 1945!
RUSENER s. r.
SS-Obergruppenftihrer General der Waffen-SS and PolizeL
Leto 194S
Nastopamo leto 1945. Ni ga razumnega človeška, ki bi se na teh prvih korak h v novo leto vdajal naivnemu upanju, da so nekje blizu bojuj očih se vojsk že pripravljene trobente mini. Nihče še ne me reči, ali juh bomo slišali v tem letu. Vsaka že ja ostaja samo žejja, dakier stoje pred njo trda, neizprosna dejstva. Prav v teh dneh, na prejemu dveh zgodovinsko pomembnih let, se na vedskem sektorju zapadne fronte tresejo tHa pod ognji;m ene največjih bitk v tej vojni Namšike čete dokazujejo s silovitimi protiudairci, da je njihova moč ne-zlamdtjena, njihova odločnost neupogljiva in njihova vera v zmago bolj goreča, kakor je bila kdaj prej.
To so dejstva in s temi dejstvi bo morala neizogibno računati vsaka vojaška in pod-tična prognoza leta, v katerega stokamo. Nobena še tako vabljiva agitaciji ne more v treznem človeku prevpiti tiste največje modrosti, ki jo daje pogled na dejstva. Vse, kar je zgrajeno na iluzijah, je zgrajeno na pesku. Z zagrizeno odločnostjo in fanatično vero vase se Nemčija upira svojim sovražnikom in se bori za novi evropski red/ Ta borba bo nedvomno vtisnila tudi letu 1945 njegove poglavitne poteze. Samo kdor s tem računa, si bo lahko ustva-rij o novem letu prognoeo, ki ne bo že v naprej naivno nerealna.
Prehod v novo leto, ki bo nadaljnje leto velike svetovne vojne, je sentimentalno bridek samo za tiste^ki so si zamišljali, da bo ob tem času položaj na svetu bistveno drugačen, kakor je v resnici Ne, nič se ni spremenilo, kar bi ime&o bistven pomen za ogromni zgodovinski proces, ki se že nekaj let razvija pred nami. Premaknile so se fronte, spremenila se je v tem in onem vojaška geografija, toda vojske so ostaje in z njimi so ostali tudi pereči problemi, ki jih mora Evropa rešiti, če noče izginiti iz zgodovine človeštva kot njegova voaiflna sila in žarišče omike na našem planetu. Prav zaradi teh problemov je sedanja vojna tako neizmerno zamotana, ker se s front podaljšuje v zaledje, prepreza vsako človeško selišče. vzburja vsakega človeka, vsakemu sili v dušo, nikomur °e da niti trenutek oddiha. To ni več samo vojna armad in ne več samo vojna političnih in gospodarskih skupin, to je vojna človeških duš, boj svetovnih nazorov, verovanj in prepričanj, boj vseh za vse.
To je tudi glavni vzrok, da je poetaje sedanja vojne predvsem vojna za ali proti komunizmu. Ce pogledamo njen razvoj od lete 1141 dajje, vidimo, da se nasprotje teh dveh svetov neprestano povečuje, stoonj**-je in daje tej gonji ne samo njeno gibalno sille, marveč tudi nieao revolucionarno
Nadaljevanje aa 2.
WV okambi ali napadu
se immo boril! kot Nemci J44
Poslanica maršala Goringa za novo leto
Berlin, 31. dec. Maršal nemškega Reicha Hermann Goring je naslovil ob Novem letu 1945 vsem Nemcem naslednji poziv:
Nemški sonarodnjaki!
Leto hudih preizkušenj, ogromnih naporov in najtežjih žrtev je za nami. Izkazalo se je kot leto preizkušnje. Naša slavna vojska je odbila splošni napad sovražnikov na naše meje. Danes ob koncu leta je na zapadnem bojišču zopet v napadu.
Ogromna dejanja našega naroda v tem težkem času bodo ostala večno zapisana v zgodovini. Njegova trdota in junaštvo nimata primere. Z neprimernim junaštvom ln požrtvov&njem se bori fronta v šestem letu vojne. Prav tako se je obnesla domovina v neomajani zavesti zmage v tem hudem boju.
Z največjim osredotočenjem delajo po volji Fuhrerja vse razpoložljive sile izključno za potrebe bojišča. Z vztrajnim navdušenjem ustvarjajo možje in žene, celo nemška mladina v oboroževalni proizvodnji ter pomagajo zagotoviti prehrano nemškega naroda.
V preteklem letu je nastala za domovino težka naloga, da s povečanim delom nadomesti gospodarske izpade, ki so nastali z Izgubo nekdaj zasedenih ozemelj. To zahte-
va danes in v bodoče povečano pridnost in še večje napore. Druge poti ni.
Vem, kako težko in mučno je to za vsakogar, da pa vodi k uspehu, so dokazali zadnji meseci. Jesenska obdelava polja se je kljub največjim težavam uspešno končala. Nova orožja zadajajo sovražniku že sedaj pomembne udarce ter so se izkazala kot močna obremenitev nasprotnika.
Le skrajni napor vseh sil nam lahko utre pot v holjšo bodočnost. Kaj lahko pričakujemo od naših sovražnikov, ako bomo postali trudni in mehki, dobro vemo. Nemčiji bi se v tem primeru godilo še slabše kakor državam, ki so v zaupanju v nasprotnikove obljube predčasno bojazl-jivo odložile orožje in postale izdajalke Evrope. Obljubili so jim osvoboditev, prinesli pa državljansko vojno in zmedo, bedo in lakoto. Nikdar ni bila splošna zmešnjava v Evropi večja kakor je sedaj. Kaj lahko pričakujemo spričo teh izkustev od naših sovražnikov, ako bi kdaj vdrli v Relch kot osvojevalci? Naš narod bi se pogreznil v grozoti in v obupu, v krvi in v solzah. To preprečiti z vztrajnostjo in požrtvovanjem ter zanesti napad zopet v sovražnikovo deželo, je naša dolžnost in naloga v novem letu.
Nemški narod in njegovo vodstvo nista
dolžna zagovarjati te grozne vojne Desetletja nas zasledujejo naši sovražniki z besom in uničevalno voljo. Njihova obkolje-valna politika je vodila do prve svetovne vojne. Nato so odklonili premagani Nemčiji vsako ravnopravnost. Preti znova oja-čenemu narodnosoclallstičnemu Reichu pa so se znašli znova v vojni, prevzeti od sovraštva, ln kljub vsem interesnim nasprot-stvom vendar edini v nameri, da uničijo Nemčijo.
Tako so nam sovražniki sami vsilili meč v naše roke. Preden ga bomo odložili, mora ostati nemška svoboda za vse Čase zagotovljena. S trdnim zaupanjem v Boga in z nezlomljenim pogumom zremo v novo leto. Prišlo bo vroče in hudo, to Je gotovo, toda prav tako je gotovo, da si bomo pod vodstvom Adolfa Hitlerja izvojevali zmago in s tem mir, ki si ga vsi želimo z vročim srcem.
Fiihrerjeva volja ožarja bojišče ln domovino. On razvija ogromno moč strnjenega nemškega naroda do skrajnosti. V zaupanju v Fiihrerja bo ta nakopičena nemška ljudska moč v težkih viharjih teh bojnih časov le še bolj ojeklenela.
Zato se glasi geslo za novo leto:
V obrambi ali v napadu se bomo borili kot NemcL	Hermann Goring.
V Atenah divjajo veliki požari
Stockholm, 30. dec. Angleške vesti iz Aten pravijo, da so se v grški prestolnici nadaljevali boji tudi v petek. Napadi britanskih in vladi zvestih oddelkov proti postojankam ELAS-ovih čet so imeli uspehe. Večji del srednjega in južno-vzhodnega mestnega dela sta bila očiščena. Atenski stadion je še vedno v ELAS-ovi oblasti V petek zvečer so zopet divjali v Atenah prostrani požari. V boj so posegla tudi britanska bojna letala.
Neko poročilo ameriškega vojnega dopisnika pravi, da je po Churchillovem in Edenovim odhodom položaj v resnici še bolj zmešan. V petek ob 7. zjutraj se je pričelo najtežje obstreljevanje v tej dr-
Leto I945
Nadaljevanjt- s 1. stran)
ideologijo. Med komunizmom, ki stremi po
svetovni socialni revoluciji, in med proti-komunizmom, ki se bori ne za stare pri-vi.:gije, marveč za večne človeške vrednote in za svoje revolucionarne ideale, za svojo podobo novega sveta, so po u eni vsi mostovi. Nikjer ni več prosto a za »blagodejno« nevtralnost. Komunizem in pro-tikomunizem — to je zgodovine, a čr a ločnica, ki jo je usoda neizprosno in z vso silovitostjo potegnila čez nzše dni, preko naših življenj in sikozi maše duše. Ne bo miru prej, dokler ne bo ogromna bo-ba od ocena.
Leto 1944 je jasno pokazalo, da vzlic temu premikanju vojaških tont prehaja vojna iz vodoravne, bo:iz, nt..,ne smeri ve.ino bolj navpično, v ver.ika no smer, prehaja vedno globlje v same nairode, v njihove družbene in politične sisteme, življenjske uredbe in navade ter postaja v vedno večji meri usoda vseikega človeka in vseh čftoveških občestev v E.r-pi. Taka je .mogla postati vojna samo zaradi tega, kir je c-benem revolucija, in sicer tu revolucija pozitivne, konstruktivne smer;, tam pa revolucija negativna, razdiralne sm ri. Prvo revotlucijo vodi protikemunisučna E.. o>i^ d'-'ligo pa vodi po starem židovsko-mai iksi-etičnam programu »svetovne revolucije« v podzemlje zarita kominterna z bolj ali manj prikrito pomočjo moskovske vlade ln ob podpori njenih zapadnih zaveznikov.
Noben znak ne kaže, da bi vojr:a v tej navpični, vertikalni smeri popuičaia. Nasprotno; ta revolucionarna vojna ee je razširila in povečala; ona se nadaljuje tudi v deželah, ki so medtem občuilile vse »htlu-godati« zaželenega »osvobojenja«. Budili komunizma povzročajo v vsaki deiei, kj r jih sprosti taiko imenovana demokracija, visoko temperaturo; vsak narod, ki p-ide pod nevarni vpliv sovjetske države, se okuži s to vročin:iko boleznijo in jo mera prestati ali pa za njo pog riiu. Teh vročinskih obolenj s sikrajno visoko politično temperaturo bo še mnogo, p:eden bo ta zavladala pravi mir in pra\ič_n s ki..1 ,i red. Toda leto 1944 je jasno pokazali«, da se narodom vedno bojj odpirajo oči. Ved o bolj spoznavajo, da k urnim iz m ne more prinesti ne miru, ne socia.ne prav čno t;, sporazuma in harmoničnega sod' flovanja, marveč stremi pa izključitvi in ur,;če ju milijonov ljudi ter zavladanju majnne skupine nad kar največj:m deljm člo.ešt.a.
Zoper ta uničevalni program mednarodnega komunizma so ostali zdravi na: odi z Nemčijo na čeiu, zaradi njega se vojna neizprosno podaljšuje, razširja, pogjablja, postaja vojna svetovnih nazorov, vojna ajoveških volj in duš. Kdor ima kotič aj odprte oči, je mogel ugotoviti na razveseljivih znakh v naši najožji okolici, kako se je vzlic vsem grožnjam utruila odpornost tistih, ki hočejo pravičnost in harmonijo namesto uničenja in »aikt-tuie p o-letariata«. Odgovor, ki ga je dalo v le u 1944 slovensko domobransko na z ane »ultimate« iz gozdov, je pokazal, k. m se na 2 i bije naš narod v tej vojni m revoluciji in kam vodi naša pot.
Ob tej čvrsti, neuklonljivi volji se je tu"i v prejšnjem leiu razbija a kakor vejpvi ob granitnih skalah tista dest.uk.ivna revolucija, ki jo vodi kot njen simbol in njen cilj rdeča zvezda, revolucija, ki je pm sla prav Slovenjem toliko nepotrebnega gorja. 2e se jasno kaže, da vstopajo njeze vrste oslabljene in notranje ranjene v eto 1915, v leto, ki ga komunisti niso hoteli več doživeti v gozdovih in na bojn'h postojankah, marveč na udobnih komisa skih stolčkih pod zaže eno »diktaturo proletan .ta«.
Danes vemo in čutimo, da «e bo ta borba nadaljevala tudi v letu 1945 in da jo zahteva tisti zgodovinski razvoj, o ka'er m eo sd marksisti izmislili — po las*rih potrebah — svoje znane teorje. Hoteli «o revotucijo in boj. To ?edaj imajo. R voki--Mlo, ki ruši njihove »ideje«, in boi. ki jim U;:u iz rok tisto moč, katero t ,r ako gi uo zlorabili v škodo naroda.
žavljanski vojni in je b:lo usmerjeno proti različnim ELASovim utrdbam. Drdra-nje težkih strojnic se je mešalo z grmenjem oklopniških topov. Ce ne bo v naslednjih dneh ali tednih prišlo do kom-pronrsa, bo položaj obvladal vse prizadete. Zgodilo bi se lahko, da bodo brtan-ci imeli Atene v svoji po~esti. vso severno Grško pa bodo nadzorovale ELAS-ove čete z lastno vlado.
Amsterdam, 30. dec KaVor javlja agencija Reuter iz Aten, je grški min. pred-
sednik Papandreu de facto že odstopil.
Računajo, da bo prišlo do njegovega formalnega odstopa po osnovanju regentske-
ga sveta.
ELAS psi&Scuša odcepitev Makedonije
2eneva, 30. dec. Po neki vesti agencije »Exchan<»e« iz Aten očifaio v Grč ji pristašem ELASa, da poizkušajo odcepiti Makedonijo od Grčije. Nadaljnji očitki sa tičejo umorov, ki so jih zakrivili prstašl ELAS-ovih čet v severni Grčiji med svojimi nasprotniki.

rasistva
Pod naslovom »Mir ljudem na zemlp, ki so dobre volje!« je v božični Številki odlične ilustrirane revije »Slovensko d om obr a n s t vo« napisal nt: mestnik načelnika informacijskega oddelka Pokrajinske uprave gosp. Izidor C e r g o 1 prepričujoč načelni čla aek o idejnih in etičnih osnovah, na katerih se je naše domobranstvo razvilo ▼ mogočen vsenarodni pokret, V članku beremo med drugim:
Dan za dnevom se mora vsak domobranec, v uniformi ali cvilu, vprašati: Kaj je po svojih temeljih in po svoji vsebini slovensko domobranstvo? Kajti moglo bi se nekega dne, če ne bi stalno imel pred očmi svojega vzora, v njegovo d;išo vtihotapiti majhno, od začetka mogoče samo rahlo nerazumevanje njegove borbe, k: pa bi se sčasoma razraslo v nezaupanje in dvom. To slednje v domobrančevi duši pa bi pomenilo odtujitev skupnosti in izločitev iz tovariške sredine. Zato se mora naš duh stalno ba-viti z vprašanji domobranska ideje in domobranskih ciljev, s temi prebogatiini sokovi ,ki naj dan za dnevom polnijo in osvežujejo naše duše.
Eui vidijo v domobranstvu le vojaško edini eo, ki se bori proti komunističnim tolpam. Ti so spoznali le eno in sicer zunanjo stran domobranstva, ne zavedajoč se pri tem, da je broblem, katerega so oni odpravili tako enostavno, mnogo globlji.
Drugi vidijo v domobranstvu vojaško organizacijo določene politične stranke. To so pol tično zaslepljeni plitveži, ki jih je stara doba naučila misliti samo skozi politične stranke ln ki si sploh zamisliti ne morejo, da lahko obstojajo narodne organizacije, ki niso strankarsko pobarvane.
Tretji pa se s problemom domobranstva sploh nočejo baviti, ker je za njih »purgar-ske« možgane vsako tako razmišljanje pretežko in ker se boje, da bi jih znalo zavesti na pota, kjer ne bi našli mirne vest. Zato zanje obstojajo sicer »neki« domobranci, s tem pa je za nje tega problema tudi konec.
Vsem tem, i prvim i drugim i tretjim, moramo odgovoriti, da je slovensko dz.no-branstvo mnogo več in mnegj glzblje, kakor si to on: mislijo. Ono je izraz dobre volje vseh njegovih pripadnikov, ki so razumeli klic svojega trpečega naroda ia so mu dali na razpolago. Domobranci so ljudje, možje in fantje, Slovenci — dobre volje!
V teh dveh besedah — dobra volja — je obsežen ves etični smisel, je podana vsa moralna globina domobranskega narodnega življenja. V nj h je tudi obtežen najpopol-neqši vsakodnevni odgovor na postavljeno vprašanje, odgovor, -ki daje doracbianeu točno določeno pot, po kateri naj hodi, da bo ostal to, za kar se je odi c čil, ko je sledil klicu svoje notranjosti. Ti dve besedi sta najboljši kompas, da ne zaidemo v megli in viharju, ki je okoli nas, najboljša rešitev vsakega problema, na katerega utegnemo naleteti sleherni trenutek. Kajti zavedati se moramo, da živimo in delamo v dobi in razmerah, ki kar ponujajo prilike za greh nad domobransko mislijo, saj smo prečesto edini sodniki nad življenjem in smrtjo, nad imetjem, svobodo in častjo so-rojakov. In vedno smo luč, v katero se ozira slovenski narod, ko išče svojo težko, toda edino pravilno pot iz brezpotja, na katero je zabredel.	»
Zato pa: Ce smo ljudje dobre volje, ne moremo biti nikdar in niti za trenutek ljudje zle volja. To nam daje temeljno in glavno etično črto naše ideologije.
Kar koli bi se pripetilo, v našem srcu in duši se ne sme niti za hip poroditi zla misel. Ne govorim toliko o primerih, ko nam nasprotnik ne dela krivice, kajti biti dobre volje, brez zle, v takih trenutkih n' težko. Toda pretežko je to takrat, ko se ti dogaja očitna krivica, ko veš, da imamo mi prav in ne oni drugi, pa bi hotel povračila, tistega »pravičnega« maščevanja v kakršni koli oblici. V takih primerih biti dobre volje, to je tisto, kar se zahteva od domobranca, to je merilo njegove vrednosti. To je tisto najtežje, toda to je tudi tisto, kar daje smisel in globino domobranstvu kot etičnemu narodnemu gibanju. Brez toh osnov je in ostane res samo eno, kar si zamišljajo prvi, drugi ln tretji, navedeni v »četkn.
Domobranec si je iz lastne dobre volje nadel križ in ga nosi za rešitev svojega naroda od postaje do postaje. Mi smo se odločili svojemu narodu služiti in ne mu gospodovati. Stopili smo na čelo slovenskega naroda kot reš telji in ne kot tlačitelji. Služiti se pravi, pcgeltniti, ko bi hotel udariti. Biti rešitelj in ne tlaeitelj pa se pravi, poslušati koristi skupnosti in svoje želje potlačiti.
Čeprav vidimo, da nas mnogokdaj izkoriščajo, da se za našimi hrbti krijejo ia uživajo, ko smo dejansko nosilec vsega reda in j'm prav mi omogočamo kolikor tciiko redno življenje, nas to ne sme zapeljati, da bi zahtevali nekake »pravice«, kajti reki i smo, da smo služabniki svojega naroda, če bi hoteli neusmiljeno odgovoriti na nerazumevanje in maščevati se za krivice, ne bi postopali kot domobranci. Kajti vedite, da maščevanje zasiepljuje in ne daveljaje, da vidimo in spoznamo pravo resnica, če pa ml ne bomo na vsakem koraku videli i a razglašali resn ce, kdo jot bo potem v naši slovenski domovini? Maščevanje poleg tega terja zopet povračilo, bodisi v krvi, bod.si samo v tem, da se srca. ki bi jih rni morali odprati, zaradi tega zapro. Na nas pa jc, da ravno srca pridobimo. Med nami in komunisti divja borba za duše slovenskega naroda. Dobili jih bodo ljudje dobre volje, in to smo mi.
Le ljubezen pridobiva in na koncu zmaguje, čep.av je ra oralu, pretrpeti celo vrsto ponižanj. Pravičnost brez ljubezni je prazna, v ljubezni pa sta življenje in soc^o-st, ki oživlja. To je odpuščanje tudi tistim, ki so morda do včeraj bili proti na.n, če so spoznali krivo pot in vstopili v naše vr3te. Takšni izgubljeni bratje, ce so postali ljudje dobre voije in vrgli iz srca ti&to zlo volj o, so rnnzgo več vredni od tistih, ki nikoli niso goreli za svojo misel.
Dobra volja nam tudi prepoveduje pleniti, požiga Li in morili brez borbe. Vedno se moramo zavedati, zakaj smo postali domobranci in kaj je naš cilj. Vedeti moramo, da n smo kake kazenske ckspedicije, temveč edino in samo slovenski domobranci. Samo tako bomo zmagali v borbi za dušo našega naroda.
To.iA če smo ljudje dobre volje, ne smemo biti ljudje male valje. Nič n. >- r . i nam ne more vzeti vere v aalo keačao zmago. Naša pot je pot resnice, pravice in ljubezni. Vt*$ dotlej, ko bosta v nas samih kraljevala prepričanje in djbra volja, da tej misli sluzLiij, se nimamo bati poraza!
Poklicani 3mo, da rešimo svoj narod propasti. Mi nismo rezultat slučajnesti, temveč najgloblji izraz slovenske trdnosti n kreposti," ki je skozi naje vrrt® prišla do oboroženega razmaha. 'ti uu innzgo važnejši od orožja, od brzostrelk in unnometov je duh, Iti ga nosi slovenska domobranstvo v sebi. Zato ne sme izgubit osnov svoje duhovne sile, ne izgubiti dobre volje in ne zapasti malodušnosti tudi ne v najtežjih trenutkih. Najtežja vseh borb je ln ostane borba s samim seboj, s svojimi nagoni in slabostmi. Tudi to borbo moramo izvojevati, kajti če sami sebe ne premagamo, ne moremo zmagati niti nad slabim nasprotnikom.
Zato pojdimo te dni, na praznik Kristusovega rojstva sami vase. Poglejmo si čisto v globine svojih duš in očistimo se. Razbistri-mo še bolj svoj odnos do domobranstva tudi tist' tisoči in tisoči, ki smo si že na jasnem.
»Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki ao.dobre volje!« ao klicali angeli Odrešenika. To je klic tudi za nas in zvezda repatica kaže in osvetljuje tud! našo pot In ta pot Je edino in samo pot dobre volje, brezmejne ljubezni do bratov ta sestra naše krvi in našega Jezika, to Je pot razumevanja in odpuščanja. Toda to je tudi pot globokega eaupanja v pravičnost naše-
Gospodarsivo
= Označba velepodjetij v Nemč JL Velika nemška iodustrijsa podjetja un-jo v označbi firme pogosto naziv »Werk« v konici etnem »poru, ki je nastal glede vprašanja, kdaj sme tvrdka uporabljati naziv >Werk«. je gospodarska zbornica v Lp skem izdaja obsežno strokovno mn~nje, iz katerega je razvidno, da se sme označba »Wark« uporabljati le po strogih načoih. V splošnem se sme tako označevati le podjetje, ki zaposluje več sto delavcev in ki je tudi drugače v pogledu stroj :v. transportnih in tirnih naprav tako, da ustreza pojmu velikega industrijskega podjetja. Podobno stališče je zavzela tudi državna gospodarska zbornica. Kot »Werk« se 1 h o označuje ie pod je: je, ki po velikosti obratnih prostorov, š evilu dejavesv, po prometu, po številu in ve ikosti strojev in po ceotnem obsegu paesega običajni industrijski obrat
= Angleško-ameriška trgovinska politična napetost. Londonski »Times« je objavil članek finančnega strokovnjaka angleške vlade lorda Keynesa, ki je vzbudil splošno pozornost, ker predstavlja javno obtožbo trgovinsko-političnlh metod Zedinjenih držav. Ameriški gospodarstveniki smatrajo, da je forsiranje izvoza najbolj prikladno sredstvo, da se skrb zaradi brezposelnosti izvozi v inozemstvo. Zato uporabljajo Zedinjene države vsa razpoložljiva sredstva in vse metode, da povečajo izvoz. Pri tem se ne ustrašijo uporabiti politični pritisk tn druge diskriminacije zlasti v zvezi s posojili raznim državam za nakup ameriškega blaga. Lord Keynes smatra v svojem članku, da je dolžan opozoriti Američane na to, da morajo taki triki povzročiti le kratkotrajno dobo blagostanja v Zedinjenih državah, ki ji mora slediti prej ali slej gospodarska katastrofa.
= Roosevelt najdražji ameriški prezident. Franklin Roosevelt ni samo ed'ni predsednik Zedinjenih držav, ki je bil trikrat ponovno izvoljen, temveč je tudi najdražji ameriški predsednik. Državni Izdatki v dobi njegovega vladanja so mnogo večji, kakor državni izdatki pod vsemi prejšnjimi predsedniki. Zanimive števlke o tem objavlja ameriški list »New York Sun«. Ob koncu januarja bo poteklo 12 let, odkar vodi usodo Zedinjenih držav Roosevelt. V teh 12 letih so dosegli izdatki Zedinjenih držav 370 milijard dolarjev. Vsi predhodniki Roosevelta so v 144 letih potre šli le 112 milijard dolarjev. Samo v tretji Roosaveltovi poslovni dobi so Zedinjene države potrošile 250 milijard dolarjev. V vseh 156 letih zgodovine Zedinjen'h držav so dosegli državni izdatki 482 milijard dolarjev; od tega odpade na funkcijsko dobo Roosevelta 67.7 %. Ko je Roosevelt pred 12 leti prevzel predsedniške funkcije od svojega predhodnika Hoovra, je znašal ameriški javni dolg 22 In pol milijarde dolarjev, v 12 leth Roosevel-tove funkcijske dobe pa se je ta javni dolg podesetoril in je dosegel 258 milijard.
Nov čas zatemnitve
od 1. januarja do 7. januarja
Cd 17.2S


DELITEV TESTENIN, LEČE IN MOKE ZA DECEMBER
LjuVjarvčki pol c-šnliki p.emvji od 4. d) 10. januarja pri svojih ctaln h trgo .cih 560 g tes min, 5C0 g k če in 10C 3 g ttl testenine ra o rezke za riž-testeni e z dalumi od 11. do 31. dec mb a.
Trgovci, ki nirraj>o do o j ih zalo?, dvig-rejo nakazila 2. n 3. janua^j.i 1945
Zbrane odrede rr" vložijo Pre-o.i i, Gosposka u!. 12/1 soba št 10, tigovci z :a-če'nico A—L v petdk, dne 1?. j*nua ja, v soboto, dr.e 13. januarja pa ostriš.
DELITEV ČEBULE
Od 2. do 5. jar.u«; ja d- bi o pet o&vfci ra od.eaak 3 druži s.e .-ka-cricc B, .zžane od Mertne-ja ili bc . a u ah v Lj-jV.jun' (modri lisz) ;-o 3.,5 kg čebu,e. Prodajna cena: lir 17 kg.
DELITEV VERM1TTA 23 zain d čke se vrši dne 2. n 3. j a-u rja cd 3. co 12. in od 14. čo 13. vre r i t h raoiolj< val rih in pod istimi po3 "i kot v dneh pied božičem (glej objavo »P -_voia« z dne 17. dec. 1944).
VELJAVNOST ZlV. NAKAZNTC
Opozarjamo vse i. en:ke živ.jsskih nakaznic, d« nckamke vsedej izrazijo v me-ceeu, za kr.b:r ga je izdana. Za mi d i-kom zapadlih živi. k h ne-kaznic P.e d na-krr.rno ne bo potrjeval S tem obv^Čsmo trcll trgovce, raj r.e pošiljajo v takih zad -veh sirank na Prevod.
NAKAZNICE ZA MLADINO od 10—18 let Z i. NAJ BLOKA
M adira od 10—18 let staro t:, ki prebiva zunaj bl-o-ka in je prejefia dodano živii-eko nakaznico RoMc za m s c o tober— deember cd Mestnega prtsk.bovan a urada v Ljub jzni, naj to nakaznico čuva, ker bo ra njšh v prihodrjih dneh o_ja.-Ijera naknadna delitev orehov.
ODREZKI ZIVILSK H IN TOBAČNIH NAKAZNIC
Ljubljana1'i mesini prcJcrbovalni urad bo odn>zko živi sluh in tobačnih nakaznic za mesec dccembsr sprejemal od trgovcev, pekov in trafikantov v II. nadstropju palače Bata tako da prktejo na vrsto v torek 2. januaraja 1945 dlopoline od 8. do 9. ure trafikanti z začetnicami A do Ja. od 9. do 10. ure z začetnicami Je do L, od 10. do 11. ure z začetnicami M do Ra m nd 11. do 12. trafikanti z začetnicam: Re do Z.
V	torek 2. januarja 1945 popoldne od 12. do 13 ure pn lejo na vrsto peki z začetnicami A do Ka, od 13 do 14 ure z začetnicami Ko do R m od 14. do 14.30 ure peki z začetnicami S do 2.
V	sredo 3. januarja od 8 do 9. ure prde-jo na vrsto trgovci z začetnicami A do BL od 9. do 10. ure z začetnicami Bo do Gl, od 10.
12. ure z začetnicami Jer do KI. od 12 do 13. ure z začetnicami Km do Kri. od 13. do 14. ure z začetnicami
Kro do Mal. v četrtek 4. anuarja 1945 od 8 do 9 ure z začetnicam' Mar do Mi. od 9 do 10 ure z začehreenr M a do O. od 10 do 11 ure z začetnicami Pa do Po, od 11. do 12 ure z začetnicami Pre
ga dela ln globoke vere v našo končno zmago.
NI dobra volja slabost ln popuščanje. Ona Je res ljubezen in odpuščanje, je pa tudi okrepitev I11 ojeklenitev našega duha in vrat
OPOZORILO
Ob nastopu Norega leta bo 1« januarja ob pel osmih zvečer govoril v ljubljanskem radiu slovenskemu narodu prezident in generalni inšpektor Slovenskega domobranstva, general Lesa Rup-
Cuk«
Gfofava
Vse, ki so prejele poziv na obvezno delovno službo od Delovnega u ada v Ljubljani za 5. L 1945 naj se Javijo na delo šele 8. I. 1945. ob 7. uri v St. Jakobski soli v Ljubljani — Delovni urad.
do Sta, od 12. do 13. ure z začetnicam Sto do T in od 13. do 14. ure z začetnicama U
do Ž.	,
Maščobne odrezke naj lepijo trgovci tako, da odrežejo pokončne dnevne odrezke in j:h dolepijo kart: podaljšek k osnovn>m vodoravnim odrezkom. ki tvorjo zadnjo vrsto ma-:čobne živilse nakaznice, ne glede na to. da so pokončn1 odrezki nekoliko širši Tako sestavljeni odrezki ee računajo za 1.5 del olja. Dnevni odrezek rža je veljal v mesecu decembru 100 gramov.
Po gosthskih obratih nabrane odrezke živilskih nakaznic bo mestni preskrbova ni urad prevzemal samo 3 in 4. jauarja 1945 od S. do 12. ure v I. nadstropju nekdanje Mahrove h ve na Krekovem trgu št. 10 Nakazla na cddan-e odrezke bodo pa ti obrati dobili tudi tam tako, da prdejo 8 januarja na vrsto obrati z začetnicami A do C. 9. januarja z začetnicami Č do D. 10. januarja z začetnicama E in F. 11. januar a z začetnicama G in H. 12 januarja z začetn'cama I in J. 13 januarja z začetnico K. 15. januarja z začetnico L 16. januarja z začetnicami M do O 17. januarja z začetnicama P »n R. 18 januar a z začetnicama S in S. 19. januarja 1945 pa obrab z začetnicam1 U do Ž.
Izplačevanja pdstc]b'n pr! pokrajinskem vojaškem uradu
Vojaški urad pokrajinske uprave (Poljanska cesta 2) oojavija izp.a.ev^nje pristojbin dosedanjim upravičencem po nas ed-njem redu:
1.	Začasno pokejnino za meste januar 1945: aktivnim ča^ln.kzm, vojaškim uradnikom in podčasiniikcan bivše jugoslovanske vojake: od 2. do 5. januarje 1945. — na dosedanji način;
2.	Preživnino za mesec januar 1945 s oj-cein vojnih ujetnikov aktivne in rezervne jugoslovanske vojske in sicer od 2. do p. januarja 1945;
3.	Podporo za mesec januar 1945 svojcem civilnih inie.ULrancev in sicer: od 25. do 27. januarja 1945 za upiavič<.nce iz L.jub/jame. cul as?. Ut> 61. januarja ^a om_k= izven Ljubljane;
4.	Vzdiževaintno za mesec januar 1945 svojcem Slovencev, ki služijo v nemiki vojaki: od 25. do 30. januarja 1945;
5.	Posmrtni no do kraja 1S44 ieta vdovam padin pripadnikov vaških staž. čim iste prejmejo urauni odlok o p. izn^ni posmrtni ni.
Pristojbine se izplačujejo samo dopoldne od 8. do 12., v os taj i h dneh pa ---amo od 9. do 11. Nove prošnje se v teh oneb ne boio reševale.
Upravičenci morajo predložiti tede L-stine:
a)	osebno izkaznico;
b)	pošto svojega člana \z vojnega ujetništva, internacije oz. od dotične nemške vojaške edinice.s poštnim žlgcm vsaj meseca oktobra 1944 ali pozre.e. .— Faita mora biti orig nujna (od psma ovzt -ku-v^ria) s točnim nais.ovom od.-oši.;j. telja. — Namembnik more biti tudi izven Ljuoiuan-ske pokiajine n. pr. iz Go^enj^k ga, Štajerskega.
Kdor take pošte nima, mora preskrbeti potrdijo pristojne po.icijske stra.".ni e ->z. pristojnega oeč n keca uiada, da se dotični ni vrnii domov. Isto vredni st imajo tudi uradna potrdila Slov. Rde-lega kr.ža m komande koncentracijskega tab rišča, izdaja oktobra 1J44 a.i po.neje in ako navajajo podatke o bivališču vo.nega -Jetnika oz. in.erniranca;
c)	pLmeno pooblastilo, ako pristojbne dviga druga oseba, v katerem mo a siti vpisana številka in datum oebne zkazr.ice uprav.čenca, v kateiem pr.meru odpade predložitev osebne izkaznice;
č) Podporno knjižico Pokrajinskega podpornega odbora v Ljubljani, kdor je že doslej sorejemafl podpore še pri kaki drugi sociaini ustanovi. — To velja kakor z* one iz Ljubljane, tako tudi za one izven LJubljane;
d)	Ako se podpora izplačuje za več oseb v družini, je take dokumente predložiti za vse odvedene osebe, oz. eno potrdilo za vse člane. Organi občin dvignejo pri.t»„bine potom seznama in predložiivi vseh od a) do č) označenih dokumentov.
Pristojbine se bodo izplačevale edino proti predložitvi vseh^ omenjenih dokumentov.
Opombe:
1 po odloku prezidenta pokrajinske uprave 1/743« od 16. VIII. 1944 je ustavljeno izplačilo-pristojbin svojcem onih oseb, katere se od septembra 1943 oz. v teku leta 1944 nikakor niso oglasile iz vojnega ujetništva, internacije oz. konfinacije, ter se ne ve za njihovo sedanje bivališče niti za njihovo usodo. — Prizadete stranke bodo o tem odloku pismeno obveščane.
Izjemo tvorijo družine, čijih družirski glavar je vojni uje nik oz. interniranec in katerim se bodo na osebno intervencijo g. prezidenta pristojbine še v naprj izplačevale — do oreklica
2. Prav tako bodo obveščene o ukinitvi podpore-preživnine tudi one osebe, ki raz-
olagajo z nepremičninami in zem jo v p ovršini, katera je zadostna za preživljanje družine, oz. imajo take dohodke da presegajo Dri tuk. uradu predpisani maksimalni količnik.
S. Družinam interniranih, konfiniramh, priprtih ali v vojnem ujetništvu se nanuja-jočih razvrščenih in nerazvrščenih ž-bencev države, pokrajine ali drugih iavnib in pomožnih ustanov, ne pri^ned^lo nikakršne pristojbine pri tuk. uradu.
Pokrajinski vojaški urad.
Na Notranjskem stoji vas.

Posiojna. Konec leta »Na Notranjskem stoji vao. Vrh po ime nu« . Ta prep.osti La-ični slave*., » Katerim na- France Levstik v; elje v svojo mojstrovino, nam takoj živo obudi opomin na prekanjenega si.aka Martina Krpana, ki smo ga vzljubili od tiste prve ure, ko smo v šopkih klopen prebrala zgodbo o njem. obenem Da nam pričara pred oči privid notranjske pokra .ine. vzva ovane, samotne, trdožive, kakršni so tudi n eni ljudje. Fran Levstik je že prav vedel, zakaj je našega imen.tnega junaka po>-ktl na Notranjskem, da-iprav nam ga je v življenje in branje postavil že let) dni prej (1858). preden se e preselil k Miroslavu Viiharju v Senožeče za domačega uči elja. .Dve leti je preživel na Notranjskim. Ni ee pohvali., ko je zapusti Kras in šel zu tajnika k Čitalnici v Trst. Vzrok njegovega nerazpoloženja je bil v preobiljem ukvarjanju z Vilharjevimi š irimi ctr ki, ob katerih mu za lastno delo ni preostalo rič časa. in pa v neskladanju z la koživim graščakom. občutljivim pesnikom. Izven-tega pa je seveda Levstik našel v Gorenjem Krasu in njegovih ljudel mrogokaj novega, k;en ga in zanimivega kar je obogatilo njegovo š roko znan.e. O tem so ostali očitni sledovi v nj^po ih po n jš h dei;h v?e tja do mladinskih pesmi, ki jih je pisal svoja zadnja leta v Ljub jani.
Ko grem skoz' kraške vasi, spcr-navam, kako se stara patriarhu ličnost v tihem, toda neminovnem boju kosa z novim časum. Notranjske vati z več ali manj mogočnim zidovjem so kakor gradišča. Pre iva stvo pa je razredčeno, vasi so večji defl sla.o ob judene. Saj menda ni hiše, ki ne bi pogrešala svojcev Skoraj otožno se spe m-n;m vtisov, ki sem jih bij izza mlada nabral po knjigah o kraški vasi.
Fran Erjavec nam je v svojem sočnem opisu »besede« na Krasu orisal biva'išča, življenje in razvedrilo kra k h ljudi svojega časa, torej blizu tistih let. ko je tudi Fance Levstik spoznaval Notranjsko. Dr. Turna nam je v svojih jedrna'ih Spomin h iz dobe, ko je uči eljeval v Postojni, z nekaterimi posebno živahnimi črtami orisaj postojnsko oko ico, predvsem Staro vas. Leta je res vredna svojega imena V Staro vas naj bi poromal vsakdo kdor se kaj dlje pomudi v Postojni in žela nanagkm spoznati značilno kraško naselje. Saj je do tja komaj pičle P°<! ure lepega ■-p ehoda. s katerega se venomer odpira razgled po široki postojnski pokrajini.
»
Pred sedemdesetimi leti, nam pripoveduje dr. Turna, je b io v Stari vasi še prav patriarhalično življenje. Največ ^o se ba-vili z ovčjerejo in g'avni donos so im li v volni, siru in madih jagnjetih. Posebno jman je bil starovaški sir ostrega in tolstega okusa. Oblačili so ee še v doma tkano raševino. Vsaka hi;a je imela svojega vel kega ovčarskega pa. To so bili vel ki psi z belo dlako, šil*ast:m gobcem in kratkimi. koničastimi ušesi dobri stražarji hiše in ovac. popotniku pa nevarni. Kadar so hili na pafnr'r.m prt Čredah, s« sm<rl nobon človek prib ižati čredi. Psi so gr. napadli in gotovo raztrgali, ako ni bilo blizu pastirja.
Na oko je Stara vas ostala pač neiznre-menjena. Mična cerkvica sv. Antona stoji častitljivo še danes kakor od vsega početka (1668) na rahli vzpet'ni tilk pred vasjo. Pred nj6 umira starodavana lipa. ki jo šest mož komaj objnme. Suši se. pravijo, ker so jo postojnski fantje nekoč iz go'le zavisti pod-žagali. Pa je to kajpada le zlobna govorica, kajti Postojnčani so prepo^osni, da bi bodi i iz mesita sosedom lipe žagat, S aro-vaščani pa dovolj tršati. da bi takim Žagarjem brž posvetili domov. Lipa se suši
Griša Koritnik:
NOVO LETO
Novo leto, novo srečo voščimo si vsepovsod, z dušo že'jno, hrepenečo stopamo v Silvestrov god:
Da bilo bi novo leto priča lepih, son-fnih dni, da bi vse za dobro vneto razmahnilo v njem moči.
Da prirotle sile blage daie bi obilen kruh, da bi nosil prapor zmage srca zbližujoči duh.
Da bi našla svetla pota slednjo kočo. s'ednji gaj, da prepreg a bi dobrota zemlje krog iz kraja \ kraj.
zavoljo starosti Obilnemu sad emu drevju, ki zasenčuje večino domačij, pa je strahovit mraz pred nekaj leti prizadel veliko pogubo. In kakor da je poz ba segja tudi med človeški rod, je na vasi vse ti-hotno, mrko, kakor stari oreh, ki ves gol izteza gole roke pod zimsko nebo, p 06 i sonca in milega, mirnega ozračja. Ni č.ui vrišča otrok ne laježa ovčarskih psov, komaj da se oglašata petelin in gosak. S »sita poslopja pričajo o dob,ih kmetijah. P.i Si-jevčevih me gospodinja povabi izpod širokega napušea v kuhinjo, po kraško »v liso«. Čeprav je to ena izmed najbolj znanih naprednih kmetij (sloveča že dolgo let po čebelarstvu, pa tudi umetnik je ^zšel izp' d njene strehe), še gori ogenj ra s arinskem ognjišču, nad njim pa visi bak eni kollič; vee še tako, kakor je bilo za E javčevih časov. Takih st rinsk h og-jišč pa je na vasi le še četvero. Tn ko se posili v spom n »PremLljevanje« S ečka Kosovela;
Tam za črnim ognjišč "m svetlika se ognja sijaj; — po mrzlih poljih hodim in vse me kliče na:, j. Ko da je vse izumrlo, je tiha kraška vas ...
Po velikih kmetijskih kuhinjah, ki so od nekdaj središče vsake not anjske hiš ., &e že nekaj let bolj in bolj šopi rjo beli šte-diniki. Notranjski kmet zna d >bro obračati svoj denar: izpopolnuje opravo, do-
kupuje, če je je prilika, novo orodje b
stroje, v posameznih va eh je po pet. ajst novih plugov samo za obdelovanje krompirja. Vojna je sicer močno razredčila tudi notranjske hleve, toda Se lahko po vs^h vaseh vidiš izredno lepe pare montafor cev, simen talcev in dobrih konj. A mnogoče^a, kar bi zlasti na zimo pereče potreboval, notranjski kmet ne more dokup.ti; pr.d-vsem pogreša obutve in oblačifta. Drago mora plačevati de ovne moči, kol kor jih sploh dobi. Starejši ljudije in otroci se vba-dajo. največ pa opravijo odrasla de-, e a. Mnogo je dekličev ge>cln:h za možitev. To- a svaitovanj bo tudi leto- malo, ker ni iem-nov. Lanska jesen jih je pu tila bogve k.e na jugu, na otokih, v pregnanst\u afi po grobeh. Veči del ni glasu o njih. In tako se danes bofij kakor v prvi svetovni vojni glasi po kraških vaseh tiha dekl;Ska tožba:
»Ne zveni v samoti — sramoti mi cvet!
Nekdaj je žive o lepo se,
sedaj pa rodovi tepč se,
tudi moj ljubi je moraj na boj!«
(A. D-b-ljt k)
*
. Kretske sledove je že zapustil Kras v naši književnosti. Skozi peresa naših v ljavn h mož je šla hva a o nj.m; nujža tn.je se je elegična tožba našega Krasa razboho i'a v neumrljivi pe:mi Srečka Kosove.a. Svojega velikega epika pa nam naš mo očr.i Kras še ni rodil. Veiiika doba in velika epopeja, ki jo preživlja kraški rod, čaka nanj. Morda je že nrd namri, še tih in nepoznan. Morda pa sredi burnih let šele ra^te v gori iavor, iz katerega bo z ni vrezana zibelka.	* tr.
Uspešno ozdravitveno delo v
p.oSletssa p©slovatt]e ebčiuskega prc^agari^isega odseka
Ribnica, 27. decembra
Te dni poteka pol leta, kar je začel v Ribnici de.ovati propagandni odsek tr_ke občine. Dragocene sadove njegovega de a in tra da more pravilno oceniti le on\ ki je poznal Ribnico in ra: p.4!-ženje nj nega prebivalstva poprej in primerja to -tun„e z današnjim. Naj v naslednjem podamo kratek oris dela in sprememb, izv.šenih v potekajoči polovici leta.
Se pred letcm dni je bila Ribnca pravcata trdnjava komunizma v vsej Ribniški dolini. Bi o jo je zato p av težko naskočiti. Rdeča agitacija jfe še pot.m, ko je v trg že prispela domobranska posacka Ln začela živahno delovati, na vse mogoče načine, lepe in grde, skušala vplivati na ljudi in jih strahovati. To ji je bilo olajšano zaradi tega, ker so komunisti v času tolovajske »republike« zlepa in r«rda pritegnili k sodelovanju z nekaterimi izjemami trg in močno zastrupili tudi okolico. P.irejaii so pogoste mitinge in »narodne vese. ice«, mladino so s silo organiziraj v SKO Ju, trg in okoliške vasi ^a neprestano preplavljali z agitacij--kimi letaki in brošurami Čeprav je bila večina prebivalstva v svoiem bistvu protikomunistična, je vendar podlegala tej nasilni in spre ni agitaciji. Mnogi so se dali zapel jati k direktnemu sodelovanju s komunisti, drugi pa so postali vsaj apatični. Razmeroma malo jih je bilo. ki so neomajno ostali zvesti svojemu narodu in njegovim svetinjam.
Pri takem stanju je bila zelo posreč na misel, naj se Ribnica in okolica, ko so ju zasedli domobranci, osvoji tudi duševno. V okrilju trške občine se je v ta namen osnova; poseben propagandni odsek, ki se je lotil dela z mladeniškim navdušenjem Naloga zaradi opisanih razmer ni bila lahka, toda propagandisti so se ji posvetili ne le z vso vnemo, telveč tudi s skrbnim preudarkom. Kmalu so bile zač tne teža.e premagane, pri čemer gre nemala za«lu .a tudi ribniškemu županu g. Stanku ? - ra licu, ki je šel propagadnemu od eku v vsakem <>ziru na roko Prav tako je mnoto pripomoglo tudi poveljstvo domobranske posadke.
Da je vzbudil i" nase navezal p^zorno-t tržanov in okoličanov, je propagandni odsek najprej natrosil po v -eh k ajih tisa- e in tisoče lističev s pro ikununistič imi gesli in idejami ter z razkrivanji ažn1' 'in komunističnih obljub Vsebina teh lističev in letakov je bi'a '-.elo p» >r čeno i b a->a in zato tudi ze'o or?v -4,'t'č. 2e p-d njihovim vtisom so se ljudje začeli otresati ko munističnega vp'iva in se ču'iti vedno bolj varne. Od dneva v dan so postaj j b bolj pogumni in bolj z?do oljni.
Na daljni korak je naredil propagandni odsek s prirejanjem nedeljs' ih shodov. Ljudstvo je bi'o z lističi in letaki na n e duhovno že prip avleno ter se jih ie ud -leževalo z vese jem :n v veikem šle- ilu. S temi shodi je pro'ikomunist'č a pr- pa garda zajela vso R;bniško dol no od Gore pri Sedražici preko Velikih Pol.jan do Dolenje vasi Zborovanja so bila navadn . ob nedeljah po maši. Da jih zava uje pred mo-
rebitnim tolovajskim napadom, je šel v vsak kraj. kjer je bilo zborovanje, tudi primeren domobranski oddeittk. Na ta način so ijudje o pril ki zboi-cvanj spoznavali tudi domobrance in nj hove naloge, jih čeii čislati in ijubiti. Govori so bili vedno prirejeni naašč za dotični kraj in njegove prebivalce ter so za/to povsod zelo ugajal:. Ponovno se je zgodilo, da so iju-lje med shodom sami od sebe kazali na domače ta-renee ter jih razkrlnkavali. Po zborovan'u so domobranci navadno zapeli nekaj lepih pesmi, ki so marsikje ljudi ganile do solz. Takih zborovanj je bilo prav L&i-O štev^o. Večjega obsega so bila zborovanja v Jur-jevici (dvakrat), Nemški vasi, Sodražici, Velikih Poljanah, Novi Štifti, dvakrat v Dolenji vasi in seveda tudi v Ribnici st;mi. Na njih se je pokazalo, da je pr tikomu vrstična propaganda prav pogodila du..c*vno razpoloženje tjud -tva
2e med počitnicami je propagandni od-. sek oskrbel prot k munistič i pouk za r»b-n'še otroke. V poštev so prišli pre,.v.;em dečki od 10. do 15. leta starosti. Fouk je bil dvakrat teden ko v prostorih M aii-i-skega doma. Prireditelji so znai.i vedno poskrbeti, da ni bil dolgočasen. t:mveč ^o otroci bili deležni tudi roz.edrMla in oddiha. Zato so na te protikomu^is ične t rs prihajali polneštevino in z naj e jim veseljem Ko se je jeseni začel šolski rouk na meščanski šoli, je propagandni odsek preskrbeti tudi na njej za re/na protlk^rnuni-stična predavanja vsak teden.
S takim vsestranskim udej^tvovanjem le propagandni odsek dos g^l vid o prejsma-ritev Ribničanov in oko'i črno v, katerih razpoložerje je da^es že tis vro d ugač-ao, kakor je bi jo pred pol leta, ko so s ai še
čisto pod komunističnim vpuivom. •
Naj ob tej prTki sroroč;mo še zanimivo
novico iz Rib ice. Tik p:ed božičnimi prazn;ki je iz Ljub jane p ispel v Ribn o oddelek policijskih stražnikov, k bo sed j ostaij tu. Skrbel bo ra vzd že vanje reda in varn-c-sti v trgu in okoli i ter e tem razbremenil domobrance, da se bodo Ja ko ?e bolj posvetili svoj'm vojajkim "ejogam. Ljuje so sprejeli poicijske stražnik: z zaupanjem in simpatijami.
V zaklcnišču naj ■<«) «nua-anif posame? n!ka še bolj pazljivo, ker «o ijud f nervozni in nes.rpnl Vodno ni®slj na to. da n«- *tort svojemu bližnjemu ničesar, kar no bi l»i p povSeči Tebi sammii! — Vp-tje spr ha ja nje. prerivanje, neumestne šale ne spadaj v zak!on'ftče.
Zavedajte se, dn če v devet In dpvettlc. ^etlh primerih morda ne bo dej^nsUp^a napada sovražnih letal, se enkrat lahko «godi. da bo zares. Zato ne Izzivajte usode In drž te se danih navodil! Predvwn tnUnj po danem znaku alarma v zal:lo-niSče?
Varčirt^' z eMctT^o!
Slovenci! Slovenke!
Po odredbi gospoda prezidenta Pokrajinske uprave odpira SOCIALNA POMOČ v Ljubljani z novim letom svojo lastno
MAKUPOVALNICO OBLAČIL, OBUTVE, PERILA, POSTELJNINE ITD.
Glavna poslovalnica bo v Gradišču St. 4, nasproti Dramskega gledališča, ter bo pričela poslovati v torek, Z. januarja 1915.
Ko Socialna pomoč opozarja občinstvo na to važno socialno institucijo, ngotavija sledeče:
Dasiravno so nabirke blagovnih predmetov, ki jih je v tem letu izvršila Socialna pomoč, prinesle po radodarnosti dobrih ljudi razveseljivo zbirko, vendarle vsa ta zaloga hitro kopni, ker so potrebe izredno velike. Da pa bomo v stanju v Šestem letu vojne nuditi rojakom, to je beguncem in naše pomoči kakor koli potrebnim osebam, razna oblačila, bo odslej Socialna pomoč nakupovala vse vrste obnošenih ob-
Napffeišm&nja
pri geljzirc!
V območju tukaj njega železniškega ravnateljstva so napredovali z veljavnostjo od 21. decembra 1944:
za iispektcrja V. pol. skupine Šerjgk Jcžef, za viš. kontrolorja VI pol. skup. Golobic Rudolf, za kontrolorja VII. po', sk. Kasfelec Anton, za glav arhivarja VII. pol k Pipp Ivan. Leder Frančišek 'n Schaffer Aleksander, za viš. prometnike VII. pol. sk Golob Jakob, Pavlin Oto. Skok Stan:s'av. Rezar Jožef in Jakus Nata'r>. za g*av b'agajnika voz. listkov VII. po! sk. Brodar Franc ter za viš. strojevodji VII. po. sk Žort>a Rudolf ln Za-vršnik Karol; dalje so priš'i v VIIL pol. skupino: G.cbočmk BožicEar, Gregorin Ciril'. Ma-lenšek Ivan Prezelj Vladimr. Penca Frančišek, TVšan lar.ez Accetto A'oizi\ Recelj Vinctnc in Bat č Anton m v IX pol. skupino: Bezlaj Izidora Ros Ivan, Kregar Alojz, A'.ič Alojz. Toni Frančišek in Namestnik Miroslav.
Med zvanlčniki II kat so dosegli I pol. skupino: Šeš^k Karol Jeza Luka. Sirmk Jožef, Višnjevar Anton. Tlaker Frr.nc. Kotnik Janez, Vi cel/o Leon. Orel Hmrik. Smrajc Janez. Kogoi Jakob. MMavc.č Anton, Molk Avgue-tn. Pet rič Mitevž in Kržič Anton ter II. pol. skupino: Medv-ed Josip, Šega Fran-či'i k Vidmar Franc in Huč Franc.
Z veljavnostjo od 'steffa dneva so bili imenovani: v IX. pol. skupino: Gwšs\i Rudolf ii Miklič De meter ter v X. pol. skupino: Karba Rudolf. Lelonja Anton, Simik Frančišek in Peček Ignacij.
Prched v »©vr I?to **rsvešesi molitvi za mir
Odbor za pripravo prvih petkov in sobot nas naproša za ob avo naslednjega pozi a 'jubljanskim verrVcom: Letos bomo posveti) prestop v Novo leto molitvam za tako za žaljeni mir, katerega eo sngsli oznan'li pastirjem in vsem ljudem na zemlji ki so dobre volje Zato bomo v Sf-vestrovi noči ce'o noč od 6. zvečer do 6. zjutraj po družinah doma opravljali uro molitve, vs ka družina vsa i eno uro. Vsaka družni 9? bo zato --iarr.a al" po* r.m kake osebe pr^l^i^a v domačem župn:rč'i ter prijavna uro. katero bo izpolnila z molitvi o, tafco da bo vseka fara nersret-coma moli1a celo noč. Družine, ki se bodo pri javi a za jutranje ure bodo imele tem vetje zaslužen je. 6;m večja bo njih žrtev in bo njih pro"n pri Gosr>o<*u tem bolj ugodno sprejeta Ura molitve naj se izrabi aM s trem' deli rožn"^a venca in z 1'tani ami, ali snmo z enim cVom rožne?a venca in s petjem bož čnih al" Mar'"i ih mi ali čitanjem r	psma ali drrf/i
naHo:"n"h knjig a1 5 ično Dopoldne bomo skuša1! i tj viaj k e; i eti m S popoldne pa k popoldanskem poh^žn^ini in uram mo':it"e pred Izpostavi'eno Najsveteje v cerkvah. Na ta način bomo letos tudi z.->dovčevali za
lačllnlh predmetov, kot obleke, obutev, parilo, posteljnino itd. Mi vemo zatrdno, da imate doma Sc lepo zalogo raznih oblačil, ki jih ne potrebujete, ki bi jih pa nujno potrebovali naši sorojakL
Zaradi tega pozivamo in prosimo vse Slovence in Slovenke:
Prodajte te oblačilne predmete nam, ml vam jih plačamo po dnevni ceni in hvaležni vam bomo za vsak predmet, ki nam ga boste prodali. Vi pa boste s tem storili lep socialen čin, ker boste pripomogli, da bomo lahko hitro oblekli in obuli potrebnega rojaka.
Naj ta poziv ne ostane brez odmeva. Opozarjajte vse svoje znance na to vele-važno socialno nakupovalnlco. Posebno vas, matere in gospodinje, nujno prosimo: preglejte svoje omare in pohitite v našo nakupovalnlco, ker zima je tu, nešteto naših rojakov pa je nagih in bosih.
SOCIALNA POMOČ.
vse pregrešno veselje m razuzdano pijančevanje prejšnjih silvestrovanj, ki so trajala pozno v Novo leto. tako da so mnog celo mašo prezr'! m prespali Tako bomo celo noč in cel dan preživeli v pokori in zadeščevanju ter v pr.srčnih prošnjah Gospodu nebesnih trum. naj sc nas usmili, napravi konec temu strašnemu dTvianju in nam naklonil pravičen m*.
Zaupajmo v moč molitve, kajta Gospod sam je dejal da kar koli Ga bomo prosti v njegovem imenu nam bo dal n k er sta dva ali trije ali več zbrani v Njeeovem imenu, tam je On sredi med njim'. Zato pr.poroča-mo, da se družine čim bolj odzovejo temu vabilu. vsi pa vp ivajmo drug na drugega, zlasti na take, ki ne verujejo v moč molitve, da bomo v tej vsesplošni akciji vsi prosili božjega blagoslova v novem letu ln ne bo nobenega. ki ne bi v ta namen tzmolil vsaj enega očenaSa in zdrave Marije in šel k sv. maši.
Iz pisarne nam?silfi p,o»?ff|ev
V zvezni pisarni narodnih pion rjev. Kolodvorska 22, naj dvignejo pošto:
Voduek, Predjamska 36. Žulj Angela, Rudnik, Zare Lojzka, gostilna Figovec. Srra-žiar Julljana. Hrenova 17, Jože Bogataj, Florijanska 11. Horvatec Cesta dveh cesarjev 283, Lojzka Berce. Prešernova 4. Cuk Ne-žilca, Ljubljanska 33, Gregorič Benon Prešernova 5. Smrekar Vida. Hrenova 19 Gru-bar Janez. Petruškova ce*ta 25. Justin Bogomir. Jadranska, Karlin Marjan. Beethovnova 15, Ml nar Marija. Dunajska cesta 1, Št-umbel Jože. Knezov stradon, Zapušek Kristina, Pot na Rakovo jelšo 54. Žlogar Olga, Ceata VIL šit. 11. Reeman. Knezova 59 Jo-žca Virant. Apihova 13, Zaje Magdalena, Paster Marija. Sv. Petra cesta št. 3. Tomšič Frančilka. Zarnikova ul. 9. Plat P ep ca, Vrhovčeva 1, Podrža; Terezija, Orle št 28, Urbane Stanko, sklad ščnlt pri Figovcu. Be-rars Marija. Rimska c. 17. Škufca Franc. Pe-trakova u'.. Jmtm. Jadranska ul., Lavrič, trgovina usnja, Debevc. Edo Detelova 3. Stare i Alojzij. Bleiweisova 52. Lepša Rudi. Knezova ul 18, Mavrln Leopold, Cerkvena ul. 5, Rezka Kvejan Ao hova ul 34. Čebe'a Vida, Beethovnova 15, Mateaj Alojzij. Knezova 59. Kravcar Nikolaj, Tržaška c. 81. Zelau Franc, Valja čeva ul. 19, Drmic Franci ka. R» ž. dol. c. VII-18. Fingust Roman Nove Jarše 34, Frbežar Jože. Cesta na Brdo 20, \Veber Stanka, Gregorčičeva 12. Dariš Avgusta. Livada št 3. Martinka Ban, Smart;ncka Bluie Franc Nove Jarše 71. Jelačin Jožica. Rud-riz 58. Gučar Ivan. Poljanska c. 54, Karlia Marjan.
Obvestila Sfeve^ega Rdečega križa
Paketi: Slovenski Rdeč' križ obvešča občinstvo. da je sprejemanje peketov začasno do nadaljnje?,! ukinjeno S tem je objava glede prihodnjega tedna preklicana. O ponovnem snre jemanju bo občinstvo pravočasno obveščeno.
m gavarova

f*
fe	le zr,*srffi	h vel|av»o tii.41 za leto
1945* Zsv?jrcv23i]2 za primer smrti zaradi nezgede m zrafs sscts-	\e z , Oljčno za varovalni c^
p^siaSa zastoji D54 (psj Zedlnfena zavarovalnica)
v LjublJanL
Pogled nazaj
Slovensko kulturno življen e je bilo v letu 1944 vzlic vojnim razmeram dokaj razgibano. Ljubljana, kulturno središče Slovencev, je ohran la tudi v velikem letu nove zgodovine svoje poglavitne kulturne institucije, moralne m materulne pogoje produktivnega, čeprav času in okolju prlagojenega prosvetnega dela V letih, ko je težišče življenja v drugih silah in drugih, zgodovin-ko pomembnih ciljih, moramo biti veseli seheme svetlobe. vs.ega pozitivnega, vsake količkaj pomembne vrednote.
Izjtned naših vodilnih kulturnih korporaci) je delovala Slovenska akademija znanosti in umetnosti Pr.redila ie med drugim interno proslavo velikega vzornka slovenske teologije in slovstvene zgodovine Jerneja Kopitarja in '.zdaa s tem v zvezi prvo zajetno knjigo njegov A zbranih spisov Nadalje je objavila drugo knjigo Razprav filozofsko-ttološko-historičnega razreda in razpravo Jov Hadžija »Turbelar <ska teorija knidarijev« kakor je njen predsednik univ prof dr mž. M 'lan Vidmar zdal v Ljubljani fKlevnmavr & Bam-berg) svoje najobsežnejše vprav živi jen jsiko d!elo o transformator j :h rt prenosu energije (v nemškem jeziku) Poleg tega predstav' a de!o naših znanstvenikov v letu 1944 tuc& »Zbom;k manstvenih raznrav« |fi pa ie izfla'a pravna fakulteta naše un verze kar pa ni edina pravno-znanstvena knjiga (prim knjige prof dr Sajovca dr ŠtemrMria in dr.) Znanstveno Utežnim nr^ds+a" !jfio tudi pomemben zbom1'k »Narodoo^je Slovencev (1 del, zaiožba J Žužek) Boh nčev geografsko-zgodovinski spis »Nil in dežela Egipčanov«, Kuoljeva »Mehanika vsakdanjega življenja«,
Jakličev »Ignacij Knoblecbar«), Kasalova »Praktična »tatka« ln še neleatera dela te vrste.
Upodabljajoča umetnost. organizacij ko osredotočena okrog »Narodne galerije« in »Dru.:tva slovenskih 'i-ovnih umetnkov«. je izživja'a bolj v neumornem delu posameznih umetnikov kakor pa v zunanjih prireditvah in v družabnem blesku. »N-redna galerija« je pod vodstvom svojega skrbnega pred ednika dr. Frana Vvindiecherja izvr i a obsežno interno delo za zaščito naših umetnin pred nevarnostmi iz zraka m je zaradi te'!a morala zapreti svo. e prostore, vendar je ostala organzaci:sko na budni straži interesov naše upodabljajoče umetnosti. Število javnih razsitav je bilo manjše kakor v letu 1943. Največja razstava se je vršila pod pokroviteljstvom prezdenta Pokrajinske uprave d>v gen Rupnikj v Jakoniče-em paviljonu: razstavil je svo:e portrete eden »zmed predstavnikov impresionistične generaeje v soven-skem sjkarstvu, prof. Matej Starnen Manjše razstave sita prrejala oba uemtnostna salona (Kos. Obcrsnel), preko umetniško dopustne meje pa se je razpasla navada razstavljanja dobrih m slabih slik v izložbenih oknih raznih trgovin
V glasbenem žMjenju je bilo opaziti tud' na zunaj f.avne produkcije) delo anje naše Glasbene a?cac?emije in z njo združene srednje g asbene šole (konservatorija), takisto šole Glasbene Matice Kronist tega leta bo rad zabeleži! v svoje anale, da je bilo zanimanje za glasbeno izobrazbo zelo veliko in da so tudi naše šole skušale ohraniti svojo višino, o čemer sm>o se mogli prepričati na' številnih javnih produkcijah njihovih go enk in gojen cev. Med koncertnimi prireditvami so zavze mali najvidnejše mesto simfonični koncert' pomnoženega radijskega orkestra. Vsi koncerti
so bi i razprodmi. več'del že \ naprej Odliko-kovali žo se po debro izbranih spororV-, s r.'ovennko, mnko. slovansko in rema.i^eo bo. Po'eg tega je v prvem poletju priredilo nar. že'czni"arko g'a^b.-no dnrtvo »So ga« več dobro uspelih m-.rt'ne j s prav dobrim programom in v izvedbi, ki je za nače raz-me'i prvovrstna.
al;t i e-n č n'tc-li v ku'tumem živi enju Ljubljene je D lavno gledališče, ki ie »red« poletja končalo ser -no 1543-44 in začelo v prvih je.>e:r k h tednih z novo sezono v Drami in Operi Na zunaj označuje njegovo del.vanje i: red no ve ko število pradetav. ki s- • bile malone brsr'r:emno vedno razprodane. To in no ob? še izdatna podpora s sit rani oblasti je gerrli -eu omopoč?lo uspešen notanji razvoj, tembolj, ker razpo-ga tudi z izbranim umet-rr.kim oe---b;em Ustanovitev posebne operne ;"c-le in dramskega situda stojita v znamenju ter;n ugodnega razvoja domače gleda i ke umetnosti.
V kn:iževnosti so b'!e razmere prav tako dovolj ugodne. Ob zmanjšanem revialnem ti ku (izhajala sta samo »Dom in Svet« v oblki zbor • tka in »Umetnost«) je še vedno procv't?la s!ovenrka kn Iga. Za 1 1944 je b»'a poeebno znači en pojav na tem področju Knjižna tombola Zimske pomoči. Po inicia-tilvi svojega predsednika Narte Ve! ' tnr ia, ki je sam znan kni:že>n'k. ie priredia naša največja sociano-dobrodelna akcija knjižno tombolo, ki je pripravi'-! 22.277 .zv^dov knjig Prirejeni sta bii dve tomboli: ljudska in b»-bhofilsfca Za prvo je izdala v svoji za ožb' pet nov h knhg. za drugo pa šest publikacj. zmed katerih je najnomembntjša Zbomik Zmske pomoči pri katerem ie sodelovalo okrog 110 avtorjev. Poleg teh novih Izdaj je Zimska pomoč nakupila večja število drugod >zišUh knjig jn jih priredila za evoje dobitke.
Bila je to največja ja na akc:?a \ prid slovenski kniisji, kar .'mc. jih kda imeli. Pri obeh toir.bo ah -n poznej e h žrebanj h se je tztrž lo za. en ir'iYoa 700 370 lir (glej T Debeljak, »Slove*'čev koledar«, str 123). Irme«! knjižnih družb sta deovall tudi I. 1944" obe tra-c'ici n-lni mate ljudske kn"'ge. Družba sv. Mohorja in Vodnikova družba Slednja e i' da'a roman Lojzeta Zupan ca »Pod križem« a pre.tiko.
Primerno pk ivne so b'l? tudi nekatere naše ni r.žba V vojnem času ustanovljena »Slo-vcn'eva knjžtv a« je dosegla in prekoračila v tem letu svo ICO zvezek V jeseni leta 1942. ust'nov!jena »Dobra knjiga*, ki izhaja v mesečnih zvezkih ie rda'a ob koncu leta 1944 svo o 27 knj go. Obe knjižn.ci sta izdali poleg nekaterih domačih m a tel jev večje štev i o prevodov iz raznih literatur in tako tudS v 'T)jnem času odpirali slovanskemu brn cu okna v široki svet »Dobra knjt^a« je zd.ila 1 1944 Žu'avvsJkega roman »Na srebrni obl'«. Bojerje ega »Erika Evie«. Octava Au-bryja »Napoleonovo veliko ljubezen«. Keller-jeve »Ljudi iz Se'dvvyle«. Seraove »Čmo re-pub'3<o««. Jacobsenovo »Marijo Grubber e-vo« Welzlove spomine »Na zatem severu«, O-^/eno-vo »Vas ob reku Olsena-Loekkena »Zmago Klavsa Bjerga«. Tmmermansov »Hemetov rod« Ravljenovo izvirno povest »Mrtv' ognien:k« m Prevt*»tovo »Manon Le6>-cairt« Izmed drugih založb je bi'» najbolj ak'ivna Ljudska knjigama, ki je izdala v svoji zbirk »Naš« lenima« med drueim prevod francoskega mmana P ''Ermita »Vel'fea pri a-
vca« Tana Vrbe češk- roman »Bof ji mlini« ■^i^oea P-pvdms zoodovnsko knjigo o D?m givKonu Merržkov4-efia »Nanoleona« pred vsem na d\ie pomemhn' kn jigi domačih pv«-teliev: Stanka Majcna novelisti čno zbirko »Bogar Mcho« b Milk« Javomfca esejsko
knjigo »Pero n čas«« Ista založba je izdala tudi znanstveno pomembno knjigo »Codex iuris canemci — Zakonik cerkvenega prava«, latin^ko-slovensko izdajo v priredbi dr. A« Oda rja.
Posebej omenjamo poezijo Dr Alojzij Gradnik je tu na prvem mestu ne le po pomenu, ki ga zavzema v naši sedanji pesniki produkciji, marveč tudi po izredni stvar-jalni delavnosti. L 1944 je izdal kar dve knji-gi: lirični zb'rki »Pesmi o Maji« (Narodna t'£fcarna) n »Pojoča kri« (žužek) Tretja knjiga komentiran prevod Michelangeovih sonetov, je pravkar v trku. Veliko odkritje v naši poeziji je izdaja Balantičevega zbranega dela »V ognju groze plapolam« n b:bliofilska izdaja Sonetnega venca obe z uvodom dr T. Debeljaka; nadalje sta izši zbirki dveh mladih pesnikov: V'nka Beličiča »Česminnv grm« in Mitje Sarabon-a »Bo'ečna« Severin §a'i jO' sivoj pesnici profil znatno izpopolnil & krasno pesnitvijo »Spev rodni zemlji«.
Iz drugih založb omenjamo izvrni roman Franceta Novšaka »Globoko jezero« (Turk), Josipa Westra potopise »Iz domovine in tujine«. Janeza Gregorina zbrano delo »Blagoslov gora«. Evg Lovšina »V Triglavu n njegovi soseščini« (vse tr' v izdaji SPD).
Teh nekaj imen in naslovov ie seveda daleč od bibliografske oono'nosti; bila so na-\ rž ena le mimogrede. Pridružiti b' jim morali vrsto drugh posebej ie raznih -trrkov-nih m prakt«čn'h deL učbenikov mladinskih knjig (na pr znane cdaje knjigarne Tiskovne zadruge) Naš okvir n« fe za takle pregled pretesen Hotel smo samo bežno opozoriti, da kulturna žetev 1 1944 v kulturnem središču Slovencev ni bila majhna: nog'ed nazaj nam kaže. da ma bilanca tega leta mnogo pozitivnih točk in neminljivih vrednot
Vse brezplačne tramvajske vozovnice odpravljene. Upravni svet Ma'ožci]ezn;Ške družbe je sklenil, da za leto 1845 ne bo izdal nobenih brezplačnih vozovnic, hikrati je pa s 1. januarjem ukinil vse brezplačne vožnje razen za ranjence in invalide nemške oborožene sile, Slovenskega domobranstva in policije. Ta sklep je odobril 21. dec^ nbra g. prezident
li— Drsanje na tivolskem ribniku je najstrožje prepovedano ter mestna občina ne prevzema niti najmanjše odgovornosti za zdravje in življenje drsalcev. Led je namreč neenakomerno debel ter na več krajih nevaren za drsaflce. Prosimo starše, naj varujejo svoje otroke ter mladino opominjajo pred nevarnim drsanjem na
tivolskem ribniku
u— Podaljšan hodnik za pešce. Takoj po ureditvi novega hodnika za pešce na levi strani Tržaške ceste na odseku do Langusove ulice, so se delavci lotili desnega hodnika na spoinjem koncu tobačne tovarne. Dosedrazji betonski hodnik na desni strani ceste sega samo do konca tovarni-Bkih stavb odnosno do konca ograje, ki te Stavbe obdaja Od tu pa do ogla Tržaške ceste in Otražmove ulice je del še neureje-caga hodnika. Te di^ so začeJi delavci ko-
SreČno in zadovoljno novo teto želi vsem svojim naročnikom in čitateljem, sotrud' nUtom m inserent&m
JUTRO
Zaradi dvojnega praznika bo izšel »Slovenski Narod« to pot izjemno v torek zjutraj, prihodnja številka »Jutra« pa v sredo zjutraj.
i€roi»ifgo
*	Preziosi imenovan za veleposlanika.
Mussolini je podpisal dekret, s katerim je bil imenovan Giovanni Preziosi, voaja italijanskega urada za raziskovanje ras. za veleposlanika
*	Predzgcdovinske najdbe v Hallstattu. V okoiici Hallistatta, kjer se že celo vrsto let vrše zanimiva starinska izkopava.) ja, so našli v novejšem času zopet več oiKras-kov iz zlata. Med okraski je več zlatih obročkov, najdragocenejša naj oba pa predstavlja zapesimca iz zlate počevine, ki tehta 12 gramov. Nadalje so naši; prstan o katerem sodijo, da je star najmanj 2.500 do 2.700 let.
*	Obsodba braniteljev NeapiJa. Od Bo-nomijeve vlade obtožena bivša poveljnika mesta in področja Neapelj, PeniimaŽii m Tettot sta bi;a obsojena na 20letno ječo. Soda je bila izrečena kljub temu, da je obramba predložila sodnemu zboru Badogii-jevo pismo, iz katerega izhaja, da Badoglio sam po sklenjenem premirju ni nameraval hraniti Neaplja pred nemškimi četami.
*	Cenzura na Finskem. Listi poročajo, da je bilja nedavno na ozemlju Finske uvedena nova cenzura za v»e pisemske, brzojavne in druge pošiijlce ter za telefonske pogovore. Cenzuri so podvržene vse oddaje po radiu ter tudi vsa pošta, ki obsega tiskovine
*	Italijanke se bodo možile s črnci Kot javlja »Corriere della Sera«, je odobrila Bonomijeva vlada na svoji seji dne 20. decembra uredbo, ki predvideva olajšanja za sklenitev zakonov med Itaijamkami in pripadniki angleške in ameriške vojske, čeprav niso belega plemena.
*	40.000 ovac na Moravskem. Ze nekaj let si na Moravskem prizadevajo, da bi povzdignili ovčjerejo in pomnožili število ovac. Tozadevna organizacija sporoča, da je prizadevanje popolnoma uspelo. Število ovac se je zvišalo že na 40.000 glav, pri čemer gre prvenstvo južnomoravskim krajem.
*	Nesreča s premogom. V okolici Linza se je primerila pred kratkim huda nesreča s premogom. Neka ženska, ki je imela v oskrbi tri vnuke v starosti od 4 do 7 let, je zakurila v pečici ogenj. V pečici so se razvili strupeni plini, ki so povzročil smrt babce in treh njenih vnukov.
h Lfubljafse
u—- Novi grobovi. Za vedno je zapustil] svojce mož, sin, brat, stric in svak, go p. Ferdinand Ravnikar, uslužbenec drž. železnic. Za njim žalujejo: žena Manca, mati, bratje, sestre in drugo sorodstvo. Začasno so ga pokopali v Salzburgu. — Po dolgem mučnem trpljenju je umrl ljubljeni mož, oče, stari oče, stric in tast g. Franc Cotič, zvaničnik drž. železnic v p. Za njim žalujejo: žena Elizabeta, sin, hčerke in drugo sorodstvo. Pogreb nepozabnega rajnika bo v ponedeljek. 1. januarja 1945. ob % na 9. dopoldne z Zal, kapelica sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. — Po kratki in mučni bolezni je za vedno zapustil svoje drage ljubljeni mož, dobri oče in stric g. Peter Kariž, upokojenec drž. želcznic. Zapušča žalujočo ženo in otroke Pogreb bo v torek, 2. januarja ob pol 9. uri zjutraj z Zal, iz kapaie sv. Andreja na pokopali išče k Sv. Križu. — Po dolgi in mučni bolezni je umrla ljubljena soproga, mati, babica, tašča in sestra ga. Angela Zaje, roj. Prek, upokojenka tobačne tovarne. Za njo žalujejo soprog Franc, sin Franci, hčerki Zora in Darinka, snaha Iva, vnukinja Ljubica, brata Mihael in Franc, sestra Marija ter drugo sorodstvo. Pogreb poikojnice bo iz hiše žalosti v Rožni dolini, Cesta XIX št 16 na viško pokopališče v ponedeljek, 1. januarja. — V starosti 70 let je umrl ljubljeni mož, oče. stari oče in stric gosp. Janez Končina. Za njim žalujejo soproga, hčerke, sinovi in vnuki. Pogreb bo dne 1* januarja ob % na 10. uro iz kapelice sv. Janeza na Žalah, na pokopališče pri Sv. Križu. — V Ljubljani je v soboto umrla hišna pocestnica ga. Marija Kovačeva. Pokopali jo bodo v torek, 2. januarja ob 9. dopoldne iz Zal, na pokopališče k Sv. Križu Za njo žahrejo Kovačeva, Engel-manova, Bergantova. Arharjeva, Plitzkova in Herzmenskega družine. — V Ljub jani je umr1! Jakob Marega, železničar v pokoju. Pokopali ga bodo v ponedeljek, 1. januarja ob 9.15 dopove iz Zal na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnikom bodi ohranjen blag spomin, preostalim izrekamo naše odkrito soža'je.
u— Poroka. V cerkvi Marije Lurdske v Zagrebu sta se 2. decembra poročila Vlaho Paljetak. veletrgovec iz Zagreba, in Rožica Demšar jeva iz Ljubljane. Čestitamo!
u— Evangeljske službe božje na Silvestrov dan in dan Novega leta se vrše ob 15 v cerkvi.
pati temelje za kamnite robnike, ki bodo
položeni od obstoječih betonskih, čez ogel ln nekaj metrov v Oražmovo ulico. S temi deli bo vprašanje hodnikov za pešce na odseku električne ure na križSču do Langusove odnosno Oražmove ulice za lep čas rešeno. Na desni strani dokončno, saj je pločnik delno asfaltiran in delno betoni-ran, le na novo urejenem delu bo še treba urediti tlak, na levi strani pa tudi za dalj časa, vsaj do dokončne zazidave dn regulacije. ,— Utrjevalna dela cestišča na levi strani Tržaške cese med hodnikom za pe-šče ln tramvajsko progo so v glavnem zaključena. Vrhnjo plast bo moral paral valjar utrditi, nakar bo cesišče v vsej širini uporabno. — Na Viču še zmeraj utrjujejo močno izrabljeno cestišče, in sicer do polovice, tako da se lahko tudi vozovni pro. met tudi med deli nemoteno vrši. Vrhnjo plast utrjuje parni valjar. Veliki kupi lomljenega kamenja na obeh straneh Tržaške ceste dokazujejo, da nameravajo na tej cesti še mnogo popravljati in obnavljati.
u— Za Socialno pomoč so darovali: uslužbenci tvrdke I. C. Maver 3000 lir, 27. četa Slovenskih domobrancev v Grosupliu 3160 lir, 44. četa Slovenskih domobrancev v Rovtah 1210 lir. Vsem darovalcem Iskrena hvala!
u— Špecerijska trgovina Senčar daruje za Zimsko pomoč 100 lir, najdenih v njenem lokalu.
u— Namesto običajnih novoletnih voščil
trgovskim tvrdkam in pri jate Jem. je poklonil 1000 lir potkrajin-kemu Dečjemu domu v Strelišici ulici g. Gustav Levičar, veletrgovec s stroji iz Medvedove ulice 14.
MED. UNIV.
Poziv
specialist za ženske bolezni in porodništvo
ORDINIRA OD 1. DO S. URE. LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 4-II.
u— Srednješolec-Ike, k! se želijo Izvež-bati v strojepisju, opozarjamo na nove tečaje, ki pričenjajo po Novem letu 3., 4., 5. in 7. januarja. Praktično znanjte, vsakomur koristno. Učne ure dogovorno po želji. Informacije dnevno, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Ali imajo vaši otroci najnovejše mladinske knjige, ki jih je Izdala knjigarna Tiskovne zadruge? Tako zlasti duhovito in veselo slikanico »Sambo In Joko« in lepo zabavno knjižico »Sneguljčica«. Kupite v knjigarni Tiskovne zadruge!
PISALNE STROJE, RAČUNSKE STROJE, radio aparate, nalivna peresa, register blagajne, gramofone L t. d. — Hitro, precizno in solidno popravlja specialna precizna delavnica
»EVEREST SERVIS«, LJUBLJANA, Prešernova ulica 44 — Telefon štev. 26-36
«<<MM< MM<<M<<MM<<<<<MM<< .................
Vse dijake in dijakinje opozarjamo na instrukcije srednješolskih predmetov ln tujih jezikov. Vpisovanje dnevno. Specialne instrukcije, Kongresni trg 2, H.
u— Gimnastična šola Milene Govekar-jeve prične zopet s poukom v torek 2. januarja. Tečaji za odrasle, otroke in otro-čičke se vrše ob torkih in petkih zjutraj* in popoldne. Točne informacije daje ln sprejema nove prijave omenjene dneve popoldne v Muzejski 3, pritličje.
u— Radio aparate, gramofone ali posamezne dele, kupuje po najvišji dnevni ceni A Kovačič, Preše -nova 44.
u— Novi strojepisni tečaji pričenjalo po Novem letu dne 3., 4., 5. in 7. januarja. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Učne ure dogovorno po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije In prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
□ JJLJJUamDLXJULJmLHJUC
u— Srečno ln zadovoljno novo leto želi vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem gostilna »Lovšin«, Gradišče 13.
u— Stare kravate napravim kot nove. Popravila sprejemam dnevno do 10. ure na Tržaški 17 a, II. nadstr., P. Amon.
u— Pisalne ln računske stroje ter boljša nalivna peresa kupuje po najvišj1 dnevni ceni A Kovačič. Prešernova 44.
u— Pouk za dijake srednjih in meščanskih šol v »Korepetitorijn«, Mestni trg 17, L nadstr. Razlaga, izpraševanje, ponavljanje! Posebni oddelki za privattete. Informacije dnevno.
u— Sveža mesna plča za perutnino In prašiče je ta teden na razpolago vsako popoldne od 14 do 16 pri Malih gospodarjih na Gallusovem nabrežju 33.
Z ozirom na možnost, da bi bile ab priliki bombnega napada razrušene vodovodne naprave, bi postala de'no neuporabna tndi stranišča na vodno izp|a kovanje. Da se omogoči njihova uporaba, morajo biti na razpolago v vseh straniščih na vodno izplakovanje večje posode, napolnjene z vodo. Tudi bo potrebno, da se v tem slučaju stranišča od časa do časa desinficirajo.
Izmed desinfekcijskih sredstev ja najcenejše in najbolje apneno mlekn. y dragi vrsti klorovo apno, če je na razpolago. Nekje na dvorišču mora biti pripravljena večja ko?:čina gaš»negn anna. katero se po potrebi razredči s vedo in »e s njim razkužijo stranišča. Vsaka Školjka mora imeti fesen pokrov.
Zatemnitev cd 17.25 do 7.Z0
Vsi možje letnikov 1914—1926, ki so dodeljeni v Slovensko domobranstvo, pa jim ie bi| nastop službe odložen do 1. I 1945., se morajo brezpogojno Javiti radi nastopa službe v sprejemnem oddelka Slov. domobranstva Puccinijeva (Knafljeva) ulica 2, dne 2. januarja 1945 ob 8. uri.
S seboj naj prineso: dve sliki, jedilni pribor, pribor za čiščenje, toplo oblek«, po možnosti odejo, poročeni tudi rodbinsko
POl°' SLOVENSKO DOMOBRANSTVO
u— Tatvine koles. V ponedeljek, 1L t m. so tatovi odpeljali tri koesa. V M~nde$jčevi ulici so ukradli Janezu Ogrinu rooSko kolo znamke »Hermes«, s tov. štev. 860.635 in evid. štev. 190.441, vredno 8.000 iir. Na Mivki je biilo ukradeno moško kolo znamke »Pames« s tov. štev. 626.134 in evid. št. 101.C64. Pri palači Bate je bilo ukradeno žensko kolo Angele Vidmarjeve. Kolo je znamke »Vekaha« s tov. štev. 5,203.265 in evid. štev. 112.628, vredno pa je 8.000 tir.
u— FORMiCOT PAbTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v iekar nah.
Z Gorenjskega
Narodno sociaii*tičito ženstvo v Kamniku je razstavilo nedavno razne igrače in druge predmete, namenjene otrokom ranjenih v&jakov. Med drugim so marljive ženske reke izgotovile cele obiekce za dečke in deklice, mnogo perila, nogavic, rokavic, copat in sličnih koristnih predmetov. Ko so otroci ugledali nakopičene predmete, so jim ol veselja žarele oči. Seveda so bili zelo veseli igrač, žog, punčk in drugih reči, katere so nastale s posredovanjem gospe Karin Grudzmske, voditeljice 3. oddelka okrežnega vodstva v Kamniku.
V Predosljah na Gorenjskem so umrli v oktobru 1944: Katarina Sajovic iz Pr:d-oselj. Helena Bitenc s Kokrice ter Ivn Cimžar iiz OrehoveCj. Prav toliko kakor smrtnih primerov je bilo tudi rojstev, in sicer so se narodili; Ana Masten, Valentin Lebner in Jože Sajovic.
S Koroškem
Z želecoim križcem I. razreda je bil
odlikovan koroški rojak - narednik Erh Vovk, rodom iz Spanheima, stanujoč v Kniitenfeidu.
Poziv vsem delovnim Korošcem. Zupni vodja Hrovat je naslovil za božčne p. az nike vstm delovnim Korošcem posebno poslanico, v kateri pravi, da je letošnji Božič po vr^ti že šesti vojni Božič. L. 1844. je bilo zeljo trdo ter je z&Mevaio od vseh delovnih moči velikih žrtev in naoorov. Možje in žene so v obratih kovali novo orožje. Treba je napeti vse si e, da se kolesje oboroževalne industrije ne ustavi. Ponoči in in podnevi je treba izgotavljati novo orožje in novo strelivo, dcikler ne bodo vojaki na bojišču dosegli odločitve. Tudi v letu 1945. ne bodo Nemci odnehali, dokler ne bo tota&na vojna ustvarila vs;h pogojev za totalno zmago.
Na vzhodnem boj šču je padel koroški rojak Robert Grobeiniik z Rut na Koroškem.
V Celovcu je umrl upokojeni sitotnilk Božidar Zibert, rojen 1885.
Na vzhodnem bojišču je padel koro ki rojak višji narednik Heinz Volin. Za nj m žalujeta oče in mati, bratje, sestre in ^ru-gi sorodniki.
Umrl Je koroški rojak Jožef Rom, posestnik in bivši mesarski mojster. Uč kal je s»tiarost 76 let, pokopali so ga dhe 13. decembra. — Dne 8. decembra je umrla kmetica Marija Holitzerjeva, ki so jo poko-
, . . . -ometa.
S štaferskega
Pri gradnji postojank so nabrali dedavci iz okrožja Miirzuschlaga na Štajerskem 45.000 mark za zimsko pomoč. Ta zneszk je tem pomembnejši, ker predstav j« celokupni zaslužek mSedih dečavcev, pripadnikov Hitlerjeve mladine.
\% Trsta
Božična maša v zaklonišču. Množica Tržačanov je prisostvovala božični maši, ki je bila v zakloniščnem predoru v ulici Guido Reni. Navzoča sta bija tudi trž ški prefekt in tržaški župan. Tržaški Skof San-tin je spregovoril primerne božičke besede in bpagoslovij jiaaioe ter božično drevo.
Smrtna kosa. Dne 21. in 22. decembra so med drugim umii v Tr tu: 35letm Andrej Gobina, 7Sle*na Kristina Zivflco č. 53 etna Ema Fornazarič, 64letna Jožefma Casagrande, vdova Lenhard. 61-letni Avguštin Pulin, 19f:otra Lidija Pitamic, 7(Mei-na Marija Orel. 67!letni Franc Sfearabot, Slletna Marjeta Ce~arsk, 73ktni Silvij M -lož, 75lertna Gizela Mahorčič. l^-tna Nivca Grizonič in 6^etni Anton Majcen.
li CJoflc?
Sekanje gozdov. Goriški župan Ooror ini objavjia: Mestno županstvo naznanja v em lastnikom gozdnih zrm jišč ob pobočju Kovanje, da so ra oodlag oref krove odrodbe z dne 4. decembra t 1. dolžni posekati vse gozdove na pobočjih Kailvarije> proti Soci in v smeri železniške proge Go:i-a—Vid m od mosta čez Sočo do poet? je v Ločmku Se', en je je treba dokončati do 14. januarja 1945. Lastnik sme obdržati m svojo porabo 15 stotov drv, vsa ostala drva pa mora prodati mestnemu župsnstvu po pojavni ceni. Kar je gratibenega lesa pa mora .a-viti pokrajinskemu umdu za karpo-ativno gospodarstvo Za tiste gozdove, ki jih bo zasegla vojaška oblast sama, bodo lastniki zaprosi® za odškodnino pri prefekturi. Prošnje mora preje potrditi vojsgka oblast. ceno odobriti poveljstvo gozdne straže v Gorici.
269 kg masti ukradenih. V okolici Fare ob Soči so neznani zlikovci odpeljali 38let-nemu Korneliju Lorenzonu iz Gradišča ob Soči voz z 269 kg masti. Oblastva po.zve-dujejo za uzmoviči.
Himen. Te dni so se poročni v Gorici: elleiktričar Alojzij Kumar in uradnica Ne-rima Benca; livar Diego Seskon in gospodinja Alma špenger: uradnik Ivan Ortaui ter gospodinja Marcela Zubin.
Isropani trgovini. Drzni vtomijaki zltiwv-d so se vtihotapili v prodajalnico Delav-skih zadrug v Zoruttijevi ulici 18. Odpeljali so večjo množino olja, čokolade, vina in raaoib. žitffl. Škodo ceoijo na 35.000 Im.
Proalava »pomota skladatelja Viktorja Parma
V sredo 3. januarja bodo v gledališču počastili spomin slovenskega skladatelja Viktorja Parme v zvezi z nedavno 20 letnico njegove smrti. Ob tej priliki bo pre-
miera njegove opere »Stara pesem«. O V. Parmi in njegovem delu bomo priobčili v prihodnjih dneh primeren članek, za sedaj pa opozarjamo naše občinstvo na omenjeno proslavo. 'Zaslužni slovenski skladatelj ln nepozabni dirigent Viktor Parma je gotovo zaslužil, da obnavljamo vedno znova njegova deia in častimo njegov svetli spomin!
SPO R T
Turni« z	že teče
Prvi dan je prinesel prvo zmago Korotanu
Ljub'jana. 30. dec.
S tradicionalno zamudo na ljubljanski športnih prireditvah se je danes popoldne v dvoran; Akademskega doma na Miklo.-iičevi cesti začelo prvo tabVtenifko tekmovanje letošnje sezone, mednarodni tu mir za prvenstvo Ljubljfine. in sicer za tekmovanje moštev med dvema domačima moštvoma. Tekmovalni prostor, ki je sicer lepo prirejen in bchctno svetal, je vsekakor nekoliko tesen, tako da bode morali pr#~sd-te"jl ob nekoliko večjem zaniman u gledalcev, kakršno je bilo danes, boliai omejiti število »?ra!n'h n»>z ali pa publiko, kakor koli bolj ločiti od tekmovalcev.
Spričo domeče konkurence. H i* ostala za danes je tekmovanje prvega dneva notekalo bo'j ali manj hrez velikih presenečeni. Najlepši partiji dne-"a sta Mi ona mod Bogatajem in Bradsikom, v kateri je sledn:i zmagal po ogorčen'h treh setih. in pa med Blažičem in Potočnikom, v kateri se je prav tako zmaga nasmejala Korotancu. Dvoboj med Her-mesom in Korotanom se je prav do zadnje partije gibal neodloveno. teko da je b?a za končni izid odločilna Igra v dvoje med Ga-brovškom in Zgajnarjem (za Korotan) ter Medvedom m Scagnetti em (za Hermes), ki se jc po ljutsm, toda hitro poravnanem sipo-ru zaradi neke sodn:kove odločitve v ponovnem drugem se+u končala z g adko zmago obeh Korotancev Po izidu tc igre se je tudi tekmovanje med obema moštvoma dokončno končalo s 5 : 4 v korist Kcrotana.
Podrobni iz"^. današnjega tekmovanja med obema moštvoma so b'l! naslednji:
V	sinjih: Bogataj (H) — Braderko (H) 15 : 21, 21 : 18. 19 : 21; Božič (H) — Roman (K) \v. o.; Blažič (H) — Potočnik (K) 19 : 21, 2! : 13. 21 : 23; Medved (H) — Gabrovšek (K) 15 : 21, 21 : 16 23 : 21: Di*-'ar (H) — Aleš (K) 16 : 21. 18 : 21; Scag-netti (H) — Zgajnar (K) 13 : 21. 21 : 18, 21 : 18.
V	doublih: Bogatai — Božič (H) — Bra-delvo-Potcčnik (K) 11 : 21. 9 : 21; Lruiar-Derganc (H) Aleš-Roman (K) 21 : 12. 21 : 19; Gabrov^ek-Zgajnar (K) — Medved-Scag-netti (H) 21 : 17, 21 : 17.
Tekmovanje, na katero so (Jrevi prispeli tudi gostje s Koroške, se bo nadaljevalo danes in jutri ves dan v osita'ib šosrtih disciplinah, med katerimi bosta gotovo najmočneje zaseden- moški kategoriji z obeh skupin A n B. za kateri je v vsaki nič manj kakor 32 kandidatov za najboljša mesta.
Ds«Inž po svetu
25 let po:ictjskega športa. 25 let nemškega policijskega športa pomeni četrt stoletja marljivega dela in borbe za izvedio ideje, ki se najbolj izraža v načrtni in globoko v nemškem narodu zakoreninjeni teiesni vzgoji. Za izvedbo uapešne policijske telesne vzgoje je bilo treba najprej prilagoditi telesno vzgojo policijskih organov vojaškim in zdravstvenim predpisom, keT sicer za pol;cijski zbor ne bi bila korlsitna vn zanimiva Dalje ie b^o treba prccej borbe proti predsodkom, češ da je zdravo telo samo ovira na poti za boljšo bodočnost. Po prvi srvetovni vojni so prinesli nemrk. časitniki. podčastniki in vojaki šport k raznm nsmškim podeželskim policijskim edinram. Ti go po ožili temelje športni vzgoji nemške policije, kakršno poznamo danes. Seveda je dandanes smertno delovanje policije v zvezi s totalno vojno precej omeltno m n» tako. kakršno je bilo pred vojno ter osredotočeno samo na najnujnejše. Dandanes je glavni namen policijske telesne vzgoje izpolnjevanj c naredbe državnega vedije SS in šefa nemške polici ;e Henricha Himmlerja, ki je v svojem Ofebnem povelju z dne 1. julija t. 1. odredH: »Telesna vzgoja vodij, podvodij in moštva ima sedaj v totalni \oji smeel le tedaj, če je izvedena v pripravi za poseg v vojno ter služi. v korist naraščajočih potreb domovine.«
2SK Hermes (odsek za boks). Pozivam vse boksarje kakor tudi vse začetnike, ki se zanimajo za redno vežbanje v boksu, da se zanesljivo udeleže sestanka odseka v sredo 3. januarja ob 18 v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi 5 (pritličje). Redni treningi, ki jih bo vodil trener, bodo vsak ponedeljek, sredo in petek od 18 do 20. Boksarji bodo Imeli na razpolago najmodernejše in najnovejše priprave, tako punchlng-ball, visečo vrečo za vežbanje, hruSko itd. Posebno se vabijo k udeležbi mladeniči, ki jih veseli ta športna panoga. — Načelnik.
Rele&nica
KOLEDAR Nedelja, 31. decembra: Silvester. Ponedeljek, 1. januarja: Novo leto. Torek, 2. januarja: Makarij.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: »Usodno naključje«. Kino Sloga: »Mlada srca«. Kino Union: »Takšno je bilo moje življenje«.
Kino Moste: »Njegov najboljši prijatelj«.
PRIREDITVE NA NOVO LETO Kinematografi nespremenjeno.
DEŽURNE LEKARNE Nedelja: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska 4; Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Ponedeljek: Mr. Leustek, Resljeva c. 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komo-tar, Vič, Tržaška cesta.
Torek: Dr. Piccoli, Dunajska 6; Hočevar, Celovška 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
ZDRAVNIŠKA SLU2BA Nedeljsko dežurno službo bo vršil mestni zdravnik dr. Vinko Igličar, Tržaška 14, tel. 22-89.
Praznično dežurno službo ima mestni višji zdravnik dr. Ivan Logar, Rimska 7, tel. 21-66.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERA
I Nedelja, 31. decembra, ob 15.30 dramska predstava: »Poslednji mož«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. — Ob 18 operna predstava: »Clivia«. Izven. Cene od 60 lir navzdol.
Ponedeljek, 1. januarja, ob 15.30 operna predstava: »Princeska ln zmaj«. Nadomestna mladinska predstava za 26. december. Cene od 60 lir navzdoL — Ob 18 dramska predstava: »Poslednji mož«. Izven. Nadomestna predstava za 26. december.
Torek, 2. januarja, ob 16.30 operna predstava: »Clivia«. Red D.
Na Novega leta dan ob 15.30 bo operns mladinska predstava P. Golovin-J. Gregorc »Princeska in zmaj« (nadomestna za 26. t. m.). Igrali bodo: Marenk, Kačičeva, Je-mec, Jemčeva, Pianecki, Rakovec, Bobnar, Muravsova, Ponikva r jeva, Intiliarjeva, Hu-mer, Gclieva, Jelnikar, Urbaničeva in M. Sancin. Dirigent J. Gregorc. Režija Maša Slavčeva. Koreograf P. Goiovin. — Ob 18 bo uprizorjena dramska predstava »Poslednji mož« (nadomestna predstava za 26. t m.). Igrali bodo: Cesar, Nablocka, Raz-bergerjeva, Juvanova, Verdonik, Drenovec, Nakerst, Svetelova, Mazovčeva in Raztresen. Režiser prof. O. šest.
Opera bo proslavila 20. obletnico smrti skladatelja Viktorja Parme z uprizoritvijo njegove opere »Stara pesem«.
'iidajniska skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 31. DECEMBRA
7.—7.10: Poročila v nemščini 7.10—8.50:
Veseli zrv<vk i m ncdcfjflko jutio. 0.50— 0.:
Prenos osrednjega nemškega 6 porod a: pisani zvoki. 10.—10.15: Poročila v nemščini. 10.15—10.45: Prenos osrednjega nemš ega sporeda: Koncert za razvedrJio 10.45 do 11.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Bojišče ob novem letu. 11.30—12.: Sfro-venska ljud. oddaja 12.—12.30: Napo ed sporeda — nato opoldanski koncert. 12.30 do 12.40: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.40—14.; Nemški ljudski konce,t 14. do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: >Pozdravi iz domovine« — Radijski orkester vodi D. M. Šijanec, sodeluje Komorni zbor. 15.—15.45: Ura pesmi - pojeta mezzo-sopranistka Dragica Sadnik in baritonist Edvard Rebolj, pri klavirju Marjan Lipov-šek. 15.45—16.: Glasbena medigra. 16.—18.; Prenos osrednjega nemškega sporeda; Zvočni mozaik op?retnih, filmskih in drugih lepih zvokov za razvedrilo. — Vmes: 17.—17.15: Poročita v nemščini in slovenščini. 18.—18.40: Nesmrtna glasba nemških skladateljev: Simfonija št 3 v F-duru — skladatelj: Johannes Brahms. — Izvaja berlinski filharmonični orkester pod vodstvom Hansa Knappertbu.<cha 18.40 —19.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Haydnov godalnj kvartet v D-duru — izvaja Schneiderhahnov kvartet 19.—19 30; Leto izzveneva — sodelujejo: Tr. Ke lner: recitacija, Miran Viher: violina, Adolf Zu-Dcnc: cello in Marjan Lipovšek: kfcvir. 19.30—20.15: Praznična glasba. 20.15—12: Novoletni govor državnega ministra dr.ja Gobbalsa, nato pisan večer s sodelovanjem mnogih glasbenih in pevskih skupin ter z dodatkom kopice hudomušnosti. 22.—22.15: Nemška poročila in napoved sporeda, — 22.15—24.: Prenos osrednjega nemškega sporeda
PONEDELJEK. 1. JANUARJA
7.00—7.10 Poročilo v nemščini — 7.10— 9.00: Jutranji koncert. — 8.00—8.50: Prenos službe božje iz Stoline. — 8.50—9.00: Poročilo v slovenščini — 9.00—10.00: Prenos glasbe iz osrednjega nemškega sporeda. — 10.00—10.15: Poročila v nemščini. — 10.15— 11.00: Praznična gLasba. — 11.00—11.30: Prenos osrednjega nemškega siporeda: Praznična ura za mlad'no. — 11.30—12.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Mozartova in Ri-chard Straussova simfonična glSsba. — 12.30 —12.40: Poročila v nemščini — 12.40—14.00: Prenos osrednjgea nemškega sporeda: Johann-Straussov koncert izvajajo dunajski Filharmo-niki pod vodstvom Clemesa Kraussa. — 14.00 —14.20: Poročila v nem. in v slov. 5n napoved sporeda — 14.20—15.00: Vsakemu- nekaj. — 15.00—16.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pesmi in instrumentalna solistična glasba — 16 00—18 00: Koncert za vojake. Vmes 17.00—17.15: Poročila v nem. in v sdov. — 18.00—18.30: Nesmrtna g'~sba nemških skladateljev: Beethovnovo »Kreu-zerjevo sonato« v evduru za klavir m vir.lino izvajata Gerhard Taschner in VValter Gicse-king. — 18.00—19.00: Prenos osredn ega nemškega sporeda: Mozartovo »Jupitrovo simfonijo« v c-duru izvaja vejikl ber'i nski radijski orkester pod vodstvom Roberta He-gerja — 1900—19.30: Sk adbe za klavir ipra prof Anton Trost — 19 30—19.50: Novolet-ni govor predsedr/<a Pokrajinske uprave generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva cfospoda Leona Rupnika — 19.50—2000: Glasbena medigra. — 20 00—20.15: Poročila v nemščini in v sloven^ini. — 20.15—22 00: Prenos osrednjega nem^ceea jmoreda: Vsakomur nekaj. — 22.00—22.15: Poroč'1a v nemščini in napoved »nereda — 22.15—24.00: Prenos obuevin^cga nein&ega sporeda.
MALI GSLAS8
v«ot sM» sinzbo. plača a vsako besedo
L «150, aajnianjsi znesek ta te oglase Je L 10.— Za ienttv« tn dopisovanja je plačati za «*Uu> benedo L t~—, ca vse druge oglase l> l.— sa besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1.50 za besedo. Najmanjši iznos Sa te iglam je L UU-
vsa* oglas |e treba ptaiaii (U. nr pro* taks« L MOi sa dajanje naslova ali iifre pa L J.—
PERILO grem i kit in Krpat na dom Na.-iov pustite v og -di Jut-, pod >°o dogovoru«	35091 i
BILANC IST aa sestavo letnih raču nov ln ■ peijaVo knjigo vodstva se P' poroča. — Vp. išati v ogi odd Ju tra pod -Biloncist«.
35016 1 MESTO GOSPOUlnJE iščem !>."i st3reišem samo-stomern gospodu. Imam svoio opravo ali pa prazno sobico ' železno pečico, v okolici sv. Petra. Plačam ali b rkaj pomagala pri delu	Novak. Na Stol-
bi 5«	V>062-1
pekov, pomočnik
išče	Naslov v ogl
odd Ji-tra.	35364 1
POŠTENO DEKLE
pridr- zmesliivo. s trgovsko razbo, išče službo v trg. i s hrano ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«.
35104-1
?rvn ja
i?če službo. Naslov v ogl. ode! ' -a	35™>5-l
!v?e to natakarice jg5er Ponudbe n: cel odi! Jutra pod »Pošte Ha-	35244-1
COSPODIČNA U 'n,ca išče zapo-litVe dr. —o od 16. ure da lj Ponudbe na oglas cd- Jutra pod »Vljud-352701
r^podična trr vsfc o naobr , Išče
ič-\ ch:?bo v t-goV.nl 8U slično Ponudbe na os.l. odd Jutra pod »Trgov! na ali stična« 35156-1
PORARTCA pridna, poštena. Išče do brn me«tn k bolj "ii dru £nl G'e tud z n v^e. brez kuhanja. Ponudb« Sli ogl odd. Jutra pod »Ljubitelj c* ot-ok«	35162 1
UPOKOJENEC z znanjem nemščine in nek-!j ttal Jsnsčine že! službe v k.'k! pisarni ali J. i pr-memega. Ponudbe m -kt!. odd Jutri p'>d »V trn*	35227-1
AKADEMIK
i k) išče kakršno službo. Ponudbe na d d Jutra pod O- -£Ten« 35040-1 r0 5ka sestra — • v >n. išče službo k otroki--; za dopoldanske
rr -"	llc UPO Po
"ne n, oglas, oddelek pod
o<:ov;i!ka«. 35000 1 vda begunka posli tev kot urad kaj sličnega. — ''->e n-i ogl. o<3d -od »Zanesljiv- ,n ; k.	35371-1
(teh'
koli
ogl
OT
n
Ji
Išče n.'
Por Ju*" po
GOSPODINJA išče službo pri gospodu ali
mali družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«.	35133-1
DOBRO KUHARICO
čisto in polteno, k. po spravlja tudi sobe sprej mem v manjše gospo dinjstvo. — Veliko pe-ruo Izven
Naslov V Oglas, odd Jutra 350261»
POSTREŽNICO lščsii za takoj. — Ing Pretner. Gledal Sku 4 III.
35187	la
SI.U2KINJO
.šiern aa takoj. — Ing Pretner. Gledališka 4 III.
35188	la
POSTREŽNICO
pocteno. vestno, parkrat tedensko, iščem za Šiško. Predstaviti se od 5. pop dalje. Naslov v ogi odd Jutra.	34962-la
KL J UČAVNIČARJA in strugarja, iščemo. — Šmart nska SI. 34972 la
POSTREŽNICO pridno in pošteno, za trikrat tedensko, soreime Ku-5ax Miklošičeva c. 13/HI.
35110-la
POSTREŽNICO iščem za trikrat tedensko dopoldne. Klemene, Groharjeva 21 od 8.—12. ure.
35121-la
PERJCO
iščem. Klemene. Groharjeva 21. Od 8. do 12. ure.
35122-la
POSTREŽNICO aa dopoldanske ure sprejmem. Pengov Rim ska o 23.	35172 la
KNj ■ UOVODJO ali kniigovodkinjo, ki se razume na zaključek bilance d. z o. z., dobi začisno zaposlitev proti nagradi. Naslov v ogl. odd. Jutra.
35130-la
POSTREŽNICO pošteno, za trikrat tedensko, ev. popoldan, s hrano. spreimem. Ostalo po dogovoru. Zglasiti se v Hufretu Vošniakova 4.
35l4l-la
POSTREŽNICO
za en dan v tednu, iščem. Gosposvetska c. 13/1. vrata 9"	35072-la
COSPOPINJO Išče drž. uradnik. sai-rec. =rednj:h let Ponudbe z navedbo starosti in s'iko na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen na? top«.
35185 la PRDNO DEKLE dobi službo to p lomaS niče Nas'ov v o«-l odd. jawi	35222 ta
PISARNIŠKO POMOČ =prejmem zr> obrtnn pls v mestu. Ponudbe tu o?l odd Jutra pod »Pri pravna«	35259-la
CRTV POMOČNIK \ štem z3 takoj. Salon ZaJo, Dunajska 12.
35180la
Zakloni^sia prtljaga za elsleneka
I onišeno prtljago za dojenčka in za m ega otroka moramo imeti vedno pri-pr eno in jo moramo ponovno pregledo-va Kot zelo trpežna prtljaga se je posel: dobro izkazal nahrbtnik, v katerega lah spravimo razen stvari za otroka tudi pre ete. ki jih «ami potrebujemo. Razen te;: e nahrbtnik z lahkoto premša. Za-klc čna prtljaga za dojenčka naj vse-bu aslednje premete: perilo za enkratno -obleko, hrano, posušeno mileko, pre-pec -c, čai in nekaj sladkorja ali sladkih srn steklenico za dojenčka z zapirsčem in iem. V nahrbtniku naj bo tudi pfle-nic i kos blaga, ki je kssneje namočeno v v i. primerno kot zaščitno sredstvo pre dimom ali oljsko nevarnostjo Ze'n važ je tudi igrača, ki naj otroka pomir; V irbtnik spravimo volneno odTjo ali m- o mizno pogrinjalo. s katerim lahko ob ani potrebi v zaklonišču pripravimo otr u ležišče ali pa otroka na poti v za-k' oče vanjo zavijemo ali Jo namočeno v .»di uporabimo kot zaščitno sredstvo proti dimu. plamenom aH plinu. Zaradi r manjkanja prostora ie prevovedano je-.ati v zaklonišča otroške vozičke. S seboj moramo imeti tudi nekaj raz-vctljave: svečo in vžigalice ali ženno sveHvko. Na vsak način tudi obveze in varnostne zaponke
SpGfssinjafisao ss feezdumcsv, (israjma za Z ssssko pomoč!
G. FurtmiiUer:
17
Roman
Ura je minila--nadaljme pr^ ure le
prešlo takisto zaman. Helbing je še vedno sta; na svojem mestu. Tak h preskušanj potrpljenja j® bil zdavnaj vajen.
Nazadnje, ko je bil opustil že vsaiko upanje, da bi danes pričakal usprha, so se odprla vrata, ki so vodila k okencu za pisma.
Vitka, temnolasa gospa v globoki žani obleki je vstopila. Urno je krenila k enemu izmed okenc in se n-gnila k uradnici. S prtajenim glasom je vprašala po poštno ležečem pismu
»Na ka+*>ro ime?« je uradnica vprašala
Mariena R^he^eva je okrenM« gl^vo in naglo pogledala okrog sebe. Šele ko se je preoričala da ni zraven nje nikogar, je polglasno ponovila: »Gospa Amam«.
Toda H«lbin»?nvo tanko uho Je biilo vendarle ujelo besedi Dvignil je obrvi kakor vselej, če ga je kai presenetilo.
»Arrpra* — to je bilo ime egintovske princeske. Id je g'>?na Marena prisojala nJ°npmu kinu tolikšen pomen.
Uradnioa se je vrnila z dokaj zajetnim pismom, na katerem ie bilo z velikimi Črkami zapisano čudno ime. Komisarjeve
POSTREŽNICO
ali služkinjo k trlOan-ski družini iščem.
Naslov v ogl odd. Jut-a 35176-1a
POSTREŽNICO iščem za popoldanske ure. Ugodnost: uporaba lepe sobe. Naelov v ogl oddelku Jutra. 35175-la
GOSPA sama. sprejme neodvisno gospo ali gospodično, pošteno in mirnega značaja, kot pomoč v gospodinjstvu Naslov v ogl. odd. Jutra.	35123-la
PRIDNO DEKLE izurjeno v kuhi in vseh goepodinjsk:h del, dob, mesto v dobri hiši. Dve Osebi, veliko perilo izven. Predstaviti s« popoldne. Naslov V ogl. odd Jutra.
35142-lft
POSTREŽNICO
k dvema osebama iščem za takoj. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 35025-la
POSTREŽNCO išče dvočlanska družina za 4krat tedensko. Brez hrane. Naslov v oela^n. oddelku Jutra. 35005 la
DELAVCA ki Je vajen konja, išče n-o. Zglartti se na Sv. Petra msipu 27. med 8 Vn 11 uro. 35344-1 a POSTREŽNICO čez d^n. z ot>oldan. sklm kosilom. prdn0 iu pošteno, sprejmem takoi
— Senčar, Tavč.iri"v„ 3
35353 la
VAIFNCA
ali vajenko zi fotograf fko Btroko sprejmem poti mesečni nagradi Naslov v oglas, oddelku Jutra.	35150 44
r	\^r	i v i . .i v \—. i .
—iiš\—<i \—/>s
ZOBOTEHNISRO PRAIvTIKVNTKO
z malo maturo sprej-nem. Naslov v oglasnem odd »Jutra«.
FRIZ. VAJENKO
za damsko in moško stroko, sprejmem. Ponudbe na salon Navinšek, Selenbur-gova ulica.	35111-44
ZasluzČk
ODPRTINE
štedilniške, popravim, da potroište manj kurjave. Pišite na ogl odd. Jutta pod »Se izplača«.
35113-3 MODERNE JEZIKE poučuje diplomirana učiteljica. Kolodvorska 11. Informacije dopoldne.
35124-3
ŠIVAM
nove in popravljam stare usnjene rokavice. Ple-tem tudi volnene garniture z norveškjn vzorcem Žibertova ul. 25. I.
35179 3
INŠTRUKTORJA
za klavirsko harmoniko iščem. Tgram že eno !e. to. Vprašati v nedeljo ve« dan v kaVam. Tabor.
35173-3
GOSPODIČNA
poučuje odrafle k'avir. francoščino, nemščino ln ifcallj^^no — W~'forr, ulica 4	34926-3
FR4NCOSČINO
poučuje prv6vr-tna moč — ga=pod z dolgoletno prakso nt,'lov v oglas, odd. Jutm	35331-3
POUČUJEM moderne Jezike. Ponud be na ogl. odd. Jutra Tyxi »Uspeh z vzfc n.jnostjo.	35228-3
MURMEL MUF
in ovratnik, plsšček do 6 letnega dečki ter sne ške zj tri letnega, prodam ali zamnjam. — Gašperček, železni ku pirn. Vel. čolnarska 15-TI 35269 6
PRODAMO:
moške škornje moške ln dam-ke črevlje. galo-še. ženske gu Hj;"te škirnje, črno suknjo, damski plašč, otroške suknjiče otroško perilo za dojenčka, več maTM otroških sank in drugo Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3. Vhod rko. zi vežo.	35035-8
ŠKORNJE št. 42—43 prodam Kav šek Tržaška c. 10-1
35033 6
KINO MATICA	Telefon 22-41
Ljubavno kriminalna drama
USODNO NAKLJUČJE s priljubljeno Lido Baarovo in Gustavom Frohlichom Predstave ob 10., 14., 16. in 18. uri
KINO SLOGA	Telefon 27-30
* Krasen film iz dijašk"h let — njih zabave in skušnjave
MLADA SRCA Haraid Holberg, Ingrid Lutz, Laska Malbran Predstave ob 14., 16. in 13. uri.
j Vstopnice večerne predstave z dne 27. t .m., preJnnjene vsled alarma, veljajo za redne predstave do vključno sobo- | te 30. t. m. proti prežigosanju pri blagajni.
iONO UNION	Telefon 22-21
Roman podeželskega zdravnika
TAKŠNO JE BILO
MOJE ŽIVLJENJE Carl Raddatz, Hansi Knoteck, Lenny Marenbach Predstave danes in jutri ob 14., 16. in 18. uri!
KI »N O MOSTE
NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ
V glavni vlogi Harry Piel s svojim policijskim psom. V nedeljo in na praznik ob 14., 16. in 18., na delavnik ob 18. uri.
□	tsrgsvissa § tofm^čmml
□
□
□
□	LJUBLJANA,
□	Gosposvetska c. 16 — Tel. 32-S8
plačuje .vsakovrstne predmete, kovl
t
B-> ne, stroje, steklenice, pločevinaste i
□	sod", t^k-stilije — po najr?-}«b di5ev- ■
□	nih cenah.
□
□bnnnnnnnnnmnnnnnnr r:c o^nmrv
oči niso prezrle, da so Mare-i d-htei!e r^-ke, ko je sprejela pismo. Vkijuti živčnosti, ki je biila v tem trenu ku značilna za ves njen dojem, se ji je zrcalil na obrsru odsev sreče, kd ga je m ral v-ak spoznati Nato je izginila s pismom ta isto jadrno, kakor da bi se spusti a v beg.
Helbing si je zadovoljno snel nerodne naočnike. Izvrstno so se bili obnesli, kaj i Mariena ga očitno ni bila spoznala. Ko je šla mimo njega, 6e mu je zazdelo, da se ii je izvii olajšan vzdih.
Uradnica pri okencu je začudeno pogledala, ko je gospod, ki je prej toliko časa stal pri pisalniku, stopil k nji in se ji predstavil kot kriminaCmi uradnik,
»Izvolite, prosim?«
»Ali je bila gospa, ki je pravkar dvignila poštno ležeče pismo pod ,Amara', ie večkrat tu?«
»Ne, včeraj je prišla prv:č in vprašale po pismu na ime ,Amra\ pa ni bio še nič. Pismo, ki ga je pravkar dvignila, je prišlo pred eno uro s pripombo ,po hitrem slu«.«
»Ste videli, odkod je priSlo pismo?€
»Ne, tega nisem opazila. Poštno ležečih pošiljk imamo toliko, da človek ne utegne gledati na vsako posebej «
»Ce bi prišlo še kako pi?mo za gospo rAmaro', ji ga ns dajte. V takem prjaeru
DVE POSTELJI
Cisti, beli, 2 posteljni omar.ci in dva ži£u<» vložka ter telesno posteljo, proda trgovina »Ogled« Mestni t-'g 3. Vhod skOBi veio. 35004-«
BLAGO
za dame ki ptašč, lepo ln dobro, za>nenjejn ali prod m. Krnska c. 9 H Vrata 16.	35084 6
MIŠI, PODGANE ln ščurke. z neslJiVo po končate s strupom, ki ga dobite v droger.Ji — Anton Kaa-. židovska 1 34945-6
POLT
ohranite lepo m zdravo z smotrno nego Vaše koie t biološkimi »Biokutoi« pre parati Dobe se v droeen-ah. zaloga Drogen-a 1 Kane Nebotičnik
32596-6
ROKI _ hrapave m razpofcane V»n napravi zopet neine in gladke Meloderm glicerin i;elee krema. Dobi se v Jrogerijah. zaloga Dro^eri ■t Iv Kane. Nebotičnik
t,
KRZNEN PLA3CEK
bel. za otroka 4—6 let, ugodno prod m ali z.v jrenjani z prot.v ed nost. Naflov v ogi odd. Jutra.	35028-6
MOŠKO OBLEKO
dobro ohranjeno, predvojno blago, črno, progasto, za srednjo postavo. prodam ali zamenjam. Ogled od 8. do 10. ure v modnj krojačnici 2i-gon, Wolfova ul. 10/1.
3'108-6 KUHINJSKO MIZO z 2 stolčkoma, 1 zaboj n smeti. 1 damska pis. miza z naslonjačem, 1. vel. okr. miia. 4 stole. 2 okr. str-'čka in več stoial za rože in kipe. poceni pro.
d3H). Naslov v ogl. odd. lutra.	35112-6
KOŠKE ČEVLJE nove, podkovane, št. 44. zameniam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	35114-6
BLAGO
lepo, predvoino, lodnasto, za obleko, zameniam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Premog«. 35115-6
DEŽNI PT ASČ a kapuco iz predvojne 'oalon. sVile, skorai nov, za srednio damsko postavo prodam. M. Lipušček. Ilirska 12/111. 35116-6
VIOLINO koncertno, italiiansko, rta-reiši izdelek in sukniič ra dečka do 12. let. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	351186
PLA5C
Hubertus. za otrolci, laka-«te čevl:e. galoše. vse za 10 do 12 let in lepo volno za prejo, prodam. Poljanski nasip 14/11, desno.
35119-6
DODATNO SFDTO usnjeno, za otroka h kolesu in TeleftmJrcn slušalke, prod?m. Poljanski nasip 14/11 desno.
351206
ZAMENJAM
S ?11 prodam za ponošmo : obleko nove de'ome čl-t lje št. 41 Tržaška 54.
35126-6
RADIO pinirps
5+1, prodam. Reslieva C 30, pod priti.	}5137-<;
ŠIVALNI STP.OJ
pogrezljiv, rabljen, debro ohr«n'en,	Reslieri
c. 30, podpri ti. 3512S-6
HARMONIKO diatonično, Fleiss, ^Icora novo, 3-vrstno s poltoni, 3x glašeno ugodno pro dam. Istotam naprodaj, r.o vo moško kolo. Marinko, Zvezana u!. 1. 35135-6
HUBERT TISBLAGO 2 m in žen-ki n?kit. pro dain. Ou'ed v Jadranski 22. v. p. levo.	35069-6
ŽENSKE ČEVLJE št. 37!/2, 38, zeio dobro ohranjene, prodam ali za-inenjam za dobro ohranjeno otroško posteljico z žimnico. Staničeva l/I.
35103 6 ZIMSKO SUKNJO
moško, zamen am	•"->
.am. Petkovšek Olga, Holz-
Lpflova 21 IL
DAMSKE ČEVLJE nove, nizke, št. 38, pro-dam. Keui, Trnov.ki pri stan 16.	35093-6
DAMSKE CEVI.JE nove, št. 37, predvoini material in dobro ohranjene snežke iste velikosti, prodam. Naslov v o*l. odd. Jutra.	35138-6
MOŠKO SUKNJO za srednjo postrivo in kratek suknjič za 15—17-let-nega dečka, p-odam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
35105-6
PT.EPROGO 3x2, zamenjam «a dober r?dio. Naslov v ogl. odd. Jutra.	35136-6
PRIMERNO DARILO! Novo svileno diosko haljo za manjšo osebo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
35137-6
LEP MUF
Seeliund. skoraj nor, ugodno prodam. Šv. Petra c. 33, tnlcksrna. 35070-6
PIS. OPRAVO kompletno, hrastovo, prodam za 30.000 Lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.
35075-6
ZIMSKO SUKNJO nošeno, čmo. kratko, « vtM podlogo, prodam. Tfšan, krojač. Domobranska cesta 13.	35086-6
HARMONIKO, diatonično (Meiod Herald). na 8 basov, ugodno prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.	J5092-6
ŠKORENJCKB otroške, št. 20, zamenjam za sandalce jt. 24—23, svetle barve. Zato 1 k — Stani če Va 6. 33100-6
POSM Kl-žNICO 3x tedensko, sprejmem takoj. Prrvot 16 (Prule).
35077-6
VOLNO temnomodro. prodam. Naslov. v ogl. odd. Jutra.
35132-6
DRSALKE Eishlume. št. 28, malo ial>-liene, prodam. Privoz 16 (Prule).	35078-6
ŠTEDILNIK železen, majhen, ugodno prodam. Čampora 21, Glin-ce.	35079 6
KOKOS-JARCKO 7 mesecev staro, tirne-n;am Hišnik. Na jami 8. Šiška.	35082-6
OMARO hrastovo, zložljivo, zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	35098-6
DOKOLENKB usnjene. prodam la Lir 1.000. Poizve se pri vratarju Poštne hranilnice.
3*099-6
230 vfltt, 1160», ----
Naslov oddajte v oglas odd. Jutra pod »etlri«. ^^	35217-4
DOUBL BLAGO
__, zimsko suknjo pro-
dn Hinko Privšek. Gra Sče 7.	35212-6
BLAGO Ea črn dam=lc; plašč aH kostum in rjivo bl go
^^ "SSSLfSSj? ^ i mako garniture, majce prodam Oospoev^ 13	hiačke -
ii'	! prodam ali omenjam. —
! K*^* VogL^dL Jutra, it. 42 ter moški volnen	24971-6
brezrokavnik prOdsm. —	DRSALKE
Krakovski nasip 26 trt^	)djuč, št 25-88. »
tličje, levo. 35224-6	" J A 26 tvodstn.
2 PATtA GOJZERJEV	teme — - ' ^f^ri
POSTELJICO
otroško, novo Poizve «e t misarski delavnici Artnak Jot.. Jenkova ul. 7.	35177-S
VOLNENO BLAGO icas, in nov stemUci t*. j ans-umivalnik • cevjo, s., man lam. Naslov v cgl. odd. Jutra.	35171-6
3 NOVE RJUHE 180 X 160 cm — dam*e
št. 37. 1 peir gojzerjev št. 41, 1 par galos št. 41 — prod r m. Kol azijska 23-1.
35225-6 PISALNI STROJ Hammond črke V clrlR ci. zelo ugodno proda trgovina -*VIed« Mest
Ogled: WolIova ulica 10. III. nad- od 8. d0 9.
35159-6 OTROŠKE ČEVLJE št. 2«. v^jfca, prodam. BezlaJ. Albanska 8, H.
351536
M03K0 KOLO
"k«i štrap.cno p-cdnm ^ vežo	35032-6	»m«J«m. Km-
ELEG. KOŽUH (Sfcodtpd!!) naprodaj pri krojaču BzJak Veg-ov
kcnrskl naši® 26. priti.
35148-6
DRSALKE
St. 27 zamenjam za St.
12gasu.SKO crSO ; ^
proda Norjobor. Tav6ar.,
Jeva 13 od U. do	^tcA^o ko^eti». pro
enrvm dam. Naslov v ogl. od VOLNENO SUKNJO ^^ jutr«.. 35144 6
KRZNEN PLA5C
DOMAČO VOLNO za prejo, belo, z dolgimi vlakni, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 35106-6
POSODO ZA MAST 15-litrsko, dam v zameno. Celovška 195.	35085-6
PRODAM ca. 500 m bukovih stenskih letvic Fužine 11. 34982-6
DVE POSODI za mast, a 35 1, emajlirani, novi in eno novo žepno uro x verižico, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
34977-6 ZIMSKO SUKNJO dobro ohranjeno, zamenjam. Naslov v ogl. odd. lutra.
34967-6
DRSALKE
št. 26 »Eisblumec, sko raj nove, prod m Naslov v ogl. odd. Jutra.
35183-6 GONILNI JERMžN (dolg 8'm, širok 9 cm) ln dve šmlrgei plošči — (Vel kost 25 .im. debele 4 cm), prodam. Naslov v ogl. oritf Jut a 351916
MO"KO SUKNJO ftrno dcbr0 ohranjeno, s» srečni0 postavo, pro. čim. Zidar. Za'.ok -Jeva 13.	35192-6
OTROBE VOrCKE »i punčke proda Hinko Privšek, GrediSče 7.
35195-6
P * VOVARTE
električne .-v^tlTkc t>rO. d^. H nteo Privše'--. G a-d 7.	35196 6
S.A NKE
— pir*U HI.nko FrlvSek. Gradišče 7.
35197-6
VATI
kit* J-M or<yt- H:nk« Triv!ok Gradeče 7.
35193 6
MODEL
a enot\fld»hroTsno hišo, prad' TTlnko Privšek — Gradišč« 7 .	35199 6
Mali AVTOMOBTLČEK tr.o"ke"l in t? :ci.\e!i z dl-ro. tv-O?> Iflinko Prl-^ek Ovadis?e 7. 3S200-6
T? Ano A PARATI n.jrodoMi p-odaji Hin. ko Privšsk. Grrfd.š*« 7.
35291 6
ŽELE71NO POSTELJO ln posteljne omarice z marmorno p!r>5čo prodi Finko Privšek, G-ad šče 7	35202 6
' TTMSKE SUKNJE m/Vike — vro-r, H.cko PrlvJek, Grad šče 7
35203« KONSER STROJ ra vls^-rj" ro"-'.vU n^v. — P,<v!ft H nko P-i-^ek Gradeče 7. 35205-6
PltFK. RESO kull3.In:k a 1 kalr.ik — nrmt? Hinko Prlv*®1? — O—dtf5» 7.	35200-6
GLASBILA fo='i. čelo, ettre. man dr>"ne. b:«er^ico h^-Tno. nlke klaViTs^e d'aton'.č re in kro»rnt:^ne. gr^.mo fone T>**odri Hinko P-iv šek. Gr-d:!ti"U 7. 35207-6
MREŽASTE po«te'Jne vložke, pred-Hinko Prtvšek, G-9.d:"8« 7.	35 208-6
BO*. PREPROGE mod« Hnko Priv§»k — Grad)?^ 7	35209 6
KnZNFNE POE «-,vratTi'k« in mufe t»ro-da Hinko Prtvšek nrt-&fč*> 7 .	35210 6
MO*KE OBLFKE rnsne ba^e nrod- Hnko Privšek. Grad « če 7
35211 6
^RNO OBLEKO
zelo dobro prod m Mo drij.n, Tržna 7. 35218-6
predvoj no modro, prt n-enn za smučarske <*re--e. moda Hinko Privšek Gradišče 7.	35204-6
DEŽNI PI.A8C
dam=k. prodam Poizve se lz prijaznosti pri Jo*. Strus, deiavn:Ca moškega perila. SV. Petra na !t> 37.	35237-6
OTROŠKE ČEVLJE j BAMSKI PLAŠČ rjave. zl~eke. V.^oke. št. j konjička za inalo Poot'L-32-33. z men J,--m ali pro j vo zamenjam v pinni-dam. Groha.rJeva 2 P l I r0i 0-talo tv> dog voru tličje.	35238-6 : ^ yz. do 2. ure. Gro-
porp ski. prodam. Naslov V ogl odd. Jutra. 35236 6
PRODA SE poe.telja z vložkom (mre. ža), stol za bolnika (Lalb cf.ihl) gugclni konj ln radio Bedenk (hišnik), Pred Škofijo 16. HI. 35237-6	35240 6
KOVČEG
usnjen dobr0 ohranler, v Velikosti 45 X 29^13 cm
harjeva 19. podprltl č.je.
35243 6 KTJO PATHE-B \BY
v	------Rflu rainrru.^««
p-y;eni prodam. G"Oh*r- proiektor s snemalno ks-•Jevi 2. nrlt!ič'e 35239 6imero nap-rvdraj. Ogled: OTROČKI VO^CEK | j>v*tikOVa 18, od 2 do globofr. predvojni, dobro ; 3 pop	35232-6
ohr5«Jen. p-od'm Z,baš j HARMONIKE nikova 3. KolezMa ' kro- rtčno .	*
W5?41-6 j g0	-in 2 re-riftra ter
nwnn suknjo
moško, čmo. v srednjo postava prodam. Vodo. vodna 1, L levo
34991-6 moške čevlje tttfv. 42. visoke, močne, prodam Naalov v oglas, oddelku Jutra 34986-6
ČAJNO GARNITURO (servis) i* Lnega češkega porcelana, prodam ali »menjam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 34938-6
PIANINO prvovrsten zamenjam Be preprogo. Pojasnila T parfumeriji Venus oa-iS* Bata	34925-6
OVRATNIK zajčji, drap. rabljen m žepe. prodam. Naslov ▼ ogl- odd. Jutra 35333 6
VEČJO PEC n* žag..nje. primerno Ea lokal, prodam ali »ame-njara za žaganje. Rožna dol. C II. št. 29 35306-6
KINOPODJETJE v centru mesta prodem sla sprejmem družaoni-ka. Ponudbe na ogl- odd. Jutra pod »Klncupodjet-lc<.	35311-6
KOŽUŠČEK drap, za 5—12 letnega — ! zamenjam. — Cesti na ' Rožnik 29.	35312-6
C OJZ -.ItlCE
št 33, zamenjam Sa 36 d0 37 Cesta Da Ro*nlk 28	35312 6
GOSAKA lepega — namenjam ali prod-m. Cesta na Rožnik 29.	35314 6
MOŠKO SUKNJO nepremočljivo. rjavo — kratko, črn0 dolgo suknjo g kofuhorv no, in Itn marengo ruknjlč, prodam. Veretovakova 13-11.
35342 6
OTROŠKO KOŠARO na stojalu, prodam. — škofic, Hmdeckegn 35.
353506 ŠIVALNI STROJI rabljeni naprodaj prt »ITometu« — Nasproti Križansko cerkve.
35375-6 RADIO APARATE prodaj« — kupuje P«) mat (Naspcofc KriSain 35376 6
Jutra.
ŠTEDILNIK Utožeiezen velik, ado močen, aa 4 lonce. pm. dam- Cena 12.000 lir. — Mlekarna, ar. Petra c.
26	tsaM
OTOMANO
dobr0 ohranjeno, čtoto, prodam. Našlo* v ogL odd Jutra.	35304-6
SUKNJIČ usnjen, moški, aa sred. njo poetavo — dobro ohranjen, prodam. Naslov v osi. odd. Jutri.
35303-6
ZAMENJAM:
1 par gojzerjev, St. 91. 1 par gojzerjev it. SS, 1 par dekliških nizfcO» čevljev št 39. vae prvovrstno Naslov v ogl. odd Jutra.	35367-6
PLAŠČ Za dečka od 6 do 8 let,
malo nošen, predvojno blago. zamenjam. — StrosrmayerJeva 8. pritL — levo (od 8. do 14.)
353696
, 80 ran in z re^uvra - w KANTO T\ MAS- naTOdao diatonično za	cerKve).
(ar«Jl 20 kg) zame- | T1,eer)1e, orod^ra. BMJ>- "loUAM njnm — ot-o*k0 s;ta.1'-'*o	pr", novi cerkvi v
trd les p? prodi "'m Na- j g,^,	35037-6
slov v cwr'. ofld. Jutra. gUGALNT KONJ
MOŠKO KOLO	ln kinoprojektor se prO-
Dtlrk->Tp. športno. «<-.»"> . ^ RoVa dolina. Ce-obranjeno. r>rod?m. Tr j ptj v ?t x fcrrt« * feašk, n. 122. ^2476 j r0J7ERJE
ali aarenjam usnjene dokolenke, lepe žkornje
—	polgojzerje št. 43 — kuh.mjsko tehtr t* in
„	mošk. rjav pbič za
srednjo postavo. Tabor 85038 6 ' 6 H. levo	35373-6
PEČ NA *\r AN TF,	St «-«8.	dobr«
z dvema vlakoma. Iem	-1.	|d^m=k,. z^nski: ooDr0
ln močm
memj _	, „„, _____ _
nov^nle ugodn-^ T>~r>	35043 6
da. Zaloška C. 27	r.AMSKT PLAŠČ
C%.	35250-6 tričetrttnski, krasen. r)sV
GOJZERJE	t pr^ s krznenim ovratnl-
voln, - pr^lsm. Flori.
Pe n«vfl 18. 3523zelC<}d jTltr,	35020-6	ui^13.ni. denio
—	3?dnja vrata. 353566 V- L KO ŽOGO
«.122. 352476 I r0I7ERJE	PLUČ ----
> NA ŽAGANJE BOve kirw, st 41—42 L	. «
st ~5 &«.
Jutra.	353726
POVRŠNIK fin. tem :osiv ajarengo, s plišasto podlogo —
R '• D'0	GOJZERJE
Tele^Tnken tov«m'i»ko ! gt 37 (fjd1- ai žensk--) nov, V K 174 ramen'am j. " otoške feV!;e št. 30.	,
za ^	pM8	podplati	lE^^r Na!
za f^ednje velik.-* ntrU n prod-m — Vp-f^tt:	' , ^ Ju(rt
vo Ponudbe n, *! ^ St^>čevft 6 I. 35017-6 alOT T ^ 000 3^5 «
GOJZERICE	I MOŠKO OBLEKO
dun1 ke. predvojne. 37 . ^ j	v najbolj-
do 38 zamenjam »Jmo	,tanJu p^ovrstno,
ške št 41 <®2 O^led ol j	b!aco č:st.
delek. Jutra nod B< 352526 tn NE ŠKORNJE
5t. -'2 nov« dam v za- v.e St 41—^2 O^ief. oa	_	f -^t
meno. Naslov v ^d i t. 5. ure., ^avee »^^^Jčt
J MOŠKO OBLEKO |VerOVSK°Ti ^ ^6 ^	^TII, d^o,
•^rno p 'Črtim. Otrled v | OTRO*KE SNEŽKE ; trtrov;nl železnika- M* ; teje r,t 25 in rjnve če.
1 »'ijm t.-e.	35258-6 iveij«ke 5t 24 z°.men1im
K0"0
! ali e^ent. prod-m. Na-
zadnli vrata. 35355 6
ČEVLJE moške in ženske, pro-1 dam Podjunska 4 (pod-prituičje) — firSna.
35275 6 ŠIVALNI STROJ
fc ».v/ ''	JU c ■ C11.K 1"	-
■t\ »>,voi r*mer1am Ka ! 6jOT T ogl. ožd. J"+-rv ikO!!o -lekarte^ Na^ov v	34^93-3
og! odd Jut"? . 35255 6 p^- D EČirO	8 neer'"~Ž "do^m"fcolnl
„	.Krdor. aa Ktr0 ^ ^^ranjen
z« z-kol mienlmb » segrevanje pro-torov —	NSčlov v og'af.
, k»t-!o rtčo. Naslov « o*! r,-odv-em lok«Jov. upo. ' i^A jutr*	35^45
^ •T-;--	35268-8 j rabrio tum -a Icuhanje, |^^ STROJ2
DRSALKE	prod m. Og'ed v nedeljo • s:nser »^ertkan^ki do
ršetome) s čevlji v^d, St. L ponedeljek in torek , ^^^ov 28 prodam Naslov v	stegnor, Flori-	^ Jdd Ju-
ogl -dd Tutra. 35273-6 1ar^fc,. 15 n. fctotam se £1sov
POSTELJO	doh Jo go'zer.ce, dobro ; GRAAT-">FON
in no«^ oma-J^ »r-« chr ^njen;«. 38. 35315-6 j v ^ leetenec ŽPnske n-a.m. Naslov v og'	I tiOV TADIO	I - • ■	——
Jutra.	3516" "
GOJ^ERTE	_
nizke, »lo dobro ohra,- 1 foa ^n ugodno p^o-njene št. 35. zamenjan j dai^. Naslov v ogl ^Vl ^^ !evo 33232-6 za visoke, prav trike, ai • rutn.	3-1355 6
j št- 32—33. Naslov v Ogl. j 2 KOLESI od^elkn Jutra. 35267-6 1 k0 n mo-Sko. v no J.
FA.DIO	i bo",fcm stmju. ugodilo
elektrMtramafcm ln plo ' prodem. Merkur. P" h ar-šče prodam. Verd Jera 9 je-a g.	2F3-66
Vrata 4.	35163 6 j 2 VR
ST-DILNIK vaidion, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra.
352346 GOJZARJE žt. 44 »"menjam Za Škornje
„Y„f„ , VRTALNA »TROJA ^ 43, z doplačilom. _ KAN ARČKE . i * struanlco — lagodno N!lslOT T og| ocld Ju-harcerje, samce ln sami- i p-x>d«m. Merkur, P-ihar ^ 35286-6 n. lifnH.m TTo^l.	i T-_ a	36318-8 • -______
t-------.-t --------------- j,.
Ice prodam. Večja Izbira, ! jev» 6 ; dobri pevci. pr:msmo , GFNERATOR
KELIM PRT velik, ročn0 delo in
novoie*nn oariio. Kenejs. ix>po"n~rrv. n.ov. najno. ; ^^.neni prt a T^čn.m tentt nai si Jih o^eia/o vej3. model 220/380 V 15' ^clom prodem Kon. od 30. d«8Thra do 1 K i Kv«. ugodr.o prdam. — iicesni trt; 131 3S290-8 nuarja od 8 do 16.: Pug igr.ška 6. Ogled od 12. i vošKO KOLO IJevn 35. podprtičje — d«, 2. ln 5. ure d^ ! šivalni stroi pogreadjlv, Kode"evo.	35107-6;	35327 6 : moSk« oblek« ta ko«
HARMONIKO	I ŽENSKE ČEVLJE Ibh^Tat moško obleko,
popolnoma novo, k?»- nizke št 39 aore. z dvoj- . prod^uj	bolezni.
1 vlrsko Tit 120 basov, p-o flim: po ip at, in usn jem ' Ksmn ;!^ 13. 35291«
— rjro^-m aH zinnen^m. i VOLNO Leti-. Rožna dol., C 9^ !,m-rn?, debelo, različne št 2.	3j323-6 j barve, okrog 2 kg. pro
^ ' VALVASOR n. izd.
dam. K-asen komsd. k' i Vam nudi dobro naloži i t°v d?>n^rJo — Naslov v i ogl. orld Jutra. 35170-6
ŽENSKE ČEVLJE niz' ». št. 38—39, moSke ; št. 43 rjave, ln Volnen j p'?šček si 5 do ffletno j punčko. ug>1no mm : njjm Za kakor koli. — i Narlov v oglas. odde'ku 'Jutra	35164«
AKTOVKO za potnika veliko. V do b-em stanju. p-oc!am. Nun.sk« ulica 3, I.
35161-6
OTROŠKO POSTELJO Vn r>tro'ki zložlj!-" stol prodim Oar'sd: Wo!fovi
. VAL.VASv« it. iza. več komadov e, moško ^ Ljubljanski Zvon — ob'eko damski koetum. ! proda Hinko Sevar. knli m mo^kl in damsk: r1«^ garna. Stari trg 34
— «ela poceni pr-di-n. N j slov v ogl. odd Jutra	35334-6
PEČICO ki se 1^'hko postavi na šted '.n.'ko ploščo, p-od-Kalčlč L^odvoefika ?8-I
35379-6 VISOKE ČEVLJE
črne, boljše, št. 42. zamenjam. Bel Jaška ul. 34
35380-6
PEČICO «o cevi, pripravno aa
-a	ni wvi, pnpriivno aa
35071-6 j hitro ogrevanje, prodam 1 VOZ ŽAGANJA I ali zamenjam Zi proti
3. • vo ^n.T^no.i	1 au zamenjam Zi proti
prodam. Naslov v o^las ' vrednost. Regent. Krt T«t«.	35340-8 j ževahšlca ul. S-n.
odd Jutra.
ŽENSKI PLAŠČ »Iv zimski, črno usnjeno
35365-6
prodam ogisd: woirov, ,iv zimski, črno usnjeno I GLOBOK VOZIČEK uhca 10. III. od 8 do J torb:oo. prodom. Ver. predvojni, prodann. Hre 9. ure.	35160 6 1 stovškova 13-11. 35343-6 noVa 14-H	35363-6
SNEŽKE črne, št. 38 as erednjo-visoko peto, takoj ku-p m. Naelov v ogl odd. Jutra.	35076-T
ZOPET KUPUJEMO škatle od »Mama* mleka B. Guštln Vodn kov trg 2	J-426-7
KNJIGE slov. in nemške. »Ljub. ljanfkl Zvon« »Dom ln Svet«, kupuje knj.g rna žvižek Pasaža nebotl6-n k	J-436-T
DAMSKI DRES smučarekl. kupim Naslov v ogl. odd. Jutra.
35033-7 KOLESA — VOZILA moška damska. otroška, tricikle za otroke, otroš-ke globoke tn športne voz čke kup m Hinko Privšek. Ljubljana. Gra. d išče 7, nasprot. dramskega gledališča 34532-T
RJUHE, RAPNE raznovrstno perilo aUn-sko, letno br^ače. za-«to-e. tekače perzijske preproge, pirotske. bosanske, linolej preproge ln Unolej tekače, razna možka. ženska ln otroška oblačila, kupi vsako kol:č no plača dooro — Hinko Privšek. Ljubljana Gradišče 7. nasproti dramskega gledališča.
34580-7
KRAVO dobro mlekarico. po teleta. kupim Iv. Kane. Linhartova 3.	34790-7
SLOVENSKO in tuje leposlovje W o? tale iz V. me knjige iu prevode kupuje Janea Dolžan knjigarna. Stritarjeva Ulica.	407-f
STEKLENICE raz ičnih vrst kupujemo. Dobro plačamo Na Vašo željo j .h prevzamemo na do~u B. Guštin. Vorinl-kov trg 2. J-318 N-7
KRZNENE PLAŠČE bele kožuičSe li».čje. dihur je ve kunje boe. do-brs ohranjen? in kož« domačih živali • kupuje Rot. krznarstvo. Mestni trg 3	401 7
T AMBTJRA š KI lnStrumentani ai kom-oleten tamburašk: orkester in posamezne komade. kupi. t>lr.£a dobro! Hinko P-'.vš?k LJ ubija na Gradišče 7, nasproti draiTskega gledali.'ča.
34579-T
GLASBILA R.rdin aparate, nove, rabil ene. gramofone bar. monlke Scandalll. klavir, ske d.aton.čne, kro-na-tiine harmoD ke gosli, c tre. kitare, glasovlrje, planine, tsmburice itd. kupi ln prevzame v ko. mi«lJ.=ko prodajo Hinko Privšek. LJubljana. Gra-d.šče 7. nssnroti dram. skegi gledališča. 34578 T
KUPIMO: 2 (umi diri, nosilnost 4 do 3 ton; 1 betonski mešalec in 1 tricikel, nosilnost 300 do 400 kg — vse v novem ali uporabljive« stanju. Ponudbe n» ogL odd. iotra pod »Dobro plačamo«.	34097-7
VIOLINO kitaro, citre in tamburieo, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	35117-T
MALO PECICO (gašperček), kupim. Na« slov v ogl. odd. Jutra.
3 512 5-1
KUPIM Douglas: Erfolgsmenschea in Die neue Kochvollcs-schule. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Knjiga«.
33129-7
POSTELJICO otroško, rabljeno. * Stmaš« co. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Majda«.	35131-7 ZIMO
za dve listnici kupim ali zamenjam * protivrednostjo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
35066-7 SPIEL vmd ARBEIT Lehrmeister in podobne knjige, kupim ali si jih it-posodim. Dam zaželjeoo protivrednost. Pismene po. nudbe na ogi. odd. Jutta pod »Samo dobro oh ran je« i".	35073-7
pros.m, da obvestite mene a|i moj uradi Telefonsko številko vam ptnfim.«
»Prceim, gospod komisar, i^.oiite ee obr-niti na načei-nika. Tudi moji tove.iiš:ci mora povedati, k .'ko naj ravna. Jaz b«tti imela prihodnje dni drugo 6lužbo.«
Ko je Helbing čez četrt ure zapuščal načefnLkovo, sobo, je bil na njegovem obrazu zadovoljen narmeh.
»Prijatelj Urban bi me im l za brezupnega šušmairja, ko bi ved i, da obravnavam Rcrtbejevo zadevo s čisto drugega vidika kakor on. Pa nič ne de. Glavno je, da primemo storilca.«
Večeriio ee j« že, ko se je da| ne7n~n:ti pri odvetniku doktorju Joah mu Liid n-heimu, mnogoletnemu upiavnAcu Rotiie-jevega premoženja.
Ludenheam, o/krcigaast možiček s kežato belo glavo m svetlimi, zgovornimi očmi sredi razumnega obraza, je sprej-| krimi-na ista z vsemi znamenji odkritosrčnega sočutja v tej žalostni stvari
»Prosim, izvolite sesti;- go-pod komisar,« Je rekel in mu sede] nasproti. Ponudil mu je cigaretnicO, a Helbing je hvaležno odbil
»Naloženo mi Je, gospod doktor, d« raz-bistrim dejanje. Bodite, prosim, tako prijazni pa mi povejte, kar veste Iz pokojnikovega življenja.«
»Strašni konec nesrečnega Rothefo me j« globoko prešinil,« j« Ltidenhekn dgaL
»Bij mi je ne samo stranka, amp2fc tudi dober prijatelj.«
»Go-tavo ete poznali njegove rodbinske razmere, gospod doktor?« je z nspeto pozornostjo vprašaj Helbing.
»Da, gosp>od kemisar. Rade vo'je vam povem vse, kar vem. Morda lah-.o m-; Ji podatki pripomorejo, da se tema, ki odeva ta tragični slučaj, razjasni.«
Hejbing je pritrdilno sldonil glavo?'
»Prepričan sem, da mi lahko poveste važne stvari Posebno me zanima vprašanje, k<*nu pripada imetje Va!en'ina Rothe-ja in vobče vsa njegova posest?«
»Komu?« Je Ltidenheim začudeno vpra-šaj. »Nu, to je Jasno kakor beli dan — — komu drugemu kakor vdovi?!«
»Je bil gospod Rothe kaj ukrenil za slučaj svoje smrti?«
Smehljaj je izprelete! odvetniku obrat
»Rothe je napravil oporoko, ko Je bij ie ženin, in jo Je na dan poroke izročil nevesti. Čudno poročno darilo, kaj ne?«
»Kakopak — zelo čudno. Drugi navadno podarijo kako dragocen«*!«
»Valentin Rothe Je b«! poštenjak in Se imel navado, da Je mislij daleč naprej,« Je Ltidenheim topo pojasnit »Hotel Je dati nevesti že pred pričetfkom zakona gotovost, da je zanjo v vsakem pogjedu poskrbljeno. Pred1ožiI Je Helbingu vrsto računov, ki ao dajali sliko rajaikovega premoženjske-
ga stanja. »Kakor vidite, gospod komisar, je živel Rothe v kar najboljših gmotnih razmerah.«
Kriminalist Je papirje zjožil in spravft ▼ aktovko.
»Pravite, gospod doktor, da sta bila % Rothejem prijatelja?«
»Da, najboljša prijateSJa, čeprav naja je ločila velika razlika let. Seveda —« Je Ltidenheim počasi dodal, »poudariti moram. da Je bijo to pred njegovo ženi tvi-Jo.«
»Pred njegovo ženitvijo?« Je ponovil
Helbing in prisluhnil
LOdenhetm Je vrgel nalivna peresnik, ki se je z njim živčno igral, po mizi.
»Po pravici vam povem, gospod komisar, da se z njegovo izbero nisem so?tešat. Nerazumljivo mi Je bilo in mi, Je še dane«, kako Je mogel vzeti to lutko za ženo, k* se ni v nobenem pogledu ujemala z njo-govim ravnim, odkritim značajem.«
Helbing se je nasmehnil.
»Najbrže m J« očarala lepota kaneJSa soproga?«
»Mogoče,« Je odvrnil odvetnik fe skomignil % rameni. »Jaz se njegovemu občudovanju vsekako nisem pridruževal.«
»Vas i nem prositi, gospod doktor. r]a tjj poveste O gospe Ro.hejevi kaj več?*
j

UXKON Meyer, Brockhans. Herckr.
malo ali veliko isdajo, Brehn: Življenje živali, slovensko ali oemJko. kupi Belec, trgovina Jurčič, banka Slavija.	35096-7
ŠIVALNI STROJ lep damski plaič, smučar-ake hlače za 14-let. ln novo odeto iz velblodje dlake, kupim. Naslov ▼ ogi. odd. Jutra.
35081-7
KOVACNICO poljsko, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Kopališka 12.	35074-7
GOJZERJE damske. št. 40, kapim ali zaraenjam. Zadnik, Staniče-va 5.	35101-7
KRZNEN PLAŠČ Aohro ohranjen, kupim pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe na ogl oddel. Jutra, pod »Plašč«.
35186 7 KLAV. HARMONIKO » 60 ah 80 bas:, kupim. Fonudfoe na ogl. odd. Jutra pod »Dobr0 ohranjena«	35189-7
KRZNEN PLASC rabljen, dobro ohranjen — kupim Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »Srednja postava«.
35190-7
K UP'M:
1 m svetlodvega in 1 m Bvetlo-Jnvega volnenega fclaga Ponudbe n?. oel odd. Jutra pod »Pred TOjiV, blago«. 35194 7
RJUHE kapn^ n drugo postelj.
iv	peri'o. kupi vsako m ožino Hinko Privšek. Gr *%e 7.	35213-7
D RISKE PLAŠČE Zi" =ske, v modemih bar
v	.i ?auv, dobr0 rh^-a-8 kun; Hinko Priv B«'- 0~idlšče 7 352147
1 */VE ŠKRVI SE fc&P.nn servise skodelice kro?r.rke. koz-rce, kupu Je stalno Hinko Privšek Gradile 7.	35215-7
EROTIRKE tariVače. kuhinjske brisal-ks ki ni vako množ:n0 Hioko Frivžek. Grud šče f	35216 7
PFTROLETSKO PEČ kupim. Ponudbe na tr ccvino Gortc Dun-J'k-? e. 1	35221-T
GOJZARJE St. 35—36. noVe ali do-fcr0 ohranjene ter usnje no železrnčarsko čerr.co, kupim. Groharjeva 19 — podp-1tl'?Je.	35242-7
BLAGO za smučarske hlače, naj raje rjavo ln gojasrje St. 37 ali pa tudi smučarski dres za manjšo postavo, kupim. MSaiejeva 12 V«, pritličje — Kodeljevo.
35246-7
BELO VOLNO
ali dru?ih svetfih barv za pletenje otroških jopic, kunim Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Volrn bei o«.	35248-7
KRZNEN PLAŠCEK be! ali svetlosiv, kupim sa otroka 1—2 let. Po nudbe a2 og! odd Ju tra cc>d »Plašček«.
35249-7 TEHTNICO (VAGO)
kuh.njsko d.bro ohranjeno kupim. Ponuditi na Poljanski cest št. 1. II. nadstr. (Peglezen).
35251-7 PEK "TJ. PEEPROC-O V dobre n stanju, ku pim te koj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pn_>Per Ke7*«-	35257-7
EOS. PREPROGO Oobr0 ohranjeno, kupim Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »R^bim takoj-	35258-7
MOŠKE OBLEKE ženske ;n moške čevlje perilo, pohištvo itd. stalno kupuje: Drame Alej z:ji. Gallusovo nab-ežje 29.	35263-7
ZNAMKE vsakovrstne tudi pok-a jln.-ke. kupim. Ponudba Jja os;l odd. Jut a pod »Ueodna nr.lika«. 35271 7
FROTIRKE sam0 prvorazredno pred. vojnn blago. kupujem prot! dobrem plačilu. — Ponudbe na ogl oddel Jutra pod »Se« kos^v«.
352727
KOLO
dobro ohranjeno, brez gum ali samo ogrodja, kupim. Naslov v oglas odd. Jutra.	351S2-7
HLAČE dobro ohranjene, emu carske ali blago zanje Za veliko postavo, kupim Naslov v ogl odd. Jutra.	351817
KOSKO KOLO lahko. lino ohranjeno — kupim. Alban<fc; 8 pod pritličje — Bežigrad.
35169-7
PLENICE
ali dobrQ ohranjene sta. re rjuhe, kupim. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Plenice ali rjuhe«.
35165-7
ASPARAGUS
plimosus, mirto v tonč kih ali za porezatl. kupuje »Roža« .cvetličarna narproti Uniona. 35155-7
STAJICO otroiko, kupim. Vodo vodna cesta 1. n. des no	35154-7
TEHTNICO do 300 kg ln' nove dam-eke rjaVe a'l črne škor nje štev 40 kup.m ali vzimena v aimsno. Po nudbe na oglas, oddelek Jutra nod »Hranilna Vredno-t«.	35158-7
DRSALKE dobro ohran'ene, št 34 do 27. kupl-s. Pavlin Ja nez Križevniška 6, I.
35157 7
KRZNEN PLAŠČ odd. Jutra pod »Krznen kupim. Ponudbe na osi. plašč«	35149 7
GOJZERJE St. 42 kup.m Galetova ulica 9 priti 35147-7
BLAGO Bvetioelvo lahko volne no, ali čteto svilo, kupim. Ponud'oe n* oglas odd. Jutra pod »Damska obleka«.	35143 7
M \NICURO ali samo fine škarjice, garao predvojno blago, kup.m Milčinskegi ulica Žt 20 I nad. 35145 7
OGRINJALO (p\ald veiiko kmečko ruto) — dobr0 ohranje-, no -tunim. Ponudbe na Ogl odd. Jutra pod »Orrlnjalka« 35226 7
ŠPORTNO KOLO moSko, tn kol0 »a 6 do lOietnega otroka kup'm Ponudbe na ofl od de tek Jutr« pod
»Kole»t« 33331-7 PREPROGO manjšo, kupim. BeJja
OTROŠKI VOZIČEK
Za igranje, lep. modem, kupim Naslov v oglasnem odd. Jutra. 350417
LOKAL oddam družabniku. Pro. metna točka 1 Ponudbe na ogl odd. Juzra pod »Sredina«. 35023-17 MODRO BLAGO Za damski plašč ln modre ali sive dam. 6evUe št. 38. kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34995-7
DAMSKI PLASC krznen, temnoeiv ah te-mnorjav, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod
»V zameno«. 34989-7 P>ROT PREPROGO aH bosansko, kupim. Po. nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »P rot« 34927-7
PRSPROGO pirotsko, sarajevsko at drugačno, kupim. Po. nudoe na ogl. odd. Ju tra pod
»Preproga«. 34928 7 6 M FLANELE za dojenčka kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
34956-7
VOLNO
za dojenčka (2 jopici), bele ali svetle boiVe, ku. pim. Na.=lov v ogl. oddel. ku Jutra.	34957-7
HRUŠKE suhe ali sveže, kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Nujno«.
35346-7 MOŠKE GOJZARJE St. 43—44. kupim al. Za. menjam Teršan. Vodni-kova 31.	35339-7
SMUČ. HLAČE damfke, volnene zeio dobro ohranjene, event cel0 obleko, kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod Srednja postave«.
35302-7
DEŽNI PLAŠČ
prvovrstni damski in moški, kupi n aU zame nja m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Neore mo"ijiV«.	35300-7
PEČICO pločevinasto. Se dobro ohranjeno, kupm ali zamenjam. Ponudbe na oel. 0dd. Jutra pod »Gašper.«	35301-7
ŠTED'LNIK že'ezen. dob 0 ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »štedilnik«	35349-7
KUPIM ali dam zameno Za uro. brenerje za varilni aparat, Pomidbe n oglas« odd Jutra pod »Nnku"«.
35338 7
VELIKEGA PSA
doorega čuvaja, bern^r dinca ali volka kupim. Znlar J-kb mesar. Ce sta u® Brdo 33 35336 7
DOMSKE GO ZATl-JE
št. 38, kupin. Majda Iva nuša, tnioa 3. majn 4. Pasaža, frizerski salon.
35330-7
RJAVO ODEJO
fino. kup'm. Dam zame. no Poizve se v salonu »Julči«. Res'jeva n. 8 — od 8 d^ 9. dop. 35326-7
KORENJE za krmo ž vine kupi: Hote! Slon. Ljubljana.
35332-7
PLOČEVINASTE
code. karbid in v-eče — kupmo po najvišji ce ni. Merkur Pxiha iev-> 6
35317 7
LEPO DARILO
primerno zi eospoda — kupim Ponudbe na cgl odd. Jutra pod »T-čen fas«.	35377-7
.mJF,1^
ZEMLJIŠČE j000 do 3000 kv. m, ca periferiji Liubliane, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večja obrt«.
34803-20
VTLO
najraje enodružinsko a" hišo. na lepem prostoru — kup m Posredovalci nagrajeni Ponudbe n? ogl cdd Jutra pod »VI la-Januar«	34651 20
EEAL TETNA pisarna Habiian Miro. Cigsietova 1. p. piOda več lepih vt-nih parcel po zel0 uS°dni cen; Tel. 36 27!	3.*230 20
STAVBNO PARCELO lepo. do Dunaj ki cesti ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
35261-20 LEPO PARCELO v bližini Marmor, tov e ulice prodarr Za 250 000 !lr. Rea!itetna pisarna Kunaver, Miklošičev ce. gta 34.	35011-20
^fomMii b upooabo kuhinje, oddam 6ess dan odsotni osebi, ki ima svoje rjuhe ln drVa. Naslov v ogl. odd. Jutra.
35139-23 OPREMLJENO SOBO s pa-ebnim vhodom od daico. Jerman, Aljaževa S.
35024-23 PRAZNO SOBO za »hrambo pohištva ali starejši osebi, oddam. —" Naslov v ogl. odd. Jutra.
35303-23
LEPO SOBO
svetlo parketirano, i po. sebnlm vhodom, oddam takoi samo Ves dan odsotnemu gospodu. Plorijanska 10II. 35296-23
SOSTANOVALCA sprejmem v solnčno — opremljen0 sobo brez perila za 100 hr mesečno. Ze.jarska ul, 11-H. vrata a. Trnovo.	35381 23
ENOSOBNO
stanovanje s kabinetom in kopalnico v šiški, zamenjam za dvosobno ali večje. Ponudbe na ogl. odd. J\:*-a pod »Takojšnja vs*!;tev«
35080 21
STANOVANJE
1-sobno, lepo, s predsobo, shrambo in balkonom, v novi hiši. v tretjem nadstropju pri Sv. Jakobu.
lamenjam zarad: službe za enosobno s kabinetom al; enosobno v Mostah. Želeni jami. na Ko-delievem ali v okolici bolnišnice. Plačam selitvene stroške Naslov v ogl. odd. Tutr?	35134-21
STANOVANJE enesobno. preprosto, od ?tonim opemu. Ki ml po sodi 20 000 lir proti Jam stvu. Ponud:oe na oS>as odd. Jutra pod »Vrni tev«	3521921
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom V bližini pokrajnske upra ve. Iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ves dan odcOtna, zaposlena«.
35089 23i OPREMLJENO SOBO z ločen m Vhodom, nek Je od središča mesta pro ti štepanji vasi (tudi Moste. Kodeljevo) išče drž. Uradnik, zaposlen večinoma na deželi. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Takoj«.
34963 23a
SOBO
s posebnim vhodom, po možnosti v šiški ali v bli-žir\i tramvaja, išče za takoi gospodična. Ponudb, na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plačnica«.
35140-23*
SOBO
opremljeno ali prazno, išče s 1. januarjem gospodična Eventuelno nudi pomoč pri delu. Ponudbe na ogl.-odd lutra pod »Zmožna raznih del«.	35058-23a
SOBICO opremlieno, iščem v središču. Uslugo poplačam s protivrednostjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlata«.	35061-23a
SOBO
skromno opremlieno. s Štedilnikom, išče šivilja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«. 34976-23a SOBO
'jščem kjerkoli za 1.—2. >anuar. Oprema ni važna. Lojze Perko, akad. slikar. Knjigarna Žužek. Nebotičnik.	34974-23?
GOSPODIČNA Išče preprosto op-emlje Up sobico s svojo postel n;no ali prazno za 2 osebi. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kje ko'i*.
35184-23a PRAZNO SOBO s pose'onin vhodom p , možnosti s souporabi kopalnice, išče dist:n. guirana gospa v centru ali vsaj blizu centra. Prednost: visoko pr tlič je ali I. nad-tropje. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Želim m.m: dom«.	35262 23a
SOBO
s posebnim vhodom, le Po oprerljeno, s souporabo kopalnice lš"em v Mižini sv. Jožefa. Po-r.ud'oe na oglas, oddelek Jutra pod
>Re en«. 35151.-23 OPREMLJENO SOBO lš?e starejši sltuiran go spod. Dopisi na og! od delek Jutra pod »Strogo separi^an'	34934 23
SOB'CO opremljeno rrajhno Hče -oHden rospod za takoi sli pozneje v Rržn: dol ali Sp. šiški Nas'ov v ogl. odd Jutra. 35366 23a
SOBICO preprosto orvremljeno s po-ebnim vhodom Išče ve' dan odsotni gospo dična Najraje v Mostah -li v b!iš;ni. Ponvdbe na ogl. odd -Jutra pol »Tu di živež*	35295-23
PRAZNO SOBT s štedilrko-, iš^em za januar Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S Ste d.!nikom«	35288 23a
OPREMT J. SOBO za Bežigrsdom išče mlad aakonsk1 par. Ves dan cd-oten S 15. jan. ali 1. febr. Ponudbe na oglas, cdd. Jutra po-1 »Bežigrad,.	3S?76 23a.
OPREMLJ. SOBO ■s.l! kabinet, iščem. Po nudbe n« ogl odd -Tu. tra pod »Soba-kabinet*.
35337 23 PPA7NO FOBO aH de'no opremil. iS5e mlajši, samostojen go cr>od. Ponudbe ru- og!'«-odd Jutra pod >n-1pt«n don«.	35321 23»
m
STANOVANJE dvo- ali trisobno, v centm ali v bližini centra, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo moško leolo«.	35109-21a
OPREMLJENO SOBO
oddam boljši osebi. Na slov v ogl. odd. Jutra.
35230 23
SOBiCO oddam čedni Seaakl ki bi mi pomagala v gospo dinjstvu. Naslov v ogl-odd Jutra.	35235 23
OPREMLJENO FOBO oddam gospodični. Soba Je z gašpsrčkom, lahko tud« z uporaba štedllni ka Ogled od 4. do 5. Naslov v ogla«, oddelku
34 Slžka
35038 7 Jutra.
35284-23
Vefika izbmi KLAVIRSKIH HARMONIK
STANKO KARLOVSEK, LfuMfana
Knafljeva ulica štev. S (Dvoržalcova)
o kssio OGLJE
re-kc količine PROTI DOBREMU PLAČILU
»MERKUR« - PUHARJEVA UL. f
SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem
ENTI ISONZO« D. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA
Srešsso In veselo novo leto
M svojIžh odfesnalcem
COLONIALE —
LADO
PECERIJA
Gosposvetska 6
VDOVA brez otrok, s stanovanjem in opravo v vrednosti Lir 50.000, želi spoznati državnega uslužbenca ali upo-koie- -a, starega od 4s do 55 iet. brez otrok. Ženitev poznejša. Le resni dopisi s sliko, ki se vrne, poslati na ogl. odd. Jutra pod »Mirno življenje«.
35096-7
GOSPODIČNA srednjih let, z nekai premoženja. poroči gospoda, državnega uradnika, ki je lastnik svoje hiše. starega 49—56 let, poštenega in dobrega g os podana. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Poštenih«	35097-25
MLADO DEKLE čedne zunanjosti, »im patlčna. želi zaradi ženitve spoznati gospodu v starosti 0d 22 do 30 let. Neajjoni.-r.ne dopise po. slati v ogl. oddelek Ju tra pod »Zvestoba za zvestobo«	35174 25
GOSPOD 46 let star iBče radi ženitve družico, ki ljubi zvestobo. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »S-efna bodočnost«. 35019 25
STAREJŠI GOSPOD dobro sltuiran, želi zna nja s prikupno, samo stoj no gospod!nj0 v «vr. ho poznejše ženitve. — dopisi na ogl. oddelek Jtftra pod	»Polni
naslov«.	34885-25
VDOVEC srednjih let žoG ppoena fel primerno preprosto žen-fco zaradi poznejše ženitve. Po "možnosti z lastni" stanovanjem. — Ponudbe z nadovom na ogl odd. Jutra pod
»Skupna
pomoč«.	34360-25
GOSPOOTČN \ srednj h let. Išče gospo da zaradi ženitve. Dop se na ogl. odd Jutra pod »Ljubiteljica o'rok« 34362 25
2f' Vse denarne in trnovske posle
;vrsim aitrt,- cocnr n ioi:dn<' PriDoroČH f
SLDOLf ZORE
LHBUIANA. liletiališka tilic» Li Tet 38-10
VASE ROKAVICE
in usnjene čevije, vse 1® dclke iZ U:nj.i barvamo n sem:š čevlje č-stimo Po najnižji cen. Džemai Halruia. Mestni ti g 11.
J 340 N 3.
LASTNIKI
glasovirjev! Poslužujte se telefon ke štev ise 2S-23 k. pokliče špeciei no tvrdkc za ugla eva . nje ter popravi giaeo virjev in ha mo-n Jev. — Jura ek >:rinskeg 7 X1. Ljubljana	J 337-37 :
KLAVIRJE ctrokovnj;ško popravlja I .n ugiašuje Prva kranj j ska izdelovalnica klavir jev. Ljubljana Privoz i 10. Tel. 33 40. J 402 37
ROKAVICE volnene, sem izgubila v soboto 23., popoldne v kinu »Sloga«. Prosim najditelja, naj jih odda pri blagajni kina.	35067-37
IZGUBILA
21. dec. zvečer 4 krompir j eve karte in otr. dodatno na im» Neče-mer. Procim poštenega najditelja naj j h vrne Tržaška c. 60 ali v cgl. odd. Jutra. 35193 37
DESNO ROKAVICO pleteno, sem izgubil 28 ob 16. Bavarski dvor — kino »Sloga«. Proti dobri nagradi oddati v oglas. Odd. Jutra. 35229 37
NAOČNIKE sen izgubil. Najditelja prosim, da Jih odda proti nagradi v trr-fiki Sever. Šelenburgova ulica.
35166-37 ZGUBILA SE JE moške usnjena roka V. ca, de«n.i od Slona do Go sposvetske ceste. Pošten najditelj naj Jo odda na og! odd Jutra. 35286-37
AKTOVKO temnorjavo, staro, sem Izgubil 18. decembra med šr«rtinsko cesto ln Krekovim trgom, V tram valu, aH od Mestnega fi-zikata do kina Un.on oziroma v nJem. Pošten erjditelj naj jo odda proti nagrad', v Gledali, šiki ulici 7, m.. SfligoJ.
35178 37
NAOČNIKE
(e izgub''a revn? dijaki nja PoSten najditelj naj Jih iz-očl proti na. tmull v ogl- odd Jutra
3515? 37
VOLNENA ROKAVTCA
se je izgubil? od Borštnikovega trga do pokrajinske uprave, vhod Gre. gorčičeva ul-ca. Vrne naj se proti nagradi: Boršt nikSv trg, gostilna De renda.	35255-37
IZGUBILA SEM temnomodri plašč z ct-ebno isskazntoo tn z nekaj denarja na ime Johant Antonija. Prosim nočtemeaa i%Djditel>a, naj ga proti nagradi odda na viškem bloku.
35351 37
IZGUBIL SEM
usnjeno moško rokavi, co pred pekarno Vidmar — Rimska c. Najditelj naj Jo odda V ogl odd Jutra proti nagrad; 100
35283 37 Dosmrtno PRESKRBO ln lepo ravnanje nudim osebi ki bi prodala hišo po a.neml .ceni, dOori družini ln Ji tako lzpol nila gorafo Seljo oo svo jem domu. Prevzamem tudi dolg. Za pojasnila javite svoj naslovnaogl. oddelek Jutra pod »D0 smrti srečna ill
ena«.	35056-37
IZGUBILA SEM v petek ob 4 ur. popoldne denarnico e 200 lirami in malo «1 ko .n r icer od glav. pošte čez ttr>rT>tJe proti trgu. Pošten najditell se na. pro'* da odd® v trgo vini KrašnJa (krzaar-v JVanft ffea-ski ulici.	35281-37
PROŠNJE
sa potovanja, nabavo •acioniranih predmetov, posredovanja ln vse informacije vam oskrbi komercialna p:sarna Zaje Lojze, Gledal ska ulica št. 7
NAOČNIKE z okrogUmi slekli v ro ževinastih okvirj h z kovinastimi neziat'm, n.au^n.ki sem izgubi a 18 dec. od kongresnega trg
Po DuneJ-iikl dc Llnhnr tove. Novi so stal! 150 lir. Poštenemu najdite lju nudim nagrado 3O0 lir. Meglič, Igr.ška 3 V.
35341-37
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije in posredovanja »SERVIS BIRO«
Šelenburgova ul. 4, telefon št. 21-09
KLOBUOARNA
^P A JKM
Vam stroKomo preobKka tn prebarva Va« klobuk, da Izgleda nov. — Lastna delavnica.
Sa prtpurofla
RUDOLF P A J R, LJUBLJANA,
:: SV. P«TRA CESTA ST 88
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. IS (Nasproti hotela Union)
Dotrpela je naša ljubljena mar ma, stara mama, prababica in tašča, gospa
Kovač Mar!
hišna posestnica
Pogreb drage pokojnice bo ▼ torek, 2. januarja 1945 ob 9. url dopoldne z Zal, iz kapelice sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, Karlovi Vari, 30. decembra 1944.
Globoko žalujode rodbine: KOVAČ, ENGELMAN, BERGANT, ARHAR, PLITZKA, HERZMANSKF
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil moj nadvse dobri mož, sin. brat, stric, svak, gospod
Ravnikar Ferdinand
osi. drž. žel.
Bil je žrtev bombnega napada v Salzburgu in začasno tam počiva.
LJubljana, Dravlje, Smlednik, Jesenice, 30. XII. 1944.
Globoko žalujoča žena MANCA, mati, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.


Po kratki ln mučn' bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, dobri oče ln stric, gospod
Kariž Peter
upokojenec drž. žel.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 2. januarja 1945 ob pol 9. uri zjutraj z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, Gor. Radgona, Mer če pri Sežani, dne 30. XII. 1944.
ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI.
Po dolgem in mučnem trpljenju nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, stric in tast, gospod
Franc Cstič
zvanicnik dri. žel. v pok.
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 1. januarja 1945 ob % 9. uri dop. z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Gorica, Maribor, 30. XII. 1944.
Globoko žalujoči: ELIZABETA, žena, sin in hčerke to- ostalo sorodstvo.
Umrl nam je naš ljubljeni mož, oče, stari oče in stric, gospod
Janez Končina
v starosti 70 let, dne 29. XII. 1944 v Ljubljani, Cesta na Loko št. 23.
Dragega pokojnika bomo pokopali dne 1.1. 1945 iz kapele sv. Janeza ob % 10. uri na pokopališču pri Sv. Križu.
LJubljana, 30. decembra 1944.
ŽALUJOČA SOPROGA
ln otroci: PAVLA poročena ANDREJ AK, IVKA poročena PO-GAČAR, STANKO, MARJAN, 19 vnuki.
Umrla nam je po dolgi in mučni bolezni naša nadvse ljubljena soproga, mama, stara mama, tašča in sestra, gospa
Angela Sa|2
roj. Prek upr&ojenka Tobačne tovarne
Drago pokojnico bomo spremili :z hiše žalosti na viško pokopališče 1. januarja 1945. Ljubljana, Rožna dol. C. XIX-16
Globoko žalujoči:
soprog FRANC, sin FRANCI, ZORA in DARINKA, hčerki, IVA. snaha, LJUBICA, vnnk nja, MIHAEL, FRANC, MAHIJA, brata in sestra ter ostalo sorodstvo.
m
m
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapust i naš predobri oče, stari oče in stric, gospod
Jakob Marega
že L v pok.
Truplo dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v ponedeljek, dne 1. januarja 1945 ob % 10 dopoldne z žal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. XH. 1944.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALJUJEM SE vsem, ki so našo ljubo, dobro mamo, gospo
Pavlo Oblak
vdovo po sodnika
dne 26. decembra 1944 spremili do njenega poslednjega bivališča, in vsem, ki so Jo v duhu spremljali.
Posebna zahvala vsem prijateljem, ki so jo za časa njene dolge bolezni redno obiskovali, jo tolažili, hrabril ter razveseljevali.
Hvala za izraze sočutja! Hvala za položene vence!
Sv. maSa zadušnica se bo darovala v torek, 23. januarja 1945 pri oltarju sv. Frančiška v frančiškanski cerkvi ob pol 8. url zjutraj.
Za družine OBLAK, te*. DORSNER, ing. DOBOVI-IEK, hčerka MARINKA.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki !zgubi naše predrage mamice, gospe
Hemrine Lubec
vdove po vladnem svetniku
jo spremili na njeni zadnji poti in jo obdarovali s šopki in venci, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo g. patru Majhaniču.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 3 .januarja 1945 ob 6.30 v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri stranskem oltarju.
Ljubljana, 30. decembra 1944.
ŽALUJOČI OTROCI.

ZAHVALA
Vsem, ki ste nam na kateri koli način stali ob strani ob bolezni in težki izgubi naše drage mame, stare mame itd., gospe
izrekamo toplo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini ter vsem, ki ste drago rajni co spremili na njeni za-dnji peti. Maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 30. XIL 1944.	fgf
iH
GLOBOKO UŽALOŠČENI
Zahvala
Vsem, ki ste nam izrazili sožalje ob težki izgubi našega ljubega soproga, očeta in deda, gospoda
šrntter Judja
višjega sodnega svetnika v pok.
se najtopleje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini ter vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti
Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo 3. januarja 1945 ob 8. uri zjutraj v Trnovski cerkvi
LJubljana, 31. decembra 1944.
ZAHVALA
Vsem, ki ste Ob prerani smrti naše nepozabne hčerke in sestre
Majaron Jožke
tjako iskreno sočustvovali z nami, vsem, ki ste položili zelenje in cvetje na njeno krsto in ste jo spremili na njeni poti k večnemu počitku, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo.
Prav posebno pa se še zahvalimo gospe docentki dr. Boženi Merljakovi, ki Je zadnje dneve in noči z vso skrbjo in tolažbo požrtvovalno lajšala Jožici odhod s tega sveta, in gospodu univ. prof. dr. Karlu Lušickemu, ki ji je posvečal vse svoje znanje in vdano skrb.
V LJubljani, 30. decembra 1944.
JOŠKO MAJARON s hčerkami
TTZZZn^Z rri-ohtiA. Milan Zadnek — Ffir das Konsortium »Jutro« als Veriag - Za konzorcij »Ji Scbrtftleiter - Urejuje: Milan iaaaaB - »«* ttaJuuuMj« Fran Jerao — Fttr den Inserateotea
— Za »Narodno tiskarno d. d.« kot