Leto IV., štev. 7f V Lîublfanf, sobota eine 24. marca (923 rostana paTSaffraffc» Posamezna »te», stane 1 Din W>»1» Ott « «futra I, Sune oasečao l O— Din M Inozemstvo 20•— m Dgiad po tarifa Uredništvo: Miklošičev» cesta št 16/1 Telefon it 72 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravn&tvo: Ljubljana. Prešernov« ■L št 64. Telet it 36. Podružnice: Maribor. Btrvartka ulica št L TeL št 22. Celle. Aleksandr. cesta. Račun pri pošta, čekov, zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 23. marca. Odîoëitev na političnem bojišču bo padla že tekom aprila meseca. Stjepan Radié se je odločil za aktivno politiko. Prva beseda se bo izrekla v nedeljo v Zagrebu, potem pa začno brez dvoma ' pogajanja. Radič vabi k sebi vse. kar bi mu vsled sorodnih čustev moglo pomagati. Vse kar goji iste airžnje, je pozvano, da se grupira okoli njega: klerikalci, muslimani, Nemci. To je približno 118 poslancev ali 38 % narodne skupščine. Ako se bo upal zraven tudi djemijet, zraste ta procent na 42. Vendar ni dvoma, da nemški in muslimanski glasovi glede ureditve države ne morejo priti v poštev v enaki vrednosti, kakor srbski, hrvatski in slovenski. Radié išče zaveznikov, da izzove revizijo ustave. Klerikalci mu nujno svetujejo, da pusti krono zaenkrat v miru in da naj svojo človekoljubno republiko dene med staro orožje. Klerikalci se boje Radičevega republi-kanstva, ko vrag ; križa in zona jih obide, ko mislijo, kaj bo. če bi mora-Li že letos na volitve, kjer bi se v Sloveniji pojavil nov sovražnik — Radič, kj zna republikansko lajno vse bolje vrteti, kakor SLS, ki jo sramežljivo uporablja le v hribih, kjer še niso videli škofa Jegliča z lento sv. Save in niso opazili Orlov v kroju pri kra-'jevskih slavnostih v Beogradu. Gosp. Pašič bo stal pred zanimivo odločitvijo. Z očitkom, da demokrati računajo z možnostjo revizije ustave, ie Pašič iisilil vlado 6voji stranki. Pod geslom, da mora Srbstvo čuvati ddovdansko ustavo, je razpalil plemenske strasti v Šumadiji in ¡»gazil gosp. Protiča. Zdaj pa naj se pogodi ï Radičem za revizijo ustave? Zadnje ini se je govorilo, da se radikalci na ihem razgovarjajo z Radičem. pod ïaterimi pogoji bi bil pripravljen ž ajimi sodelovati v parlamentu in eventualno v vladi. Ze ta govorica je vzbudila mučno senzacijo zlasti v .jnih krogih, pri katerih je v decembra pt^ègar leta izigraval Pašič kot •.voj največji adut dozdevne razgovore med Radičem in enim delom demokratov. Danes se pojavljajo vesti, da ;e bil Pašič klican na dvor ad audien-iuKi verbum . . . Pa nai bo Pašičeva končna odločitev ta ali ona — zanj in za njegovo ¿tranko pomeni poraz, ki daleč nad-kriljuje formalne radikalske volilne uspehe. Ako pristane na revizijo, potem prekriža vse. s čemer je pridobil volilce za svoje mandate, ako razbije, .je ves njegov napor, zlasti pa ves njegov boj zoper demokrate !b posredno podpiranje separatizma ¿poznan kot prevara in na;taka. V prvem slučaju bomo imeli ustavotvor-r;e volitve še to poletje, bo morda poskušal gosp. Pašič kilavo vladati s Turki in Nemci, ali pa s pomočjo SLS. o kateri raznašajo radikali, da je »a zelo nizko ceno nekaterih partizanskih koncesij na razpolago. Vse to so solucije, poiskane v zadregi, ki gosp. Pašiču ne prinesejo trdne večine in ie po sebi nujno silijo k skorajšnjemu razpustu novega parlamenta. In končno: ako se Radiču posreči ustanovitev separatističneara bloka in Pašičeva vlada zahteve tega bloka odkloni, potem je računati, da bo Radič odtegnil parlamentu ne le poslance svoje stranke, temveč tudi vse «tale grupe, s katerimi te dni kuje ž vezo Parlament, ki bi ga bojkotiralo 120 poslancev, je seved3 trajno življenja nezmožen. Tudi v tem slučaju torej imamo računati s skorajšnjimi Dovimi volitvami. Seveda je res, da Sadičev blok, tudi če se osnuje, r.i bogve kako trdna jednota. ako bi te v njem nahajali klerikalci, katerih nelojalnost je notorična ne le pri nas Soma. temveč ravno tako tudi v Beo-;-radu in v Zagrebu. Radič sam ni le s Tik rat izrekel o klerikalcih kar naj-krepkejše in — priznati moramo — kar najbolj točne sodbe. Vendar vse to bistvu ne more spremeniti pravilnosti zaključkov, ki smo jih napravili. Med radikalskim in separatističnim ^wom stoji demokratska armada. Pomnožena- z zemljoradniki, bo tudi 0Ea štela krepko moč. Ta njena moč bo veija nego kažejo številke, ko se bodo trli meči Velesrbstva z Velehr-vatstvom, ki mu asistira avantgarda Rima. ne more 'biti ne zmagovalcev in Premagancev. Boj pojde naprej, četudi je trenotno ta na vrhu, jutri pa oni. Naj se le sprimejo in bije jo. V mukah in trpljenju se rode države in sa utrjujejo. Odločitev bo odvisna od tega. kàko se bo obnašal v tej bitk? politični centrum. ki ga tvori organizirana sila jugoslovanske demokracije. V Pašičevem taboru je Velesrbija, v Radičevem Velekrvatska in klerika-!:rem ter vse bar sovraži ra?o drža- Zunanfi minister na Sušaku SPREJEM SUŠAŠKE DEPUTACIJE. - SUŠAK ODLOČNO ODKLANJA VSAK KONZORCIJ. del mu je točne podatke, da more baro- Sušak, 23. marca s. Danes, ob osmih dopoldne se je pripeljal semkaj Iz Bakra s parnikom «Salona» zunanji minister dr. Nlnčič in se nastanil v hotelu «Jadran*. Istočasno je prispela iz Opatije naša paritetna delegacija z dr. Ry-barem na čelu. Dr. Ninčič je skupno z delegacijo takoj obšel Brajdico in potem z motornim čolnom baroško luko, nakar se je vrnil v hotel, kjer se je vršila konferenca z našimi delegati in eksperti. Istočasno je bila seja nasveiovalnega odbora mesta Sušaka, ki je sklenil odpo-slati k dr. Ninčiču posebno delegacijo, da mu razjasni položaj Sušaka in njegove interese v vprašanju konzorcija. Ante Bačič, dr. Červar, Ante Sablič, Veljko Smokvlna in Mirko Udina, ki so bili že poprej izbrani kot strokovnjaki, da pomagajo naši delegaciji, so odšli k Ninčiču, ki jih ie takoj spreieL Ministra ie pozdravil vladni komisar iioholac, nato pa mu je dr. Cervar razložil interese Sušaka in vzroke, zakaj se Sušak protl-vi ožjemu in širšemu konzorciju. Nave- ška luka zmagati tako naš izvoz kakor uvoz. Konzorcij je nemogoč tudi iz vojaških ozirov, ker je baroška luka edina, iz katere ie mogoče prevažati iz hrvaškega Primorja naše čete na otoke. Ako pa sprejmemo konzorcij, se bo moglo prevažanje vršiti samo pod kontrolo. Italijanski predlog posega tudi v sodno suverenost naše države, ker bi bile sodbe konzorcija gotovo vedno na škodo naših državljanov. Tudi ožji konzorcij z reško luko je nemogoč, ker je bila luka med vojno pasivna in bi bili za popravo potrebni veliki stroški. Dr. Cervar je končno prosil ministra dr. Ninčiča, naj vztraja na dosedanjem potu. Dr. Ninčič ie odgovoril, da so mu znane vse podrobnosti in da bo po svoji dolžnosti zastopal interesa države in Sušaka. Nato se je nadaljevala konferenca ar. Ninčiča z delegati. Popoldne se je minister preko Zagreba odpeljal zopet v Beograd. Zveza med klerikalci in Radičem RADIČEM ODPOSLANCI V LJUBLJANI. — RADIČ SNUJE MOV SE-PARATISTIČNI BLOK. (Poročilo glej na 2. strani!) Pruski notranji minister v komploiu UPOR NAJ BI IZBRUHNIL NA VELIKO NOČ. — SOUDELEŽBA OFICIRJEV. Odgodifev razprave o reškem pristanišču ITALIJANI ZAČASNO UMAKNILI SVOJ NAČRT O KONZORCIJU. Tudi dr. Rvbar je izjavil, da smatra za Sušak, 23. marca. r. Včeraj dopoldne so se vršila ločena posvetovanja obeh delegacij paritetne komisije, popoldne ob 5. uri pa se je pod predsedstvom Quartieri,ia vnovič sestal plenum komisije. Na seji so razpravljali o obeh načrtih za upravo reškega in baroškega pristanišča. Dr. Rvbar je ponovno iznesel argumente, ki so meredajni za jugoslovansko delegacijo, da ne more sprejeti italijanskega načrta. Poudarjal je predvsem v formalnem oz-iru, da razprava o taki rešitvi pristaniškega vprašanja sploh ne spada v kompetenco opatiiske komisije, Sije delokrog je točno opredeljen, glede meritornega vprašanja samega pa ie opozoril na komplikacije, ki bi nastale, ako bi ss sprejel italijanski načrt. V tem primeru bi namreč nastala nova država »Pristanišče Reka», nad katero bi se morala Jugoslavija odreci suverenosti. Na to pa ne more pristati nobena jugoslovanska vlada, ker bi naletela potem na soglasen odpor vse javnosti. Predsednik Quartieri je izjavil na Ry-bareva izvajanja, da jugoslovansko stališče diametralno nasprotuje italijanskemu in da zato italijanska vlada o njem ne more razpravljati brez predhodnega sporazuma 8 svojo vlado. Ako dobi tozadevna pooblastila, bo italijanska dele- potrebno, da poroča o situaciji svoji vladi. Zato je seja soglasno sklenila, da se cdgodl razprava o ureditvi pristaniškega vprašanja preko Velike noči. Na današnji seji so razpravljali le o nekaterih podrobnih zadevah, ki se ne tičejo pristaniškega vprašanja; jutri zjutraj se bo vršila še ena, a le kratka seja, nato pa odideta obe delegaciji ca velikonočne počitnice. Sušak, 23. marca. r. Naša delegacija je podvrgla laški projekt obširni kritiki. Dr. Rvbar je v svoji včerajšnji kritiki italijanskega načrta predvsem poudarjal, da je naloga paritetne komisije, v kolikor se tiče organizacije r e 5 k e g a pristanišča izključno tehnična in administrativna. Vprašanje jugoslovanske Inke in obale sploh ne spada v kompetenco komisije, ki torej nima niti pravice, da bi o tem sklepala. ITALIJANI ZAHTEVAJO INTERVENCIJO OBEH VLAD. Trst 23. marca. L Italijansko časopisje ugotavlja, da je dospela konferenca v Opatiji na mrtvo točko, in da je to mrt-vost še posebno poostrila včerajšnja zo-petna rezerva dr. Rvbara. Pravijo, da je j edina rešitev iz krize intervencija obeh Berlin, 23. marca. sj. Na današnji seji pruskega deželnega zbora je odgovarjal notranji minister Severing na včerajšnjo interpelacijo socialistične stranke radi novega monarhistično-nacionalnega kom-plota. Dvorana je bila nabito polna; zanimivo pa je, da drugI člani vlade in več pristašev socialistične stranke seji ni prisostvovalo. Minister je bičal najprej komuniste in njih politične organizacije. Do-čim pa smatra komuniste za politično deco, ki razglaš3 javno svoje namene, mu napravljajo organizacije desničarjev resne skrbi. Razveseljivo dejstvo je da večina državne armade še nI bila zapletena v zaroto, vendar pa so mnogi častniki odšli v nedeljo na tajno posvetovanje v Potsdam, ki so ga sklicali Ross-bach in tovariši. Vojno ministrstvo iib bo z vso strogostjo zasledovalo. Te organizacije, združene z raznimi telovadnimi in mladinskimi, ne značijo druzega kot organizirane kompanije novincev, ki so nastale po umoru Rathenaua in so v zvez! z imenom Hittler, Uhle, Graffe in Ludendorif. Rossbach je izjavi! na potsdamskem zborovanju, da bo vlada 31. marca razpustila vse samoobrambne organizacije, česar si on ne da dopasti. Vsled tega mora priti do upora, ki bi ga naj podpirala nevtralnost armade. Upor ie bil vsled energičnih ukrepov | pruske policije zatrt. Minister je končal svoj govor s pozivom na desnico, s katero noče polemizirati v parlamentu, naj ga v njegovih upravičenih težnjah podpira Poslanci s-, mu glasno pritrjevali. Potek preiskave. Berlin, 23. marca. j. Višji države pravdnik dr. Ebermayer je prispel danes semkaj, da nadaljuje preiskavo proti pu čistom. Danes sta bila aretirana še dva tovariša Rossbacha, Fahrenwort in Hort. Dosedaj je bilo aretiranih že 13 voditeljev nameravanega puča. Preiskovalni sodnik je pričel danes s preiskavo proti aretiranim pristašem, ki so po večini bivši Častniki, med njimi generalmajor Hüber, majorji Notlag, Röter in Krock in bivši pomorski častni-. Jürgen. Uradniki politične policije so odpotovali v vsa večja pruska mesta, ds vodijo podrobno preiskavo. V Marxe-r.-burgu je bilo r.a novo 7 oseb aretiranih Državni pravdnik bo zahteval od parlamenta, da ukine imuniteto treh aretiranih poslancev Gräfieja, Uhleja in Henr.-leina In jih izroči sodišču. Dognano ie, da so nameravali upor niki s pomočjo iranccskega denarja raztrgati nemško državno enoto in cvesf; diktaturo. gacija razpravljala o eventualnih spre- ; vlad, brez katere si ni mogoče misliti, memhah svojega pristaniškega načrta. Za enkrat pa italijanska delegacija ta načrt umakne. da bi komisija mogla priti do kakršnihkoli zaključkov. Z PAŠI C POZVAN NA DVOR AD AUDIENDUM VERBIUM? Beograd, 23. marca. p. Danes popoldne se je v političnih krogih govorilo, da je krona nezadovoljna s tajnimi pogajanji, ki jih je baje pričela vlada z Radičem. Zato je bil Pašič danes pozvan v avdijenco h kralju. V političnih krogih se posebno opozarja na okolnost, da Pašič ni samo z volitvami, temveč tudi s pogajanji povzdignil Radica tako, da sedaj z višine govori o «simpatičnemu Aleksandru Karagjorgjeviču», dočim je v istem času poslal ameriškemu predsedniku Hardingu brzojavko, v kateri naznanja, da je pridobil 70 poslancev, ki so za republiko. Vsi ti komentarji niso v prilog radikalni stranki. Pri radikalnih ministrih se je danes opažala velika ozlo-voljenost. Beograd, 23. marca. o. Po svoji av-dijencl pri kralju je spremljal min. predsednik Pašič kraljico in njeno mater na izletu proti Avr" ter se je po povratku poda! naravnost domov. Beograd, 23. marca. r. Mnogo se komentira v političnih krogih članek nocojšnje oficijozne radikalske «Tribune», ki Izjavlja po informacijah «iz obveščenih krogov» da je Radič govoril neresnico, ko je trdil, da pričakuje po 25. marcu prihod radikalskega pooblaščenca ministra Ljube Jovanoviča v Zagreb radi pogajanj. «Tribuna» proglaša, da mi- vo, se. mu je pridružilo kot pomožna četa A bolj in bolj mora prodreti prepričanje, da je v taboru demokratske stranke našla zavetišfie in bo od tam po bitki, v kateri se zlomi sila separatizma in reakcije, zmagovito izšla - Jusoslaviia. nister Jovanovlč ne pojde v Zagreb, in demantira tudi poročilo «Novosti», da je radikalski klub priporočal vladi, naj do 15. aprila prouči situacijo v Zagrebu. Zopet dva radikalca odpadla. Beograd, 23. marca. p. Dva na radikalski listi izvoljena poslanca, Dimitrije Dimitrijevič in Surdelič, sta izjavila, da nista radikalca. Zato ima radikalna stranka dva poslanca manj. «Pravda-» ostaja pri svoji trditvi, da imajo radikalci le 98 mandatov. Revizija volitev v južni Dalmaciji Split 23. marca. n. Glavni volilni odbor je konstatiral, da so se pri glasovanju v Dalmaciji godile velike nepravilnosti Zatrju.e se, da bo zaradi tega prišlo do revizije volitev v južni Dalmaciji Radikalci iščejo stikov z demokrati. Beograd, 23. marca. n. V parlamentarnih krogih se trdi, da so radikali povabili demokrate, da določijo delegate za razgovor po načinu, kako bi se omogočilo plodno delo v narodni skupščini. Hribarjevi poslednji obiski Beograd, 23. marca. p. Na poziv notranjega ministra je prispel v Beograd ljubljanski pokr. namestnik Hribar, da potoča o politični situaciji v Sloveniji. Minister Vujičič mu je očital, da je glasom informacij iz radikalskih krogov v Ljubljani porazni izid volitev za NRS v ljubljanskem in mariborskem okrožju pripisovati njegovi nespretnosti, zlasti pada je bil popolnoma neinformiran glede nastopa in izgledov Radičeve stranke, o kateri je vedno javljal, da ne bo dobila v Sloveniji nobenih glasov. Kakor se nocoj govori v radikalskih krogih, se g. Hribar izgovarja, da so mu v zadnjih tednih odrekli pomoč gotov! faktorji, s katerimi da je bil popreje dogovoril sistematično akcijo v prid NRS. Minister Vujičič je končno sporočil gosp. Hribarju, da je vlada sklenila ga odstaviti. in sicer formalno iz razloga, ker se bodo z 31. marcem pokrajinske uprave ukinile. Popoldne je bil Hribar sprejet od Pa-šiča. ki se je posebno zanimal, ali bi mogel g. Hribar stopiti v stik s klerikalno stranko ter sondirati teren za eventualno sodelovanje klerikalcev v vladi. Beograd, 23. marca r. Današnja «Tribuna» ljuto napada pokrajinskega namestnika Hribarja in pravi, da skuša pri Pašiču izprositi poslaniško mesto v Berlinu ali mesto direktorja v naši komisiji v Wiesbadnu. kjer bi moge! nadaljevati svoje trgovske posle, ki iih je kot poslanik začel v Pragi. Javna tajnost v Beogradu je. da inspirira napade v «Tri-bsni» dostojanstvenik, ki je Hribarjev ožji rojak. Znižanje izvozne carine na plenico Beograd, 28. marca p. V kabinetu finančnega ministra je bila danes seja fi-nančno-ekonomskega odbora ministrov. Najvažnejši sklep je znižanje carine za izvoz pšenice od Din 1-50 na Din 0-60 za kilogram. Člani gospodarskega odbo Konvencije z AvsMo Nasa vest, da je Avstrija odklonil? pristanek, se potrjuje. Beograd, 23. marca p. «Pravda» poroča, da avstrijski ministrski svet r.-odobril konvencij, ki so bile sprejete •> Beogradu povodom obiska avstrijskega kancelarja Seipla. Vest, da ie vlada prejela že pred par dnevi, pa je molčala da prikrije neuspeh, ki bi ji moge! pr volitvah škodovati. Francosko - nemiki s so t Pariz. 23. marca. L Francoska uradna nota je danes energično demanti rala vesti, ki so trdile, da «e je v Švici sondiral teren za francosko - nemško pogajanje. Komunike dementire tudi vest, da bi bil Cuno vodil tozadevne razgovore z ženevskim bankirjem Duboisom. Te dni je izšla nemška bela knjiga, ki objavlja dokumente, ki se tičejc-konfliktov radi reparacij ter neka: migljajev, s kakšnimi načeli naj bi se-začela nova pogajanja s Francijo. Politični krogi pripisujejo knjigi velike važnost za začetek novih pogajanj. V Dflsseldorfu so dane? Francoz: zaplenili denar tajne blagajne, ki jt imela namen podpirati stavkujoče delavstvo. Zaplenjenih je 50 milijone mark. Gsientska posveta-v?n!a zaveznikov London, 23. marca. 1. Podkomisije londonske konference so danes začele t svojim delom. Listi napadajo lorda Cur-zona, ki je odredil, da morajo ostar uspehi razpravljanja konference tajni Listi napadajo tudi Venlzelosa, ki le danes dospel na konferenco, češ da je vplival na Uoyda Georgeja in da ga je pri dobi! zato, da se poteguje za grške in terese. Listi zahtevajo, naj mu vlada nt plačuje stanovanja v njegovem hotelu. V ostalem trdijo politični krogi, da je PASIVNA REZISTENCA NA AVSTRIJSKIH POŠTAH. Dunaj, 23. marca. s. Posledice pasivne rezistence na poštah, ki Je izbruhnila, ker je vlada odpravila železniške ugodnosti za poštne nameščence, se vsak dan bolj čutijo. Zaostanki pri poštnih uradih so vedno večji. Pri nekaterih poštnih uradih odklanjajo poštne pošiljke, ker so vsa skladišča že prenapolnjena. Tudi dunajska glavna pošta bo kmalu v takem položaju. Tudi v telefonskem prometu se občutijo že posledice. Skoda se ceni ie na več milijard ra ministrov smatrajo, da se bo s tem komisija danes premagala prve težkoč« omogočil izvoz pšenice, ki se v zadnjih mesecih zaradi pretirano visoke carine ni mogla izvažati. Dalje se je odbor bavil s vprašanjem reparacijskih zahtev od Nemčije v zvezi z zasedbo Poruhria, Reparacijska komisija še ni odredila kontingenta za leto 1923. Prometnemu ministru se je odobrilo, da na račun reparacij naroči za 300.000 zlatih mark železniškega telefonskega in brzojavnega materiala. Nato je bil prometni minister pooblaščen, da se pogaja zaradi nabave novih lokomotiv. Končno se je sklenilo, da gredo jutri in da se konierenca ne bo vršila dolge, ter da se v kratkem zopet skliče zavez-niško-turška mirovna konferenca. Kje s? bo ta sestala, še ni gotovo. Nekateri ple-dirajo zopet za Lausanne, drugi pa menijo, da bo treba upoštevati turško željc in nadaljevati mirovna pogajanja v Ce rigradu. POŽAR NA RIMSKI POŠTI. Rim, 23. marca. s. Na desnem kril:, glavnega poštnega poslopja je dane: zjutraj uničil požar okoli 500 brzojavnft: aparatov. Požar je nastal najbrže vslei popoldne vsi člani ministrskega komiteja ] kratkega stika. Škode je več milijonov v Belje, kjer bodo pregledovali posestvo | lir. in določili novega upravnika I ■ ■ Radič v Lfublfani POGAJANJA MED RADIČEVCI IN KLERIKALCI ZA USTANOVITEV SEPARATISTIČNEGA BLOKA. Ljubljana, 23. marca. Včeraj popoldne in zvečer se je vršilo * srebrni dvorani hotela Union posvetovanje zastopnikov SLS z delegati Stje-pana Radiča. Radičevo stranko ie zastopal posl. dr. Maček s še štirimi poslanci HRSS. Ponoči so se Radi če vi eml-sarji zopet vrnili v Zagreb. Kakor smo izvedeli, je bila glavna svr-ha razgovorov ustanovitev separatističnega bloka pod Radičevim vodstvom. Temu bloku bi naj pripadali predvsem Radičevci, klerikalci in Spahcvci. Radič ie tudi v pogajanjih z Nemci, ki so načeloma pripravljeni se mu pridružiti. On npa nadalje, da bi se takemu bloku ko-nečno pridružili tudi makedonski Turki {džemijet). Na včerajšnji klerikalno-radičevski konferenci Je bila ideja ustanovitve bloka od klerikalcev načelno sprejeta. Glede programa, na katerem bi se naj osnoval Radičev blok, je bilo rešiti vprašanje ali se naj postavi v ospredje vprašanje oblike vladavine ali državnoprav-no vprašanje. Odločitev sicer še ni padla, ker si je pridržal Radič sankcijo ma-rebitnih sklepov, vendar se je povdar- jalo, da naj se republikanstvo ne po-vdarja, temveč vzame kot glavna pro-gramatična točka federalizem. Sklenjeno je bilo, da se naj izdela federalističen program, ki bi ga mogle sprejeti vse v obzir prihajajoče grupe. Zato naj bi se bolj operiralo z Imenom avtonomija, nego z gesli, ki Izgledajo Izzivajoče. Istočasno se vršijo v Sarajevu pogajanja s Spahovo skupino. Klerikalci so stavili tudi pogo), da se Radič odreče politične konkurence v slovenskih volilnih okrožjih, kjer njegova demagogija nadkriljuje klerikalno ter osvaja v masah njihove volilce tako, da bi že pri prihodnjih volitvah mogel postati položaj za SLS znatno slabejšl. Končno je bilo dogovorjeno, da prisostvuje Radičevemu nedeljskemu «saboru» v Zagrebu tudi odposlanci klerikalne stranke ter se v to svrho podasta tekom jutrišnjeda dne dva delegata vodstva SLS v Zagreb, kjer bi se razgovori eventualno nadaljevali, ker pridejo tja tudi delegati Spahove skupine. Najbrž se udeleži Radičeve skupščine načelnik SLS dr. Korošec s še enim članom načelstva. Po svefu — Predlog o reviziji ustave r Ru-muniji sprejet. Iz Bukarešte poročajo, da je parlament z 225 glasovi sprejel vladin predlog o reviziji ustave. Od opo- Konceri Bbmche Selve, fi » je tp- T BI sinodi v Onionu, je bil xa Ljubljano ' nmetniSki dogodek prve vrste. Zal. da je bil tako slabo obiskan. Blanche Selva je Sporf Službena objava LNP. Prvenstven» . ' . . , k. tekmi dne 25. marca Slovan : Slavila in îsrrala kose svojih rojakov tako dovrše- , . „ . , M Kt,„ no, tako stilskl tako subtilno občuteno, ■ f ' """-'O v I V< Ibljl — « VK"- . , w ,... . • • . zivije je glasovalo 5 poslancev proti pred 'ia. sxmo obiutlh ob,n-fm 'Sri vso obv1^ Folitiong beležile «f- Vse krajevne organizacije JDS naj nemudoma skliče jo občne zbore, obnove odbor in izvolijo ali znova potrdijo čuvarja skrinjice in njegovega namestnika, ki bo s tem naš čuvar, dokler organizacija ne prijavi drugo osebe. Povsod naj se poroča: 1.) o volitvah; 2.) o razširjanju našega časopisja; 3.) o potrebi bolj temeljitega dela nepolitičnih društev. Kjer jih ni. treba osnovati nova društva. Kjer ni krajevnih organizacij, naj se takoj osnujejo nove s tem. da se zbero naši volilci in izvolijo predsednika, njegovega namestnika, tajnika, blagajnika, čuvarja skrinjice (namestnika). O raem tem poročajte tajništvu JDS. + Oblastno načelstvo JDS za mariborsko oblast bo imelo v nedeljo 25. t. m. v strankinem tajništvu v Mariboru sejo, katere se udeležita iz Ljubljane tudi gg. dr. Kramer in dr. Žerjav. K seji so vabljeni tudi strankini zaupniki, ki so sodelovali pri agitacij-skem delu ob volitvah. + Vesti o demisiji mariborskega župana. Mariborska «Straža» poroča, da bo župan Grčar demisijoniral in da socijalistični občinski svetniki odložijo mandate. Informirali smo se v mariborskih socialističnih krogih, ki nam zatrjujejo sledeče: «Te vesti so le pobožne želje klerikalcev, ki že komaj čakajo, da bi se tudi na magistrat prav široko vsedli. O nadaljnji taktiki socijalistične stranke bo šele sklepal kom petentni njen oblastni odbor, ki se sestane v nedeljo. Vsekakor pa bodo socijalisti zapustili občino šele takrat, ko bodo smatrali to sami za potrebno; ne pa. kadar bi to bilo ljubo klerikalcem. Trenutno pa potrebuje občina rednega komunalnega dela, ne pa klerikalne demagogije v občinski dvorani. Klerikalci so v občini kot tudi številčno ob sedanjih volitvah še vedno v manjšini napram ostalim strankam, katerih nobena noče imeti v Mariboru s klerikalci nobeuih stikov več.» 4- Demokrati jn radikalci dobili enako število glasov. Beograjska «Pravda» poroča, da so demokrati in radikalci dobili v celi državi enako število glasov, da pa je radi volilnega ključa demokratska stranka dobila polovico mandatov manj nego radikalna stranka. + Kako so Nemci dobili svoj mandat na Štajerskem, o tem prinaša mariborski «Tabor» par zelo ilustrativnih številk, ki dokazujejo, da Nemci niso dobili mandata z nemškimi, ampak z glasovi prodanih slovenskih ML Zevacot „Krvavi kardinal*4 Zgodovinski roman «Da, monsinjor , , . Pustili ste jo, ia je pobegnila . i . in niste imeli prav, kajti ona je vredna več, ko štirje plemiči . . . Nista mi hoteli verjeti, monsinjor, vendar vam prisegam, da je tako ...» «Nadaljuj, nadaljuj!» pravi kardinal nekako mrzlo posmehljivo. «Sem že končal, monsinjor! Na moj krik, ki mi je vseeno ušel, se je ka-pucin vrgel proti meni. Bil je velikan, prava kozlovska žrd, (Corignan škrt-ne z zobmi) in s pestjo me je udaril po glavi (Corignan stisne pest). Padel sem, pa takoj zopet vstal. Toda medtem so se oni ie odstranili in izginili, kakor da jih je zemlja požrla,» «Izgubljena!» vzklikne Richelieu. «Da. toda tisti kapucin je bil še vedno tamkaj. Potem je stekel, kar so ga nesle noge, in jaz sem mu sledil od daleč. Sedaj vem, kje se nah.v ali kje stanuje. Po njem bom našel tudi gospodično de Lesjiars . . . Kadar ukažete ...» «Ne, ne!» živahno pravi kardinal. «To je zadeva Saint-Priacova! Brigajte se za one upornike iz Etioleea, ker je Corignan zatrjeval ...» Corignan pogleda Rascassa, kafeor da M hotel reči: Sedaj je čas. «Moneuuor.» pravi R&acasse. «nro- duš, z glaisovi bivših in še današnjih štajercijancev ali nemškutarjev. Evo: Nemci so dobili v popolnoma slovanskih občinah sledeče glasove: v Novi cerkvi v Halozah 67, v Sv. Marjeti niže Ptuja 13, v Sv. Marku 6. v Zavr-ču 19, na Ptujski gori 10, v Ragoznici 13, v Selih 17, v Stopcah 2, v Sv. Andražu v Halozah 5, v Sv. Andražu v Slov. goricah 3, v Sv. Barbari v Halozah 10; vse to v bivšem Ornigovem pašaliku. Dalje v Tolstem vrhu pri Guštanju 15; v Savcih pri Ormožu 3, v Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji 6, v Sv. Miklavžu 6, v Sv. Tomažu 2, v Vel. Nedelji 9; v Bodoncih 19, v To-kovcih 10, v Križevcih 13, v Krupliv-niku 11, v Pečarovcih 17, v Pucincih 9. pri Sv. Antonu v Slov. gor. 7, v Ja-renini 13, v Selnici ob Dravi 38, pri Sv. Ani 39, pri Sv. Barbari v Slov. gor. 3, v Sv. Martinu pri Vurberku 22, v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici 6, v Framu 13. v Laporju 10, v Limbušu 26, v Makolah 4. v Račju 33, v Rušah 7, v Slivnici 4, v Hočah 27, v Sp. Ložnici 11, v Sv. Miklavžu na polju 20. v Studenicah 8, v Smartnem logu, 40 poslancev pa se je vzdržalo glasovanja. — Kongres balkanskih komunistov v Sofiji Iz Sofije poročajo, da se Je vršil tam preteklo nedeljo kongres balkanskih komunistov, ki so se ga udeležili jugoslovanski, bolgarski in rumunskl delegati. Kongresu je predsedoval voditelj bolgarskih komunistov Lukanov. V imenu rumunskih komunistov Je pcročal Ka-vanjev, ki je povdarjal, da Je pokret komunistov v Rumuniji zelo otežkočer.. ker uporablja rumunska vlada vsa možna sredstva, da prepreči širjenje komunističnih načel. Ob sklepu svojega govora je izjavil, da se bodo rumunski komunisti naslonili na sovjetsko Rusijo in močno komunistično Bolgarijo in tako gotovo uspeli v svoji borbi. V imenu jugoslovanskih komunistov je govoril neki Jovanovič ter kritiziral v prvi vrsti veliko bojno silo Jugoslavije. Za jugoslovansko komunistično omladino je govoril Markovič. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri zahteva od beograjske vlade, da takoj Izpusti na svobodo v Beogradu aretiranega bolgarskega komunista Peneva. — Obisk romunskega kralja v Varšavi. Iz Varšave poročajo, da namerava rumunski kralj Ferdinand v bližnji bodočnosti posetiti predsednika poljske republike. dajočo ogromnost kulture m pada. pred katero stojiš, slovensko govoreča nemška neroda, kakor ovca pred Triglavom. Rameana in Couperina. mojstra XVII. in Jadran : LASK., ki so bile določene na igrišče S. K. Primorja se igrajo na Igrišču Ilirije ob istem času in istem vrstnem redu. Prvo tekmo sodi g. Hus, drugo g. Kepec. Tajnik II. S. K. Primorje rez. : S. K. Svobo- XVHI. stol, smo sinoči gotovo prvič čn- da' L>ubllana- V dne 25- L m- 11 pri na«. Učinkovala sta v bodri, svet- 86 7x51 na ieri5iu S- K" Primor'a ob ar* 11 interpretaciji kakor pomla^anje Fau- tilCT'iski vojašnici na Dunajski cesti no-rčjev nokturno ie vzbudil vihar navduše- i gometna lekma med navedenima klubo-nja, S6v6rac s svojimi recitativom po- Tna' Pričetek ob 16. dobnimi linijami je bil kakor razodetje : S- /Un7a. — Pred tekmo Hermes ~ - ■ - : Grafika, Zagreb se vrši v nedeljo no- gometni trening S. K. Ilirije za vsa moštva. Igralci naj bodo ob 14. uri v gar- Roussela in Ravela, pozna impresionista ter Debussvja je večina že Cula, toda tako tenčično fino. tako biserno pestro, s takim prekopičevajočtm se espritom derobi. kakor je te skladbe igrala Pelva. menda ne bomo več slišali. Višek večeru sta tvorila Dlndv in Franck, prvi s Pesmijo gor in drugi s Preludijem. koralom in Fugo. katero je nedavno igrala gospa Zagrebška «Grafika» (ne «Tipografija», kakor smo včeraj pomotoma poročali), igra v nedeljo v Ljubljani s prvorazrednim Herinesom, ki nastopi letos v oni formi, ki smo jo bili vajeni Prosvefa Ljubljanska drama. Sobota, 24.: «Otok in Struga». V proslavo Tavčarjevega spomina. Izv, Nedelja, 25.: «Otheilo». Izv. Pondeljek, 26.: «Ugrabljene Sablnke». C. Ljubljanska opera. Sobota, 24.: «Nižava». A. Nedelja, 25.: «Čarostrelec». Izv. Marijonetno gledališče v Ljubljani Nedelja, 25. ob 15. in 18. uri: «Presku-šnja» In «Zakleti kalif». (Zadnji dve predstavi.) Mariborsko gledališče. Sobota, 24.: «Težke ribe». C, kuponi. Nedelja, 25.: «Težke ribe». Izven. Schweigerjeva. Pesem gor vsebuje tri videti lani. S. K. «Grafika» Je v zagreb- stavke, katerih vsak je zbirka slik, ne- ški prvenstveni tabeli na drugem mestu verjetno fino karakteriziranih kakor Mu- II. razreda. Tekma bo zelo zanimiva, ker sorgskega Razstava. Franckova fuga je se bo moral »Hermes» zelo potruditi, če dala vsemu genialno ogromen zaklju- bo hotel odnesti zmago. Tekma se vrši ček, ko je končala v kombinaciji kor.v ob 16. uri na igrišču S. K. «Ilirije», love in f m ¡rine teme kakor pleno-orglje, Ljubljanski plivački podsavez skli- je izbruhnil tak vihar ploskanja, kakor cuie redni občni zbor z običajnim dnev- jih je morda še slavna umetnica kakor nim redom dne 26. t. m. ob 20. v Pre- Selva malo doživela To ni virtuozovstvo ne bravura. to je bila aristokratska. Čista umetnost največjega kulturnega naroda, ki nas je obiskala sinoči za hip. da nam za vedno zapusti mogočen dojem. ki smo ?a hvaležno in » spoštovanjem sprejeli. Kakor nerodna kmečka šajtrga je napram tej umetnosti hvalisana nemška klasična glasba... Marijonetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom) zaključi tekočo sezono. Zadnji dve predstavi bodeta v nedeljo dne 25. marca, prva ob 15., druga ob 18. uri. Igrala se bo zadnjič burka «Pre-skušnja» in nato orientalska bajka «Zakleti kalif». Kubanski kozaki v Celju. V nedeljo dne 25. marca priredijo Kubanski kozaki v veliki dvorani hotela Union v Celju koncert s skladbami najboljših ruskih skladateljev, pod vodstvom pevovod-je g. Sokolova. Začetek ob pol 21. uri. Predprodaja vstopnic v trgovini Gori-čar-Leskovšek. j Matični koncert v Skofji Loki. Kon-jcert Glasbene Matice iz Ljubi iane se vr-' ši v nedeljo dne 25. marca ob 17. uri v šernovi sobi restavracije Novi svet (Go-sposvetska cesta). Pravico udeležbe Ima ta po dva delegata vsakega kluba, od katerih ima eden glasovalno pravico. Poverilo kluba je prinesti seboj. Pomladno dirko priredi Mariborsko dirkalno društvo dne 6., 10. In 13. maja po običajnem redu. Vsakokrat se bo vršila tudi vožnja čez zapreke in zadnji dan vožnja na daljavo na progi 18 km. Obiave * Zveza kulturnih društev. Občni zbor Zveze kulturnih društev se vrši v sredo, dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne v Zve-zinem tajništvu v Ljubljani («Narodni dom» I. nad.). Poživljamo včlanjeni društva, da pošljejo svoje delegate. — Zveza kulturnih društev. * Češkoslovenska obec v Ljubljani kond radnou valnou hromadu dne 24. brezna 1923 u 8 hod. več. v sklenem? dvorane hotela Uniou — Vybor. * Kolo jugoslovanskih sester prosi po-novno naše občinstvo, naj kupuje le olj- Kolašice v prid s je oljkin dan. na Pohorju 12, v Tinjah pri Slov. Bi-i Poziv vsem intelektualnim delavcem! lM ... T ,-. . .«.,,, , i, . . „. - . strici 13, v Zg. Polskavi 33; v Mali! Podpisano «druženje je prejelo od ^ Lokl v f0""1 S°k?'ske£a doma- k5| -^T^ n™ Nedelji 2. v Murščaku 2. v Ločab 68.1Udruženja intelektualnih delavcev (Con- ZanimanJe M koncert je zbog reno- cD^jemu domu». Dan v Prihovi 5, v Sv. Florijanu 2, v št.j«dSZ ¿es TravaTllSu» bteUeciuels) -eja, Ia ga vsepovsod uživa Glasbena ; ko bodo naše mladenke proda,ale o^e Jerneju pri Konjicah 12. v Stranicah T Parizu dopis, v katerem sporoča to ve- ^f^L in Zaradl °p0zff i *e)ice.na ui,"h" VsaKd° T 12, v Špitaliču 14. v Zrečah 26 itd. Če Kko francosko udruženie vVem intelek- m° P°?etlu^> da « Pravočasno preskrbe | do naj nese domov mil. znak miru! vstopnice, ki se dobe v preaproaajt v trgovini gosp. Potočnika. Koncert ee so Nemci na ta mandat ponosni, je to! tualuim delavcem v naši domovini, da njihova stvar. Za nas je to zopet io- j te vrši dne 5. aprila tega leta v Parizu kaz več, da hočejo splezati pri nas po i. Kongres Intelektualnih delavcev. Do-politični lestvi kvišku ne iz svoje pjg( -n katerega je razvidno, da goje moči, ampak 9 ¡»močjo renegatov j Francozi do nas velike simpatije, izraža naigrše sorte! nad o, da se Slovenci udeležimo s poseb- -f Nemci pripravljeni na sporazum nim odposlancem tega kongresa. Ker je s Pašičem. Beograjsko časopisje po- za,]eva zelo nujna, vabi podpisano Udru-roea iz Vojvodine, da so nemški po-; y,cnje tem potom zastopnike vseh 6tro-slanci izjavili novinarjem, da so pri- kovnih in kulturnih organizacij dušev-pravljeni na sporazum s Pašičem, in njh delavcev na sestanek, ki se vrši v sicer na temelju programa, ki so ga nedeljo dne 25. marca ob 11. uri dopol-že pred volitvami objavili dne v »Slovenski Matici». Na tem se- + Še en Nemec izvoljen. Kakor po- j stanku se bo poročalo natančneje o vse-roča novosadslci «Deutsches Volka- brni dopisa C. T. J. ter se bo sklepalo blatt». je bil izvoljen kot srezki kandidat v Rumi (Srem) Jakob Schob- med drugim o tem, ali naj se izvrši organizacija duš. delavcev v Sloveniji * Predavanje v društvu «Soča». Da-J nes, dne 24. t. m. predava v salonu «pri pnčne tofno ob napovedani uri. Vstop Levu, gospod dr. Ernest Dereani o «nosu in voniu», nakar opozarjamo člane, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo. — Začetek ob pol devetih. Vstop prost * Predavanje v «Pravniku». Danes bo predaval na sestanku društva «Pravni- v dvorano med izvajanjem posameznih točk nikomur dovoljen. Sokolsivo Sokolsko društvo v Šiški ima da- j ¡^""gospod finančni delegat dr. Karel nes, 24. t. m., ob 20. uri v šoli predava-1 $avT1ifc 0 «Ustavni (politični) kontroli nje «Psihologija ljubezni». Predava brat j državnega gospodarstva». Na zanimivo dr. Leo Trauner. — Mladini pod 18. Ie- j prcdavanje, ki mu je predmet važni «Za- tom vstop ni dovoljen. K obilni uddež bi vabi — odbor. : kon o glavni kontroli», opozarjamo vse pravnike in jih vabimo, da se sestank? Sokol I. v Ljubljani. Danes, dne udeieže. Predavanje se vrši ob 5. uri 24. t. m. ob 20. mi se vrši v društvenih popo!dne v pravosodni palači št. 79. prostorih na trgu Tabor predavanje br.. . Cvetlični dan «ProsveteCT. se locker, trgovec v Rumi. ki je kandi- Strokovno udruženje jugosl obl um. v dr. Stane Rapeta: «Svetovni živijenski prei02j vsied podobne prireditve Kola " " ................" ~ | nazor». Bratje in sestre, udeležite se pol jugosiov. Sester na nedeljo 15. aprila. ___________ __________«Čarostrelec». Pod noštevllno tega za vsakogar koristnega: « 0dbor za prcnos kosti Ivana Endli- Z Dunaja nam poročajo: Nad vse i taktirko g. kapelnika L. Matačiča in pod ; in zanimivega predavanja. — Prosvetni | cftcrya ima sej0 v pondeljek, dne 26. dirai na Radičevi listi, -f Norost avstrijskih monarhistov. nodr. Slovenije. C M. Weber značilna blaznost habsburške stranke, takoimenovanih črno - rumenih legi-timistov, je izjava njihovega voditelja polkovnika Wolfa v listu «Die režijo g. O. Šesta je dosegel sinoči na ! odsek Sokolskega društva Ljubljana I. rnarcai 0b 20. uri v Narodni kavarni, ljubljanski operi «Čarostrelec» zopet si- ! Ženski odsek Sokola I. v Ljub- I (jdelež'ite se polnoštevilno! — Preds jajen uspeh. Solistu zl>or in orkester so ijani priredi v nedeljo, dne 25. marca s, se odlikovali vseskozi in brez izjeme; Stunde». Vprašan o bodočih namerah i prav posebno srečen večer pa so imeli stranke, .je izjavil Wolf, da bosta Ju- j gg. Zathev, Betetto, Lovšetova in Ši-goslavija in Češkoslovaška, ako ne j mene. Ploskanja je bilo obilo in ga, Le-bosta upoštevali položaja, prisiljeni z; wandowska, ki je po okrevanju nasto- orožjem. da priznata svojega zakonitega vladarja. pila prvič, je prejela šopek. Daljše poročilo o tej lepi predstavi prinesemo jutri. ijani priredi v nedeljo, dne 25. marca s ¡ članicami in ženskim naraščajem popol Predsed- Zveza delovodij in industrijskih sim vas. pustite Corignanu čast, da on [kajti Richelieu ne i*>zna šale. in pa da najde Trencavela in njegove, ker jim si prislužim obljubljenih tisoč pištol, je na sledu. Saj je vendar on iznašel Treba, da pri-pem čim prej, kakor prokleti kapucin . . . Pred vsem pa menim, da se moram prepričati, kaj se godi v palači v ulici Courteau. In da to vidim, kaj je najnaravneje, ko da se podam na staro stanovanje danski izlet na Šmarjetno goro. Odhod j uradnikov ima v nedeljo 25. marca ob z opoldanskim vlakom do Kranja nato g d(;poldne v rokode!sksm domu sejo peš na Šmarjetno goro Povratek z ve- z;ezinega ^b^ ,„ nadzorstva. Spreie-čcrnim vlakom v Ljubljano. Vabijo se. . se tud| novi člani ter rai vsak poleg članic in naraščaja tudi starši, j d tovari§ pristopi k tej edini nad-Voznja po železnic. Po!ov,čna. - Zdra- , strankarski organizaciji. - Odbor. vo- • Tovariši «Taboriti». Za soboto na- sestanek radikatao-demokrat- oštarijo v ulici Franc-Bourgeois. «Monsinjor.» se oglasi sedaj Corignan, «Saint-Priac ne bo našel gospodične. Pustite Rascas.su čast, da on najde gospodično de Lespars, Saj je on iznašel Etioles Saint-Priac je i Trcncavelovo. odkoder se tako lepo vidi na vrt in palačo? Zares, tako je! Hajd torej v ulico Sainte Avoye!» znanjem Vsi trije prijatelji so ee bili naselili skega kluba^ odpade. — Odbor. «Pri lepi železarki». Mauluvs pravi sedaj • Sokol Cerknica pTeklicuje, vsied nenadno nastalih zaprek, ponovitev vese- «Če je v Parizu po dogodkih, v k a- ioigre -Stari grehi» za nedeljo, 25. t. m tere smo se zapletli, le kje kakšen va- j ren kotiček, potem smo ga našli tukaj!» ; __ In imel je prav. Nil; d o ni mogel mu v Ljubljani Začetek ob 10. uri do-pritj na misel, da bi jih iskal na tem pnidne. Osebna udeležba za vsakega čla- Slovenskega lovskega društva» občni zbor se vrši, kakor je bilo že javlje-no v nedeljo 25. marca v Mestnem do- na častna dolžnost. — Odbor. * Samo dva dni (24. in 25. t. m.) se kraju, v gostilni, ki je med vsemi v Pari m najslavnejša in najbolj obiska- 1 «"Sijajno.» si {>ravi ta čas Corignan. j na. Roza pa je tudi dobro stražila in' predvaja"v"«Kinu Matica» krasno fiim-«Torej sem vendar enkrat rešen pro-1 skrbela. Četrtega dne je torej Trenca- sko dej0 y 5 deianiih «Marija Magdale-kletega zmazka Rascassovega^Poka-j vel že jrfečen, ^zato se obleče ob- (Svetnik in grešnica). Skoz in skoz žimo mu sedaj, da " •«---• naj ga vzame bleda smo na višku in ; oroži in pravi, da hoče oditi, kajti tu- umetniško in stvarno izde!an il]m zavist! Trencave- j kaj, v prostovoljnem zaporu, mu je. ^ da sg je kinsmatografiii po doka-losrečilo dober sa boj, ni pa dober za 6led «No. pa dobro!» pravi kardinal, ki so ga izvajanja obeh prepričala. . . . «no, pa dobro! Storita torej, kakor m-i slita. in nadaljujta v svojem dobrem prijateljstvu, ker bosta kmalu zopet dobila nalogo, ki jo bosta morala rešiti zajedno, kot dobra tovariša in sobojevnika . . .» Ko sta bila zunaj, se oglasi Ras-casse: «No, kozel kapucinski, hvala Bogu, sedaj eva ločena, vsaj za nekaj časa. Pojdi in varuj se. da ne srečam zopet na svojih potih!» «Glej. da se izgubiš izpred nog, komar nadležni!» mu ljubeznjivo odgovori Corignan. Ko sta se tako poslovila, si okrene-ta levja in odideta vsak na svojo nlat. Tako sta si torej zagotovila svo- u^mu m a.11 sun ------- ----- -"i— — . ,-„..„„„„ i.; ____ ,„ io razločitev in odhajata? polna pod- z nekim mazilom. To mazilo je celilo I ga, ko da ga pošljem k njegovim oče- D.ane Ca.enne k, ■gra ulogo Magdalene jetnosti. Rascasse si je torej izgovoril, praske že v nekaj dneh. Stare povesti, tom, ... toda on ne proži na dvoboj. Ker vlada veimo zanimanje za t. nun, vedo mnogo povedati o teh čudovitih ampak na vse_ kaj druzega . . .» la moram najti v manj ko dveh dneh! j tesno, da bi se kar zadušil, kljub vsej 1 ' ' ~ iz 8 s<0ietja, pre- Da ga popreje najdem, pojdem naj- skrbnosti in negi ... v ■ krasn0 režl]sko ter bolje v njegovo staro stanovanje, kjer «Trenutki so.» pravi «ko se mi zdi. , p dovršenostjo. Razkošje trop poizvem najpreje, kje se sedaj nahaja ; da sem se zaprl semkaj samo. da ;"tog"ISK° ao , tIifni slavnosti n- moister borcnia . . .» |olajšam eminenci naklepe...» «te ooeanie pn kanske fic «Da, toda ta naša Bastil^ je pm. Tibernskem jezeru, ve tovoljna!» mu odgovarja Mauluvs. ^ iztočnih narodov mojster borenja . . tako sta torej oba imela isto misel j in se lotila njene izvedbe. xxxn. Trencavel in Annais. Tisto jutro je v sobi pri «Lepi ïele- Tiberijskem jezeru, velikanske množice časa vlada T ,. . i .-ct, Herndesa naravnost veličasten j «In potem, ne pozabite da vas uteg- ^ 1niegov kr!žev in ie videti naš prijatelj Saint-Pnac, ki sprejem Mesne. ^ . poseda že tri dni zdolaj v veliki piv- smrt, klasična scena razposajene večer Imei!» je pn kralju Herodu, vse to govori o 11-ro jutro je v ^ .Hudiča! Saj res. crofe. prav ima- fenomenalnost. tega razkošnega uma. zarki» vaditel Montariol baž" neh.l j te!» pravi Trencavel. «Pozkbfl sem na Lepoto f.lma dovrsuje umetniško ,zpj-mazati tri ali štiri Trencavelove rane!tega lopova. Če bi ne bilo nič hujše- njena .gra največje t,lmske umetn.ee da bo vohunil za Annais de Lespars, r Corignan pa si je pridržal Trencavela mazilih, žal nam pa ne povedo njiho- in njegove tovariše. vih sestavin in količin. Bilo kar bib, či izletu, vsaj tako dolsro. dokler «Dobro!» si pravi Raacasse. Sedaj ali zaradi teh mazil ali pa, ker je bil se lahko posvetim svoji karijerl Tre- mlad in zdrav, Trencavel se je danes ba. da se i znebim obl hibi ieuih vislic. > oočutil kot Samson. opozarjamo cenjeno občinstvo, da se vr-«Dobro vidite! Treba se torej odre- ši predprodaja vstopnic v nedeljo 25. t ta zJikovec ne odreče svoji nadi . . m. od 9. ure zjutraj v blagajni kino Matica. 26. — 28. se predvaja film »Pari- «Se je že odrekel!» javi Verdier, ki ški pustolovec» v »ni uloffi Friderik je ocazoval Sain t-Pria ca neumorno. .Zelnik. omače vesíi * Današnji številki smo priložili Izrinjene položnice za naročnike, s prošnjo, da čim preje poravnajo tekočo naročnino; za oglednike pa smo priložili prazne položnice proseč lih, da se jih poslužiio za naro-čitev lista, ker bi jim ga morali sicer v par dneh ustaviti. * Radi reda v upravi ustavimo lutri pošiljanje «Jutra» vsem, ki na opeto-vane opomine niso uredili starih obveznosti. Kdor od teh zamudnikov hoče še naprel prejemati «Jutro» brez presledka, na! takoj pošlje naročnino po položnici, ki jo je prejel z zadnjim dopisom uprave našega lista. — Uprava *Jvtra>. * Kragujevčanke pri kraljici Mariji. Kraljica Marija je sprejela v četrtek odposlanice Ženskega društva iz Kra-gujevca in Topole, ki so ji izročile v dar šumadijsko narodno nošo. * Kralj in kraljica odpotujeta v Pariza Pariški «Petit Pari.sien» poroča, da nameravata kralj Aleksander in kraljica Marija sredi aprila posetiti r.redsednika francoske republike Mille-randa. V Parizu ostaneta štiri dni. * Oblastna skupščina Orjune za celo Slovenijo se vrši danes in jutri v Ljubljani. Udeležijo se je tudi delegati ostalih oblastnih odborov Jug> slavija in odposlanci direktorija v Splitu, ki dospejo danes v Ljubljano. Orjuna jim pripravlja svečan sprejem. Ob 8. zvečer se vrši komerz v restavraciji Zvezda, kamor so vabljeni vsi Orjunaši. * Katastrofa parnika «Giulia». Pre-komorski parnik «Giulia», last tržaške parobrodne družbe Cosulirh, o katerem smo že včeraj poročali, da je na povratku iz Amerike v Trst klical na pomoč, se je po najnovejših poročilih na odprtem morju potopil. Prihitela sta mu pa še pravočasno na pomoč parnika «Wilson» in «West-iake». Pni je vzel na svoj krov vso prtljago potopljenega parnika, drugi pa posadko, ki je štela 24 mož. Pogreša se samo ena oseba, in sicer neki strojniški uslužbenec, ki je nedvonno vtonil pri nesreči. Parnik «Giulia» je pričel vožnje leta 1904. in je služil prvotno kot izseljeniški parnik, pozneje pa je bil preurejen v strogo trgovski parnik. ki je vozil v Ameriko. * Božidar Ssver živ. Kakor poroča «Slovenec», vesti o smrti Božidarja Severja, bivšega srerenta v Dolnji Lendavi niso resnične. Severja so madžarske oblasti v sanatoriju drja. Pajorja. kjer se je zdravil, dne 24. februarja zopet aretirale ter prepeljale v vojaške zapore. Tam je Sever zopet kalnio, poslovnih prostorov in drugih javnih lokalov, naj bi se naročili na to krasno revijo, ki naj tudi ne manjka v no-beni narodni družini, ker je v kras vsake hiše. List se v Dalmaciji silno širi in je treba dokazati, da tudi Slovenija ceni morje, pomorstvo in njega gospodarski pomen. Naročnina znaša letno PO Din. polletno 40 Din, četrtletno SO Din. Posamezne številke se dobe po 8 Din pri Glavnem odbora «Jadranske Straže» v Ljubljani. Turjaški trg S. ki prevzema tudi prijave na novo nnročbo. * Odobrena šolska knjiga. Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani je odobril kot pomožno knjigo pri risanju in narodopisju v vseh trgovskih in obrtnih šolah knjigo: «Zbirka narodnih ornamentov II. Albert Si?. Narodni okraski na orodju in pohištvu L» Cena 100 Din za izvod na kartonu. * Proizvajanje tobaka v Sloveniji. Kakor se nradno razglaša, je finančni minister odobril določbo upravnega odbora snmostalne monopolne uprave glede proizvajanja tobaka v letu t923. V Sloveniji je to proizvajanje d o volt; no v celjskem, ljutomerskem, mariborskem in ptujskem okraju, nadalje v celem Prek-murju, vendar sme uprava državnih monopolov dovoliti gojenje tobaka tudi v krajih, ki niso navedeni, če se izpolnijo zakonski pogoji, in istotako prepovedati gojenje tobaka v imenovanih kraiih če se ne izpolnijo zakonski poboji. Cene tobaku v Sloveniji so določeni za kilogram tako-le: izredni razred 10 Din. I. razred 8 Din, II. razred 7 Din. III. razred 5 Din. IV. razred 3 Din, V. razred 2 Din, odpadki 1 Din. Poleg teh cen, ki se računajo kot osnovne, se bo proizvajalcem izplačevalo S00 odst. kot dra-ginjska doklada. Ta doklada se sme zvišati po ekonomskih razmerah, kakršne pač bodo ob odkupu. * Šole za slepce. Pokrajinska nprava za Slovenijo je imenovala: dr. med. in phiL Alfreda Šerka. univerzitetnega profesorja, dr. med. Leopolda Ješeta, primarna za očesne bolezni in Josipa Ko-bala. učitelja za pouk slepcev — za člane izpraševalnega odseka za strokovno preizkušnjo o poučevanju v šolah za slepce za dobo treh let. * Pravilnik o ribolovu. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je te dni izdalo za leto 1923 pravilnik o ribolovu, v katerem je točno določen čas in način ribjega lova. Ribičem, ki bi se točno ne ravnali po pravilniku, je zagrožena stroga kazen. Na ta način se hoče preprečiti nesmiselno uničevanje rib z dinamitom in drugimi nedopustnimi sredstvi. * Živinski sejmi v Ljubljani zopet dovoljeni. Ker živalska kužna bolezen sli- obolel in so ga oddali v vojaško bol-| navka in parkljevka v političnem okraju nico. kjer ga pa tako strogo nadzira-j Ljubljanska okolica po ema. je pokrajin-io, da ni mogoče priti do njega. jska uprava razveljavila veterinarsko-re- * Amnestija. Kakor je «Pravda» poročala že prej, ie bil kralju predložen ukaz o pomilostitvi raznih zločincev, med njimi več na smrt obsojenih Ker je kralj odložil j>odpis za čas po volitvah, mu je pravosodni minister oredložil ukaz včeraj v podpis. * Aretacija nacijonalistov v Skop-Iju. Ob priliki znanega incidenta med Turki in nacijonalisti, ki se je pripetil po volitvah v Skop!ju, je policija aretirala 5 nacijonalistov. Ker so radi tega nacijonalisti pripravljali demonstracije, jih je policija izpustila na svobodo in jim za po no kazen pretvorila v denarno. * Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrla, stara komaj 25 let, v ljubljanski bol-mci po kratki bolezni ga. Milnica P o -renta, soproga znanega kolesarskega športnika. Pokojnica je bila dobra žena in skrbna mati ter zapušča dva mala otročiča. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 14. uri iz bolnice. — V Sp. Šiški je umrl upokojeni zavirač juž. žel. g. Leopold Trobevšek, čigar pogreb bo danes ob 16. uri iz Gasilske ulice 233. — Včeraj popoldne so pokopali petletno Anico Brat oš, hčerkico poštnega poduradni-ka g. Franca Bratoša. Blag jim spomin! * Razpisana državna služba. Razpisalo je mesto namestnika državnega pravd nika v 8. činovnem razredu v Novem mestu, odnosno drugod, ako bi se izpraznilo. * Nov odvetnik. Odvetniška zbornica v Ljubljani objavlja, da je bil gospod dr. •Josip Režek vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Novem mestu. * Iz «Uradnega lista». «Uradni list» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v včerajšnji številki: Uredbo o svetu deželne obrane; naredbo, s katero se podaljšuje rok za žigosanje zlatnine in srebrnine ter naredbo o garancijskih pismih. * Imenovanja v državni službi. Imenovani so: dr. Josip Tavčar za okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Radečah pri Zidanem mostu; Aleksander Hlavač, upravitelj bivšega Invalidske- ] Razni dogodki zadnjega leta in posebno ~a doma v Rogaški Shtini, za upravi- j nastop mariborskih nemških trgovcev, ki telja v 9. činovnem razredu pri oddelku . so se vsi korporativno vpisali v Nem- ški doliností bodisi fc strahu sa »roj žep, bodisi iz komodnosti, je takega požrtvovalnega metía, kakor je g. Oberstar, treba vsem staviti za vzgled. Kličemo mu: Zdravo! * Vzorna brezbrižnost V nekem večjem kraju blizu Ljubljane j9 na dan volitve 12 naprednjakov šlo janjca peč na ražnju in so rajali, ko bi jih bilo stalo le par minut truda, da gredo volit... * Koncert Dravske godbe se vrši danos v soboto ob 9. uri zvečer v kavarni «Evropa» v Ljubljani. Vstop prost. * Diplomatska pikanterija. V «Beograjskem Dnevniku» čitamo: Pred par dnevi je zunanje ministrstvo prejelo akt našega dunajskega posianika g. Tiče Po-poviča, v katerem prosi, da se mu poviša draginjska doklada. ker stane na Dunaju kg mesa že 70.000 kron. Draginja. strašna draginja! — toži siromak Tiča... Toda glejte, dunajski listi med tržnimi poročili razodevajo, da se na Dunaju dobi kg mesa za 25 do 30 tisoč kron. Po drugih ovinkih pa doznavamo: Tičina gazdarica. oziroma «oskrbnica», hodi na dunajski trg v elegantni svileni obleki, v lakastih čeveljčkih in finih svilenih nogavicah. Zaradi tega jo dunajski mesarji smatrajo za gospo poslanico iu zaradi tega plača ubogi Tiča 70 tisoč kron za kg mesa. Je torej umestno, da se mu poviša draginjska doklada... * Pegavi legar v Dalmaciji Sef državne bakteriološke postaje v Splitu dr. škarič je v selu Kričke. občine DrniS, ugotovil več slučajev pegavega legarja. Nadalje je ugotovil, da je neki delavec tvornic9 «Sufid» v šibeniku obolel na pegavcu. Pristojne oblasti so potrebno ukrenile, da se prepreči nadaljnje širjenje epidemije. * Smrtna nesreča. Hlapec Ix>renc Molk je vozil te dni hlode iz gozda nad Verdom. Pred ovinkom nnd Konjskim klancem je padel tako nesrečno z voza. da si je razbil glavo in je kmalu nato umrl. * Nesreča ali poskusen samomor. Neki delavec tvrdke Polak v Tržiču je našel te dni sodelavca Alojzija Kutnerja v njegovem stanovanju z globoko zeva-jočo rano v prsih. Kutner je bil brez zavesti in je ležal v veliki mlaki krvi. Poleg njega je bil velik, okrvavljen nož. Kutnerja so prepeljali takoj v ljubljansko bolnico in je njegova rana smrtno-nevarna. Slučaj še ni pojasnjen in se ne ve. ali gre za nesrečo ali samomor. * Nezgode. 121etni Andrej Remžgar iz Ljubljane je našel na Vodmatskem trgu vojaško patrono, katero je tolkel toliko časa s kamnom, da je eksplodirala in ga težko poškodovala po rokah in glavi — Z voza je padel hlapec Andrej Trček iz Podkove pri Rovtah. ki so se mu splašili voli na cesti med Rovtami in Ziberšam. Dobil je težke poškodbe na nogah in je moral iskati pomoči v bolnici. * Samomor 70!etnega starca. V sredo popoldne je skočil v Beogradu v Savo Gospodarstvo NARODNA BANKA SHS. Stanje 15. marca 1923. Aktiva (v milijonih dinarjev; v oklepajih spremembe napram stanju 8. t. m.): kovinska podloga 349.0 (-f- 1.9), posojila 1509.0 (— 18.1), račun za odkup kronskih novčanic 12387, račun začasne razmene 297.5 (— 0.1), državni dolg 2956.5 (— 1.4), vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 89.7 (+ 28.1). Skupaj 8578.6. Pasiva: vplačani del glavnice 18.6, rezervni fond 4.9, bankovci v obtoku S379.7 (— 47.2), državni račun začasne razmene 297.5 (— 0.1), državne terjatve 216.8 (+ 24.4), razne obveznosti je imela lansko leto znano afero 8 jimi slovenskimi delničarji. Pri tej zvezi je imela okoli 500.000 Din izgube, tako da bi letos izkazala bilanco brez čistega dobička. Govori se, da so slovenski delničarji prodali svoje delnice Ho. landcem z izgubo 25 Din pri delnici». = Državni monopol za žlvljenska zavarovanja v Italiji se ukine. Pod goto-vimi garancijami se bo dopuščala vsem domačim in tujim družbam svobodna konkurenca. =»= Madžarsko-Italijanska brodarska družba. Iz Budimpešte poročajo: Namesto dveh nameravanih brodarskih družb, o katerih so se že vršila pogajanja med Madžari in Italijani, je »edaj italijanska 522.5 (-+- 33.0), terjatve države za za- ¡ vlada pokrenila akcijo za osnovanje sa- lo žene domene 2138.3. Skupaj S578.6. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Baška pšcnica duplikat kasa 2 vagona po 452.50, en vagon 452.33, ječmen 5 vagonov po 315, oves en vagon 292.5, oves sremski 5 vag. po 295, baška koruza 5 vagonov po 250 — 260, duplikat kasa 4 vagoni po 257.50, za april 3 vagoni po 262.50, moka «0» ponudba 650, «6» dva vagona po 512.50, otrobi v vrečah iz jute ponudba 156, v papirnatih vrečah 160. Tendenca nespremenjena. Zagrebški žitni trg (22. t m.). Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450 — 455, koruza žolta nova 257.50 — 275, umetno posušena 287.50 — 310, rž 350 — 370, ječmen za pivovarne 325 — 360, za krmo 305 — 310, oves 287.50 — 300, fižol pisani 450 — 500, beli 450 — 500, pšenična moka «0» 675 — 700, «2» 650 — 675, «4» 625 — 650, za krmo 225 — 250. Otrobi drobni 170 — 180, debeli 250. Tendenca mirna, neizpremenjena. mo ene in se hoče z interesenti obeh nameravanih družb pogajati Pogajanja med obema skupinama so se že uvedla in bodo, kakor se predvideva, dovedla. do uspeha. = Insolvenca nemške tvrdke Simag. Iz Berlina poročajo: Veliko vznemirjenje je povzročila insolvenca firme Simag katere obveznosti se računajo na 5 milijard mark. Po dosedaj dognanih poizvedbah znaša primanjkljaj. 2 in pol mili-iardi mark. ££0?S3 dne 23. marca Zagreb, devize: Dunaj 0.136 - 0.137, Berlin 0.469 — 0.473, Budimpešta 2.05 —i 2.15, Bukarešt 47.75 — 48.25, Milan 473 — 475.50, London 458 — 460, Newyork ček 97.25 — 97.75, Pariz' 644 — 650, Praga 290.75 — 292, Svlca 1808 — 1814, valute: dolar 95 - 96, avstr. krone 0.1345 — 0.1355, madžarske 1.90. lire 465 — 468, efekti: Ljub. kreditna 225 — 230, Slavenska 103, Praštediona 1110 — 1118 Slov. eskomptna 160, Ljub. strojne tovarne 162, Trb. premogokdpna 750 — 800. Beograd, devize: Bukare?t 46.50 —• = Vprašanje znižanja izvozne carine 47, Berlin 0.47 - 0.475 Dunaj 0.1365 na pšenico. Na predvčerajšnji seji gospodarsko- finančnega komiteja ministrstva se je razpravljalo med drugim o iz- j voznih carinah. Sklenilo se je, da se iz- j voz pospešuje z znižanjem izvoznih carin. Pred vsem se je razmotrivalo vpra- j šanje znižanja izvozne carine na pšeni- | co. Končni sklepi še niso bili storjeni. = Tekstilna industrija v Sloveniji Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo Ljubljanski kreditni banki in 1 drju. Franu Zupan en, odvetniku v Ljubljani, ustanovitev delniške družbe z imenom «Jugoslovanske tekstilne tvornice ; Mautner d. d.» s sedežem v Ljubljani. ! Družba prevzame predilnico v Litiji in j 0.137, Pešta 2.10 — 2.15, Sofija 62 —i 65, Praga 290 — 293, Ženeva 1800 —. 1810, Pariz 655 — 660, Milan 455 — 475 Newyork 97.50 — 98, London 460 —. 462. Curih: Berlin 0.0260, Newyork 540.7S London 25.40, Pariz 35.45, Milan 26.40, Praga 16.05, Budimpešta 0.10, Beograd 5.525, Sofija 3.60, Varšava 0.0130, Dunaj 0.007525, avstr. žig. krone 0.0076 Dunaj, devize: Beograd 727 — 729, Berlin 3.41 — 3.51, Budimpešta 15.05 — 15.15, London 334.900 — 335.500, Milan 3486 — 3494, Newyork 71.475 — 71.625, Pariz 4644 — 4656, Praga 2124 — 2130, Sofija 499.50 — 500.50, Varšava 1.67 —t darstvene odredbe z dne 29. decembra ;oietni starec Tadija Turkovič. Ribiči so 1922. Iz istega razloga je tudi razveljavljena prepoved izvrševanja živinskih sejmov v mestu ljubljanskem. * Preureditev uradnih prostorov na celjskem magistratu. Vsled stanovanjske mizerije se mora uradništvo mestnega magistrata zadovoljiti z majhnim številom prostorov, v katerih se vršijo te dni potrebne preureditve, da se bo moglo nemoteno uradovati. Pred sejno dvorano se adaptira koridor, ki bo odslej zaprt s posebnimi vrati. Stranke se ta čas ne sprejema». * Epidemije v Celju. Kakor vsako leto. se pojavlja» tudi letos na spomlad po Celju in okolici razne epidemične bolezni V Celju hudo razsaja oslovski kašelj, v Košnici pa se je pojavila dif-terija. Zdravstvena oblast je ukrenila vse potrebno, da se razširjenje teh bolezni kolikor mogoče omeji. * Maša na mariborskem glavnem trgu. Mariborski klerikalci pripravljajo za Belo nedeljo v zahvalo za svojo poslednjo zmago mašo pod milim nebom, obhod po mestu in shod na Glavnem trgu. * Mariborčani morajo zidati Stanovanjska oblast n. instance v Ljubljani je te dni končnoveljavr.o naložila nekaterim mariborskim velepodjetjem, da morajo zidati hiše za svoje uslužbence. Tako mora n. pr. tovarna brusnih kamnov Bayer-Swatv zidati hišo s šestimi velikimi ali desetimi manjšimi stanovanji Enako vinska veletrgovina Hausma-ninger. Z zidanjem morajo pričeti najkasneje koncem aprila 1923. Cela vrsta mariborskih velepodjetij pa je bila kaznovana z globo od tisoč do dva ti6oč Din, ker niso hoteli dati oblasti podatkov o svojih materielnih zmožnostih za zidanje. Ker tvrdke tudi te globe niso plačale, je bilo uvel;avljeno proti njim že izvršilno postopanje za izterjanje glob. * Mariborski slovenski trgovci imajo v nedeljo dne 25. marca ob 18. uri v kmetski sobi Narodnega doma občni zbor «Slovenskega trgovskega društva». tkalnico v Sv. Pavlu pri Preboldu, ki 1.77, Curih 13.210 — 13.240, valute: do- opazili njegov skok ter ga potegnili iz vode. Na policiji je izjavil, da se je hotel vtopiti zaradi velike bede, v kateri se nahaia, četudi se niegovi sinovi in hčere nahajajo v dobrih gmotnih razmerah. * Tatvine na pošti Poštno-brzojavni j svet je na svod zadnji seji razpravljal o vprašanju tatvin na pošti. Sklenilo se je, da se odslej v vsakem konkretnem slučaju zaprosi intervencijo preiskovalnih oblasti. * Drobne vesti. Ivan Skofic je v Ma-verjevi gostilni v Kranni ukradel natakarici Pepci Blažun 5000 kron. Obsojen je bil zato na štirimesečno težko ječo. — Notorična tatica Marija Jerin se je te dni vtihotapila v Sodni ulici v četrto j nadstropje neke hiše ter iz omare, ki ie bila v predsobi, ukradla precej obleke. Bila je pri tatvini zasačena in izročena sodišču. * Zahtevajte brezplačni ilustrovani ce- ; nik «KARO»-čevljev, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za j odmerjenje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najceneiši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. I. sta last avstrijske družbe «Vereinigte oesterreichischo Textilindustrie A. G.» na Dunaju. Osnovna delniška glavnica znaša 10,000.000 Din ter je razdeljena na 100.000 delnio po 100 Din. = Narodna banka in trgovanje z devizami Iz Zagreba poročajo: Ker se Narodna banka pripravlja na trgovanje z devizami, je pričela prevzemati uradnike od drugih bank. Tako je zagrebška podružnica prevzela že uradnike od Es-komptne banke. -= Holandski kapital v Zanatlijski banki v Zagrebu. Zagrebška «Riječ» poroča: 1 «Zanatlijska banka se pogaja s holand-skimi kapitalisti glede sodelovanja ho-landskega kapitala. V zvezi s tem bi se delniška glavnica povečala za 10 milijonov Din. Razen tega bi sedanje ravnateljstvo moralo imeti garancijo, da ostane še pet let na čelu banke. Ta banka larji 71.150 — 71.450, levi 478 — 482, nemške marke 3.31 — 3.61, funti 333.200 — 334.200, fr. franki 4585 — 4615, lire 3452.50 — 3467.50, dinarji 722 — 726, poljske marke 1.55 — 1.85, leji 334 — 336, švic. franki 13.120 — 13.180, češke krone 2107 — 2117, madž. krone 11.15 — 11.35. Praga: Dunaj 4.60, Berlin 16.50, Rim 168.25, Budimpešta 69, Pariz 224.25, Lon don 160.625, Newyork 34.20, Curih 633.75 Beograd 36.375. Berlin: Dunaj 28.95, Budimpešta 403, Milan 102.243, Praga 61.795, Pariz 136.906, London 97.755, Newyork 20857i 75, Curih 385.533, Beograd 21.296. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra», Odgovorni urednik Pr. Brozovič. Tisk Deiniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. za socialno politiko pokrajinske uprave za Slovenijo; provizorni strokovni urad-nik Joško Sottler na državni vinar-in sadjarski šoli v Mariboru za defi-nitimega kmetijsko-strokovnega uradnika v iQ ginovnem razredu na dosedanjem službenem mestu. «Jadranska Straža». Osrednji odbor --Jadranske Straže» v Splitu izdaja revi- ško politično društvo, kažejo, da se mora Slovensko trgovsko društvo zavedati svojih velikih narodnih nalog in je torej treba, da se trgovci polnoštevilno udeležijo občnega zbora in spravijo v društvo novega duha, da bo tudi delalo in vršilo svoje vzvišene naloge. * V Mariboru se bo vršila danes in jutri velikopotezna nabiralna akcija v ko- jo, ki se peča s proučavanjem našega po- i rist «Ljudski knjižnici», morstva in zračne plovbe. List je prvo- j * Vzorna požrtvovalnost. Na volišču vrstna revija strokovnega in poučnega v Zlebiču je cel dan vstrajal kot čuvar značaja, elegantne vnanje opreme, tis- Skrinjice Sžletni g. Jože Oberstar iz kan na finem satiniranem papirju in Jurjevice. Zanimal se je za vse in ne-opremljen z obilico lepih in zanimivih umorno vršil svojo dol»no6t. V času, ko 'ustracu. Lastniki kavam, eoatiln. ča- i so premnozi mlati se odtegovali čuvai- Ziiravsiveni svet v Ljubljani V zdravstveni svet v Ljubljani so Imenovani: za redne člane dr. Matija Am-brožič, zdravstveni nadzornik in vodi a dispanzerja v Ljubljani; dr. Fran Cičstl, primarij zavoda za umobolne v Ljubljani; dr. Ivan Jenko, primarij internega oddelka splošne bolnice v Ljubljani; dr. Franio Koltercr, kopališki zdravnik v Rogaški Slatini: dr. Andrej Korenčan, sanitetni podpolkovnik v Mariboru; dr. Ludovik Novak, praktični zdravnik v Mariboru; dr. Ivo Pire zdravstveni nadzornik higienik epldemilog v Ljubljani; dr. Hugon Robič, primarij dermatološke-ga oddelka splošne bolnice v Mariboru: dr. Mavricij Rus, mestni fizik v Ljubljani; dr. Franjo Steinfelser, primarij kirurškega oddelka javne bolnice v Celju; dr. Josip Tičar, šefzdravnik državne že-i leznice v Ljubljani, in dr. Alojzij Zalokar ravnatelj bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Izredni člani so: višji stavbni svetnik inž. Jaromir Hanuš v Ljubljani, mag. pharm. Rihard Sušnik v Ljubljani, ravnatelj drž. kmetijsko-kemijskega zavoda dr. Jakob Turk v LJubljani, šef veterinarskega odseka Alojzij Pavlin in vladni svetnik dr. Henrik Steska za predsednika Je izvoljen dr. Ivan Jenko, za podpredsednika dc Hueon Robič. GUNifgg P STE s m iU^Sl^E P Ol cenaje in trajnlja so kake? usrtcne! Kamelje varstvo prc.3 vis ¿i t mzsss 1 ¡JF* I v v Iščemo potnika, mlajšo, podjetno in agilno silo kniigovodjo-korespondenta za samostojno in razvitka zmožno mesto-Zahtevamo: dobro trgovsko izobrazbo, daljšo prakso, možat nastop, prikupijivo vedenje, ggj j Nudimo: dobre prejemke in ob zadovoljivem poslovanju stalno mesto. | Ponudbe naj se naslove na — Poštni predal 83, Ljubljana, glavna posta l *81 Vremensko Ljubljana, 23 marca 1923 poročilo Ljubljana 3U« m nad mnrienj 1 Kraj ob Zračni Zračna Veter Oblačno Padavine 11 : opazo»aDja tlak temperatura 0-10 mm | | Ljublj&oa 7. 770-5 1-2 brezTetra jasno _ i 1 i Ljubljana 14. 768 0 14-8 jug — Ljubljana . 21. 768-6 8*0 brezvetra — i /.agreb . . 7. ;69'3 60 oblačno _ l| 1 Beograd . 7. 789-2 6-0 megla — 11 nnaj . . 7. ;68-4 4-0 ing. »ih. jasno | l'raga . . 7. 767-7 3 0 t/rei»etra inegla — fj 1 ¡ inomost. . i 7. 7e6-a ¿•J zapap iusno i V Ljubljani barometer nestan., tnrr.fr. *i$»a. Solo«- »ahaja ob 5 6? xahaia oh 1.8*1? f Slavnemn občinstva vljudno naznanjam, da sam preselila svojo gostilno „Pod Drčo1' v Hradeckega vasi v novo preurejene gostilniške prostore, prej gostilna „Pri Težaku", »bsolvest drž. obrtne sole, £6 lei star, Eamskj, ■Vprašan kurjač in strojnik, 4 leta prakse v ~ strojni Btavbi išče primernepa cesta. Ponudbe v aemiiiui ped «Delovodja» na .-EoaoEO dražbo Atoma Company, Ljubljana, 177 Kong esni trg 3. Novo ustanovljena moderna fceiälnlca in -^preinr» v Jcg-cslaviji iiče prvovrstnega 474 «* « «_« _ _ "id je kar najbolje vpeljan pri odjemalcih ietotilne stroke. Prednost imajo taki gospodje, ki so že več let zastopali večje J rčkitilne tvornfce. Ponudbe z življenjepisom : i>od šifro cRepnszeDtaut» na upravo «Jutra».; v. Jakoba trg št. Obenem se zahvaljujem p. n. dosedanjim gostom, kateri so mi bili naklonjeni, ter se jim tudi v bodoče priporočam. Trudila se bodem, da bodem imela vedno dobra vina. gorka in mrzla jedila in sprejmem tudi mesečne abonente. S spoštovanjem Ivanka Vidmar, gostilničarka, 484 Sv. «Jakoba, tpg št. 5. «tili.lo da SO fcoseil 01«. 3'-, naklh «dal!« ih S Saas¿1 ' 0>- - Tr.-c«H a-^eat, dopise«»!« «> oremlinlna da 20 besedi 5 Din., «talcih ««dsimj» 6 bajerS 2 Dl». — P!»*« M .»pral. (L.fcio t-jdl » «*= Na rpr»0«n!» t, odjovar;» U. t-:o ¡a «prtitaju pr.'ioiena zm.-t. n odgovo.-. --- itsolv. politehničnega zavoda, izučen s'rojni ključavničar, izvrsten r sar in konstrukter,; 27 !6t star, saniski, 6 let prakso, energičen, išče mesta tot obrata! asistent ali konstrukter. ironudbe v nemščini pod «Češki Nemec» pa [ iSončno družbo Aloma Company, Ljubljana, j 47S Kongresni trg 3. ISčam službe 899 za mesarskega pomočnika ali za pipničarja in kuhinjskega mesarja Vs-opim takoj. Co-ojene ponudbe pod «Vestea 999» us upravo «Jutra». Kot učenka. 1001 v kako trgovino, kjer bi imela oskrbo v hiši, želi vtopiti 16 lete a, deklica z dežele, sirota brez staršev. Cenjene ponudbe pol «Pridna in poštena štev. 2210» ca upravo «Jutra». Spalnica, i komisijoairana. Cena 75.00^ nora, lepa, se proda. Naslov JiIrarieT' ,v pri upravi «Jutra». Pod «Takoj». 935 Plišast piaič, 1005 črn, popolnoma nor, se po ugodni ceni proda. Radee-kega cesta 12, 1. vrata. 2Sotorno kolo, 986 labkfi vrst , ▼ dobrem stanja, se po nizki ceni proda. Naslov v upravi «Jutra». PohUtvo: 9S2 Mlad v špecerijski in ma-; nufakt rni stroki ter v pisarniškem poslu dobro izveiban trgovski sotrcdaife | samostaleii skladiščnik, zmo-■ i žen tlov., srbo-hrv. in nem Sprejmem več iomvssep^o .¡roti plačilu Din 15* — dnevno. Izve se na Sv. Jakobu trgu 5. 485 prima, debela, po S2*50 Din franko vrhnika. Dokler v zalogi, dobava vsaki množini. Tvrdka »Globus", mesna industrija ca Vrhniki. 59/11 ■ t \ its tsaesiijwj it: ¡gw aum ase »uuusi Bas 27. marca 1923. ob S. uri zjutraj se vrši pri okrajnem JrS^JgTS^H sodišču v Ljubljani, v sobi št 36 podietju. Nastop tat,,j ali javna prostovoljna dražba hiše štev. 0 ------- -- - - -- poslati na upravo «Jutra» pod «Poštenost 997». 997 Spalnice, jedilnice, kuhinje io razno upognjeno pohištvo najceneje ns prodaj. Ermar. & Arhar, mizarstvo, St. Vid it. 4 nad Ljubljana. v L u^S.sni, na Martinovi cesti z vrtom in piiarno s stroji. V stanovanje iz treh sob in pritikliuanii, trgovski lokal z dvema stranskima prostoroma in piiarno se zdražitelj lahko takoj vseli. Dražbeni pogoji in pojasnila pri dr. Emilu Siaretu, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica 4. ICO Spretea zobotehnik mlad, po izučenju perfekteu za vsa dela v zlatu io kavčuku , išče službe. Ponudbe ua: Adolf Šosberger, Maribor, Slovenska ulica 15. ton Kot draga kuharioa. se sprejme takoj mlajša ' spretna oseba v večjo restavracijo Naslov v upravi «Juira». Eoranjo, pesa, rafijsko ličja, (j rabora. čabai- cek u vja cinika semena uajceueje • in najbolje pri Sever & Komp., Ljubljana. \Volfov-i ulica st. 12. ' 943 Majhno posestvo, dobro chran eno, pritntres za vsaki obrt, v bližini poEts-je, se ngodno proda. Na lov: Anarej Mort l, Kačje 116 pri Maribora. 928 Fetrolejfika vrče z ali breza zbojev in železne liarele kupujemo v vEukl mno zini, Hrovat A: Koaip., Ljubljana. Vegova ulica 6. 75« mmä&Zaw so ravnokar «š©53s. ¿hsnn» Ljubljana i5OOFHi mestni irq 10. [H Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zuancsm pretužno vest, da je naša srčnoljabljena soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, svakinja, gospa tj» ^^ sa strop 3 izdelujem HhH! 3 u!iim dernimi stroji t^^tš^ in iz najboljšega saa-''Liijaia ter dobavljam v vsaki množini po najnižji csni. S3 I. Jugoslovanska tvorr.šca Bakula ir >J il-rafiašks. sliea 22. as. E, Fiisls, LjiMfai »i rt rele?. 631. it SS5 ä irg ä ii kakor jopice, zimsko perilo, nogavice, rokavice v veliki Natakarski vajsacc in natakar 1003 se sprejmeti v restavracijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Somona, C95 vrttfee in sadna drevesa se dobe pri «Vrt» Diamonja io drugovi. družba z o. z. Maribor, Čopova, ulica. Zahtevajte cenik I danes dne 23- marca 1923 ob 8. ari zjutraj po kratki, mučni bolezni v nežni starosti 25 let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo dne 25. rcurca ob 14. uri iz mrtvašnica javne bolnice k Sv. Križu Ljubljana, dne 23. marca 1923. Žalnjoči soprog, Vilko, Micica in ostali sorodniki. Iščo se kolo brez vsakega gumija. Nailov | fej ja ve9 ¿an odsotna, želi ¡v podružnic^ «Jutra» v Ja- j majfcCo sobo s tostanovako. Naslov pove uprava «Jutra». Dvokolesa, 26 mali motorji, otročji vozički, šivalni Etroji m puevmatika najceneje. «TRIBUNA» Ljub ljaua, liariovska cesta 4. ^^ß^fmffi St:-ra gospa, 1C07 ribora. Obrtn