Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljsi: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljsi: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednižtvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
Štev. 4:0.	V Ljubljani, v ponedeljek 2. marca 1885.	Letnils: XHI.
Državni /bor.
Z Dunaja, 1. marca.
Budgetna obravnava.
Že sem Vam poročal, da se je v petek popoludne pričela splošnja razprava o državnem proračunu za 1. 1885. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos izmed nasprotnikov kot prvi govornik oglasil štajarski poslanec Carneri, ki je baje velik modrijan, pa je le malo modrosti razodeval. „Bog ve, rekel je Carneri, se li še kdaj povrnem, in ako se bo to zgodilo, bom li g. ministerskega predsednika še našel na njegovem sedeži!" Zatem je govoril o volitvah za kupčijsko zbornico v Brnu in Plznu, o boji sedanje vlade proti liberalizmu, o prepiru zarad živinskega sejma na Dunaju, o goljufijah, ki so se godile v nekterih bankah, o zadevi poslanca Kaminskega itd. Vsakega ministra je Carneri posebej napadal, najhuje kupčijskega ministra, ki mu je očital, da je nekak bet (Mauerbrecher) sedanje vlade, ktere duša pa prav za prav biva v denarnem mini-sterstvu. Nikakor toraj ne more budgeta privoliti vladi, ki po njegovem mnenji podira podlago avstrijske države in je v zvezi z „Liinderbanko"! Nekako sočutje in usmiljenje zbudil je Carneri med poslušalci tudi na desnici, ko je rekel, da ne ve, se li njemu meša po glavi, ali kaj, ko premišljuje dejanja sedanje vlade, ker se je videlo, da je v resnici na duhu svojem že jako oslabel. Na galeriji bilo je dosti poslušalcev; prišlo je bilo tudi precejšnje število Dunajskih in vnanjih krasotic, ki gore za Carnerija, dasi je mož po vnanjem svojem nekaka pokveka, in so hotele slišati in občudovati njegove modre besede. Nek slovenski poslanec zapazi med njimi nektere znanke in se poda k njim na galerijo, kjer mu razodenejn, da je tudi nje v zbornico prignala vnema za Carnerija. Prav imate, jim odgovori poslanec, ker kaj tacega res ni vsak dan viditi. Kaj pa, vprašajo radovednice? Tako grde duše v tako grdem telesu! Ni mi treba dostavljati, da so se poslušalkam pobesili nosovi, ko so slišale tako kritiko o možu, za kterega ono tolikanj gore!
Drugi govornik je bil češki poslanec Zeit-
hammer, ki je v začetku prav krepko zavračal Carnerija in mu očital, da ni govoril resnice, ko je pripovedoval o volitvah v Brnu. Zatem se je obrnil k proračunu samemu in omenjal, da je pravega primankljeja samo 1-8 milj. gld., da bi se bil pa tudi ta še zdatno znižal, ko bi se odpravilo vedno centralizovanje. Glede političnega stanja rekel je govornik, da ni sicer medeno, ali omenjal je ob enem, da medeno ni bilo nikoli, odkar imamo konstituci-jonalno dobo. Spominjal je na dalje, da so Cehi v sedauji dobi prišli v zbornico, ktere so se prej ogibali, in da so pošteno spolnili, kar so bili pri vstopu svojem obljubili. Glede vnanje politike je povdarjal, da je državni zbor nikdar ni tako malo napadal, kakor ravno sedaj, in da ravno vsled prijaznega porazumljenja Avstrija proti vnanjem državam nikdar ni bila bolj mogočna in bolj zaželjena zaveznica, kakor ravno sedaj. Zeithammer je sklepal z zagotovilom, da se desnica še danes drži programa, ki ga je razodela v odgovoru svojem na prestolui govor z dne 8. oktobra 1879, in z zaupanjem, da se bliža novi boljši in krepkejši dobi. Ni mi treba praviti, da je bil ta govor sprejet z živahno pohvalo in radostjo.
Zadnji govoril je prvi dan česko-nemški poslanec Scharschmid, ki je nekako slovo jemal od državnega zbora. Vsled novega volilnega reda baron Scharschmid namreč nima nikakoršnega upanja, da bi bil še kdaj izvoljen na češkem, in drugje se menda tudi ne bodo dosti zanj brigali. On sicer ne more tajiti, da so se denarne razmere zboljšale, ali tega neče pripoznati, da bi vlada pri tem imela kaj zasluženja. Glede političnega stališča meni, da nemški prebivalci planinskih dežel menda pač ne bodo več goreli za česko-slovansko prevago. Greuter se vmes oglasi: O, pač, pač! kar vzbudi med poslanci veliko veselost. Eno samo zaslugo Scharschmid pripisuje vladi, da je namreč ona s svojim ravnanjem zbudila nemško-narodno gibanje, ki se bode razodevalo tudi pri snovanji novih strank.
Ob il2i. uri je g. predsednik sklenil sejo.
Včeraj je prvi govoril tirolski poslanec dr. Kathrein, ki je nekako opravičeval trditev Greu-terjevo, da hočejo konservativni Nemci ostati zvesti
zavezniki slovanskih narodov. Konservativni Nemci, rekel je tirolski poslanec, hočejo mogočno, vsem narodom in vsem razmeram pravično Avstrijo. To pa zamore državi dati samo modra politika, ki spoštuje pravice, ki so si jih posamezni pridobili. V teh načelih so konservativni Nemci enega mnenja s slovanskimi poslanci, zato so se oni z njimi zedinili. Nemštvo v tej zvezi ne trpi nobene škode in mu preti manja nevarnost, kakor kje drugje. Tirolci so se vedno čutili kot Avstrijance, zato so si šteli v dolžnost podpirati nenemško narode v njih bojih za narodne pravice. Na tem stališči stoje oni še danes in se hoče v tesni zvezi s slovanskimi tovariši bojevati za njih in za svoje pravice. Ako se postavi na avstrijansko stališče, pač ne vč, kako da bi mu bil avstrijanski Nemec bolj bliženj kakor avstri-janski Slovan. Oba sta sinova ene domovine, oba imata enako zvestobo do velike države. Zatem govori o proračunu samem, in levici omenja, da mora desnica popravljati, kar je ona pokvarila. Zlasti pa je desnica hvalevredno delo pričela z obrtnijsko postavo in s postavo o zavarovanji delavcev (klici na levi: še ni dognana!). Konečno se je Kathrein pritoževal o šolskih razmerah na Tirolskem, kjer nove postave ne zadostujejo; Tirolci hočejo imeti krščanske šole, in nečejo, da bi se poduk čisto ločil od krščanskega nauka in bi se poslednji skrčil samo na triurni poduk na teden. V katoliški šoli, sklepal je govornik, imamo poroštvo za svojo prihodnost, za ljubezen do domovine, za zvestobo svojo do cesarja. Za te šole se bodemo vojskovali dokler bomo mogli, in mi bomo zmagali, ker je pravica na naši strani. Živahno ploskanje in čestitanje sledilo je tem krepkim in prepričalnim besedam, in liberalni listi sami pripoznavajo, da je bil ta govor eden najboljših, kar jih je bilo slišati v državnem zboru.
Govoril je za njim Schönerer, ki se je po-bahal v začetku, da bo za nenemškim govorom nemškega poslanca on spregovoril nekoliko pravih nemških besed. Govor ni bil posebno dolg, in kar je bilo najbolj čudno, Schönerer se je včeraj premagoval in ni govoril tako strastno kakor sicer.
Na vrsto je prišel sedaj slovenski poslanec Raič, ki je porabil to priliko, da je razkril mnogo nepriličnost in krivic, ki se gode Slovencem zlasti
LISTEK.
„Človeka nikar".
(Daljo.)
Kak je pa pomen naklonov „očenaša" in pesnikovih verzov? Primerimo. Bodi posvečeno tvoje ime; p r i d i k nam ...; z g o d i s e .. .; d a j nam ...; no vpelji nas . . .; temuč reši . . .! To so, kaj
ne, prošnjo „očenaša";---„Vzgoji ti...",
„bodi (posvečeno)..." — K p o d ti r i . . .", „pridi (k nam) ..." — „vstvari . . .", „zgodi se . . ."
--„vstvflriti nikar", „nas ne vpelji .. ."
Da so ne le „oblike" teh glagolov, ampak tudi pomeni teh „oblik" eni in isti, kdo ne razvidi? Iz tega pa sledi neovržno, da jo v onih pesnikovih stavkih, ki so sicer pisani v „velevn. obliki" izražena prava prošnja, prava molitev do Boga, ne pa: „svet ali nauk", ali „postava" dana Bogu, prav tako, kakor je v „očenašu" izražena mnogo naša prošnja do Stvarnika; da se toraj pomen prošnjo
„očenaša" nikakor ne da tolmačiti po g. M—čevi „velevn. obliki", ktera ne pozna „prošnje".
Da, ne samo zarad iste zunanjo oblike pesnikovih verzov in očenaša so oni prošnja, ampak tudi po svojem besednem pomenu: Kcdor bi pa, kot jaz na sveti Imel čutiti in trpeti Moj dvomi, zmotami viseti — človeka — vstvariti nikar!
Ali no izraža iu prosi pesnik s temi verzi blizu ali ravno tega, česar prosimo v „očenaši": „Nas ne vpelji v skušnjavo, temuč reši nas hudega"? Nadaljna sličnost med „očenašem" in pesnikovimi verzi so vidi tudi v tem: Ti in oni imajo uvod, sličen uvod, če ne ravno isti: „Ti sam si gospodar", Oče naš, kteri...; in, kakor sledijo uvodu „očenaša" prošnje, enako dostavlja tudi pesnik za uvodom besodo: „A eno to prositi smem".
Toraj, ker se oblika glagolov „očenaša" za las ne razločujo od oblike glagolov pesnikovih verzov in je tudi pomen oblike obojih glagolov eden in
isti (ali vsaj podoben), sledi, da ni v pesnikovih verzih izraženega nikakega povelja, sveta ali nauka do Boga, ampak prošnja do njega, sicer bi morali trditi, da tudi v „očenaši" dajemo svet ali nauk, ali postavo Bogu; in prav tako tudi sv. cerkev, ko prosi: Usliši nas, prizanesi nam, odpusti nam, skaži nam, ozri se, vodi nas, vžgi v nas, dodeli nam, odvrni od nas, ne ravnaj z nami, ne povračaj itd. itd., bi morala dajati svet ali nauk ali postavo Bogu.
četrtič. Pesnik imenuje svojo verze izrecno prošnjo: „A eno te prositi smem". Nikdo pa nima pravice, tem manj še g. M., kteremu „gre tii za pesni, kakoršne nahaja tiskane", te pesnikovo „precej jasne besede": „A enoto prositi smem", drugače tolmačiti, kakor jih piše in tolmači pesnik sam: niti tem besedam drugih podtikati. Pesnikova razlaga je autentična, za to je edina ta pravilna in prava. Drugače bi smeli pač zopet trditi, da dajemo Bogu „svet ali nauk" ali „postavo", ko ga prosimo: zgodi so tvoja volja, nas no vpelji v skušnjavo"! Pesnik v svojih verzih „kakoršne nahajamo tiskane" nikjer še besedico nima o svetu
na Spodnjem Štajarskem. V potrjenje svojih besed omenjal je Raič premnogo dogodkov, ki so se godili v zadnjih letih in je resno vprašal, kako li more kaj tacega mogoče biti pod sedanjo vlado? Kje drugje bi tožbo napravili ministru, kteri bi tako ravnal. Ker mislim, da bote ta govor objavili v celoti njegovi, zato ne omenjam posameznih na-drobnost njegovih. Liberalni listi danes Kaiču očitajo, kakor da bi bil v svojem govoru pretiroval, češ, da bi bili Slovenci brez pravic in brez varstva, ako bi vse to res bilo, kar je govoril Raič. Tem listom ne grč v glavo, da bi bilo kaj tacega mogoče; nam tudi ne, ali zarad tega ne moremo krivega delati govornika, ki je teh reči omenjal, ampak tiči krivda vse kje drugje. Kako slabo nemški listi poznajo razmere po slovenskih krajih, priča tudi neka opazka stare „Presse", ki pravi, da naučnega ministra eni prijemajo zarad tega, ker se ozira na dejanske razmere in neče komu na ljubo na glavo postaviti najprvotnejših pedagogičnih načel. Ali se pa ne pravi pedagogičnim načelom v obraz biti, ako se naj slovenski otroci po nemški podučujejo? Ako je „Presse" prepričana o tem, kar je gori pisala, potem bo morala pač nam prav dati, ako za slovenske otroke tirjamo slovenske ljudske šole.
Govorila sta potem še Magg in Plener pa češki poslane Tonner. Plener velja kot poseben strokovnjak v denarnih zadevah, pa je tega strokov-njaštva včeraj tako malo pokazal, kakor predvčeraj-njem Carneri svoje modrosti. Kaj je vse skupaj spravil, bote sprevideli, ako omenjam, da se je med drugim spominjal tudi nemške šole, ki jo je hotla hranilnica kranjska napraviti v Ljubljani, pa je ni dovolila.
Ob štirih bil je konec seje. Jutri bo najprej govoril denarni minister Dunajevski, za njim pa poljski poslanec Čerkavski. Potem bo menda sploš-nje razprave konec in bota govorila kot generalna govornika še Herbst pa Fanderlik. V torek bo govoril poročevalec Mattuš, potem pa bo glasovanje in za njim pričetek nadrobne razprave.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. marca.
Notranje dežele.
Kdo je gospodar, kralj Umberto ali cesar Franc Jožef po tužni Istri, mora se pač vsak rodoljub vprašati, čitavši neslane burke, ki jih ondi Lahoni z našo narodnostjo vganjajo, s kterimi jo do krvi v lice bijejo. Kakor „Edinost" poroča, imeli so v Bujah na pustno soboto ples. Dotična hiša je bila okrašena vsa z „irredentarskimi" zastavami. Tjekaj pride nek Sežanec po opravku in navdušen od tolikanj laškega krasotičja na slovenskih tleh, navdušeno zavpije: „Ž i vi o Slovenci". Kakor bi bil ogenj v streho vtaknil, tako je dregnila ta izjava Lahone pod rebra. Iz hiš so venkaj jeli vreti in največji junak med njimi razkorači se pred Sežancem, rekoč: „Pel suo „živio Slovenci" lo facio arrestare dei polizai e lo facio serare (za njegovo „živo Slovenci" ga bom dal prijeti od policajev in ga bom dal zapreti)." Slovencu toraj, ki se v Istri predrzne pripoznavati svojo narodnost, žuga se z redarstvom in zaporom, „irredentovci" pa, ki noč in dan stebrovje spodko-
ali nauku, ali postavi; pač pa piše: te prositi smem.
Dalje. G. M. tedaj trdi, da daje pesnik v svojem: „Človeka nikar" Bogu „svet ali nauk", ter sklepa iz te svoje trditve, „da priznava zatoraj s tem pesnik: „panteistični fatalizem" „po kterega nauku slepa osoda vlada svet in človeštvo"; da priznava „pateističnega boga", kteri v sebi druži dobro in slabo, ki se iz njega po zakonu slepega slučaja razvija in rodi". S temi besedami pripisuje toraj pesniku ob enem dvoje nasprotnih naukov, kterih drug druzega izključuje, ter si tako sam ugovarja. Če daje namreč pesnik Bogu „svet ali nauk", ali „celo postavo", ne more nikakor ne biti pan-teist, kajti ti verujejo in uče — kakor pravi sam g. M. — „zakon slepega slučaja", „slepo osodo"; uče po vrhu tega, da je ta „zakon" železen, nespremenljiv, ki ne pozmi nikake spremenljivosti, tako, da so celo prosta (kterih prav zato ne pripozna-vajo) dejanja človeka, po vsem od tega „zakona slepo osode" odvisna, in po njem določena. (Der Mensch ist ein Naturproduct. — Daher beruht nicht bloss das, was er ist, sondern auch das, was er thut, will, empfindet und denkt, auf eben solchen
pavajo, na kterem Avstrija ob Primorji stoji, prosto in predrzno dvigujejo svoje glave kviško in noben duh se ne zmeni za njihovo postopanje. Da tako postopanje mora imeti svoje nasledke v popolnem razpadu avstrijskega spoštovanja ob sinji Adriji, se lahko ume samo po sebi. Gorje ti vlada, gorje vam Istrijani, če bodete poslušali glas teh lažnjivih prerokov. Toraj videant consules! Mi zgornje prašanje ponavljamo: „Kdo je gospodar v Istri?"
član XIX. dandanes po slovenskih tleh, posebno pa v našem Primorji tolikanj po irredenti z nogami teptan, se vendar ne da vdušiti. Res je, da doma, da ravno ondi, kjer bi se moral v prvi vrsti spoštovati, ne marajo zanj, da ga sujejo, kjer ga morejo in kdor ga doseže! Toda kolikor več je doma preziran ta ubogi najdenec, se mu vendar-le pod vlado Taaflejevo večkrat primeri, da ga na Dunaji pri najvišjem sodnem kakor tudi pri najvišjem upravnem sodnem dvoru postavijo na častno mesto, ktero se mu je že takoj ob njegovem rojstvu v državnem zboru odkazalo. Član XIX. v veljavi raste in to „od zgoraj na doli", kar je vsekakor veselo znamenje. Gotovo še veste, da so minulo leto hotli v Gorici Slovenci napraviti slovesnost, pri kteri bi se bila blagoslovila zastava slovenskega društva; gotovo tudi niste še pozabili, da sta se takrat dva zagrizena goriška Lahona, Fitz in Maku c, zarotila Slovence toliko časa dražiti, da jim mirna kri zavre in se bode pretep začel. To je bilo hudodelstvo ka-lenja javnega miru, in vendar ju je okrožna sodnija nekriva spoznala. Na pritožbo državnega pravdnika pri c. kr. najvišjem sodnem dvoru je bila ta razsodba zavržena. Pričela se bo toraj obravnava z novega, pri kteri se nadjamo, da se ne bodo skoki delali med paragrafi, kteri bi zopet član XIX. podrli in na njegovo mesto nezaslišano samovoljo irredente postavili. Nadjamo se, da se Slovencem sedaj pravica pripozna, ktera se jim je prvokrat z nogami teptala, da v Avstriji pravica še živi!
V državnem zboru pričeli so budgetno debato. Mnogo je vpisanih govornikov za, mnogo proti, kar je tem bolj smešno, ker je tudi najbolj zabitemu hribovcu znano, da se s tem prepirati, ali naj se dovoli ali ne, kar mora biti, se pravi prazno slamo mlatiti. Pač pak bi bilo vse kaj druzega prepiranje o posamičnih nastavljenih točkah, kterih naj bi se potrebne na svojo pravo potrebo znižale, nepotrebnosti, če jih je kaj, pa zbrisale. V tem smislu bi imela budgetna debata po naših podaniških mislih nekaj pravega pomena. Vsaka druga debata o nedo-volitvi je neopravičena in škodljiva. Neopravičena, ker izvira iz nagajivosti, škodljiva pa, ker se za mlačvo prazne slame desetaki venkaj mečejo, druge potrebne reči pa, kakor je delavska postava, železnice itd. se pa po nepotrebnem zavlečejo. Kar mora biti, mora biti, o tem je pač zastonj vsaka beseda, ki se v debati za to zgubi.
Diurnisti Dunajskega magistrata vložili so pred dvema letoma prošnjo, da bi se jim žalosten položaj na kakoršenkoli način zboljšal. Prošnja še danes ni rešena! Sedaj so ti vsega usmiljenja vredni reveži poslali k županu Uhlu deputacijo, da naj vendar vsaj toliko stori za nje, če že več noče, da se jim prošnja reši. Uhl je rekel, da, ko bi bilo to le edino od njega zavisno, bi se bil diurnistov že zdavnej usmilil, ali tukaj imajo tndi še drugi govoriti. Vendar pa bo gledal, da se jim kolikor mogoče prej ko prej izpolni vroča želja po zboljšani plači, ker je za trdno preprčan, da družina s plačo, kakor jo imajo diurnisti, ne more živeti.
Hrvaški deželni zbor sklical se bo 9. aprila, da določi budget in se posvetuje o raznih narodnogospodarskih zadevah, ki že več časa rešenja čakajo. V to pričel bo finančni odsek svoje delovanje 26. marca, ter se nadja, da bode svoje delo do 9. aprila dovršil, če tudi so velikonočni prazniki vmes.
Vojska, huda vojska se nam kaže, toda ne z mečem, puško in topom, temveč vojska na narodno-
Naturnothwendigkeiten, wie der ganze Bau der Welt"). Doslednjo je toraj, da ne more panteistu še na misel ne priti „svet ali nauk" ali „celo postavo dajati" svojemu neizprosnemu bogu, temu: zakone slepega slučaja. Prav zato pa naš pesnik ne more biti panteist, če prav daje Bogu „svet ali nauk"; ampak je pravi katolik, ker priznava vsega-mogočnega Boga: „Ti sam si gospodar!" in mu pripisuje mnogo, le njemu lastnih lastnosti. Še dalje.. G. M. se sklicuje v naslednji (295.) št. „Slovenca" na g. dr. Tavčarja, kteri „dasi popolnoma nasprotnih nazorov od njega, vendar se povsem z njim (glede razlage onih pesnikovih verzov v „Človeka nikar") sklada". („Ljubrj. Zvon" I. 1884, povest: „Mrtva srca"). Kak je pomen onim, od g. M—a navedenih odstavkov g. dr. Tavčarja, v kterih ne manjka „črnega pesimizma", „blasfemij" itd., to preiskavo in razsodbo pripuščamo gg. čltateljem. Recimo, da bi bil g. dr. T. pesnikovo verze res v smislu g. M—a umel, iz tega nikakor še ne sledi, da je ta razlaga prava, autentična. Si duo faciunt idem, non est idem.
(Dalje prih.)
gospodarskem polji, vojska za spečavanje naših pridelkov na Nemškem in Francoskom: carinska vojska se nam napoveduje. Samo po sebi se razumi, da ni vselej hudega vremena, kedar gromi, ker grom se dostikrat zavleče in tudi tukaj se je nadejati, da bo samo pri medsebojni grožnji ostalo, kar bi bilo tudi želeti. Pri vsem tem pa naša država v zvezi z ogersko ne bo mogla drugače, kakor da bo tudi ona vzela vijak v roke in bo carino, ktero blago iz Nemškega sedaj k nam dohajajoče plačuje, tolikanj pritiskati jela v očigled povišane carine, ktero žito iz našega cesarstva tjekaj vpeljano plačevati mora, da bo tisto na primerno visočino prignala s carino, ktera se našim pridelkom ondi nalaga. Vrh tega smo pa še dobri prijatelji z Nemci kakor tudi s Francozi in je že posebno ta znak „dobrega" prijateljstva med nami in Nemci, ako se poslednji na naše stroške okoristiti skušajo! Kljubu vsemu temu pa Nemci še ne bodo pri določeni carini ostali, temveč jo bodo še povišali, ker jim ona v sedanji svoti ne ugaja posebno, kajti avstro-oger-sko žito se vsled nje še vedno ne bo tolikanj podražilo, da bi nemško kmetijo kviško spravilo. Zato že sedaj nameravajo vrečo z moko napolnjeno še višje postaviti in sicer na 7 mark 50 pfenigov (vinarjev). Za nemške kmete bi bil tak korak kakor nalašč, ker bi njihovim pridelkom ceno podražil, avstro-ogerskim pa pot v deželo obtežil. Po znanem roka roko umiva, bi morala pa Avstrija ravno tako postopati in kakor smo že rekli nemške izdelke tolikanj obdačiti, da bi se to naši obrtniji kaj poznalo. Tako bi se kaj lahko primerilo, da bi se iz same nagajivosti marsikterim rečem, ki jih sedaj še primerno ceno dobivamo brez pravega vzroka, cena podvojila in nihče bi ne vedel, zakaj. Ako bi si pa državi še prav posebno nagajati hoteli, si lahko medsobojno carino vedno povišujete in carinsko vojska bila bi tukaj.
Tnanje «lržave.
Na Črnigori, posebno pa v Cetinji, imajo polne roke dela, da bodo vredno sprejeli prestolonaslednika mogočnega avstrijskega cesarstva, ki se bo domu grede iz potovanja po srednjem morji ondi oglasil. Da bode sprejem sijajneji, naročili so Črnogorci oziroma kneževi dvor na Dunaji čisto nove dvorne vozove, po ktere pojde parnik „Sibil" že te dni v Trst.
Deveti dan meseca aprila imeli bodo v Jiruselji velike slavnosti. Kralj Leopold Belgiški, oče naše cesarjevičine in prestolonaslednice nadvojvodinje Štefanije, praznoval bo svoj petdeseti rojstni dan. Že sedaj jele so se delati velike priprave za to slovesnost, ktere vse bodeta vdeležila tudi naša cesarjeviča Rudolf in Štefanija, kterih kraljevi oče že od časa poroke, 10. aprila 1881, ni več videl. I)a bode domača slovesnost tem sijajneja in veseleja, vdeležila se je bode tudi presvitla cesarica Elizabeta, ktera sesedaj v Amsterdamskih morskih kopelih okrepčava.
Lahi so se poprijeli svoje politike v rudečem morji, ktero je sedanji svet že z nekim zaupanjem opazovati jel. Dva dela sveta bodeta skoraj z njimi računiti morala. Turčija se pritožuje, da ji Italija ob rudečem morji v zelnik hodi; Laška zopet se pa čisto gluha dela in pravi, daje to naredila na obče-koristni blagor. Turčija sicer nima pisem ne pečata, na ktere bi opirala trditev, da je zemlja ob rudečem morji njena, če tudi jo je imela v posesti več nego 800 let. Uradno se ji ta ni nikdar priznala, nasprotno pa se ji tudi ni nikdar odrekala. Po sodniških postavah imela bi toraj popolnoma posestno pravico, ktero visoka porta tudi v popolni meri tirja. Turčija je sicer več azijaška nego evropska država; ker jo je pa Evropa na Pariški pogodbi za svojo pripoznala, ji je ob enem podelila tudi pravico nedotakljivosti njenega posestva, resničnega kakor tudi domišljenega, in na to sesedaj opira in toži Italijo, da jo moti v svojem posestvu. Kakor je to laško
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Dalje.)
Dvaindvajseti dan.
Iz Celovca do Ljubelja ni ravno daleč; vsaj nam se ni dozdevalo daleč, ki smo še bolj dolgo pot, kot je ta, ki smo pot do Dunaja in sem nazaj prehodili.
Toda še v drugem oziru nam pot ni bila predolga. Čast. bralcu je vzrok že znan. In ta je?
„No! ta je? — I, žganjce nam je France obljubil v znožji Ljubeljevem!"
Da! Da! Žganjcev smo se veselili; sosebnojaz, Čast. bralcem je še znano, da so me „Oesterreichi-sche Tilrnitzer Kukurutz-Sterzen" obvarovali, se ve, po mojih mislih, da me oni grozni vihar na Anna-bergu odnesel po zraku in Bog vedi, kje? — postavil na suho.
Tudi Ljubelj je velikan; in precej stopinj bode trebalo, prej ko bodein jaz veči, ko on; — in prej, ko bodom imel njega pod seboj in ž njim na njem zopet dve avstrijski kronovini ob enem pod seboj. In za toliko stopinj ter za toliko orjaško delo bodo žganjci kakor „nalašč" — in naš France je še pristavil, da „bodo zastonj". — Živeli toraj žganjci!
z Arabci, kteri so jih menda kar od kraja pobrati mislili.
Izvirni dopisi.
Iz Trnovega pri Notranjski Bistrici, 1. marca. Naznanjam Vam prežalostno novico, da je naš preč. in ljubljeni gosp. dekan Jan. Urbanček danes zjutraj po kratki, hudi bolezni (pljučnici), previden s svetimi zakramenti svojo blago dušo izdihnil. Pa-stiroval je tukaj kot dekan le 1 leto in 5 mesecev; pred 15 leti je pa bil pri nas blizo 9 let duhovni pomočnik. Vsa fara je potrta in nepopisljivo žaluje. Bog daj ranjkemu večni mir in pokoj 1
Iz Račne, 27. febr. Veliko čast smo včeraj doživeli. Preblagorodni gospod Winkler, naš ljubljeni c. kr. deželni predsednik, se je s c. kr. okrajnem glavarjem g. Mahkotom po vodi k nam pripeljal ogledat povodenj. Ko sta visoka gospoda iz čolna stopila, poklonili so se njima č. gosp. župnik Kopanjski s posestniki iz Iiačenske županije zahva-livši se za skrb, ki jo imajo za nesrečne ljudi ter jim hočejo pomoč od visoke c. kr. vlade nakloniti. Gospod deželni predsednik je skrbno popraševal po škodi, ktero voda našim ljudem vsako leto napravlja, je pregledal kraje, do kterih jo že voda stala po vasi, šel je tudi v neko kmetiško hišo ter se ondi z bolnikom tako ljubeznjivo pogovarjal, da bolnik in drugi ne bodo nikoli pozabili prijaznega in ljubez-njivega visokega gospoda. Visoki gospod je ljudem pomoč obljubil ter se potem z okrajnim glavarjem v spremstvu č. g. župnika in druzih mož podal na Kopanjski prijazni hribček in ondi šolo obiskal, fantiče preprijazno osebno izpraševal, pa jim tudi o božji visokosti, milosti, mogočnosti marsikaj omenil in tako g. učitelja podučil, da naj „religiös sittlich" otroke podučuje; pa tudi sam učitelj se tako obnaša, da ne bo samo otrokom, ampak tudi odrašeuim ljudem „religiös-sittlich". V prijaznosti z duhovščino naj učitelj dobro pazi na to, da ne bo podiral pri otrocih in ljudeh, kar duhoven težavno zida. Se več drugih lepih naukov in opominov blagovolil je visoki gospod baron otrokom in učitelju na srce položiti ter se je potem podal v Ivopanjsko cerkev, kjer se je dalj časa mudil, potem iz prijaznega hriba ogledal povodenj, kraje, kjer voda izvira, ter po njivah in travnikih škodo dela. Blagovolil je tudi za nekaj trenutkov stopiti v farovž in se ondi nekoliko okrepčal. Okoli	ure sta visoka gospoda med pokanjem možnarjev zapustila v spremstvu g. župnika Kopanjski hrib ter šla proti Boštanji in Grosupljem, kjer je bilo kosilo naročeno. Oglasila sta se potem tudi v Šmariji, kjer sta zopet preč. g. dekana, šolo in cerkev obiskala. Slava vis. gospodu baronu Winklerju, pa tudi našemu gosp. okrajnemu glavarju, ki tako lepo skrbita za poškodovane prebivalce in za vse ljudske potrebe sploh.
Iz Kamnika, 27. februvarja. Milo so doneli danes dopoldan zvonovi tukajšnjih cerkva in ža-lestno so naznanjali, da spremljajo k zadnjemu počitku gospoda Janeza Debevca, c. kr. poštarja iu posestnika, kteri je v noči od 24.-25. februvarja naglo umrl za mrtvoudom. Kako je bil ranjki vsem priljubljen, pričal je sijajni pogreb, kterega se je
vdeležila velika množica ljudi vsacega stanu in brer razločka mišljenja. Za mrtvaškim križem se je v redu vrstila šolska mladina, dečki in deklice; gin-ljivo je bilo slišati, kako je iz teh nedolžno-otroških src puhtila molitev sv. rožnega venca za ranjcega. Za njo je vihrala čitalniška trobojnica in sledili so nosilci krasnih in mnogih vencev, ktere je otroška ljubezen in prijateljska vdanost položila na rakev nepozabljivega očeta in narodnjaka. Potem je prišla duhovščina, samostanska družina oo. frančiškanov in za njimi prečast. g. dekan z azistencijo. Ko so tu-kajšni pevci zapeli ginljivo mrtvašnico „Nad zvezdami" se jo sprevod v dolgi vrsti med tužnim „Mi-serere" pomikal proti Šutni, in od tod po dokončani slovesni maši za mrtvo proti pokopališču, tukaj so še zapeli „Blagor mu", in tužnih src smo prepustili zemlji, kar je njenega. Bog pa daj ranjcemu večni mir, in večna luč naj mu sveti!
S Št. Urhške gore, 26. febr. No, polagoma se bo nam vendar-le približala ljubo-mila spomlad, mislil sem si, ko predvečaranjem s gore v Cerklje stopajo zagledam poleg pota pod grmovjem dišeče vijolice (Viola odorata) v najlepšem cvetji. Umeje se samo ob sebi, da jim nisem prizanesel, marveč jih radostno pobral ter seboj vzel. Kmalo zapazim tudi pljučnico (Pulmonaria officinalis) z njenimi rudečimi cveti; daljo vidim kako tii in tam na leski (Corylis Avellana) po šibkih vejicah bingljajoči abranki lepo praše na škrlato-rudeče pestiče, ki štrlijo iz popkov. Na naši gori razcvetajo se tudi že: zlatno zelce (Chry-sosplenium alternifolium), spomladni žefran (Crocus vernus) ali niinke, kakor jih Eibničan imenuje, in po njivah njivski jetičnik (Veronica agrestih.)
Prikazala sta se tudi metuljčka rumenček (Co-lias Rhamni) in mali rjaveč (Vanessa urticae), koja se veselo zibljeta po spomladnih jegelčkih (Primula acaulis), ki jih je prav obilno po mejah, travnikih in brežinah.
Naj še povem, da tudi ticam so se omajali kljuni. Že nekaj dni veličastno popevajo rumeno-kljuni kosi (Turdus Merula) po ložah oznanovaje nam, da njihove rjave družice že gnjezdijo. In kako ganljivo donijo nam na uho mili glasovi rumene tašice (Silvia rubecula), koja v bližnjem grmovji tako tužno žvrgoli, da bi kmalo rahločutnemu človeku solza priigrala v očesu; nasproti pa kako razveseluje nas zopet petje srborite seničice (Parus), koja preletovaje od drevesa do drevesa neprestano kliče: cveti, cveti, cveti! In okrog pohištev kako zvočno drobijo ščin-kovci (Fringilla Coelebs), ponosno stoječi na vrhni veji tega ali onega sadnega drevesa svoj „živ! živ! živ! ne boš me več pestil!" — Kratkočasno je človeku opazovati jih, kako se med seboj pipljejo za prostore, kjer nameravajo gnjezditi. Ako prifrči kaki „nebodigatreba" njegove vrste blizo, se ti zakadi vanj, da od nasprotnika perje leti, potem pa zopet zmagonosno zakroži svoj „živ! živ! živ! ti me ne boš pestil."
Čudno pa ni, da tu na naši gori že tički pojo in rožice cveto, kajti sneg je po vsili proti solncu obrnjenih krajih skoraj popolnoma skopnel, ko doli na polji še vedno pokriva bela odeja zemljo.
gibanje Turčiji nadležno, tako je ono nam Avstrijcem in posebno pa še Slovencem prijetno, vgodno in všeč! Kolikor bolj se bo Italija v rudeče morje zaljubila, toliko manj bomo imeli mi z „irredento", toliko manj bo imela Avstrija z Italijo samo opraviti. Naj si le išče tam pridobitev, kolikor ji drago, Avstrija ji ne bo vodo kalila. Politika bila bi pa vse drugačna, če bi nam Lahi v severno Albanijo tako tiščali, kakor oni sedaj silijo v pokrajino ob rudečem morji. Za tam jim pa druzega ne moremo želeti, kakor srečno pot in pa lepo vreme!
Sobotni telegram prinesel nam je novico, da je na Angleškem vlada v gospodski zbornici dobila sijajno nezaupnico, v zbornici poslancev je pa le jako malo manjkalo, da je ni! Vsled te zaušnice so vsi poinenljivejši angleški listi tega mnenja, da bode sedaj gnjilo Gladstonovo ministerstvo odstopiti moralo ter svojo mesto drugemu bolj spretnemu prepustiti. Najnovejši tolegram pa o kakem odstopu nečo nič vedeti, češ, ministri so sklenili, ne odpovedati se. Vrjetno je že, vrjetno; kajti toliko trmoglavosti ni bilo še kmalo kje videti nakopičene, kakor ravno okoli Gladstona in njegovega ministerstva.
Na ruskem dvoru vzeli so metlo v roko in so jeli po Avgijevein hlevu pometati smeti, ki so petdeset let in več ondi ležale. Sedanji car je namreč prišel na sled, da mu nižji njegovi služabniki neizrečeno kradejo in si svoje žepe polnije. Zarad tega je naročil svojemu domačemu ministru grofu Wo-ronzovu, da naj jih vse v pokoj prestavi s polno plačo ne glede na to, kako dolgo že služi, kajti car se je prepričal, da bo imel manj škode, ako vse svoje lakaje in druge služabnike s polno plačo v pokoj prestavi in njihova mesta z dosluženimi podčastniki napolni, kakor pa, če bi prve še dalje v službi obdržal. Tako je n. pr. na cesarske mize vrlo malo izbornege vina dohajalo, pri njegovih služabnikih so se pa šampanjec, burgundec in tokajec prav poceni lahko kupovali. Tudi v slušbo na cesarski dvor ni mogel nihče, kdor ni bil po tej stari gardi priporočen.
O avstrijskem konzulu llanzalu v Char-tumu obrnilo so je c. kr. ministerstvo zunanjih zadev na angleško vlado s prošnjo, naj mu poroča o na-drobnostih, kijih od njega ve. Velikobritanska vlada je temu zahtevanju takoj odgovor poslala, ki pa ni kaj posebno vesei. Vprašala je namreč pismeno generala Wolseleya, kaj mu je o osodi Hanzalovi znanega. Le-ta je odpisal, da se vsa sporočila, kolikor jih je iz Chartuma dobil, v tem strinjajo, da je bil konzul Hanzal ravno tadaj v lastni hiši od Mahdi-jevih kanibalov umorjen, kedar jo Chartum prišel sovražniku v roke. Enako osodo delil je ž njim general Gordon. Konzul Hanzal je moravske rodovine in je bil v svoji mladosti učitelj, ki se je z neko ekspedicijo v Afriko podal, kjer je trgovec postal. Tii si je bil pridobil že lepo premoženje ter je po-neje konzul postal. Ko je nevarnost rastla za Evropejce po Sudanu bivajoče, je avstrijska vlada večkrat Hanzala opominjala, da naj se vmakne vsaj v Egipt, toda mož zvest ostal na svojem mestu tudi v nevarnosti. Zdaj mu je dežela dolgoletnega delovanja postala hladen grob. Naj počiva v miru!
Iz opazek v dnevniku ranjcega G o r d o n a prišlo je marsikaj na dan, o čemur se našemu svetu do sedaj še sanjalo ni. Ali je res, ali morda vse skupaj le debela afrikauska raca, ki se je na dolgem potu iz Sudana do semkaj odebelila, ne moremo povedati. Gordon ondi piše, da imaStewartovdnevnik, ki je pravi biser za oceno ondašnjega položaja, kajti prepisana so ondi vsa pisma Mahdijeva na Gordona, kakor tudi so vestno zabilježeni vsi poskusi Gordo-novih in Stewartovih vojakov, da bi se jim bila posrečila oprostitev Chartuma. Tri milijone patron so postrelili. O Mahdiju piše, da z vjetniki lepo ravna; le katoliške nune je prisilil, da so se navidezno morale poročiti z Grki, samo da so odšle porokam
In res! Ko dojdemo do podnožja Ljubeljevega, krenemo z velike ceste po stranski poti proti fužinam. V kratkem jih najdemo in France tukaj svojega bratranca, ki jo v fužini kose izdeloval.
Nekoliko si ogledamo fužine in potem sedemo zunaj na travo; ni bilo dolgo in ogledali smo moža vsega črnega, ki je v ponovi pri ognji mešal žganjce, še malo smo potrpeli in sedeli smo pri skledi prav dobrih „Ljubeljsko-fužinskih žganjcev"; ali pa so oni žganjci pri nas v skledi ležali, ali prav za prav plavali so v masti. Dragi bralec! Izvoli si izraz, kteri ti boljo ugaja; meni in nam vsem trem pa zdaj — oho! zdaj ? To se pravi — so takrat ugajali žganjci holj, ko naj boljši izraz.
Prav toplo smo se dobrotljivemu kovaču zahvalili za dobre žganjce iu Francetu, ki nam jo tukaj mizo zastonj pogrnil.
Veseli se po tem oddihljeju in tem okrepčanji spustimo v Ljubelj. Velik, visok je; toda srečno smo ga premagali in ponižali, ko smo ponosno vrh njega stoječ gledali v nižavo.
Naj smem prašati: „Ali smo v resnici smeli ponosni biti za to, da smo mi ponižali tega pravega velikana, vrh njega stoječ?"
Ne vem, kako bi rekel, da bi bolje in bolj pravo zadel. Tako naj odgovorim, v podobi:
Nekdaj sta bila dva fanta v razprtji in v sovraštvu med seboj. Neka prilika pripelje ju na samem skupaj. Eden teh dveh je bil močneji od druzega. Komaj so srečata, se spoprimeta, hote se drug nad drugim s svojo močjo maščevati. Nekoliko časa cincata sem ter tje, zibljeta se, ko da plešeta „Ita-lienisch-Walzer"; nikomur noče sreča biti mila. Naposled se prekopicneta v cestin jarek, in — močneji pade vrh slabejega, ki je pa veliko bolj uren bil v pretepu vsled svoje telesne gibčnosti.
Ko tako ležita v jarku in zgornji davi ter bunka svojega spodaj ležečega, premaganega nasprotnika, ošabno in ponosno kriči nad njim.
„Ali te imam?"
„Ja! imaš me že, imaš!" — odgovarja spodnji.
„Ali se mi vdaš?" kriči nadalje zmagonosni vrhnji.
„Vdam so pa ne! — Vdam se ti pa že ne!" skovika spodnji.
In tako nekako so je tudi meni dozdevalo, pa se mi ravno tako dozdeva tudi zdaj, ko svoj ponos, da „sem Ljubelj imel pod seboj", premišljujem.
Tudi jaz „sem ga imel!" — da! „imel" sem Ljubelj pod svojim nogam; toda „vdal" se mi pa ni. „Vdal" se mi pač ni Ljubelj, ampak on je mene „dal" — to me je „luftal", ko sem jaz nehal „njega imeti", in sem z „Dunajčanoma" nastopil z njega pot navzdol. Oh! kolikrat je bilo treba stopiti, prej ko sem prišel v njegovo podnožje na kranjski strani! In Ljubelj bi „me bil še le dal", ko bi bil jaz tam, pri kteri ograji padel, kakor na Semmeringu! Nikdar se več ne bodem šalil s takimi velikani, kakor so bili Semmering, Annaberg, Seevviesenalpe in Ljubelj, dokler namreč — ne bo prišla nova priložnost ali dokler ne bom zopet kterega takih „trdnjakov" — „imel" pod seboj. In takrat bom takemu veljaku zopet zaklical: „Ali te imam?" — „Bom videl, kaj mi bo odgovoril!"
Iu ko nas je Ljubelj srečno „prenesel" iz Koroške na Kranjsko, nam je v Tržiči, kakor sem že omenil, France prav dobro postljal; toda ne samo postljal, ampak tudi pogostil z dobro večerjo. Tako je prišlo, da smo po dolgem času zopet vlegli se na domaČi zemlji v gorko in dobro posteljo.
(Konec prih.)
Domače novice.
(Odbor za priredbo slavnostnega vlaka na Velegrad in v Prago) sklenil je v svoji poslednji seji izdati popularno pisano knjižico o delovanji svetih slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda; o velikih zaslugah njunih za veljavo slovenskega jezika pri službah božjih; o pomenu letošnje tisočletne slavnosti in o imenitnosti zopetne uvedbe slovenske liturgije po vseh slovanskih deželah. Te knjižice, kteri bode pridejana tudi podoba sv. Cirila in Metoda in škofovske stolice poslednjega, staro-slavnega Velehrada, tiskalo se bode več tisoč iztisov. — Ob jednem je isti odbor sklenil obrniti se do osrednjega slavnostnega odbora na Velehradu s prošnjo, naj bi sestavil prošnjo do sv. Očeta papeža za zopetno uvedbo slovenske liturgije po vseh slovanskih deželah in naj bi to prošnjo v vseh slovanskih jezikih razpoložil na Velehradu zato, da bi jo podpisavali vsi k slavnostim tekom leta tje došli slovanski potniki.
(Umrl je) danes o polu dvanajstih g. Karol Zavod ni k, bogoslovec tretjega leta v tukajšnjem semenišči, po dolgem bolehanji. V cvetu mladosti se je vlegel v zgodnji grob okrašen s čednostimi iu zmožnostimi, s kterimi bi bil lahko veliko dobrega storil v blagor človeštva ^in sv. cerkve, ko bi mu bilo podaljšano življenje. A božja volja je drugače sklenila. Jutri ga bodo prepeljali v njegov rojstni kraj Žužemberk, kjer ga bodo na ondotnem miro-dvoru pokopali. Naj počiva v miru!
(.Slovensko gledališče) podalo nam je sinoči letos prvokrat čarobni in vedno še zanimivi igrokaz „Zapravljivec". Gledališče je bilo prav dobro obiskovano ; ko bi le iz lož zamogli pregnati hudega duha, ki pri slovenskih predstavah vedno ondi straši. Oceno igranja prinesemo zarad pomanjkanja prostora jutri.
(„Sokolov" jour-fix) bo v soboto zvečer v Schreinerjevi pivarni na sv. Petra cesti. Reditelj-stvo prevzela sta gg. Geba in zdravnik Schweiger, ki bode poleg jako zanimivega programa gg. „Sokole" iznenadil z igranjem na citre.
(.Privatni dijaki) 7. in 8. gimnazijskega razreda vsled odloka c. kr. vojnega ministerstva nimajo postavne pravice za enoletno vojaško službo; pač pa se jim taista pogojno dovoljuje.
(Štiri ustanove) za učence c. kr. živinozdrav-nišnice vsaka po 300 gl. so razpisane. Prosilci morajo imeti z dobrim vspehom dovršen 6. gimnazijalni ali realni razred. Sprejeli se bodo v triletni živino-zdravniški kurs na Dunaji. Prošnje do 15. marca na c. kr. ministerstvo za pouk in prosveto.
(Blazen človek) zmuznil se je v bolnišnici na streho in se je tudi že pripravljal, kako bi bil doli skočil. Napravil je prav kakor delajo fantiči, kedar iz odra v svisli na slamo skačejo; vrgel je namreč najprej kapico doli, potem napravi sv. križ in — se premisli, se zasuče in proti vrhu strehe spleza. Nek gospod pošlje k gasilcem po platno za skakanje, da bi ga prestregli, če bi jo res doli pomeriti mislil; gasilci so pa mislili, da gori, in so takoj v Dolge ulice prihiteli, kjer se jim je konečno posrečilo, nesrečnega človeka s strehe spraviti. Da ljudi ni manjkalo, se samo po sebi razume.
(Saje so se vžgale) danes popoludne ob 1. uri v neki gostilni na Poljanah. Kmalo so bile pogašene.
(Letošnji redni zbor kranjskega odseka I. uradniškega društva avstrijsko-ogerske države) bo v nedeljo 29. marca t. 1. v veliki obednici pri Maliču. Ob enem bo tam tudi lešošnji zbor hranilnega in posojilnega društva uradniškega. Dnevni red kranjskega odseka je le ta: 1) Poročilo predsednikovo o delovanji uradniškega društva tekom minulega leta. 2. Potrdilo računa kranjskega odseka za leto 1884. 3. Obravnava o predlogu za znižanje zavarovalnine pri uradniškem društvu. 4. Volitev novih odbornikov za leto 1885. 5. Posamezni nasveti. Na dnevnem redu zboru hranilnega in posojilnega uradniškega društva je izvrševanje pravic po § 30. društvenih pravil. Dnevni red se naznani p. n. gospodom društvenikom po pravilih pismeno. Zbor je sklepčen, ako so ga osobno vdele/.i vsaj 30 društve-nikov, kteri imajo pravico glasovati. Dovoljena so tudi pooblastila, a jeden ud ne sme biti za več nego deset udov pooblasten.
(Na Dobrovi) se bode začel ljudski misijon, kterega bodo vodili očetje Lazaristi, 7. t. m. ter bode trajal do 15. t. m.
(Preveč suplentov) in premalo vojaških profesorjev, to je v učiteljskem stanu za srednje šole dandanes na dnevnem redu. Da se v vojaštvu to odpravi, c. kr. vojni minister že zopet vse one gg. rezervno častnike vabi, kteri imajo sposobnost za podučevanje na srednjih šolah, naj se oglasijo za c. kr. častnike - profesorje na vojaških zavodih. Taisti morajo biti samci, še nikjer stalno nastavljeni in tudi ne smejo biti zapisani pri c. kr. vojnem ministerstvu, da na kako tako službo čakajo. Kdor toraj kaj tacega želi, naj se oglasi pri svojem višjem zapovedništvu.
Razne reci.
—	Karol vitez Krtieska pl. Jaden, predsednik Dunajskega redarstvenega ravnateljstva, prejel je komturni križ Franc Jožefovega reda z zvezdo za zvesto in izborno službovanje.
—	Mačja godba in njeni nasledki ali žalosten konec vesele zaroke, bi se lahko imenovala povest, ktero bi spreten pisatelj napravil iz žalostnega dogodka, ki se je minuli predpust v Mirandoli na Laškem zgodil. 501etui posestnik Te-reri hotel se je poročiti z 18letnim dekličem tistega kraja. Domače fante je to jezilo, ter so mu za slovo napravili jako slovesno mačjo godbo. Starec je že spal. Peklenski hrušč ga zbudi in tolikanj preplaši, da izpod odeje skoči, za pušo zgrabi in skozi okno streljati začne na nepovabljene godce. Takoj s prvim strelom ubil je dva do smrti, z drugim, tretjim, četrtim in petim poškodoval je še sedem druzih hudo, ki bodo šli tudi prej ko ne na oni svet. Ko je blazui dedec svoje krvavo delo dokončal, beži venkaj k bližnjemu močvirji, kjer je v vodo skočil in utonil.
—	Koliko zrnja spravi se v 1 liter? Predsednik kmetijske družbe v Hirschbergu potrudil se je to nalogo rešiti in pravi, da pšeničnih zrn 21.700, rženih 28.000, ječmenovih 18.100, ovsenih 12.500, graha pa 5400 liter napolni. Kdor ne verjame, naj pa prešteje! Mož je moral mnogo časa imeti, da ga je tako prazno tratil. Naj bil bi že ta račun za pridelek preteklega leta in ravno v Hirschbergu, kaj pa o drugih letinah, v drugih krajih ?
Telegrami.
Dunaj, 2. marca. Glavni dobitek pri žrebanji sreček od leta 1864 zadela je srečke serija 519 številka 52.
Budapešt, 2. marca. Vrednik Julij Ver h o vaj obsojen je zarad izneverjenja za Csangose nabranih novcev na poldrugo leto v ječo in na izgubo službe za pet let, Lu-dovik Verhovaj na deset let v ječo in na izgubo službe za tri leta; oba skupaj pa na povračilo izneverjene svote.
Budapešt, 2. marca. Tisza praznuje desetletni jubilej svojega ministerstva. Cesar mu je poslal telegrafično zagotovilo svoje milosti in zaupanja s srčno željo, da naj bi božja previdnost Tiszo še mnogo let ohranila delavnega in pri dobrem zdravji, ter naj mu podeli moč vstrajnosti.
Za cerkev ss. Cirila in Metoda v Solunu
so darovali čč. gg.:
Žlogar Anton, mestni kaplan, ........	2	gold.
Stupiea Frane, župnik pri sv. Heleni,.....5	„
J. J., duhovnik,.............3	„
L. F. iz Kobarida........... .	2	„
Vkup	12	gold.
T u j c i.
28. febr.
Pri Maliči: Ambrož Martini, trgovce, iz Milana. — Kralowsky, Leopold Felber, trgovca, z Dunaja. — Miroslav Schostoll, trg. pot., iz Trsta.
Pri Slonu: Adolf Niekel, Emil Murmann, trg. pot., z Dunaja. — A. lironzen, zasobnik, iz Trsta. — Matej Pintar, kaplan, iz Rateč.
Pri Avstr i jslcem caru: Angelo Dagtin, trg. pot., z Laškega. — V. Kriitschmann, zasebnik, iz Dolu.
Umrli »o:
27. febr. Kari Šlehtor, umirovljeni e. k. rečunski svetnik, 75 let, Sv. Petra eesta št. 10, vsled raka. — Marija Jerič, delavčeva žena, 77 let, Sv. Florjana ulice št. 28, pljučni emphjsem.
V bolnišnici:
20. febr. Reza Ostanek, dekla, 21 let, vodenica.
Žitna ccna.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 50 kr., — domača 6 gl. 90 kr. — Rž 5 gl. 94 kr. — Ječmen 5 gl. 28 kr. — Ajda 5 gl. 25 kr. — Proso 6 gl. 27 kr. — Turšica 5 gld. 76 kr. — Oves 3 gl. 62 kr.
Dunajska borza
(Telegrafično poročilo.) 2. marca
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) ifo avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije London Srebro
Ces. cekini . Francoski napoleond. . Nemške marke
Ogerska zlata renta
Od 28. februvarja.
„ papirna renta 5% . , Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.
„ Liinderbanke.....
„ avst.-oger. Llovda v Trstu „ državne železnice .... „ Trainway-društva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 4% „ „ „ „ 1860 . 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „
........ 1864 . . 50 „
Kreditne srečke .... 100 „
83	gl.	60	kr.
84	n	10	n
108	n	15	
99		30	r
867		_	
307	n	50	
124	n	20	n
-	M	-	n
5	»>	81	n
9	n	80	
60	n	45	M
_	gl-		kr.
98	n	80	n
94	n	10	„
107 105
50 90
573 „ -307 „ 25
214 129 138
178
75 50 60
Št. 3046.
Razpis službe.
(3)
Pri mestnem magistratu Ljubljanskem oddati je na novo ustanovljeno službeno mesto policijskega komisarja z letno plačo 1200 gld. in s pravico do dveh v pokojnino vštevnili 10°/o petletnic.
Prosilcem za to službo je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti, ktere treba za više upravno ali pa za sodniško službovanje, o dosedanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika vložiti,
do 22. marca t. 1.
pri podpisanim magistratu in sicer onim, ki so y javni službi, potom predstoječe gospodske.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 21. februvarja 1885.
Zupan: Grasselli.
V nobeni hiši naj ne primanjkujejo sledeča
Antirrheúmon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Piccolijeva esenca za želodec.
Ta esenca je narejena iz rož, in jo zato tako priljubljena, ker je ozdravila žo mnogo tisoč ljudi, kar so vidi iz pohvalnih pisem in zdravniških spričal, ki jih izdelovatelj dobiva.
To zdravilo pomaga pri boleznih v želodci in v trebuhu, ozdravi krč iu ščipanje v črevesu, prehodno in trebušno mrzlico, zaprtje, liemorojide, zlatenico, glavobol itd., ter je najbolje zdravilo za otroke zoper gliste. Steklenica 10 kr., kdor jih več vzame dobi ceneje.
Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramorici, rhahitisi, pljučnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr.
Pastile santoninske; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr., 100 koščekov 60 kr. 1000 ko-ščekov 5 gld.
Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr.
Prave od Nj. c. kr. Veličanstva cesarja Jožefa II. privilegirane kričistilnc krogljicc od lekarne Pser-liofer na Dunaji. Štatljica 21 kr., jeden zavoj s 5 škatljicami 1 gld. 50 kr.
P- u. občinstvo sc svari proti ponarejanji teli krogljie.
isf Zeliščni prsni sirop,
pripravljen od G. Piccoli-ja, Ickarju pri Angelju v Ljubljani, na Dunajski eesti. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim vspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasližeuju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlico vsaki dan, otroci pa toliko žličic.
Ne zamenjati z rudečim sokom, kterega pod tem | imenom prodajajo.	Pravi sok mora temno
rudeč biti. ~¿í£ Steklenica 36 kr.
OTF" Nalinlna ustna voda,~w
in sulicilui zobni prah Ickarju G. Piccoli-ja v Ljubljani vzdržuje dober duh v ustih in ohrani zdrave zobe, okrepča čeljusti in jo najbolje sredstvo zoper kostna gnjiloba in vso zobno ustne in vratno bolezni. — Vzame se pol žličicc na pol kozarca vodo za izplakniti usta po jedi, ali pa nekaj kapljic na mokro zobno krtačico, za čiščenje zob in čeljusti. Steklenica salicilne ustne vodo 40 kr'., I škatljica salicilnega zobnega praha 25 kr.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so zini-raj svežna za dobiti v lekarni G. Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. (13)