PoStnlna ptalaoi v (uIuvIuL Leto XDCm št. 118 Ljubljana, nedelja 22. maja I938 Cena 2 Din UpravnlStvo: LJubljana, Knafljeva 6 — Telefon SL 8122. 8123, 8124, 8125, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, ielen-burgova uL — TeL 8492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Računi orl pošt. ček. za vodili: Ljubljana St. 11.842, Praga dalo 78.180. W1en št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina maša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123. 3124 3125. 3126. Maribor. Grajski trg št. 7. telefon SL 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. 1, telefon št. 65. Rokopisi s® ne vračajo. Naš tujski promet Površen opazovalec bi na prvi hip videl najbrž nasprotstvo v ugotovitvi, da je Slovenija, ki uživa sloves industrijsko r.ajbolj razvite pokrajine v državi, obenem izrazita dežela tujskega prome.'ca. V resnici pa si ti dve važni gospodarski panogi v svetu že zdavnaj nislca več v konkurenco. V našem primeru nudi najzgovornejše dokaze o tem dejstvo, da ravno v okolišu dveh največjih industrijskih središč, okrog Jesenic na Gorenjskem in na Pohorju pri Mariboru, rase dvoje najbolj živahno razgibanih tujsko-prometnih območij. Napredek mednarodnega turizma je iz dneva v dan v zmerom večji meri navezan na razvoj moderne tehnike in njenih pridobitev, da stanja prometnih ustanov in pa naprav, ki se tičejo udobnosti bivanja in brez katerih si ne moremo misliti prospeha, niti ne jemljemo v misel. Zmerom večje zahteve, s katerimi prihaja mednarodna potujoča publika, neprestano sproti razvaja-Tia po udobnostih in užitkih, ki jih nudi življenje po velikih mestih v svetu, pa nalagajo organizaciji našega tujskega prometa zmerom večje, kočij i vej še naloge. Od rešitve teh nalog bo v dobršni meri odvisen uspeh, ki ga naše narodno gospodarstvo pričakuje od te pomembne panoge narodnega udej-stvovanja. Kakor nam kaže razvoj nekaterih letovišč v zadnjih letih, preživlja organizacija našega turizma dobo zanimive, uvaževanja vredne preobrazbe. Zavoljo velikih investicij, izvršenih v letih prosperitete v naših vodilnih, v prvi vrsti mondeni mednarodni publiki namenjenih letoviščih, so nekateri drugi kraji, ki imajo že stare tujsko-pro-metne tradicije, zaostali v razvoju, a vzporedno z izostajanjem gostov sta jela padati tudi njih kapaciteta in nivo in skoraj je že grozila nevarnost, da povsem odmrejo turizmu. V nasprotju s starim tipom letoviščarja, ki je v prejšnjih časih v pretežni večini obiskoval naše kraje, je dandanes od sezone do sezone pri nas zmerom več gostov, katerih letovanje ima mnogo širši akcijski radij. K temu je bistveno doprinesel tudi razmah zimskega športa, ki privablja množice tujcev v samoto in na vrhove tudi v onih mesecih, ko je bila pokrajina svoj čas prometu zaprta. Potujoči letoviščar pomeni v smotrnem izkoriščanju lepot in zanimivosti naše ožje domovine brez dvoma razveseljiv, uvaževanja vreden pojav, saj se na ta način polagoma uvrščajo v organizacijo tujskega prometa tudi vsi oni skriti kotički naše zemlje, ki bi se jim sicer nikoli ne utegnilo odpreti okno v svet. Pojav potujočega letoviščarja pa je obenem na plan priklical potrebo, da se tudi daleč stran od tujsko-prometnih središč zgradijo moderne turistične postojanke, a obenem tudi do dobra založene s tišino, samoto, solncem in zrakom, kar ga je treba za pošten oddih. Ce smo rekli, da predstavlja potujoči letoviščar najpogostejši sodobni tip, smo hoteli s tem opozoriti na možnost, da posredovalci našega tujskega prometa slehernemu gostu, ki pride za nekaj dni v katerikoli kotiček naše zemlje, vsaj bežno pokažejo tudi lepote in posebnosti bližnje in daljne pokrajine. Kako velikega propagandnega pomena so lahko skrbno pripravljeni izleti, nam je najbolj nazorno izpričal nedavni obisk predstavnikov mednarodnega turizma v Sloveniji. Z ničemer ne moremo bolj trdno prikleniti tujca na kakšen košček sveta, kakor če mu nudimo priliko odkritja, kako pestrih možnosti bogata je naša dežela. Smotrna izvedba takšnih potovanj pa naleti, razume se, že na vsem po-četku na težko oviro: vprašanje naših cest. Če gre za razmah tujskega prometa pri nas prvenstvena zasluga gostinstvu, ki se s stalnim izpopolnjevanjem dviga na evropski nivo, je nezadovoljivo stanje našega cestnega omrežja tisto, ki mu gre največ krivde za zastoj. Poleg ureditve glavnih prometnih žil, ki nas vežejo s svetom, bo nujno treba izgraditi za avtomobilski promet tudi vse one ceste, ki vežejo naša turistična središča od Pohorja do Gorenjske med seboj, da bodo tako vso našo pokrajino povezale tudi v notranjem prometu. Naša iskrena želja je, da bi kongres društev za ceste, ki se bo kmalu sestal v Ljubljani, vsaj z mrtve točke premaknil to vprašanje. Na dnevnem redu pa je še dolga vrsta nalog, ki jih bodo morale izpolniti naše tujsko-prometne instance s sodelovanjem občin, banovine in države. Predaleč bi nas vedlo, ako bi jih hoteli tu naštevati. Naj omenimo le še izredno važnost domačega turizma, katerega poživitev je nujni pogoj za razvoj mednarodnega, navadno bolj donosnega, a na žalost še vedno zelo nezanesljivega turizma. Izredni uarnostni nhrepl u ČSR Vpoklic enega letnika rezervistov — Napeto razpoloženje v državi zaradi občinskih volitev Praga, 21. maja. h. Ponoči se je vršil ministrski svet. Danes je ministrski svet izdal naredbo, ki poziva pod orožje en letnik rezervistov in en letnik nadomestnih rezervistov, izpopolnjen z rezervisti specialnih orožij. Uradno objavljajo, da gre za izredne vojaške vežbe, ker je potrebno, da se rezervisti seznanijo z novim orožjem, s katerim je sedaj opremljena češkoslovaška vojska, in da se očuva mir in red v državi ter preprečijo nadaljnji incidenti po državi. Službeni krogi izrecno poudarjajo, da ne gre pri tem za nikako delno mobilizacijo. Javnost motri mirno položaj in ne naseda senzacionalnim vestem, ki jih razširjajo razni neodgovorni elementi. Listi objavljajo pozive na narod, da naj dogodke, ki se odigravajo v nekaterih krajih, sprejema z največjo treznostjo ter ima zaupanje v državno in vojaško vodstvo. Večina listov objavlja govor, ki ga je imel prezi-dent republike dr. Beneš v Taboru, z naslovom: Ne bojte se prihodnjih dni! Bodite mirni! Prebivalstvo je povsod mirno. Pra ga kaže danes svoje običajno živahno lice Povsod vlada odločnost, a tudi zmernost. V prestolnici ni prišlo nikjer ''o incidentov. Poudariti je treba, da so izredni vojaški ukrepi zelo pomirili prebivalstvo. Vlada še vedno zaseda. Med Berlinom. Parizom in Londonom se vrše živahni diplomatski razgovori. Jutri se bodo vršile občinske volitve, kjer so bile napovedane. Odgoditev ob-.činskih volitev na merodajnem mestu odločno demantirajo. Vsi javni shodi pod mi -lim nebom, sprevodi in manifestacije, so prepovedani. Henlein v Berchtesgadenu Praga, 21. maja. h. Henlein je v Berchtesgadenu, kjer je imel konferenco s Hitlerjem. Praga, 21. maja. o. »Narodni Politika« je objavila informacijo iz Prage, po kateri se Henlein ne mudi v avstrijskih Alpah na oddihu. kakor v Nemčiji sdužbemo zatrjujejo, marveč je v resnici tam le na razpolago Hitlerju. Hitler je pozval HenOedna, da ga obišče, še preden se vrne v Prago. Tako se tolmači tudi dejstvo, da je Henlein odklonil vabilo dr. Hodže, ki ga je prejel še pred tednom dni. da bi se z njim sestal. Očitno se hoče Henilem prej sporazumeti s Hitlerjem o vsem, kaT bi moglo biti predmet razgovorov s predsednikom češkoslovaške vlade. Da bi do tega sestanka prišlo, si najbolj prizadeva angleški poslanik v Pragi, New-ton, ki skuša sedaj doseči, da bi se dr. Hodža im Henlein sestala v Pragi prihodnji torek ali najkasneje v sredo. Vesti o gibanju nemških čet na meji Berlin, 21 maja, AA. Angleški veleposlanik sir Neville Henderson je obiskal v zunanjem ministrstvu državnega podtajnika von Weiszackerja in ga opozoril na to, da se širijo vesti, da odhajajo nemške čete na češkoslovaško mejo in je zahteval s tem v zvezi pojasnila. Von VVetszacker je takoj govoril z vrhovnim poveljnikom nemških čet generalom von Keitelom. ki mu je izjavil, da se trenutno nemške čete ne premikajo v izredni obliki. Ta pojasnila se takoj podali angleškemu veleposlaniku. Nemški vojaški krogi izjavljajo, da je to gibanje nemških čet nekaj običajnega, ker v tem času nemške čete zapuščajo svoje vojašnice in odhajajo v taborišča V teh taboriščih opravljajo nato čete dela, ki so predpisana v dobi miru. Ta opazovanja m te ugotovitve pa se tudi strinjajo s stališčem tujih vojaških opazovalcev. ki mislijo, da bi bilo za zbiranje čet ob češkoslovaški meji p>otrebno izvesti priprave v mnogo širši obliki kot pa ob času. ko je bila Avstrija priključena. Splošno prevladuje prepričanje, da so odnošaji med Nemčijo in ČSR resni in da bi vsako vznemirjenje v zvezi s postopanjem s su-detskimi Nemci, lahko postalo nevarno, ker bi izzvalo odmeve v Nemčiji. Pisanje nemškega tiska je v zadnjih 24 urah p>ostalo precej ostrejše. kakor da bi se nemško javno mnenje pripravljalo na vsako resno možnost. Koln, 21. maja. AA. Reuter. Reuterjev dopisnik je prepotoval nemško mejo od Kolna do Trierja in ni nikjer opazil nikak-šno mobilizacijo čet ali pa kakšno izredno zbiranje vojaštva. Incidenti po državi • Praga, 21. maja. a. Neodgovorni elementi uprizarjajo v raznih krajih države incidente. V četrtek sta v Dčnčinu ■ na severnem češkem dva nemška socialista ranila nekega henleinovca, v neki krčmi pri Ja-novem na vzhodnem Češkem pa sta bila ranjena po en henleinovec in nemški socialist. V Homutovu se je moralo pet vojakov braniti pred 60 napadalci. En vojak je bil ranjen. V Hodovu na severovzhodnem češkem so bL,; -oni en i trije orožniški naredniki, ko so hoteli razgnati demonstrirajočo množ:co. Tri osebe so bile pri tej priliki aretirane. Davj ob 3.80 ponoči .{e pri Hebu hotela obmejna straža ustaviti dve osebi, ki sta se peljali z motornim kolesom proti Nemčiji. Ker se motociklista nista odzvala pozivu in nista dovolila pregleda, je obmejna straža streljala in oba ubila. Ubita motociklista Bdhm in Hoffmann sta po narodnosti sudetska Nemca. Popuščanje napetosti Praga, 21. maja. br. Proti večeru je bilo v Pragi, kjer je ves dan vladalo veliko razburjenje, opažati znatno popuščanje napetosti. Zdi se, da intervencija Anglije ni ostala brez vpliva. Češkoslovaška vojska je brez najmanjšega incidenta zavzela svoje obrambne postojanke vzdolž meje in v nemških pokrajinah. Prezident Beneš o položaju „Dvajset let smo bili država reda in miru in bomo to tudi Se nadalje" Praga, 21. maja. h. Prezident dr. Beneš je bil danes v Taboru, kjer je bil sprejet z ogromnimi manifestacijami in velikanskim navdušenjem. V svojem govoru je izjavil med drugim: Tabor je za zgodovino Češkoslovaške obenem vzor in op>omin. Sedanji čas je eno najresnejših razdobij od konca svetovne vojne. Mi se bomo sedaj tako zadržali, da se bomo izognili vsem napakam. Ohraniti moramo mir, imeti moramo mirne živce. Ne smemo dopustiti, da bi nas razcepili. Vedno moramo ostati edinstveni ter še bolj izgraditi nacionalno edinost. Mi se ne bojimo bodočih dni, ker se sploh ne bojimo. Pripravljeni smo na vse. Ako preživlja država resne trenotke, je to v sedanjem času v zvezi z ostalo Evropo. že dve leti se je računalo z možnostjo evropske vojne. Ponavljam svojo nado. da se bo Evropa temu izognila. Opozarjam na svojo božično spomenico, v kateri sem dejal, da bo letos leto pogajanj. Med tem je prišlo do odločilnih izprememb v Evropi, vendar pa so nastopili miroljubni faktorji, predvsem angleško-francosko prijateljstvo in italijansko-angleški dogovor. Zaradi tega moremo gledati z zaupanjem v bodočnost. Dr. Beneš je nato govoril o notranjih težkočah republike ter dejal, da je anšlus povzročil v državi razburjenje, ki še traja in se pomirjenje le počasi vrača. Tudi razvoj v nemških pokrajinah države povzroča razburjenje, toda v nacionalnih stvareh je češkoslovaška država najbolj miroljubna. Vlada pripravlja temeljito ureditev manjšinskega problema. Prihodnje dni bodo tozadevni ukrepi predloženi interesira-nim činiteljem. Ta zakon bo naš doprinos za pomirjenje Evrope. Prezident dr. Beneš je nato pozval radikalne elemente na obeh straneh, naj bodo zmerni, češke in nemške stranke pa naj v duhu spravljivosti pomagajo vladi. Izjavljam, je nadaljeval prezident, da se demokratični režim v državi ne bo izpremenil in da bp ostala sedanja vladna koal;cija. Nadaljnje kršitve avtoritete oblasti ne bodo več dovoljene. Bili smo 20 let država miru in reda ter moramo sedaj Evropi znova dokazati, da hočemo to tudi ostati. Verujem na uspeh našega političnega režima. Ostali bomo odločni, hrabri in edini. Doprinesti moramo vse žrtve, toda Ie v resnični edinosti je moč in procvit našega naroda. Govor prezidenta dr. Beneša je napravil povsod najglobokejši vtis ter je odločnost naroda še bolj utrdil. Odmevi križem Evrope V Londonu London, 21. maja. h. V uradnih angleških krogih presojajo položaj v Srednji Evropi sicer z gotovo skrbjo, vendar pa mirno. Menijo, da dogodki na Češkoslovaškem in v Nemčiji niso prekoračili okvira, ki je dan zaradi nervozne atmosfere volilne kampanje na Češkoslovaškem in zaradi njenega odmeva v Nemčiji. V zunanjem ministrstvu so danes popoldne sporočili inozemskim novinarjem, da se je lord Halifax vrnil v London. Angleška vlada je v svrho pomirjenja položaja v Srednji Evropi storila vse kar je mogla ter nadaljuje svoja prizadevanja. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da j,e češkoslovaška vlada svoječasno angleško demaršo sprejela z zahvalo in da si prizadeva s svoje strani storiti vse, da reši vprašanje sudet-skih Nemcev s sprejemljivim kompromisom. O nadaljnjem stališču angleške vlade izjavljajo, da je treba opozoriti na izjavo angleškega ministr. predsednika Cham-berlaina od 24. marca, v kateri je Chamberlain jasno definiral stališče Anglije ter napovedal, kaj bi Anglija storila v danem primeru. Zastopnik zunanjega ministra je dal to izjavo v zelo resnem in odločnem tonu. Pripominjajo, da je bila ta izjava podana v sporazumu s Parizom. Dogodki v Srednji Evropi so potisnili špansko vprašanje v ozadje. Mnogo bo od- visno od tega, ali bodo jutrišnje občinske volitve na Češkoslovaškem potekle brez resnih incidentov. V Italiji Rim. 21. maja. h. Italijanski listi prinašajo obširna poročila o položaju v Srednji Evropi. cStampac izjavlja, da preživjja Evropa usodepolne dneve, vpndar pa ni treba še zgubiti vse nade. »Stampa« apelira na Francija V Franciji Pariz. 21. maja. br Zanimanje vseh političnih in diplomatskih krogov je osredotočeno danes na dogodke v Češkoslovaški. Razvoj notranjepolitičnega položaja v češkoslovaški republiki spremlja tudi ves tisk z največjo napetostjo in objavlja obširna poročila o posameznih dogodkih. Posebno pozornost v francoski javnosti sta v zvez-i s temi dogodki izzvali intervencija angleškega poslanika v Berlinu in izjava, kj jo je dal dopisniku Havasa predsednik češke agrarne sitranke Beran Ta dva dogodka današnjega dne v zvezi z vpoklicem rezervistov najbolj karakrerizirata položaj v ČSR. Francoski merodajnd krogi spremljajo dogodke z največjo pozornostjo in so v stalni zvezi s poslanikoma v Pragi in Berlinu, ki morata sproti poročati. V francoskih vladnih krogih ponovno izjavljajo, da bo Francija v primeru px>trebe izpolnila vse svoje obveznosti napram Češkoslovaški in da je tudi Anglija s svojimi ponovnimi demaršami v Berlinu dala razumeti, da ne misli ostati ob strani, če bi se položaj v ČSR še bolj poostril. »Figaro« pn>roča iz Londona, da se tamkaj zavedajo, da bi utegnila pozornost velesil preveč veljati razgovorom o španski zadev-., kar bi znalo pK>meniti zanemarje-n;e CešX.c&)cvaškega vprašanja. Tudi mislijo, da ni neoportuno, če je praška vlada zahtevala od Berlina pojasnili, glede na glasove o gibanju čet ob češkoslovaški meji. Tudi britanska poslanik v Berlinu je opozoril nemško vlado na ■ te glasove. Lisit »Epoque« piše: Dr Hodža je p>okazal dobro voljo praške vlade. Gre za to, da se izve, kakšne namere ima Nemčija. Razširil je ,e s'las o gibanju nemških čet, kar je da!o povod britanski demarši v Berlinu. Pariz, 21. maja. h. Današnji popoldanski Današnja Številka »Jatrac obsega 22 stranL Na 7. strani najdete šesto in obenem zadnjo nagradno nalogo. Tam so tndi podrobna navodila, Id naj jih vsi udeleženci našega nagradnega tekmovanja pazljivo prečitajo in se po njih ravnajo — Žrebanje nagrad bo v soboto, 28. t m. v Ljubljani Za nagrade pri našem razpisu za srednješolce, ki smo ga objavili v četrtek, smo naknadno pridobili še pet štirinajst-inevnih počitniških bivanj. Podrobnosti oomo objavili v sredo in takrat tudi ponovili glavne točke razpisa. »JDTEOc listi razpravljajo z veliko pozornostjo o napetosti v Srednji Evropi. »Pariš Soir« izjavlja, da je mir pred težko preizkušnjo. List podčrtava, da je praška vlada popolnoma mirna. Na Poljskem Varšava. 21. maja. h. Celokupni tisk se bavi s položajem v Srednji Evropi Zlasti razpravljajo o položaju na Češkoslovaškem. Posamezni demokratski organi opozarjajo na to. da iimata Poljska in Češkoslovaška dovolj vzroka, da si podasta roke in »tvorita močan skupen blok. Nekateri listi celo zahtevajo sklicanje parlamenta. V Rumuniji Bukarešta, 21. maja. h. List >Senaluk izjavlja, da zadnji incidenti na Češkoslovaškem dokazujejo resnost položaja. VcerajSnje izjave ministrskega predsednika dr. Hodže so dokaz za mimo stališče in odločnost češkoslovaške vlade, ki hoče doseči popolno rešitev manjšinskega vprašanja. Kaj pišejo berlinski listi Berlin, 21. maja. br. Dogodkom v Češkoslovaški posveča nemški tisk, ki je bil zadnje dna nekoliko rezerviran, danes zopet glavno pozornost. Vsi lista objavljajo obširna poročila o incidentu v Hebu in pravijo, da sta bila motociklista Hofmann in Bohm brez povoda napadena od orožnikov, ki so nanju streljali, ne da bi ju bili prej pozvali in ne da bi imeli za to kakšen vzrok. Dogodek se je pripetil ob 3.15 zjutraj v bližina vojašnice, kjer je sedaj nastanjeno orožništvo. Še le ob 530 zjutraj, ko je prišel sudetsko-nemški poslanec Kel-ler, so ranjenega Bohma prepeljadi v bolnišnico, dočim je bil Hofmann že mrtev. Listi pišejo o silnem razburjenju med sudet-skiimi Nemci ter jim izražajo svoje simpar-tije. Ponovna angleška intervencija v Berlinu Berlin, 21. maja. br. Glede na razširjajoče se vesti, da se nemške čete zbirajo ob češkoslovaški meji, je angleški poslanik v Berlinu Henderson včeraj popoldne po nalogu svoje vlade zahteval v zunanjem ministrstvu pojasnilo, koliko je v teh vesteh resnice. V odsotnosti zunanjega ministra je državni podtajnik VVeiszacker zagotovil, da ne gre za nikako koncentracijo čet, marveč za običajne spomladanske vojaške vežbe na terenu. Ker pa zavzema gibanje nemških čet po opazovanjih vojnih atašejev berlinskih diplomatskih zastopstev izreden obseg, ki v mnogočem spominja na dogodke pred anšlusom Avstrije, je angleški poslanik po nalogu svoje vlade danes popoldne ponovno prišel v zunanje ministrstvo in imel o tej zadevi nad eno uro dolg razgovor z zunanjim ministrom. Pri tej priliki je angleški poslanik ponovno svetoval nemški vladi, naj ne posega v razvoj dogodkov na Češkoslovaškem ter obvestil nemškega zunanjega ministra na stališče angleške vlade glede Češkoslovaške in na dogovore, ki so bili sklenjeni na londonskem sestanku francoskih in angleških državnikov, po katerih Francija in Anglija ne bi mogli dopustiti, da bi se kakorkoli okrnila samostojnost in neodvisnost češkoslovaške republike. Halifax se je vrnil v London Pariz, 21. maja. h. Z ozirom na mednarodni položaj je lord Halifax, ki je odpotoval v Oxford, danes zopet prispel v London, kjer zasleduje z veliko pozornostjo zunanje-politični položaj v Evropi. Ministrski predsednik Chamberlain, ki je v provinciji, je v stalni zvezi z lordom Ha-lifaxom. V angleških uradnih krogih izjavljajo. da je angleška vlada storila vse, da se doseže mirna rešitev vprašanja su-detskih Nemcev, vendar pa obžalujejo, da so sudetski Nemci izjavili, da se bodo šele tedaj pogajali s češkoslovaško vlado, ako bodo preje dobili gotova jamstva. Sudetski Nemci odklanjajo pogajanja Praga, 21. maja. d. Tiskovni urad su-detsko-nemSke stranke poroča, da Se je včeraj popoldne zaradi vesti o protinem-ških izgredih v Pragi, Brnu in raznih su-detsko-remških mestih sestal politični odbor vodstva sudetsko-nemške stranko na izredno sejo, na kateri je ugotovil, da so se pričeli razgovori z min, predsednikom Hodžo pod pogojem, da bodoo vlada in državne oblasti podvzele ukrepe, ki bodo zajamčili popolno državljansko svobodo sudetskih Nemcev in ustvarili položaj, v katerem bo mogoče sudetsko-nemški delegaciji v popolni enakopravnosti pričeti pogajanja. Politični odbor sudetsko-nemške stranke ugotavlja sedaj, da vlada in oblasti teh pogojev niso ustvarile. Zato je sklenil sporoči,ti min_ predsedniku dr. Ho-dži, da sudetsko-nemška stranka ne more pričeti razgovorov o narodnostnem statutu z vlado, dokler se ne ustvarita na su-detsko-nemškem ozemlju red in mr in za-jamči popolna svoboda tiska in zborovanj. Razen tega opozarja politični odbor, da vodstvo sudetsko-nemške stranke ne more preprečiti posameznim nemškim pripadnikom, da bi se v sili ne posluževali samoobrambe, ako ne bodo prenehala izzivanja proti siudetskim Nemcem. Predsednik rumunske vlade v Varšavi Varšava, 21. maja. d. Snoči je prispel rumunski min. predsednik patriarh Miron Christea v Varšavo. Z njim sta prispela tudi mitropolit Visarion, pooblaščeni minister Jon Brosu ter šef tajništva ministrskega predsedništva. Na kolodvoru so ga sprejeli poljski min. predsednik Sklad-kowski, mitropolit Dionizij, poglavar pravoslavne cerkve na Poljiskem, zastopniki ministrstev in mestnih oblasti. Min. predsednik Miron Christea se je nastanil v palači mitropolita Dionizija, čigar gost bo za bivanja v Varšavi. Danes je patriarh obiskal mrm. predsednika Skladkowskega. zunanjega ministra Becka in maršala Rvdz-Smiglyja. Popoldne je položil venec na grob poljskega Neznanega vojaka. Listi poveličujejo poljsko-rumun^ko prijateljstvo. »Gazeta Polska« ugotavlja, da je patriarhov obisk nov dokaz velike moči in vitalnosti poljsko-ruimunske zveze, ki je trdno jamstvo v tem delu Evrope in dragocen element stabilnosti. »Polska Zbrojna« piše, da bo rumunski min. predsednik brez zaprek dosegel svoj cilj, namreč še tesnejšo zvezo med Poljsko in Ru-miunijo. Varšavski razgovori se bodo vršili v ozračju pravega prijateljstva in popolnega medsebojnega razumevanja. Italijanski kralj v Libiji Rim, 21. maja. d. Italijanski kralj Viktor Emanuel je včeraj popoldne odpotoval iz Sirakuze v Tripolis, kamor je prispel davi. Jahta »Savoia« je priplula v pristanišče v družbi dveh križark in 4 torpe-dovk ter je bila pozdravljena s sirenami z vseh ladij, vsidranih v luki. Kralja je sprejel in pozdravil maršal Balbo. Sprejemu so prisostvovali tudi delegacija italijanske poslanske zbornice, višji oficirji, zastopniki Arabcev in velika množica ljudi. Z obale se je kralj odpeljal v gu-vernersko palačo. Množica mu je prirejala navdušene manifestacije. Kralj se bo mudil v Libiji 11 dni ter bo v zapadnih krajih prisostvoval večjim manevrom. Japonci prekoračili ^ Rumeno reko Kitajska fronta razbita na dva dela šanghaj, 21. maja o. Japonske čete so že prestopile Rumeno reko. Kitajci beže proti jugu. Japonske kolone so po zavzetju Hsičova takoj krenile vzdolž železnice, deloma proti vzhodu, deloma proti zapadu, da bi čim dalje očistile železniške proge Kitajcev. Z zavzetjem mesta Hsičova Je bila kitajska fronta ob lunghajski železnici razcepljena v dva dela. Mnoge operacije japonskih čet v teh krajih imajo za cilj obkoli te v obeh delov kitajske fronte. Severno od Hsičova so Japonci zavzeli železniško postajo Lanfeng, 40 km vzhodno od Kajfenga. Namen teh operacij je omogočiti južni japonski armadi, da odreže umik kitajskim oddelkom iz Hsičova proti zahodu. Teh operacij se udeležuje tudi japonsko letalstvo. Vzhodno od Hsičova poskuša del kitajske vojske preprečiti ob-koljevalni manever Japoncev s formiranjem fronte v južnovzhodni smeri. Japonska ojačenja, ki prodirajo od Nankinga, imajo nalogo nastopiti proti tem kitajskim oddelkom. Nove operacije so se začele z neštetimi majhnimi boji, ki se jih udeležujejo manjši kitajski oddelki, odtrgani od kitajskih armad, ki bi se radi na svojo roko prebili iz japonskih klešč. Vojna bo še dolga Tokio, 21. maja. o. Kljub veliki manifestaciji zaradi japonske zmage pri Hsičovu, ki Ji tu pripisujejo največji vojaški pomen, dobro informirani vojaški krogi ne prikrivajo dejstva, da bo vojna na Kitajskem trajala še zelo dolgo Zato so bili v zadnjih dneh odposlani tudi novi veliki transporti čet na Kitajsko, ker so nastal« v japonskih vrstah po zadnjih strašnih borbah za Hsičov velike vrzeli Ja/-pansko vrhovno poveljstvo hoče sedaj očitno najprej do kraja razčistiti položaj okrog Hsičova in utrditi nove japonske postojanke ter šele nato preiti v ofenzivo proti Hankovu, kd je sedaj prvi na vrsti Obenem naj bi se pričela tudi japonska pomorska ofenziva proti Kantonu. Kakor zatrjujejo, namerava japonska vlada razglasiti v kratkem mobilizacijo vsega kvalificiranega, delavstva, ki bo vse zaposleno v japonski vojni industriji. Vojaški službeni rok je bdi že podaljšan na 2 leti. Kitajsko poročilo o položaju na fronti Hankov, 21. maja o. Današnje uradno poročilo kitajskega vrhovnega poveljstva o položaju na fronti pravi, da so se kitajske čete po porazu pri Hsičovu pravočasno in v redu umaknile ter odvedle s seboj tudi vse svoje vojne potrebščine. Posamezne kitajske kolone se umikajo proti zapadu, jugozapadu in jugovzhodu. Tudi vzhodna končna postaja lunghajske železniške proge Hajčav je bila evakuirana in docela onesposobljena za sleherne transporta Kitajska vojska se sedaj razvršča južno od Hsičova vzdolž proge proti Pukovu, središče borbe pa se je premaknilo proti zapad-nemu koncu lunghajske proge med Lang-fengom in Tangšangom. Po najnovejših vesteh skušajo Japonci od severa zavzeti del proge pri Kajfengu. Kitajska letala nad Japonsko Hankov, 21. maja AA. Včeraj je kitajska eskadridja letela nad mesti Nagasaki, Fukioka, Sasebo in nad drugimi kraji juž-nozahodme Japonske in vrgla mnogo letakov. Polet je trajaj približno 6 ur. Ko se je eskadrilja vrnila na hamkovsko letališče, so kitajskim pilotom priredil slavnosten sprejem. Kitajsko posadko je sprejel vojni minister Kojongčin v družba poveljnika kitajskega letalstva in drugih vojaških in civilnih osebnosti Vojni minister je pozdravil moštvo z nagovorm v katerem je med drugim dejai: Ne pozdravljam samo vašega poguma, ampak tudi slavo, Id ste si jo pridobili s svojim dejanjem Vaš polet na Japonsko je pokazal, da kitajsko letalstvo lahko seže na Japonsko. Meta'1 ste letake, a to je dokaz, da je Kitajska bariteljica za človečan-skega duha. španska vojna še ne bo kmalu končana Naravne ovire najboljša zaščita republikanske Španije London, 21 maja. o. Diplomatski dopisnik »Timesa« ugotavlja, da bo španska državljanska vojna trajala bržkone mnogo dalje, kakor pa so pričakovali že pred mesecem dni. Sedaj pričakujejo, da odločilne bitke ne bo pred pozno jesenjo, pa tudi ta rok se lahko smatra še kot prezgoden. Ovire, kakor so reka Ebro, močne utrdbe na katalonski fronti in hribovita pokrajina okoli Barcelone, predstavljajo znatne prednosti za republikansko vlado. Zato ni mogoče izrekati nobenih zanesljivih prerokovanj. Iz Francovega tabora Morella, 21. maja. o. Zaradi prodiranja Francovih čet na ozemlju med Morello in Teruelom so prišle republikanske čete na gorskih postojankah južno od Morelle v nevarnost, da ne bodo obkoljene. Ta nevarnost postaja tem večja, ker namerava v bližnjem vzhodnem odseku Francova 55. divizija pod generalom Adradasom podvze-ti sunek proti Albocaceru, čegar padec bi znatno olajšal nadaljnji potek ofenzive proti Castellonu. Zaradi ogrožanja njihovih postojank z obkoljevalnim manevrom Francovih čet so republikanski miličniki že izpraznili Vego de Moli, vzhodno od Tor-resa in kakih 10 km južno od Morelle, ko so prejeli vest o nasprotnikovih akcijah za prodor med Catijem, 25 km južno zahodno od Morelle, ter castellonsko fronto. Prodiranje Francovih čet na ozemlju katalonske fronte je omogočilo vzpostavitev direktnih transportov med Morello ter med Villa franco del Cid, ki leži 30 km južno-zahodno od nje in ki so jo zavzele pred nekaj dnevi Francove čete so izpopolnile svoje postojanke ob mostišču reke Segreja pri Ba-lagueru, severnovzhodno od Leride. ter zasedle vse prejšnje strelske jarke nasprotnika v polkrogu, dolgem 8 km. Na ta način nadzirajo cesto, ki vodi v Balaguer, Tarego in Sao de Urges. Francove čete so v tem odseku zgradile tri mostove preko reke Segre in sicer tako močne, da bodo lahko preko njih po obnovi ofenzive proti Kataloniji prevažali tudi najtežje topove. Nacionalistično poveljstvo objavlja, da je bil odbit sovražni napad na teruelsld fronti. V odseku Corbolana so Francove čete zavzele nekaj krajev južno od ceste, ki vodi v Teruel Republikansko vojno poročilo Barcelona, 21. maja AA. Vojno munietr- I njegova stvar. Hrvati so se odločili za HSS Beležke Akcija predsednika Živkoviča Poročali smo že, da predsednik JNS hovič, sa ^ zdravi v kopališču TesHču pri BamjahikL, pridno poseča strankine shode in sestanke v vsej okolici. Razen onih, ki smo jih že zabeležiM, je bil v zadnjem času še na sreakih skupščinah JNS v Teš-nju, Dobo ju, Grapsku in Kožuhu. Razen tega se je udeležil ehodov JNS v Magla-ju, Prnjavoru in Derventt Povsod je bil od strankinih pristašev sprejet s toplimi ovadjaml V teku prihodnjega tedna namerava predsednik živkovič obiskati še nadaljnje sreze v vrbaski banovini in se sestati s tamošnJLmi predstavniki in organizatorji stranke. Službeno glasilo JRZ o avtonomiji univerz »Samouprava« razpravlja o avtonomiji tmiverz, ki se ji zdi prevelika Avtonomijo izrabljajo razni elementi, predvsem levičarji, tako da bodo morale pričeli s tem računati odgovorne drža/vne oblasti. Med drugim pravi glavno glasilo JRZ: »Čas je že, da se pri nas resno govori in razmišlja o gotovih stvareh. Med te spada tudi avtonomija univerz, ki jo zlorabljajo ljudje z zavajanjem naše mladine pota levičarskega internacionalnega marksizma. Ml doživljamo po univerzah debatne večere, pri katerih sipa jo razzii agitatorji med mladino marksistični strup in Zlorabljajo avtonomijo univerze za svoje temne naklepe. Skupina dobro plačanih siibverzivnih^ elementov sistematično zlorablja visoko misel vseučiliške avtonomije. Zato je razumljivo, da se pojavlja med treznimi ljudmi odpor proti takemu izigravanja in pojmovanju vseučiliške avtonomije S takimi zlorabami izgublja univerzitetna avtonomija svoj smisel. V Interesa vseh tistih, ki žele ohraniti avtonomijo univerz je, da takoj preprečijo na-datoje njeno Zlorabljanje. Ako tega svarila ne bodo upoštevali, potem spravljajo «wiml v nevarnost nje nadaljnji obstoj.« HSS IN SDS VSIderjeva »Nova riječ« razmišlja v zvezi z razmerami v Dalmaciji rn z napadi na dr. Leomtiča o položaju SDS, ka je pretrpela zaradi notranjih nesoglasij velike izgube. Tako so jo zapustili Slovenci, pa tudi Stevidni Srbi, dočim so se Hrvati združili skorai vsi v HSS. Pri volitvah 1. 1927. je imela SDS 202.127 glasov in 23 mandatov, HSS pa 381.371 glasov in 61 mandatov. Pri zadnjih volitvah 1935. so dobfK samostojni demokrati 5 mandatov brez pomoči HSS. v 12 srerfh pa absolutno večino s pomočjo HSS. Vilderjev list pravi, da bi »samostojni demokrati gotovo mnogo boljše odrezaHi. če ne bi ostaili zvesti zavezništvu s HSS in deMi z nio vse težave za časa diktature. Voditelji SDS so dr/aill pol-nilh 15 let svoje sreze. a so iih sedaj izgubili zaradi skupne borbe 9 HSS.« »Hrvatski dnevnik« lakomčno potrjuje ugotovitve »Nove rijeoi«. V uvodmku pa ugotavlja, o-krajinske strani najbcij zanima. V prospektih so priotčene tudi Številne slike krajev odm. zdravilišč in tujsko prometno pomembnih i>osto'ank. ki jih bodo izletniki obokali. Sochsna ie eodha. da so prospekti tako no svojii vsebini, kakor tudi po opremi in izvedbi primemi in prav lični, tako da bodo v polni meri služili svojemu namenu. Prijavite sobe Vsak dan se priiavliajo novi udeleženci ljubljanskega trgovskega kongresa. Prijave se naglo množiio in s tem tudi ckrbi etano-< vanjskega odseka kongresnega odbora kako Ho vse udeležence dobro prenočil Od (Atia 1m> odvisen uspeh kongresa in sloves Ljut-liane. Zato naj prijavi vsakdo, količkaj no-grešliivo sobo stanovanjskemu odseku Trgovski dom ali pa bltfžniemu trgovcu. Kongresni odbor prosi še enkrat: prijavite sobe! Gospodarske vesti — Nova uredba o odlaganju plačil za denarne zavode. Rok za vlaganje prošenj za zaščito po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in po uredbi o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug je bil, kakor znano, ob koncu februarja še enkrat podaljšan, in sicer do 23. avgusta t 1. V tem času naj bi trgovinsko ministrstvo pripravilo novo uredbo trajnega značaja. ki bi predvidevala moratorij za denarne zavode, če bi prišli v težkoče zaradi izrednih okoliščin. Seda i poročajo iz Beograda, da je bil s sodelovanjem predstavnikov profesionalnih organizacij izdelan tak načrt uredbe o odlaganju plačil za denarne zavode, in sicer po vzorcu Švicarskega, češkoslovaškega in italijanskega zakona, ki poznajo odlaganje plačil kot trajno ustanovo. = V aprilu so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 10 milijonov. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v aprilu za 10.3 milijona din na 1.064,5 milijona din. Od porasta odpade 4.8 milijona din na vloge na knjižice, ki znašajo 634,6 milijona din, dočim so narasle vloge v tekočem računu za 5,5 na 429,9 mili j. din. V primeri z 30. aprilom 1937 to torej vloge narasle za 37 milijonov. Značilno za znaten prirastek novih vlog je dejstvo, da so narasle nove vloge pri zaščitenih hranilnicah od 205,3 milj. din dne 31. dec. 1937 na 231,6 milij. din, dne 31. marca 1938, torej za 26 milijonov. Nove vloge predstavljajo torej vedno večji odstotek, zlasti odkar so pričele nekatere hranilnice opraščati s pomočjo likviditetnih kreditov Narodne banke stare vloge. Vlagatelji puščajo oproščene vloge večinoma pri hranilnicah. Razmere pri hranilnicah se torej postopno zboljšujejo, ker se zaupanje v denarne zavode stalno dviga. = Skrajšanje računskega leta to izplačila državnih obveznostL Ministrstvo financ je opozarjalo preko Zbornice za trgovino, obrt in industrijo vse gospodarske kroge, da je 8 § 8 fin. zakona 1938'39 skrajšana doba računskega leta za izvrševanje državnega proračuna za en mesec, tako da Se morajo Izplačila iz otvorjenih kreditov na breme proračuna 1937/38 nakazovati samo do konca meseca junija 1938, izplačevati pa se smejo ^vika/anl zneski najdalje do 30. julija 1938. = Znižanje tarife za tranzit našega celuloznega lesa preko Avstrije v Nemčijo, CSR in Švico. V okviru jugoslovensko-avstrijske tarife je izvedeno znižanje voz-nine za celulozni les (1.05 m dolžine in do 24 cm premera brez skorje) od jugosloven-sko avstrijskih obmejnih postaj do nekdanje avstrijsko-nemške in avstrijsko-češko-slovaške meje, kakor tudi za tranzit preko Avstrije v Švico. = Nadaljnje povečanje železarne v Zenici. Te dni so pričeli v Zenici obratovati na novo zgrajeni četrti Siemens-Martinovi peči, ki ima kapaciteto 30.000 ton. S tem se je kapaciteta zeniške železarne povečala na 80.000 ton letno Z dograditvijo te nove peči pa še ni zadovoljena potreba povečane valjarne, ki bo potrebovala pri polnem izkoriščanju kapacitete na leto okrog 220.000 ton surovega jekla Zato je uprava zeniške železarne sklenila, da zgradi še eno novo Siemens-Martinovo peč, ki bo imela kapaciteto preko 30.000 ton. = Dobave. Gradbeni oddelek dr. železnic v Ljubljani sprejema do 24. t m. ponudbe za dobavo razne železnine. Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 25. t. m ponudbe za dobavo raznih službenih značk. — Licitacije. Dne 23. t m. bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del za preureditev kuhinje v vojašnici »Vojvode Mišiča« v Ljubljani. Dne 23. t m. bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo dobave svežega govejega mesa za ljubljanski garnizon, za čas do 30 septembra t. L Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 10.37 milijona din nasproti 7.07, 5.69, 5iS in 7.34 milijona din v prejšnjih Štirih tednih. Avstrijski šiling je bili v privatnem kliringu v teku tedna nadalje č\benhavn 97.0750, Praga 15.23, Varšava 82.40 Budimpešta 86.35, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča MTO + Chieago, 21. mana. Začetni tafiaji: pšenica: za maj 78.75, za julij 76.25, na sept 77; koruia: za julij 59. 4- Winnipeg, 21. maja. Začetni tečajfc pšenica: za maj 115.50, za julij 103.475. za okt. 84.125. BOMJBAŽ + Liverpool, 20. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 4.54 (prejšnji dan 4.57). za julij 4.60 — 4.64. za okt 4.71 (4.75). + New York, 30. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 8.50 (8.55), za okt. 8.60 (8.65). ŽIVINA 4- Na petkov svinjski sejem v Marfboirn je bilo pripeljanih 183 svinj. Povprečne prodajne cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari pracsi 85 do 120 dlin za komad, 7 do 9 tednov stari 120 do 140, 3do 4 mesece stari 150 do 210, 5 do 7 mesecev stari 200 do 390, 8 do 10 mesecev stari 420 do 490, 1 leto stari 710 do 820 din. Svinje so se prodajale po 6.50 do 7.75 din za kg žive teže in 8.50 do 11.25 za kg mrtve teže Občni zbor Narodne galerije Ljubljana, 21. maja V mali dvorani Narodnega doma so se nocoj zbraili člani Narodne galerije k občnem zboru naše osrednje umetnostne ustanove. ki s skrbno vnemo in ob veliki požrtvovalnosti redkih podpornikov skrbi za prospeh naše likovne tvorbe m za ohranitev izbranih umetniških del zgodovini. Predsednik dr. Windischer je v svojem otvoritvenem nagovoru (njegovo vsebino podajamo na drugem mestu) pozdravil načelnika kulturnega oddelka mestne občine dr. Moleta za župana, predsednika Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Vavpotiča, zastopnico Umetnostno-zgotovinskega društva go. Majaronovo, akad. kiparja Pirnata za Klub neodvisnih in predstavnike tiska, nato pa so bile z živahnim odobravanjem sprejete brzojavke Nj. Vel. kralju Petru Nj. Vis. knezu namestniku ter prosvetnemu Vn notranjemu ministru. Obširno delovno poročilo je podal tajnik prof. Šantel, ki je med drugim navajal, da se je članstvo Narodne galerije v preteklem letu pomnožita za lepo vrsto novih uglednih imen. smrt pa je iz članskega kroga iztrgala nadškofa dr. Jegliča, ura v. prof. dr Šerka, Marijo Babnikovc, Antonijo Ka-divčevo in pisatelja dr. Ivana Laha. Zbirke je v tem času obiskalo 5.954 nedeljskih in 2.290 drugih obiskovalcev, a enkrat je galerija imela za gosta tudi Nj. Vel. kralja Petra II. Zakladnica umetnin je v preteklem letu obogatela za 102 novi deli, od katerih je bilo 60 nakupljenih. 42 pa po-klonjenih po darovalcih. Med darovalci je na prvem mestu dr. Winje karikaturnih slik in reliefa. Videli bomo, koliko truda in stroškov zalagajo tuje države za propagando, da privabijo turiste na svoje ceste. Tu bo razstavljena posebna zbirka znamk, ki predstavljajo izključno samo ceste in cestna dela, priključena pa bo tudi razst&vica slik, ki jih razne države, zlasti Nemčija, izdajajo za propagando svojih cest. V sliki bodo prikazana dela na cesti Ljubljana — Kranj s posameznimi odseki z zanimivosti Gaštejskega klanca, cesta Kranjska gora — Vršič i. t. d. Najvažnejši predeli bodo izdelani tudi v reliefih. Posebna dioramska slika bo predstavila izvršene mostove v Kokršiki dolini, v fotomontaži pa bodo razstavljeni vsa večji mostovi v dravski banovini. Reliefi bodo se posebej predstavili trojico najzanimivejših mostnih gradenj, v Beričevem čez Savo. v Soteski čez Savo Bohinjko in v Podpeči čez Ljubljanico. Geopolitično važnost Slovenije bo ponazarjala karta srednje Evrope, njej pa bo6ta priključeni dve manjši karti o jantarski stezi in rimski cesti, ki bosta nazorno izpričali, da se je glavni promet Evrope že v davnini vršil preko našega ozemlja. Na posebni karti bo označen postopek za pridobivanje glavnih sestavnih delov ceste, kamenja, asfalta in cementa. Posebna karta bo prikazala razmerje o gostoti cest v posameznih banovinah in razmerje vzdrževalnih stroškov. Ponazorjen bo izdatek banovine za vzdrževanje tanovinskih cest na karti, s katere bo hkrat.u razvidno, koliko investiranega denarja pride spet v roke delovnemu ljudstvu, označena bo ekonomičnost pogonskih sredstev na moderni nasproti makadamski oziroma slabi cesti. Prikazana bo še mreža naših cest, sposobnih za avtopromet, raPutnika«. * Izleti za binkoštne praznike Zveze za tujski promet: 1. v Tret in Benetke, 2. v Gorico. Udine in Trst, S. v Trst, Opatijo in Reko, 4. na Plitvi čka jezera in Crikvenico. 5. na Jezersko. 6. v škofjo Loko, Žiri in Logatec, 7. v Postojno. Zahtevajte prosi>ekte X vseh biljetarnah >Putnika«, ^ * Kongres slaščičarjev in medičarjev v Ljubljani. Tretji kongres slaščičarskih in medičarskih mojstrov Saveza Kraljevine Jugoslavije se bo vršil letos od 7. do 9. junija v Ljubljani. Po kongresih v Beogradu in Zagrebu se sedaj marljivo pripravljajo slovenski slaščičarji, da prirede čim dostoj-nejše tretji kongres. Pred časom je bil sestanek članstva v hotelu »štrukelj« v Ljubljani, katerega so se udeležili v zelo lepem številu. Izvolili so prireditveni odbor a raznimi odseki. Za letošnji kongres je veliko zanimanje. Dosedaj je že mnogo prijav srbskih in hrvatskih mojstrov in bo treji vsedržavni kongres lepa manifestacija skupne organizacije vseh slaščičarskih in medičarskih mojstrov Jugoslavije. Predvsem bo tretji kongres poudaril zahtevo, da se ne sme več priviligirati stanu škodljivih elementov, ki izven zakona posegajo v delokrog slaščičarjev. Zahteval bo pa tudi točno začrtano mejo med stanovi, ld si hočejo stopama prisvojiti izdelavo predmetov, katere sme po zakonu izdelovati le mojster slaščičar, odnosno medičar. Slaščičarski in medičarski mojstri hočejo s svojo skupno organizacijo postaviti obrambni zid, da si zaščitijo svoje po zakonu priznane pravice. Posebno pa hočejo poudariti na kongresu, da se pri novelizaciji obrtnega zakona vseskozi upoštevajo predlogi poslani zbornici za TOI v Ljubljani, katere je združenje slaščičarjev in medičarjev na svojih sejah odobrilo. Prireditelji kongresa so se potrudili, da kongres čim bolje uspe. Poeetnikom kongresa pa bo dana prilika, da si ogledajo velesejem in v skupnih izletih najlepše kraje Slovenije. * Judenburški dogodki so izčrpno opisani v D. Ravljenovi novi knjigi »Črna vojna«, ki je pravkar izšla in jo dobite v vseh dobrih knjigarnah. Vsi, ki so v vojni pripadali kadrom na Gornjem štajerskem, bodo s to knjigo obnovili nešteto spominov na vojne čase. Naročite pri založbi »Cesti«, Ljubljana, Knafljeva uL 5. Broširan izvod 10 din, v platno vezan pa 15 din. * Ko bo Ljubljano obiskalo 6000 trgovcev ix vse države, da se udeleže vsedržav-nega trgovskega kongresa, bo vse naše gospodarsko življenje začelo utripati bolj intenzivno. Trgovstvo iz vse države je mogoča sila, ki se bo poslužila učinkovitega gospodarskega instrumenta: Ljubljanskega velesejma. Trgovski kongres bo med velesejmskimi dnevi. 2e to dokazuje, kako pomembna gospodarska prireditev bo letošnji pomladni velesejem od 4. do 13. junija. * Sokolske kroje, kompletno izdelane, ka. kor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni Stermecki. Celje. * Milijonarka toži revno uradnico za 50 din. Zemunski milijonarki Katarini Stanko-vičevi je v Beogradu v prenapolnjenem tramvaju nekdo stopil na nogo ter ji raztrgal nogavico. Milijonarka je zaradi tega tožila uradnico Nado Kovačevičevo za odškodnino 50 din. Pred zemunski m sodiščem je bila že razprava, a ker je obtoženka vložila pri-ziv, je prišlo zdaj do nove razprave. Toži-teljica je navedla nove priče in razprava je bila spet prekinjena. Kakor prvič, tako je bilo tudi drugič mnogo zanimanja v Zemunu in Beogradu za ta proces. Ne Tatmnfitf krasnega nemškega filma Iz življenja mlade žene Večna prevara Heinrich George — Marta v. Tasnady — Paul Richter Najnovejši aktualni dop. program! Kino Matica 21-24« Danes ob iS«, 17., 19. in 21. uri Ali že veste, da dobite sardine tovarne »NEPTUN«, ki ao prvovrstne kvalitete, po neverjetno znižanih cenah v delikatesni trgovini RAFKO KORETIČ, Aleksandrova cesta 4, poleg »Daj-Dama«. Oglejti si nizke cene v izložbah! Iz Ljubljane Hramovna slava pravoslavne cerkve »v. Cirila in Metoda v Ljubljani se bo vršila v torek 24. t. m. na dan pravoslavnega državnega praznika prvih slovanskih prosvetiteljev in učiteljev sv. bratov Cirila in Metoda. Sv. liturgija se bo služila od 10. Po končani službi božji bo procesija okrog nove cerkve v Trubarjevem parku, pred cerkvijo pa bo slovesna blagoslovitev žita in sečenje slavskega kolača. Ob tej priliki bodo predstavniki cericvene občine sprejemali čestitke. Cerkveni slovesnosti bo prisostvoval zagrefo-Ski aaMjeretjski namestnik g. protojerej Radivoj Kokič, saovesni govor pa bo imel g. protojerej Lazar Jakšič, paroih iz Zagreba. V ponedeljek na predvečer slave bo bdemije Ob 18.30. Srbska pravoslavna cerkvena občina in uprava parohije pozivata pranroslavne vernike, da se teh cerkvenih slovesnosti udeleže v polnem številu. V JUNIJU SE PRESELI TVRDKA S. REBOLJ & DRUG, KOLESA - OTROŠKE VOZIČKI - IGRAČE NA MIKLOŠIČEVO CESTO Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubijo na, Dvofakova ul. 3, telefon 24-07. u— Krajevna organizacija XNS za kolodvorski okraj v Ljubljani sklicuje za ponedeljek 23. t. m. ob 20. v gostilni g. Brezov-ška, Komenskega uL 26 (na kegljišču), svojo redno letno skupščino. Člani organizacije se vabijo, da 6e skupščine zanesljivo polnoštevilno udeleže. u— V počaščen je spomina prof. dr. Ivana Laha je daroval g. dr. Ivan Pintar, zdravnik v Ljubljani, din 100 za »Zvončkov« sklad. SVILA velika moda pomladi in poletja 1938, v lepih vzorcih pri BRATA VLAJ VVOLFOVA ULICA 5 u— Namesto cvetja na krste blagopokoj-nemu dr. Ivanu Lahu sta darovali Mira An-tosiewiczeva in Lika Košakova vsaka po 100 din za revne otroke na osnovni šoli v Mostah. u— Novo kulturno društvo na ljubljanski univerzi. V sredo bo ob 18. uri v zbornici Aleksandrove univerze ustanovni občni zbor Akademskega društva Doberdob. Namen društva je: združevati vse akademike naše univerze — ne glede na svetovno - nazorsko prepričanje — ki so rojeni, oziroma katerih starši so rojeni na ozemlju Tržaške, Goriške, Istre in Koroške. Častna dolžnost vsakega prizadetega akademika je, da se odzove povabilu, da torej do 12. ure v sredo odda prijavnico pri vratarju univerze in da pride na občni zbor. — Pripravljalni odbor. u— Prijazna hiša z lepim vrtom pod Roi-nikom se ugodno odda v najem. Popoln mir, lep razgled. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. u— Peš romajo na Oplenae. Štirje mlada Ljubljančani: Wach Viktor, Klopčič Alfred, Pristavec Milan in Kapun Dušan, odpotujejo jutri peš na Oplenae. S seboj vzamejo venec, ki ga bodo položili na grob kralja Mučen ika. u— K najboljšim filmom sedanje svetovne produkcije štejejo po vsem svetu francoski film »Maternelle«. ki se ravno te dni z naslovom »Sirote z Montmartra« predvaja v kinu Slogi. Kjerkoli se ie ta film doslej predvajal, povsod so se kritike strinjale, da je izredna umetnina, kakršnih nam je filmska produkcija dala še malo. Ponesel je 6lavo francoskega filma križem kulturnega sveta. Opozarjamo nanj tudi Ljubljančane, ker gotovo ne bo nikomur žaL kdor si ga bo ogledal. Cene vstopnic so vsem dostopne. Čas predstav je razviden h inserata. u— Obsmrtno podporno društvo ViJ — Ljubljana vabi vse člane na sestanek v sredo 25. t. m. ob 20. v telovadnici osnovne šole. Mornarji! Centralna uprava »Združenja bivših mornarjev« v Ljubljani (2ab-jak št 3) vabi vse, ki so služili pri mornarici, brez ozira na čin, naj se oklenejo naše organizacija Poziv in vabilo velja vsem, ki imajo namen, zanimanje in voljo podpirati naša prizadevanja v prid in korist našega tako dragocenega morja. Med nami ne sme manjkati niti eden. Le tako bomo ostali zvesti našim tradicijam in naši vzgojL Posebno opozarjamo in apeliramo na mornarje v Mariboru, Kran-nju, Celju, Brežicah, Novem mestu itd., da čimprej ustanove odseke našega Združenja. Združenje je strogo nepolitično ter dostopno le odsluženim mornarjem Le skupno zbrani moremo izkazati »Morju zvestobo«. FOTOAPARAT™^ s samosprožilcem samo Din 500— Filmi 26« Sch pa že od Din 8«— naprej pri Foto Touristu — Lojze $muc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8. u— Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani. Upravni odbor je na svoji zadnji seji sklepal o oprostitvi starih vlog in bo po zadevni rešitvi ministrstva stavil na pmoeto razpolago vlagateljem vse one vioge. ki so znašale na dan 31. dec. 1937. do meska 2.000 din in obresti od vseh vlog za leto 1937. v roku, ki ca še pozneje razglasi. S tem bo storjen prvi korak k Sm prejšnji vpostsmbvi normalnega poslovan ja zavoda. u— Promenadni koncert t Zvezdi bo priredila danes od pod 12. do pol 13. ▼ primeru lepega vremena vojaška godba pod vodstvom kapeliiika, podpolkovnika Heraoga. u— Plzensko pivo Prazdroi svetovno no, tofi restevTacija hotela ŠtrukeL ORKAIM FILM O KATEREM GOVORI VSA LJUBLJANA! Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO UNION TELEFON 22-21 Ob 10.30 dop. po globoko znižanih cenah isti film • PRIHOD PRVE SKUPINE AMERIŠKIH IZLETNIKOV. Prva letošnja skupina ameriških Slovencev, in sicer 45 članov Slovenske svobodomiselne podporne zveze v Clevelandu, se je vkrcala 18. t. m. v Nevv Yorku na največji in najhitrejši parnik sveta »Normadie«, last Francoske linije. Izletniki prispejo v Ljubljano pod osebnim vodstvom g. Avgusta Kollandra, 25. t. m. ob Vi 9 zjutraj z brzovlakom preko Jesenic. V Ljubljani jim bodo priredili svečan sprejem. Imena udeležencev in druge informacije se dobe pri zastopniku Francoske linije v Ljubljani, Ma-sarykova cesta 14. Pedagoško društvo bo imelo v ponedeljek 23. t. m. ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje redno predavanje. Predaval bo g. prof. Čopič o temi: »Življenjski milje našega šolskega otroka«. Z ozirom na današnji tempo življenja, ki se posebno odraža tudi v milje ju našega otroka in ga po svoje oblikuje, je predavanje zelo važno in vabimo vse, ki se zanimajo za vzgojo, da se ga udeleže. Vstop prost. u— Dr. Josip Tavčar, zobozdravnik, zopet redno ordinira. TIVAR OBLEKE prispele, prekrasne nove stvari, cene znano nizke. Sedaj Tivar obleke v vsako hišo, Tivar obleke za vsakogar. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte. ♦ Promocija. Ga. Suzana Furlan-Serajnik setprosra zobozdravnika g. dr. Toneta Furlana v Novem mestu bo 31. t. m. na univerzi v Zagrebu promovirana za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! ♦ Zahvala. Vsem, ki eo pomagali in tolažili ob tako nenadni smrti pokojnika Franca Valetič posebno pa predstavnikom oblasti, zdravniku, duhovniku, darovalcem vencev in cvetja ter številnemu občinstvu, ki ga je spremilo na njegovi zadnji poti se zahvaljuje potrta družina Valetič. Batuje na Vipavskem. * Opozarjamo na današnji razpis pododbora Združenja poštnih uradnikov v Mariboru. • Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * Keramika je izredno stara iznajdba, saj so jo odkrili že pri neštetih izkopni-nah iz starega veka, kljub temu se pa dandanašnji keramični izdelki bistveno ločijo od starinskih. Zdaj keramične izdelke žgejo v pečeh, kjer je izredno visoka temperatura, kakršne v starih časih niso mogli doseči. Dandanašnji keramični izdelki so torej mnogo bolj solidni. Pri izdelovanju sodelujejo strokovnjaki, pa tudi umetniki; zato ima sodobna keramika veliko vrednost in ni zgolj industrijski izdelek. V primeri s svojo estetsko vrednostjo so keramični izdelki poceni. Krasne keramične izdelke boste lahko občudovali na pomladnem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. * Američani se zanimajo za naše pred-zgodovinske najdbe. Iz Splita sta 6e pripeljala z avtomobilom v Ivamee dva Američana. da bi kupila zbirko predzgodovinskih predmetov, ki so bili najdeni v votlimi Vin-di ja blizu I vam ca. Te predmete je odlkril učitelj Stepan Vukovič, ki se mnogo bavi z arheologijo. Zbirka pa ni več v njegovi posesti, ker jo je že pred tedni iwo8i] va-raždinskemu muzeju. Učitelj Vukovič je votlino Vindijo raziskoval več let ter našel najrazličnejše predmete iz paleolittske dote. 0 najdbah je pisal v raznih listih in revijah. Buffe »Rio« črna express kava 1.50 Din. Buffe »Rio« zendvičl po 1 Din. Buffe »Rio« izredno dobra vina Fotoamaterji! VSE ZA FOTOGRAFIJO — kvalitetna amaterska dela v specijalni fototrgovini Janko Pogačnik Ljubljana, Tyrševa cesta 2. Konfekcijsko trgovino sem preselil na Mestni trg 19 poleg trgovine Soss — Za obilen obisk se vljudno priporočam. _Ivan Sax Vneto kožo hladi Gregori-6ev .B0R0SAN". Zahtevajte brezplačen vaoreo v Dro-gerljl Gregorid, LJubljana, Prešernova 5. Popolnoma nov avto »Opel Kadet" samo za Din 4 dobite na »Tomboli" v Slovenjem Gradcu, dne 19. junija t. L 700 dobitkov. Kajak čolni in šatori — novi modeli. — Dežni plašči in oblačila za j moto-sport. ~~ Novi katalog pošljemo zastonj. B. KOLB & PREDALIČ, LJUBLJANA — KONGRESNI TRG L u— Zveza gospodinjskih pomočnic je imela pred kratkim v nedeljskem shajališču v Delavski zbornici svoj sedmi redni letni občni zbor. Zborovanja so se poleg članstva udeležile tudi članice nadzorstvene uprave, zastopnica Banovinske ženske zveze gdč. Gogolova, za Zvezo gospodinj ga. Hiti in druge. Iz predsedstvenega poročila ge. Petričeve in tajniškega poročila gdč. Kokaljeve je bilo razvidno, da Zveza vzdržuje prenočišče za brezposelna dekleta, jim posreduje službe ter izdaja lastno glasilo »Gospodinjska pomočnica«, ki ga članice Zveze prejemajo brezplačno. Za razvedrilo in zatočišče vzdržuje ob nedeljskih popoldnevih shajališče, v katerem prireja tudi sestanke in različna poučna predavanja. V preteklem poslovnem letu so bila predavanja o starostnem zavarovanju, stanovski zavednosti, pomenu in koristi organizacije, o solidarnosti in sočustvovanju med sovrstnicami, o štednji in varčnosti, o izseljeniškem vprašanju, o Masaryku kot zagovorniku ponižanih in podobno. V društvenih prostorih se je vodil kuharski tečaj in pouk v nemščini. Zal, da s te vrste kuharskimi tečaji zaradi premalega zanimanja od strani deklet, niso mogle nadaljevati, pač pa se je pozneje s pomočjo plinarne podajal pouk za kuho na plin. Odbor se je zelo trudil, da s pomočjo članic nadzorstvene uprave, Zveze gospodinj in Banovinske ženske zveze doseže izvedbo obveznega nadaljevalnega šolstva za vse maloletne hišne uslužbenke. Če pri svojem neumornem delu niso imele toliko uspeha, kolikor so si ga želele, ni to njihova krivda. Saj še drugi, ki so močnejši in številnejši in ki imajo več pravic in inteligence, niso upoštevani. Zato tudi vodstvo Zveze gospodinjskih pomočnic ne obupava in bo svoje delo nadaljevalo v korist ponižanim in zapostavljenim ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SIS KI, TELEFON 41-79 Kriminalno filmsko veledelo CharlieChan všanghafu Warner Oland kot slavni detektiv v opijskih špiljah. V dopolnilo nov zvočni tednik, barvana šaloigra HONOLULU in risanka DODO Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9, v ponedeljek ob pol 9. uri. Vstopnina: Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50. Prihodnji spored: francoski film PAGLAVČEK a— Dušice! Na Planini pod Golico se prebuja tajimstveiio življenje. Dušice narcis rajajo in se vesele eokičnega dneva to ie vsebina L slike lepe otroške igre, Ud jo bodo danes ob 15. v franč. dvorani igrali šolski otroci pod spretno režijo ge. učiit. Helene Wrischerjeve. — Starši pripeljite vaše otroke! Vstopnice 8, 6, 4, 2 din v pdsarni Par et ban um! Mogočna zdravilna moč narave se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI i Lep spomenik — —i— dar Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — nizke cene FRANJO KUNOVAR, kamnoseštvo TeL 49-09. Sv. Križ — Ljubljana n— Razstava slik Eda Deriaja v Jakopičevem paviljonu se zaključi danes* v nedeljo 22. t m. Pohitite z ogledom! u— V bivšem ateljeju pok. VelRana Be- štra v Židovski Ulici ŠL 6 bodo, kaikor nam sporočajo, od ponedeljka dne 23. t- m. in do 26. t. m. vsak dan med 9. in 12. uro dopoldne in med 3. in 7. popoldne, na razpolago negatm slik vseh onih, ki so se tam fotografirali. Ateljč se je po smrtii g. V. Be-Stra razpustili. Upamo, da smo interesentom, ki so se za negative ponovno zanimali, a to novico ustregli u— Pevke in pevci! Prihodnje vaje vseh zborov bo jutri ob 20. v Glasbeni MaticL Hubadova župa. DOLENJSKE TOPLICE 38° [ Izredno učinkovito radlo-emanacijsko kopališče z bogato vsebino ogljikove kisline. Kapaciteta termalne vode 3,000.000 litrov na 24 ur. Vse kopalne naprave direktno na izvirkih. Zdravi sigurno revmatizem vseh vrst, nevralgije, ženske bolezni, posledice zlomljenih kosti in zmečkanin. Rekonvale-scenca po težkih boleznih in operacijah. Prezgodnja ostarelost, odebelenje, itd. špe-cijelne masaže pod zdravniškim nadzorstvom, (garantirane proti ode beljenju in zaprtju). Izkušeni nasveti za gimnastiko. Penzija s kopel jo že od Din 45.— dalje I Masažna kura za odebelenje. Krasna okolica za izprehode in izlete. Izborna oskrba. _i Brezplačna pojasnila in prospekte daje uprava kopališča. Bad Gleichenberg (Steiermark) neprekosljivo zdravilišče zoper KATARE, — Edinstvena klima, preskušeni zdravilni ASTMO, EMFIZEM, SRČNE BOLEZNI, vrelci, naravne ogljikovokislse kopeli, pnevmatične celice, inhalatoriji. Kopališčna sezona: maj—september. _ Polna se zija od 4 RM. Zahtevajte prospekti Samo za arijce! Vremenska poročila Dozdevno vreme v maju po stoletnem koledarju — Dan je dolg 14 ur 30 minut in naraste do konca meseca za 1 uro 15 minut N. 22 Emil, Milan Z. krajec ob 13.36 P. 23. Deziderij T. 24. Marija Pomoč., Cveta S. 25. Urban Zdestan C. 26. Vnebohod Dragica P. 27. Janez L p. Volkašin S. 28. Avguštin Jaromir N. 29. M. Magdalena. Mlaj ob 15. P. 30. Ferdinand Milica T. 31. Angela BoJalav krajevni nalivi. hladno, slana Se precej lepo hladno, dež mrzlo, alnna dež, ponekod sneg »JUTBO* ft, J18 j 7 Konec našega radnesa tekmovanja Naša šesta In zadnja nagradna naloga Gospod Peter Skaza, ki ga čitatelji poznajo že iz prejšnjih nalog, je hotel pomnožiti svojo družino kuncev. Kupil je od sosedovega dečka lepega plemenskega kunca. Ko pa mu je deček živali co prinesel, gospod Skaza ni imel drobiža, da bi mu jo plačal. Dal je za■ to dečku srebrnik za 50 din in mu naročil: »Skoči hitro tjale v trgovino, naj ti petdesetak menjajo. Prinesi pa nazaj samo novce po 10 din, 2 din in 1 din!« Deček je tako storil in se vrnil z desetimi novci. Uganite sedaj, koliko je bilo med temi desetimi novci takih po 10 din, koliko po 2 din in koliko po 1 din. ★ Ko ste rešili tudi to zadnjo nalogo, poiščite še shranjene rešitve prejšnjih petih nalog. Rešitve vseh šestih nalog izpišite v seznam, ki ga najdete na tej strani in ki ima naslov »Rešitev ►Jutrovih« nagradnih ugank«. Številke vpišite dobro čitljivo v prazne prostore, ki so označeni s pikami. Pri drugi nalogi pa napišite začetne črke vojakov v pravem vrstnem redu. Pazljivo prečrtajte ta poleg cfojav-£jena navodila. Izrežite! Danes prinašamo še zadnje tri dele naše sestavljenke. Izrežite jih in jih z izrezki prejšnjih petih nedeljskih številk zložite tako. da boste dobili znano sliko. Tako zložene dele nalepite potem na bel papir ter jih skupno s pravilnimi rešitvami nagradnih nalog pošljite »Jutru«. Pazljivo prečitajte tu poleg objavljena navodila! Pazljivo prečita j te! Navodila za reševalce Z današnjo številko zaključujemo veliko nagradno tekmovanje, ki smo ga bili razpisali v velikonočni številki »Jutra*. Danes prinašamo še zadnje tri dele sestavljenke ter zadnjo nagradno nganko. Ako se hočete udeležiti žrebanja razpisanih sto nagrad, med katerimi je kot prva nagrada krasen nov avtomobil, skrbno prečitajte naslednja navodila in se po njih ravnajte. 1. Izrežite še te zadnje tri dele sestavljenke iz današnje številke. Zložite jih nato z onimi petimi deli, ki ste jih izrezali iz zadnjih petih nedeljskih številk »Jutra«, tako da boste dobili sliko stvari, o kateri je bilo letošnjo pomlad v Sloveniji obilo govora in smo tudi v »Jutru« precej o njej pisali. Tako zloženo sestavljenko skrbno nalepite na bel papir. 2. Rešite tudi današnjo šesto in obenem zadnjo nagradno uganko. Rešitve vseh šestih ugank vpišite potem na kupon, ki ga najdete na tej-le strani m ki ga izrežite iz »Jutra«. Ves kupon skrbno in dobro čitljivo izpolnite. Točno navedite tudi svoj naslov. 3. Na papir nalepljeno sestavljenko ter z rešitvami ugank in s svojim točnim naslovom izpolnjeni izrezek iz današnjega »Jutra« vtaknite v kuverto. Kuverto zalepite. Razen teh dveh listkov (sestavljenke in izrezka z rešitvami) ne sme biti v kuverti ničesar drugega, torej nikakega sporočila za uredništvo ali upravo »Jutra«. Tudi znamk ne prilagajte. 4. Na naslovno stran kuverte napiSi-te v sredo naslov: UPRAVA »JUTRA«. V desni spodnji kot napišite: LJUBLJANA, in spodaj: Knafljeva ulica 5. V levi spodnji kot napišite: »Nagradno tekmovanje«. Levi zgornji kot mora ostati prost. Tu poleg najdete natiskan vzorec, kako morate izpolniti prvo stran kuverte. 5. Kuverto lahko oddate v upravi »Jutra« (Knafljeva ulica 5) ali pa v inseratnem oddelku »Jutra« (Šelenbur-gova ulica) v LJUBLJANI ter v podružnicah »Jutra« v MARIBORU (Grajski trg), v CELJU (Kocenova ulica), v TRBOVLJAH, v NOVEM MESTU in na JESENICAH. Reševalci iz drugih krajev naj nam pošljejo rešitve po pošti. V tem primeru mora vsak na kuverto prilepiti znamko za 1.50 din, odnosno reševalci iz inozemstva za toliko, kolikor znaša poštnina iz njihove države v Jugoslavijo. Opozarjamo, da naša uprava ne bo mogla plačevati kazni za pisma brez znamke ali s premajhno znamko, temveč bo morala taka pisma zavračati inse do-tičniki potem seveda ne bodo mogli udeležiti žrebanja. 6. V vsaki kuverti smeta biti le sestavljenka in izrezek z rešitvami samo enega reševalca, torej ne dveh ali več reševalcev skupaj. Na to posebej Tu odrežite! o » N« Rešitev Jutrovih nagradnih PRVA NALOGA (16. aprila) Stari oče je star . . ■ . . let, vnuk pa.....let. DRUGA NALOGA (24. aprila) Ko so se postavili vojaki v vrsto po veHkosfl od največjega da najmanjšega, so staH v temle redu (napišite samo prve črke imen!) • ♦ • « « « • . TRETJA NALOGA (L maja) V začetku večerje je bflo v družbi lensk In . moških. ČETRTA NALOGA (8. maja) V vas je PETA NALOGA (IS. maja) Gospod Skaza je imel ...... kofeoS ta . .... . kuncev. ŠESTA NALOGA (22. maja) Deček je prinesel ...... novce po 10 din, ...... novce po 2 dbt ln . . .. novca po 1 din. TOČEN NASLOV REŠEVALCA IME EST PRIIMEK: POKLIC: _ BIVALIŠČE (kraj, ulica, MS. številka): ZADNJA POŠTA: Tu odrežite! opozarjamo, ker se bodo kuverte odpirale šele ob žrebanju v prisotnosti komisije. Vsaka kuverta bo imela svojo številko. Ako bi bile v kuverti, katere številka bo izžrebana, rešitve dveh ali več tekmovalcev, bi vsi dotični skupaj prejeli samo eno izžrebano nagrado, v kolikor so seveda njihove rešitve pravilne. 7. Rešitve nam lahko začnete pošiljati takoj z današnjim dnem. Zadnji dan za oddajo na pošto, odnosno v naše podružnice je sreda, 25. t. m. V po-štev bodo prišle le one rešitve, ki bodo v naših rokah najkasneje do četrtka, 26. t. m. opoldne. Izjema velja le za naše naročnike v oddaljenih krajih države izven Slovenije in v inozemstvu. Njihove re-rešitve bodo prišle v poštev za žrebanje še, ako bodo v naših rokah najkasneje do sobote, 28. maja opoldne. Kako se bo izvedlo žrebanje Kakor smo objavili že v razpisu v velikonočni številki »Jutra«, bo žrebanje javno. Izvedla ga bo posebna komisi-sija pod vodstvom in nadzorstvom kr. notarja g. dr. Andreja Kuharja v Ljubljani. V komisiji bodo zastopniki uredništva, uprave in inseratnega oddelka »Jutra« ter zastopniki naših naročnikov in inserentov. Žrebanje bo v soboto, dne 28. maja ob 15. popoldne v dvorani Kazine v Ljubljani. Vsi, ki bodo žrebanju prisostvovali, se morajo zaradi vzdrževanja reda in nemotene izvedbe žrebanja podrediti odredbam komisije, odnosno njenega predsednika. Kakor smo že omenili, se bodo kuverte z rešitvami odpirale šele pred ko- bo, Bm bo prispela t uredništvo, dobila zaporedno številko. Kolikor bo kuvert, toliko bo potem pripravljenih Številk za žrebanje. Ko bo kaka številka izžrebana, bo komisija poiskala dotično kuverto in jo odprla. Ako bo rešitev pravilna, bo nagrada dodeljena reševalcu, drugače pa bosta kuverta in številka izločeni in se bo za dotično darilo žrebanje ponovilo. Zato ponovno opozarjamo, da sme biti v vsaki kuverti samo rešitev enega tekmovalca, ne dveh ali večih. Rešitev bo veljavna, ako bodo v kuverti: a.) na papir nalepljena in prav zložena sestavljenka, b.) pravilni odgovori za vseh šest nagradnih ugank. Ako ▼ kuverti ne bo sestavljenke aH ne bo prav zložena, rešitev ne bo veljavna. Ravno tako ne bo veSjavna, ako ne bo vseh šest nalog prav rešenih. O pravilnosti rešitve odloča komisija. Žrebanje se bo začelo z najmanjšimi darili in končalo z glavnim darilom, to je z žrebanjem avtomobila. Pri žrebanju za avtomobil bodo sodelovali vsi tekmovalci, torej tudi oni, katerih številke bodo že poprej izžrebane. Ako bi žreb dodelil avtomobil komu, ki je že poprej dobil kako nagrado, izgubi do-tičnik pravico do prejšnje nagrade in dobi samo avtomobil, na ta način preostala nagrada pa bo na novo dodeljena z žrebom. Razume se, da velja za vse žrebanje, kar smo rekli gori: Ko bo kaka kuverta izžrebana, jo bo komisija odprla in ugotovila, ali je v njej pravilno zložena sestavljenka in ali je vseh šest nagradnih ugank pravilno rešenih. Šele potem bo izžrebana nagrada prisojena dotič-nemu tekmovalcu, drugače pa se bo žrebanje ponavljalo toliko časa, da pride na vrsto kuverta s pravilno rešitvijo. Izid žrebanja bo objavljen ▼ nedeljski številki »Jutra«, dne 29. maja. Sto nagrad V naslednjem objavljamo Se enkrat seznam vseh sto nagrad, ki bodo v soboto po žreba razdeljene med udeležence našega nagradnega tekmovanja, ako bodo pravilno sestavin našo zloženko ta pravilno rešili vseh Sest nagradnih ugank. Nagrade soc Prva nagrada: avtomobil Škoda-Popular, tipa 420-OHV S*1**- WW? ' Krasna štirisedežna Umimn« g štirimi vratmi, najnovejši Metek slovitih Sfcodovfli tvornic. Avtomobil Ima štlrldllndrekl motor ■ tlseOnU ventili (OHV), kt omogoča pd največji štedljivosti z gorivom veliko bralno in odlično akoelendjo. Pand znaša 8 litrov na 100 km. Motor ima 27 konjakih sil, vsebina cfllndrov znaša 0-995 premer bata 65 mm in dvig bata 75 mam. Avtomobil doseže največjo 100 km na uro. Nitrirane cilindreke paše iz materiala, trdega kakor steklo, omogočajo dolgo življenjsko dobo motorja, ker se material ne obrabi. Menjalnik ima tod brrto<% od teh dve neslišni sinhronizirani in eno povratno brzino. Posebnost tega vosa Je, da imajo vsa štiri kolesa nihalne osi in se voz zaradi tega odlično drži na cesti tndl psi veliki hitrosti in pri slabem vremenu. Karoserija ima najmodernejšo aerodinamično obliko. Armaturna deska ima brzinomer z aro, ki teče 8 dni, kosalo za koiičino guilva^ kazalo, ki kaže pritisk olja v motorja, ter kilometrski števec s celotno in z dnevne kflometraio. škoda Popnlar 420 je opremljen z dvojnimi brlsalel stekla, s smernimi kazali in z zrcalom. V zadnjem delu voza Je prostor za kovčege ln prostor za kodo in orodje. Dolžina voza znaša 4 m. Druga nagrada: motorna koto znamke NSU To motorno kolo Je opremljeno s disfco vsebino 97 cm. Potrošnja doseže kolo bnino do 60 km n T ln pol Ht.i a, kar zadostuje pogonske sfle na sadnje kolo pa Js izvrstna tar 420, izdelek leta 193&, štirisedežna B-zrarrtna, temnomodre barve, 2. nn^ina kolo znamke NSU, tipa Ponj 100, S. ptoafcri mtroj »Diplomat Pifisentc, 4. moderna Jnra IhmiimziMle, znamke Hahner. 5.—8. po eno moderno mofln ali žensko kolo, mmito »AZOC, 9. kromasta zapestna m, znamke Iko, 10. fbtua|MMat reramke »Agfa BDettoc, format 6x9, 11. ta 12. po ena vrtna garnitura (senčnik, švedski fotelj ln dva stolčka, odnosu senčnik in naslonjač »rajski odmor«), 13. ln 14. po ena garnitura finega sn-gleftegs blaga s podlogo za moško obleko, 15. turistovska oprema (cepin in nahrbtnik), 16.—19 po eno 14-karatno zlate liaBvno pero, 20. nogometna Soga, 21.—50. po en »Jutrov« albm krape, 51.—100. po trije »Jutrovi« kršne si bo dobitnik sam izbral. Vsa ta darila smo v »Jutru« že podwl»-neje opisali in deloma prinesli tudi njih slike. Omenimo naj le še, kar se itak r»-zume po sebi, da so vsi predmeti popolnoma novi in še nerabljeni, škodov avtomobil so si v mnogih krajih ljudje lahko že sami ogledali, vse ostale nagrade pa so Izstavljene v izložbah ljubljanske knjigarne Tiskovne zadruge, odnosno našega inseratnega oddelka. Tako Izpolnite naslovno stran kuverte 1 — Oprei ira „ Juto v linlw> nalogo, ki je marsikomu delala precej preglavic. Da bodo oni, ki so nalogo reševali, lahko vedeli, ali so Jo prav zeSB aH na, objavljamo danes njeno rešitev. VeBna reševalcev, ki Je razvazljavala to nalogo, Jo Jo najbrž rešila tako, da ]e od onih osem dinarjev, ki jih je dal Dušan prijateljema za jabolka, vzel Branko 5, Boris pa 3 (fin, ker je dal Branko 5, Boris po S Jabolka. Vendar ta rešitev ni pravilna. Ako so prijatelji zanžfti jabolko za Jabolkom, so marali vsako razdeliti na tri dele, vseh osem jabolk torej na 24 delov. Vsak je ponfil osem delov. Prispevala pa sta Branko 5 jabolk aH 15 delov, Boris 3 jabolka afi 9 delov. Branko Je torej T delov vet dal, kakor Je sam pojedel, Boris pa samo 1 del več. Co sta hotela denar pravOno razdeliti, Je zato utoral duUII T din ki Boris 1 dtn, Neverjetno, toda resnično vt, da bo ajl deH nebesnih teles, ki pridejo iz wsawhja v območje zemeljske privlačnosti ln padejo na zemljo aH pa že prej zgori jo, ko oa pd naglem padanja skozi zračno plast zemlje segrejejo, pa jih potem vfeSmo kot utrinke. Vsebujejo po večini železa. Da «j«mj mt-iM i IM pogosto raje verjamejo ono, kar so se učili, kakor pa da bi se brez predsodkov sprljasifll s dejstvi, nam potrjuje tndl stafišče, ki ga Je pred dobrimi sto leti zavzela k vprašanja meteorjev oO- 2ISL Je pil Zagrebu padel Skomo 40 Set pozneje, leta I790k. pa Js prof. Sluls i dunajske univerze no-pisal naSlednjec >Oa U železo padalo i nSba ao leta 1751 pri takrat vladajočem iKijuiiijn v naravoslovja in fiziki nnirda eurjrtn tndl razsvltlene glave v NemOjl, toda v današnjih časih Je neodpusOjivo, da bajke sploh antKl rajo za verjetneje pkiimi Js preteklo nekaj niHi^f 0000 let odkar je bog ustvaril Ada-čb b| Adam takrat pričel šteti ln bi do današnjega dne, pa bi vsako ttH-noto naštel 200 števil, bi danes prišel šele do števila 600 milijard. Do enega bifijona U pel štetju prišel šele leta 5763. M J» tisoče človeški IJenj O fir^M državnega udara, ki ga Je M^dBca m L 1951. je adjutant prišel s sporočilom, da ljudska masa oblega cesarjevo palača Grof de SL Arnand, ki ga Je prav takrat mučil hud kašelj pa je, namesto da bi adjotanta odgovoril, vzkliknil: »Ma saerše touz!« (Moj presneti k»-SeiJO. Adjutant pa je razumel »Massaeres tousc (Masakrirajte vse!); odšel je in is-dal povelje streljati v množico, pri čemer BO tisoči izgubili življenje. bkl dušik, ki ^ uual zaradi ostam-lostt V zadetku prejšnjega stoletja je v Anglija vSbudfla veliko pozornost nenavadna abnormalnost otroka, ki je s šestimi leti »m tri zaradi ostarelostL Bil je to mladi Chartes Charlesworth, ki se je roda 14. marca 1829. v StaffOrdshire v Angliji kot stn normalnih staršev. S štirimi leti je do-segel popolno telesno zrelost in tudi brada nm Je zrasla. BO pa je majhen ta slaboten. Leto dni pozneje so mu osiveli lasje, fioe se mu je nagubalo in kmalu so se pojavili vsi znaki ostarelostL Telesno je vedno bolj oslabel ta s sedmimi leti je umri. E L E K T R O L U X tehna LJUBLJANA HLADILNIKI V Martinščico v dijaško letovišče na morju, pošljite otroke-srednješolce. — Izvrstna prehrana, skrbno nadzorstvo. — 28 dnevna vsa oskrba stane din 750.—. — Prijavite jih za letovanje pri ravnateljstvih srednjih šoL u— »Orkan« — film, ki je razgibal Ljubljano! Malokateri film je tako vreden svo-iesa imena kot naš film »Orkan« — >The Hurricane«, ki se predvaja že več dni v kinu Unionu ob rekordnem posetu občinstva. Vsesplošno ee poudarja, da tehnično popol-neišega, zanimivejšega in napetejšega fiflina še ni bilo v Ljubljani. Lepi kraji, odlični igralci, zlasti lepa Dorothv Lamour in krepki John Hali. navdušujejo moške i in žemske, stare in mlade. Ni čuda, da &e je moral ta film vrteti povsod dolge tedne in tedne. Pri nae v Ljubljani je stvar drugačna. Že včeraj je bila uprava kina Uniona pozvaina poslati film čint-preje nazaj v Zagreb, ker čakajo nanj mesta Split. Osijek. Skoplje i. t. d. Samo danes in morda še jutri jie povsem si-eumo, da bo film še predvajan v Ljubljani; zato je treba, da si ga vsi tisti, ki ga še doslej niso vidoli. čimpreje ogledajo. BAJT sproti Uniona tf f\ rf J u Cene kon-— cvetličarna • kurenčne. u— Ne pozabite danes dopoldne na produkcijo gojencev glasbenega otroškega vrtca šole Glasbene Matice, ki začne točno ob 11. v Hubadovi dvorani. Vstopnina naša 3 din. podrobni spored se dobi pri vstopu v II u-badovo pevsko dvorano. u— Spored koncerta, pevskega zbora društva K rakovo—Trnovo pod vodstvom g. Av-seniika v petek 27. t. m. v veliki Fil. dvorani obsega dva deJa. I. del začne z Adamičevo F ranico, sledi Jereb: Ob kresu, Volarič: Izgubljeni cvet. Kimovec: Oblaček, Premrl: Zanjica. Adamič: Kmečka pesem, Pavčič: Dekle med rožami. II. del je posvečen naši narodni pesmi Marolt: Vigred približa ye, Adamič: Šel sem po zelenem travniku. Adamič: Vse rožice rumene, Marodt: Pojdetn v rute, Dev: So še rosce v hartelnu žavovale, Tome: Napojnica, Marolt: Kaj bi jaz tebi dal in Pavčič: Potrkan ples. Na koncert vabimo, prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Rekordna množina dežja se je izliila od predvčerajšnjega poldne do včeraj. V 24 urah je padlo 47.6 mm dežja, v dneh od četrtka seoi skupaj 60.4 mm, nad polovico običajnega povprečka za ves mesec. Po prvem vlažnem oikilonu. 6e je pomikalo včeraj že drugo depresijsiko jedro mimo nas. Sredi popoldneva, ko se je že zdelo, da bodo vzhodni vetrovi vedrili nebo, se je stemnilo nad zapadnim dedom Barja. V viharnem nalivu je večkrat zagrmelo, vmes je padala toča- Nalivi z gromom so &e proti večera ponovno vrstili, vode so v strugah močno narasle. Sava se je dvignila že za 2 m. vi&o-ka Ljubl janica žene blatno vodo skozi mesto. V priimeru, da bo še tretje ciklonsiko jedro potovalo preko našega ozemlja, se je ob preobilici nasičene morske vlage v oblakih bati povodnji. Barometer še vedno pada, temperatura se je pomoči in podnevi držala na 13° C. Mnogo dežja je včeraj padlo tudi v vzhodni Sloveniji, v Mariboru 34 mm. in ob vsej jadranski obali. V planinah nad 1500 m sneži. .......»>,• - ...... i MOTOCIKLI ■ MpTORIMPORT v H - LJUBLJANA ■ ■" • • TYRSEVX " 23 *\1 r - -MIKLOŠIČEVA 30 'ni • u— Zaradi z nesnago okuženega ledu so 6e lani tudi v naši banovini pojavila nevarna črevesna obolenja in tifus. Pozimi spuščajo vodo na vsako leto pognojene travnike. da v mrazu na njih sekajo led za ledenice. Ostanki gnoja z ledom pridejo v doti-ko z živili in povzroče obolenja in nevarne epidemije. Enako je tudi z ledom, ki ga sekajo po ribnikih in bajerjih ter pri tem prav nič ne pazijo na nesnago v njih. Tudi v Ljubljani razvažajo dobavitelji piva ta ko pridobljen led, ki ga rabijo gostilničarji in po kavarnah, slaščičarnah, mlekarnah, bifejih in drugih obratovalnicah z živili ter v privatnih gospodinjstvih. Zaradi nevar a— Otvoritev letoSnje strelske sezone bo 29. t_ m. na radvanjskem strelišču. a— Naproša se g. Oskar Bizjak v Mariboru, ki je bil prejšnja leta dijak v Nižu, da sporoči svoj naslov novinarju Na umu Simiču, Kosmajska 27, BeogTad. Specialist za kožne in spolne bolezni UNIV. MED. dr. Vladimir Milavec vodja dermat. odd. splošne bolnice MARIBOR — GOSPOSKA UL. 36. (Palača banov Laske hranilnice) ordinira od 11. do 12. in od 13. do 15. KAVARNA IN RESTAVRACIJA »OREL« toči svetovno znano plzensko belo in črno »Senator« pivo. Najboljša ljutomerska nesladkana vina »Visoki strmec«, Jeruzalem-čan«, iz borna kuhinja, zmerne cene! fiimnmmmii«m«iHinimivT»iimmHm Celja B 1ovmemo vstopnino SIROTE Z MONTMflRTRA vsakomur, ki po ogledu filma ne bo navdušeno priznal visoke umetniške vrednosti našega prekrasnega filma »MATERNELLE« Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Ob 10.30 po globoko znižanih cenah isti film 1 KINO SLOGA TeL 27-30 V visoki starosti 85 let jo umrla v Ljubljani gospa Uršula Kimovec. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob 14.30 iz zavetišča na Vidovdanski cesti k Sv. Križu. Lep ji bodi spomin, žalujočim naše iskreno eoža-lje! u— Pešce opozarjamo, da bo mestna občina ljubljanska zaradi ureditve vsega cestnega prometa označila na posameznih važnih cestnih križiščih posebne prehode za pešce. Pri prehodu čez ceste, ulice in trge naj pešci hodijo izključno samo po tam označenih prehodih. Hkrati spet opozarjamo pešce, naj hodijo na hodnikih vedno in samo po desni strani, prav tako pa tudi na sprehajališču Aleksandrove ceste, Na tro-mostovju je pešcem hoja po srednjem mostu prepovedana. Posebni organi državne policije bodo do 1. julija t. 1. pešce prijazno in blagohotno opozarjali na nove prometne ureditve, od tedaj dalje bo pa vsak prestopek kaznovan. u— Pozor! Danes vsi v restavracijo Lloyd, kjer dobite pečeno jagnje, kjer je izlw>rna kuhinja, čevapčiči. ražnjiči in dobra dalmatinska kapljica. Se priporoča Kuješ Martin. u— Združenje kinematografskih podjetnikov dravske banovine 1k> imelo svojo 3. redno skupščino dne 9. junija t. 1. ob 9.30 uri v garderobni dvorani kiua Uniona v Ljubljani. Slovenija Vas vabi DOBRNA PRI CELJU! Zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni. Presenetljivi uspehi pri ženskih boleznih. Dvajset-dnevna pavšalna kura z vso oskrbo Din 1.100.— do 1.650.— v pred-in posezoni. — Prospekti direktno ali pri »Putniku«. SLATINA KADENCI 300 sob, 180 novih s tekočo vodo. Ves komfort. Muzika itd. Srce, ledvice, živci, jetra, želodec, ženske motnje, notranje žleze. Maj 710, junij 750 din za 10 dni vse vračunano: stanovanje, hrana (izvzemSi kruh) zdravilne kopelji, 1 zdravniški pregled, takse, postrežba. Obširni prospekti pri Putniku ali upravi. Ze 300 let zdravi ROGAŠKA SLATINA s svojo čudodelno močjo vse bolezni želodca, fireves, ledvic, žolčnlh kamnov itd. Vsa sredstva za zdravljenje. Najmodernejše urejen nov hotel s 86 sobami. Plavalnj bazen popolnoma preurejen. Prvovrstna godba. Razne prireditve za zabavo In razvedrilo. Tenis ln dr. V pred- ln po-sezoni popusti. Posluje vse leto. Znameniti zdravilni vrelci: TE3IPEL STTRIA DONAT Prospekte m Informacije brezplačno. Zdravilišče Rogaška Slatina. nosti okuženja je mestno poglavarstvo ljubljansko dovolilo uporabo takega ledu samo za hladilne in take namene, kjer je led tako ločen od živil, da je onesnaženje živil z ledom neposredno ali pa z rokami iin orodjem, ki je bilo z ledom v dotiki, popolnoma onemogočeno. Dajanje takega ledu v razne pijače in jestvine zaradi ohlajanja je zdrajvju skrajno nevarno in zato tudi strogo prepovedano. Dovoljena je uporaba samo umetnega ledu, ki je izdelan na higienski način iz preiskano čiste vode, kakršnega dobavlja mestna klavnica. Za hlajenje živil je vsak drugače pridobljen led prepovedan- Organi mestnega fiziikata in tržnega nadzorstva bodo v interesu javnega zdravstva in tajskega prometa strogo nadzirali izvajanje te odredbe ter bodo kršitelji strogo kaznovani. Iz Maribora Praznik naše svobode Jugosloveni! Pred 20. leti je klic po svobodi prišel v sleherno slovensko vas. Vzklilo je seme izkrvavelega naroda in pred vsem svetom smo v zadnjih 20 letih dokazali, da znamo živeti sami iz sebe, biti tvorci samobitnega življenja in kovači svoje sreče in usode. Na vseh poljih smo orali ledino, v brazde smo vrgli kleno, zdravo seme, ki je vrglo bogato žetev dvajsetih svobodnih let. Dali smo zgodovini dokaz, da znamo v svoji hiši gospodariti sami. 20 let življenja v narodni državi terja obračun o našem delu. Sredi dela smo. Narodi živijo iz davnine v večnost. Svobodna država in narodna samostojnost sta nam prva in največja skrb in zgodovinska naloga. Vse naše misli in delo posvečamo tej nalogi. Polni vere gledamo oprti na lastno državo v svojo bodočnost. To je ob 20. letnici Jugoslavije naša javna izpoved v obmejnem Mariboru. Maribor je bil vsa desetletja ognjišče domače narodne kulture. Maribor je vodil narodno-obrambne boje in je pod vodstvom generala Maistra postavil pred 20. leti Jugoslaviji državne mejnike na severu. Maribor hoče rasti v svobodi in z njo čuvati državno mejo. Maribor vabi, da z njim praznujete praznik naše svobode. Pokazal bo na veliki kulturni razstavi od 6. do 15. avgusta svoj narodni razvoj v zadnjih 20. letih. V nedeljo 14. avgusta bo Maribor na velikem narodnem taboru ponovil prisego, dano na taborih pred 70. leti in izpolnjeno pred 20. leti. Trdna meja-varna domovina! Obmejni Maribor vabi! Slovenci, Jugosloveni, pridite! Dr. Alojz Juvan, predsednik mestne občine in Odbora za proslavo 20. letnice Jugoslavije v Mariboru. a— Prošnja ProtituberkuloZne hge. PT liga prosi vsa šolska vodstva, ki so prejela nabiralne listke, da blagovolijo čimpreje zaključiti šolske zbirke. Izkupiček naj se nakaže po vposlani čekovni položnici ček. št 11-615, eventuelni ostanek dinarskih listkov je poslati pristojnemu sreske-mu načeistvu Maribor levi, odnosno Maribor desni breg na naslov »Prosvetni razdelek«. GG. industrijalci, obrtniki, trgovci, zdravniki, odvetniki, lekarnarji, denarni zavodi, občinski, župnijšiki, javni in državni uradi ter vsi pridobitni krogi, ki so prejeli pismen e prošnje, da organizirajo v lastnem delokrogu nabiranje prispevkov, se naprošajo, da blagovolijo zaključiti v prihodnjih dneh nabiralne akcije. Po prejemu zaključkov nabiralnih akcij bo Protituberfculoznn liga podala javnosti poročila o poteku in uspehu letošnjega PT tedna. a— Nedelja v gledališču. Ker odpade popoldanska predstava, je pričakovati tem večji obisk zvečer, ko se Parmov priljubljeni in zelo veseli »Nečak« ob znižanih cenah poslavlja iz letošnjega repertoarja. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru najstarejši bančni zavod v Sloveniji se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. DEVIZNE IN VALUTNE TRANSAKCIJE IZVRŠUJE NAJKULANTNEJE! a— Nova elektrarna na Pohorju. Pri Senjorjevem domu gradi veleindustrijec Hutter poletno vilo. Razen tega bodo zgradili tudi elektrarno in se predvidevajo skupni stroški okoli 2 milijona din. Tako bomo imeli na Pohorju že 4 elektrarne m sicer pri Pohorskem domu, pri penzionu Lobnica, Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju in sedaj še pri Senjorjevem domu. Sredi junija pa bodo otvorili poštarji svoj dom na Pohorju, kjer bo na razpolago prenočišč za 30 do 40 oseb. Iz e— Koroškim In Maistrovim borcem! Pododbora Legije koroških borcev in Maistrovih borcev v Celju objavljata: Ob priliki polkovne slave v soboto 28. t. m. v Celju, ki je prav za prav tudi naša slava, se bomo zbrali vsi točno ob 9 dopoldne pred opatijsko cerkvijo, da se pri maši pomolimo za naše padle prijatelje in so-borce. Po maši bomo odšli korporativno k polkovni slavi v vojašnico kralja Petra. Odzvati se hočemo prijaznemu povabilu poveljnika polka g. polkovnika Mihajlo-viča. Gg. delodajalce vljudno prosimo, da dado 28. t. m. vsem v njihovih obratih zaposlenim koroškim legionarjem plačan dopust in tako omogočijo slehernemu borcu, da se udeleži čina pietete napram svojim padlim sobojevnikom. Pododbora sta prepričana, da ne bo med delodajalci nikogar, ki ne bi dobrohotno upošteval njune prošnje. e— Javni nastop Sokolskega društva Celja-matice se bo pričel danes ob 16 na dvorišču mestne narodne šole. Pred nastopom bo ob 15.30 povorka po mestu. Udeležite se javnega nastopa v čim večjem številu! i kr— Završnl izpiti na obrtni nadaljevalni SolL V četrtek so se vršili na obrtni nadaljevalni šoli prvič za vršni izpiti za absolvente ITI. razreda po novih predpisih. Izpit so z uspehom opravili: Graber Gvido (knjigov. obrt), Jamnik Stanko (mehan. obrt). Lekše Josip (kroj. obrt), Lesjak Hinko (klep. in koti. obrt), Milakovič Josip (mehan. obrt), Mižigoj Ferdinand (pek. obrt), Sluga Janez (pek. obrt), Uršič Karel (ključ, obrt), Vanič Marija (šivilja), Voglar Edvard (klep. obrt) in Zorko Angela (šivilja). kr— Uspela otroška prireditev. Podmladek RK na ljudski šoli je v proslavo materinskega dne priredil v Sokolskem domu pravljično igrico s petjem »Desetnik in sirotica«, ki je prav lepo uspela. Cisti dobiček prireditve bo porabljen za zdravljenje zob ubožnih šolskih otrok. Iz Hrastnika h— Nesreče. V Podkraju se je ponesrečil kmet Ivan Lisec, po domače Kladnik, ko je branal na njivi z volom. Vol je zdivjal in je vrgel Lisca ob deblo neke jablane. Lisec je dobil hude notranje poškodbe. Zdravnik g. dr. Vidmar ga je takoj odpremil v ljubljansko bolnišnico, kjer se zdaj bori s smrtjo. — Preteklo nedeljo je kolesaril po banovinski cesti ob Savi lfiletni maldenič Jožef Benegalija. Pod železniško postajo se je pripeljal v ostrem ovinku s tako silo, da ga je v loku vrglo čez nizek oporni zid v kamnito sa-vino strugo. Fant je nezavesten obležal na obrežju Save. Prvo pomoč mu je nudil g. dr. Vidmar ter odredil takojšen prevoz ponesrečenca v celjsko bolnišnico. — V Praprotnem je brcnil konj svojega gospodarja Cirila Rotarja v glavo tako hudo, da je moral poškodovanec v celjsko bolnišnico. h— Smrtna kosa. V Krnicah je zadela kap 451etno mlekarico Marijo Kreže, po domače Kolenčevo Maričko. Pokopali so jo na dolskem pokopališču. Naj v miru počiva! h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes velefilm »Taras Buljba«. Iz Ptuja j— Kolesar povozil otroka. 11-letna ko- čarska hči Marija Lesjak iz Velikega Oki-ča je v sredo popoldne šla iz šole v Lcs-kovcu proti domu. Neznan kolesar jo je povozil, deklica je padla v cestni jarek, si zlomila levo roko in se poškodovala na obrazu j— Nezgoda- 15-letna h« delavca Jožica Menomi iz Nove vasi pri Rogoznici se je v sredo peljala s kolesom v mesto. Ko se je po Ljutomerski cesti vozila mimo nekega voznika, je nenadoma splašen konj brcnil v zadnje kolo, da je dekle padlo na cesto, si zlomilo desno roko in dobilo notranje poškodbe. -.-TfrwTfwr >. junija - Binhoitno nedeljo VELIKA vsi v POSTOJNSKO JAMO SS1 Posebni vlaki iz Ljubljane, Maribora, Jesenic in vmesnin postaj. Prijave »e sprejemajo pri fllilSiliU v Ljubljani, J.yrseva c. 11, tel. št. 24-72, v Kranju in na Jesenicah ter pri PUTNIKU v Mariboru in v Celju e— Ljubljanska drama bo vprizorila v torek 24. t. m ob 20 v celjskem gledališču Škvarkinovo dramo »Izpit za življenje«. Predstava je izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Slomškove ti-skovne zadruge.__ Kino Metropol. »DETE PREDMESTJA«, Shirley Temple. Matineja: DVE SIROTI«. e— Umrl je v petek zvečer v Petrovčah v starosti 82 let znani gostilničar in posestnik, železniški uradnik v p. g. Vinko Jansekovič. Pogreb bo danes ob 17 iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Kanci-janu v Žalcu. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno so-žalje!_ Kino Union. — Danes »GLAVNA PRIČA« (Die Kronzeugin) Svetislav Petrovič; ob 10. in 14. matineja: »TIGROVA HCI«. e— Nevarno naraščanje Savinje in pri-tokov. Močno deževje zadnjih dni je povzročilo, da je začela Savinja s pritoki včeraj zjutraj naglo naraščati. V teku včerajšnjega dneva je dosegla dva metra nad normalo in je poplavila predel pri izlivu Sušnice in cesto pod drugim železniškim mostom. Naraslo vodovje je nosilo seboj velike množine lesa iz zgornje Savinjske doline. Tega lesa je bilo za več vagonov. Ce se ne bo vreme izpremenilo, utegne nastati velika poplava, ki bi povzročila v Celju in celjski kotlini ogromno škodo. Iz Kranja r— Kino Narodni doni prikazuje danes ob 16., i8.30 in 20.30 čudo sveta, malega 8-letnega Carusa v velefilmu »Očetova pesem«. Film bednega cirkuškega otroka, ki je s svoj&m pet j ran očaral vsakogar! Iz Jesenic Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. uri pop. velefilm »Upor v Maroku«. Med dodatki tudi; glasbeni film »Carmen n.«, ter dva lepa kulturna filma in Para-mountov zvočni tednik. — Sledi »V car-stvu valčka«. Iz Trbovelj Nov grob. Po daljši in mučni bolezni je v petek preminul v Trbovljah g. Go-renc Jože, rudniški strugar. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. iz hiše žalosti Loke SO na farno pokopališče. Iz Krškega kr— Prireditev na meščanski SolL V nedeljo 22. t. m. ob 10. dopoldne priredita PRK in PJS v učni sobi drugega razreda proslavo materinskega dne ln dneva Rdečega križa. Uvodno predavanje bo imel dijak IV. razreda GlogovSek Ivan. Na sporedu bodo poleg deklamacij Se igrokaz »Materin god« in enajst pevskih točk s spremljevanjem klavirja. Nizka vstopnina 6, odnosno 4 din omogoča pristop vsakomur. j— P roti tuberkulozni dispanzer. Zaradi odsotnosti šef zdravnika dr Okolo-Kula-ka, ki se udeleži kongresa v Hercegnovem, protituberkulozni disparzer od 24. t. m. naprej ne bo posloval. Preiskave bodo zopet od 31. t. m. dalje. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16., 18.30 in 20.30 zabavni zvočni film »Gospodična moja mama«. Prihodnji program bo na praznik »Netopir«, po motivih operete Johanna Straussa. Nase gledališče DRAMA Nedelja. 22.: Zenitev. Izven. Znižane cene od 20 dim navzdol. Ponedeljek, 23.: Zaprto. OPERA Nedelja. 22.: Madame Sane Gene. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ponedeljek. 23.: Zaprto. »Madame Sans Gene« v običajni zasedbi z no. Policevo v naslovni partiji ter Pečkom, Zupanom Jankom in Gorskim v glavnih molkih vlogah. Dejanje se godi za časa Napoleonove vlade ter slika nekaj epizod iz nje-eovega življenja. Ga. Poličeva l>o igrala perico Katari.no. ki i>o-"i?ane vojvod i nja. V delu nastopa razen Napoleona (Janko) še nekaj druaih historičnih osebnosti. Christy Solari. znameniti italijanski tenorist. bo pel v četrtek 26. t. m. partijo grofa Almavive v Rossinijevi komični 0|>eri Se-vi.ljski brivec«. Solari slovi kot odličen pevec izvrstne iehnike in prekrasnega glasovnega materiala, tako da bo njegovo gostovar.ie prava senzacija. PoGeg njega bomo ouli prvič v partiji Figara našega mladega haritonista Kolacia, NoLMjeva bo pela Rossino. s katero je dosegla tudi v Zagrebu in Beogradu, sijajne uspehe, v basovskih partijah pa bomo culi Betetta in Zupana. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. V operi pripravljajo Ponchiellijevo opero v štirih dejanjih »Gioronda« z go. Oljdoko-povo v naslovni partiji. Libreto je sestavil Tobija Gorrio (psevdonim Arriga Boita). To Ponchiellijevo delo je poleg >Aide« najboij dramatična opera moderne italijansike šole. Dirigiral bo ravnatelj Polič. »IAHli»un.ino .... O A l.l£<5B Nedelja, 22.: Ob 20. Nečak. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 23. Zaprlo. Torek. 24.: ob 20. Sreča d. d. Red B. OTOK KRK ALEKSANDROVO Zelo omiljeno kopališče domače in inozemske publike, ki iSče sonca, morja in miru. Dobri hoteli in lepe privatne sobe. Ribolov prost. Informacije daje: Kupališno povjerenstvo. Naši Sokoli na delu v nedeljo 29. maja na Tabora zbor! Sokol I. Tabor otvarja v nedeljo 29, maja ob 16. s svojim javnim telovadnim nastopom sezono letnih sokolskih društve>-nih nastopov v naši župi. Svoje delo preselimo iz telovadnice na letno telovadi-šče. Društveni javni nastop je za vse pripadnike diruštva velik praznik, za telovadce in telovadke posebej, pa dan delovnega obračuna. Sokoli in prijatelji Sokol-stva, zberite se na Sokolskem Taboru, da. lahko s svojo prisotnostjo na našem javnem nastopu dokažete, da budno sledite našemu delu, da ste z nami! Po nastopil bo letos, v vseh prostorih sokolskega doma na Taboru, zabavni večer. Daai zadnja leta tega nismo prirejali, hočemo letos ponovno ustreči vsem, ki si želijo preživeti nekaj veselih uric v bratskem krogu taborske sokolske družine. Nagradno streljanje, srečolov, šaljiva pošta in ples, vse to bo ustvarjalo prijetno razpoloženje. Zdravo. Sokol I, Ljubijana-Tabor poziva vse ono članstvo, "ki se j^ prijavilo za zlet v Prago, da do najdalje 1. junija vplača v društveni pisarni znesek za potovanje v Prago in nazaj ter vse s tem zletam zvezane stroške za potni list, vizum itd. Pri tem opozarjamo članstvo, da se more zleta udeležiti le oni član, odn. članica, ki ima predpisani svečani kroj. Narodne nože niso dopustne. Za zlet je vplačati: telovadci 326 din, netelovadci 341 din. — plus za vožnjo od Ljubljane do državne meje ta nazaj. — Obenem poziva vse članstvo, ki se je v teku zadnjih let preselilo in m tem spremenilo svoj naslov, da to spremembo takoj sporoči ali pismeno ali ustmeno društveni pisarni, ako še tega ni storilo. Dri>-štvena pisarna posluje vsak delavnik od 17. do 20. Društveni pripadniki naj se medsebojno opozore na to obvestilo Zdravo! Sokol v Medvodah. V nedeljo 15. t. m. smo imeli pred Sokolskim domom tombolo ob veliki udeležbi občinstva. Lepo moško kolo je odpeljal brat Franc Kalan, delavec iz Vaš pri Medvodah, na ženskem kolesu se je odpeljal br. Edo Tavčar, uradnik i* Goričan pri Medvodah, na drugem moškem kolesu pa je oddirjal v St. Vid mojster Franc Pirnat. Kompletno kuhinjsko posodo je zadel posestnikov sin iz Medvod Zdravko Drešar, vrečo moke Je odpeljala domov Marija Zevnikova iz Pirnič, zaboj špecerijskega blaga je odnesel Janez Tav-želj iz Rakitne, blago za moško obleko je dobil Franc Orel, mizarski mojster iz Goričan, zadnji dobitek, blago za žensko obleko, pa Tone Višnar iz Medvod. Po tomboli je bila izvrstno obiskana zabava, ki je potekla v prijetnem razpoloženju. Vsem, ki so pripomogli, da je tombola tako lepo uspela, posebno pa bratu predsedniku, naša bratska zahvala. Cisti dobiček bomo porabili za dokončno dograditev Sokolskega doma. — V nedeljo 22. t. m. ob 20. bodo gostovali v našem domu vrli šentjakobčani z veseloigro >Nobene žene več«. Vsi bratsko vabljeni! — Naš sokolski praznik, na katerem bomo razvili sokolski prapor, bo v nedeljo 26. junija. Vabimo že danes vsa bratska društva in cenjeno občinstvo k temu slavju. Sokol v Stražišču pri Kranju bo priredil veliko javno tombolo v nedeljo, 29. t. m. ob 15. na Pantah pred gasilnim domom. Srečne čakajo lepi dobitki: krasna spalnica iz trdega lesa. lepa, mpderna kuhinjska oprava, 6 moških in 2 ženski kolesi, moderen štedilnik, več vreč moke in še nad 300 lepih dobitkov. Tablice samo po 2.50 din. Ne zamudite ugodne prilike! V nedeljo. 29. t. m. vsi v prijazno Stražišče. — Zdravo! Sokol v Poljčanah je tudi izvedel te dni dan pripravljenosti. Zbor je bil na letnem telovadišču. Zbranim pripadnikom je brat starosta na kratko obrazložil pomen dneva. V celoti zamišljenega sporeda zaradi deževnega vremena ni bilo mogoče izvesti. — Vsi oddelki, ki so v zimskem času zaradi pomanjkanja strehe počivali, so začeli redno telovadbo na prostem ter se pridno pripravljajo za letni nastop, ki bo združen z otvoritvijo letnega telovadišča najbrž ob koncu juniia. — Okoliška bratska društva in Sokolu naklonjeno občinstvo opozarjamo na veliko tombolo, ki bo 19. junija na dvorišču gostilne br. Maho-riča. Tombol je 10. med njimi tri kolesa in pohištvo, čisti dobiček je namenjen za gradnjo Sokolskega doma. Avto je savozil v kmečki voz Sv. Križ pri Kostanjevici, 21. maja. Velika avtomobilska nesreča se Je zgodila v četrtek dopoldne blizu Oolaričeve gostilne na Križa ju. Neki avto je zavozil v voz posestnika Jožeta štiha iz Broda, v katerega je bil vprežen par volov. Vola so bila tako močno poškodovana, da so ju morali takoj ubiti. Posestnika štiha so nevarno ranjenega odpeljali v bolnišnico. Kdo je zakrivil nesrečo bo ugotovila preiskava. Preceij poškodovan je tudi avto Iz življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni kino pnedvai-ja danes ob 15.15 in 20.30 razkošno filmsko opereto »Boccacio«. Za dodatek Para-mountov zvočni tednik. Za prihodnjič je na programu film »Marokko«. MEDVODE. Opozarjamo na gostovanje šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, M bo direvi ob 20. v dvorani Sokolskega. doma. Zaigrali nam bodo veseloigro »Nobene žene več«. Kdor se želi nasmejati do solz naj prid« nocoj v Sokolski dom, ne bo mu žal. Vstopnice prodaja iz prijaznosti g. Bohinc Andrej v Medvodah . SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes vojni valefilm »Parada smrti«_ Postani in ostani član Vodnikove drnzbeS BASKA vodeče kopališče na otoku Krku. Največja prirodna plaža na našem Jadranu. — 15 komfort. hotelov in pensionov. Informacije daje TurisUčki Odbor, hoteli in potniški uradi. pravi četL in misM pri tem »DOBER DAN<. Toda Ime odličnega novega bonbona se glasi pri nas to na Ce-šfcoelavažkem »505 S čBTO^c bar se tudi tam kot po vsem svetu uživa ta odHčen bonbon, fcl Je povsod z&k) priljubljen. BONBON EVROPE izdeluje pri nas samo »UNION« Zagreb. senci zagrebške medicinske fakultete, ugledni znanstvenik g. dr. Josip Cholewa. ki je sedaj tudi vodja instituta za raziskovanja raka v Ljubljam V brežiški bolnici je nad petnajst let vodil onkološki laboratorij in postal znan izven mej naše domovine. Kaj je bil dr. Ckolewa za posavsko ljudstvo, ki je iskalo zdravja v bolnišnici, vedo tisti neštete njegovi bolniki, ki jim je vrnil adrawje. Kako je postal popularen, se vidi iz mnogih anekdot, ki med preprostim ljudstvom krožijo v nšem. Prav krnaiu se bo začela kopalna sezona. Krka in Sava bosta nudili meščanom ohladilo v svojih valovil. Ob Kriki je >xna Griču« urejeno kopališče, ki je vso sezono dobro obiskano. To je prav na tistem mestu, kjer se »zelena voda Krtke draži z bodlimi vatovi Save..kakor je rekel pokojni brežiški konciipijejrt, pistajfceJj Janez Mencinger. Do Akropole Obiskali smo tudi jugoslovansko poslaništvo v Odos Regilis. Tu nas je ljubeznivo sprejei poslanik M. Lazarevič z oeofo-jesm poslaništva, med katerim, sta vojaški a&aM Prežel j in trgovinski atašč dr. Ar-neri, ki je poročen z ga. Jelko Muikora, hčerko našega, velikega, slavista prof. dr. Matije Murka. Atensko poslaništvo ima prav reprezentativne prostore v zasebni hiši, katere lastnik je razstavil v dvoranah poslaništva dragocene originalne stike, med njimi portretno študijo Diirerja, beneški motiv Guardija in pejsaž A. Co-rota. In zdaj Akropola, grške starine — ali ni že čas, da se jim poklonim za tolikimi drugimi popotniki, slavnejšimi in bolj poklicanimi od mene, popotnega re-porterja z »Lovčena«? Prepuščam opis srečanja s prostorom, na katerem je Sokrat poučeval Platona v modroBtSb, o človeških božanska zadevah, mtenej&emn pred kakimi 5000 leti. Vse to pridaja votlini Domici posebni značaj mirne izravnanosti in sliko velikega hrama, kjer se človek poživi in ima občutek popolne sproščenosti. Kapniški okraski vseh dostopnih delov jame so bele ali opečnato rdeče barve, prehajajoče v ostrih kontrastih v moder u.tdih. Jama Domica ima tk. zv. Suhe hodnike, v katerih ne prihajamo v stik -z vodo, kvečjemu pri jezercih, pri kotanjah iz sige ali v kamjonu Styxa. V Suhih hodnikih je največ kapnikov. V tem podzemskem pragozdu, ki so ga ustvarila tisočletja, je n. pr. prostrana dvorana polna kapniških stebrov. V skupino Suhih hodnikov spada »Benešev dom« in hodnik pradavne tvorbe. Skupina »vodnih hodnikov«, po katerih teče potok Styx, je osnovna diakloza Do-miško-baradelskega sistema. V gornjem teku Styxa je tk. zv. Devičji hodnik srednjega obsega z neštetimi bleščeče belimi stropnimi okraski filigranskih oblik. Doljni tek Styxa se začenja pri Rimski kopeli in ima dve vodni dvorani, ena je dolga 220 tega odkritja- Takrat je bilo ravno suho leto. Stanje vode v Styxu in v sifonu ob meji je bilo močno padlo in omogočilo nadaljnje raziskovanje. Najlepša partija v Domici je vožnja s čolni po toku Styxa in sicer v skupini Rimske kopeli. Vsak čoln je za 10 oseb. Električni reflektorji mečejo iz svojih skrivnih kotov pramene luči na kapniške skupine, ki se krasno zrcalijo v v vodi Domice kakor v ogledalu. Kdor sedi na sprednjem delu čolna, mora biti pogumen, kajti divjost vode in kapniška scene-rija povzročajo dojme, da bi se šibkejšemu zavrtelo v glavi in bi se okopal v vodi, globoki kakih 20 metrov. Poset Slovaške, osobito Visokih Tater, je pripravna prilika za ogled jame v Domici. V ta namen se vsakdo lahko posluži avtobusne zveze Tatranska Lomnica — Domica, ki obratuje ves čas poletnih počitnic. Obisk Domice pri' Tatrah se da opraviti v enem dnevu. Vsak obiskovalec ima spotoma pogled na najkrasnejšo gorsko scenerijo in na čudovite prirodne pojave v jami Domici. Bka. Brežice napredujejo in postajajo privlačno središče tujskega prometa Brežice, 18. maja Pred desetletji eo Brežice kazale čisto drugo lice kakor danes. Staro posavsko mestece, ki se ponaša z letnico 1322, odkar je dobilo mestne pravice, stalno napreduje in se postopno modernizira. Gospodujooo vlogo, ki jo je pridobila ta lepa pokrajinska metropola v dolnjem koncu Posavja, je treba pripisati marljivim Brežičanom samim, ki sve&trasnsko skrbe za razvoj mesta. Krasna lega ob g lavni prometni žili Jugoslavije, slavna zgodovina posavskih krajev, lepota okolice, vse to daae Brežicam svoj posebna pomen. Če se pelješ s kolodvora, ki je tri km daleč od mesta, z avtobusom poštne uprave (cesta je navadno v slabem stanju!), zbudi pozornost drevored svojevrstna promenada. Mesto tvorita dve dolgi vrsti hiš na obeh straneh državne ceste. Ca je mesto staro, sloveče še iz dobe velikih kmeflklh uporov, . potrjuje stari zgodovinski grad na dolnjem j kancu mesta, z impozantnimi stolpi in sta-i rim, debelim zidovjem. Odlično je ohranjen, ' enako tudi stare freske v dvoranah. Nekatere nove stavbe sredi mesta nudijo lepo, sliko, predvsem poslopje sreskega načelstva. Narodni dom .je hram vrlih Sokolov, kjjer posebno dramski odsek marljivo dela vso sezono. V pretekli sezoni s« med drugimi z uspehom vprizorili Cankarjeve »Mapce«. Zdaj so dobile Brežice tudi zvočni kino, ki skrbi za zabavo. Novi nasad na ofceh straneh ceste bo v bodočnosti okras mestu. Seveda imajo Brežice tudi meščansko šolo. Nekaj pa tujec takoj opazi: manjka spomenik Viteškemu kralju. Čas je, da začno Brežičani misliti na to saj lepega prostora ne manjka. Brežiška bolnišnica, kjer dobi zavetrje prebivalstvo prostranega Posavja, je postala v zadnjem času kar znamenita. Tu je bil do nedavnega za priaaarija sedanji docent tja pradeš iz mesta preko 500 m doOgega železnega mostu čez Savo ki Krko, ki ao ga pred nekaj meseci popravili. Sedaj je tudi odpravljena mostnina, ki je bila marsikanra v -nadlego. ZniveLLran je tudi dohod do mosta in otdan z betonsko ograja Brežice so tudi postajališče za savinjske »flosarjec. ki plovejo dalje po Savi proti Zagrebu in Beogradu. Splavarji, pomešani s sandolim Zagrebčanov, nudijo zanimive prizore zlasti ob nedeljskih popoldnevih. Mesto ima lastno električno razsvetljavo, ki po nizki ceni daje tok na uporabo strankam. Menda je že pojenjal spor med KDE in mesto občina KDE bi bile rade same dobavljale tok tudi Brežicam, pa je občinski odbor ponudbe odklonil — v korist meščanom. O stvari se je na dolgo in široko polemiziralo. toda napredni Brežičand so anali urediti zadevo, kakor je njim prav! Okolica je zelo privlačna in primerna za razvoj tujskega prometa Bodoče središče vsega tujskoprometnega življenja obeta mesto z okolico, ki je z ministrsko uredbo proglašeno za tujskopromebni kraj. Res je, da je ta ukrep velikega pomena za razvoj tujskega prometa na periferiji naše banovine, v tem krasnem kotičku, katerega središče so ravno Brežice ob Savi Na katerokoli stran se napotiš, povsod so znani kraji in zgodovinske znamenitosti. Povsod so še neodkrite lepote, tu pa tam ostanki zgodovine Posavja. Skoro na vse strani iz Brežic so vpeljane avtobusne zveze. Cesta v »Dolino gradov« je za tujce od nekdaj privlačna; pa todi ona do Mokric, starega in arhitektonsko in zgodovinsko znamenitega gradu; dalje na Bizeljsko, v Pišece in drugam. Čateške toplice so znan radioaktivni vrelec, ki privablja goste vso sezono. Na Gorjancih je lepa izletniška točka Stojdraga, kamor radi zahajajo tudi Brežičani, posebno lovci. Brežice obetajo tudi v gospodarskem pogledu poživljenje, posebno še tedaj, ko bo urejena in zmodennizirana cesta Ljubljana — Zagreb, ki vodi tod mimo. ČJuje se, da bodo potem, ko bo dogotovljena do Samobo-ra in Bregane, začeli z drugo sekcijo v naši banovini. Upamo, da se bo čimprej začelo z ureditvijo te veftevažne ceste za tujski promet. posebno še za naš avtomotdiizieoL Brežice bodo s tem res mnogo pridobile. Po zadnji prekomasaciji je mestu prikJopljena tudi okolica, kar pa menda niti meščanom, mita okoličanom ni prav. Lepo se si®: Velike Brežice; toda kako bo e skupnim gospodarstvom, bo pakaa&la bodočnost. Nikdar na zrak brez mene! Pomladanski zrak močno vpliva tudi na Vašo kožo. Zato jo dobro namažite s kremo NIVEA, preden greste na zrak. To krepča kožo, jo dela zdravo in ji daje mladostno svežoet. Zakaj Eucerit vsebuje edino le NIVEA! Akropola dan za dnem privablja tujce Vsakdanji prizor na atenski ulici Kapniška jama Domica je kakih 6 km dolg labirint, katerega rovi še niso izmerjeni in ima značaj najčleno-vitejših jam Češkoslovaške. Pradavna tvornost je tu dosegla svoj vrhunec in nagrmadila silno figuralno bogastvo. Strop v jami ima fin okras, podoben okamenele-mu dežju, tu so prelepi stalagmiti in stalaktiti, dalje mogočni stebri, dvigajoči se do 10 metrov višine in dosegajoči na mnogih mestih do 3 m v premeru. Ustvarjajoči proces v teku tisočletij še danes ni prenehal, čeprav ni več tako jak, kakor je Ml metrov, druga pa 300 metrov, plovba po obeh je zelo udobna. Od teh dvoran vodi kanjon Styxa proti meji, kjer se zožuje v tesan sifonski preliv, po katerem Sty-xova voda odteka v sosedno baradelsko votlino. Leta 1923. se je odkrivatelju jame Domice posrečilo v gumovi obleki preplavati po tem prelivu prav do Baradle. S tem odkritjem je bila dokazana zveza jame v Domici z baradelsko votlino, raziskovalcu je bilo na ta način zagotovljeno prvenstvo Za ta neznanski kop kamenja in opeke, ki so ga znosili ljudje na prostor, v katerem časti tudi današnja civilizacija eno svojih najslavnejših izhodišč, je posebno značilno to, da predstavlja v izrazitejših oblikah kakor zapadna mesta vse razvojne pasove civilizacije. Ponekod so se hiše komaj oddaljile tipu pečinskih bivališč, drugod napravljajo vtisk izrazito orientalskega selišča, medtem ko so korak da-lje avtentičen izraz najsodobnejše tehnične omike in njenega urbaničnega stila. Okrog ostankov starih Aten se bohotno razvija moderno mesto, čigar Obraz in življenjski slog sta tem značilmejša, ker ves ta urbanični monstre črpa enako iz kopnega zaledja kakor s širokega morja. Prav za prav število prebivalstva, ki ne sega mnogo čez milijon, ni tako presenetljivo, vzlic temu pa mestni obseg ne zaostaja dosti za prostorninskim obsegom Pariza, ki ga naseljujejo štiri milijoni in pol; vzrok je prav v tem, da gre tu vse v širino in mnogo manj v višino. Vzlic temni so stavbdSča v Atenah zelo draga in špekulacija z njimi je postala v zadnjih letih nova nadloga, ki brzda pravi urbanični napredek tega velikega človeškega mravljišča. čse se pelješ v Atene z avtomobilom, te vodi pot po široki in lepi avtomobilski cesti, katere promet je dobro reguliran, česan- o prometu na atenskih avenijah in ulicah ne moreš trditi; šoferji morajo biti žeto spretni ali pa nič manj drzni, da obvladujejo ta, tako malo regulirani tok motoriziranega prometa. Ko sem se on-dan vozil v taksiju z našimi vrlimi kapitani — edin >civilist« med njimi — je veseli in prikupni Bokaljec ob moji strani večkrat vzklikal tovarišu, ki je sedel pri šoferju: »Prekrsti se, Marko, ako neče-mo sada... « In zares, preden je bil izgovoril dO kraja, smo za las ušli karambo-lu s tramvajem ali z drugim avtomobilom, ki je v zadnjem hipu tesno puhnil v nas in se spretno izognil; pravijo sicer, da imajo šoferji neke predpise, toda zdi se, da bolj zaupajo sreči in naključju, kar ni posebno trdna garancija da odneseš odtod zdravo kožo. Avtomobili so po večini starega tipa, toda šoferjem velja priznati, da jih poznajo kakor cigan svojega konja. Ceste so zlasti na periferiji slabe; če je »kaldrma«, je že napredek, imajo pa tudi take, kakor so nekateri naši klanci, in ko drči avto po njihovih kotanjah, je to učinkovito pred kosilom in po kosilu: učinkovito za miuskulaturo drobovja, a nič kaj prijetno. Atene so potemtakem mesto kontrastov : vzhod in zahod sta se silovito zagrizla v ta antični kulturni prostor, na katerem je že v dobi, ko so se naši kraji šele izmotava!! iz preagodoviinske primitivnosti ,ovela svetla in razumna civilizacija, kije poznala lepoto zvezdnega neba in veličino moralnih zakonov v človeku. Zaradi teh kontrastov so Atene s svojim prebivalstvom tako zapletene, da si ne lastim drugih vtiskov, kakor jih lahko za-puste samo prvi in bežni stiki z njihovo mogočno, socialno in kulturno zelo razčlenjeno stvarnostjo. Duša tega mesta je težja in motnejša od diuše Rima in današnji Grki so v manjši meri dediči helenskih kulturnih zakladov kakor Italijani rimskih Kemija rasnega mešanja, dejstvo dolgoletnega otomanskega gospodarstva in žgoča bližina Vzhoda so zapustile pregloboke brazde v duši tega naroda, da bd jih že mogla zabrisati njegova trdna in očitna volja do uravnovešen ja z zapadno civilizacijo. V Atenah simo se mudili poldrug dan; premalo za kaj drugega kakor za spoznavanje najpomembnejšega, čeprav smo noči kar se je dalo skrajšali. Tudi tu so seveda »Lovčen« lepo sprejeli in v prostrani, lepi jedilnici našega parnika so se bili zbrali mnogi predstavitelji atenskega gospodarskega življenja, da v svečanem trenutku otvoritve nove proge izmenjajo pozdrave z njenimi organizatorji in voditelji. Zvečer je priredila Grškoju-jugosloven-6tka liga prijateljsko večerjo v zabavišču Medias L#uz v Atenah, kjer smo ob iskrem grškem vinu, jagodovi bowli in drugih kulinaričnih dobrotah napijali uspehu inter-balkanske pomorske linije. Pred akademijo znanosti trenutku kakor se mi nudi v salon ladje, ki reže valove Egejskega mor ja in s čije oken gledam pravkar prve Obrise maloazajskih bregov. V te Atene, naj- bolj zaželene hi najbližje moj duši, v Atene »starega kamenja«, ki pa mi pove več kakor včasi fohanti sveže potiskanega papirja, se na poti v domovino še vrnem. Nemara me dotik z marmorjem, ki so ga oblikovali davni arhitekti in kiparji v izraz največje harmonije, kar je je dotlej pnrm«jl svet, navdihne s kakšnim vreflim občutjem. Toda kako naj pišem o boginji modrosti in najvišje lejpote, po Rena-norvi »Molitvi na Akropoli« in po tolfkTh drugih iiiih pričevanjEh? Pirej smo zapustili v svečano lepem večernem soncu. Dolgo sem stal na krovu in gledal, kako so se vedno bolj zgoščeva-fi in temnih obrisi Pireja in Aten. Z morja, preko katerega je teklo toliko človeške zgodovine v njeni vekoviti boihd za dušo človeštva, in za obdelovanje prirod-n£ sil, z morja, na katerem so stari Grki branili nasproti mračnim salam vzžioda svetle ideale svoje civilizacije, z modrega in toplega morja so mi oči iskale mesto, čigar rumena tla so vedno bolj izginjala v sivini daljave in v plašču mraka. Potlej je nastopila mesečna noč, lepa, južna, strastna., kakor so noči samo na tem mouv ju, ki udarja ob obrežju Azije. Da, ena noč na morju in pot se nam irataivi v Carigradu. ° Na »Lovčenn«, 16. maja. Naš pomik »Lovčen« se je zasidral v •pirejskem pristanišču, kjer so mu odstopili eno najlepših mest Naključje je naneslo, da mu je bil za soseda velik sovjetski parnik. Pirejska luka sodi med največja sredozemska pristanišča Toda če te v marsikateri, se do novejšega časa sloveči luki preseneti njen medM promet — posledica spremenjenih gospodarskih odnosov, — dobiš v Pire ju nasproten vtisk: tu je pristaniško življenje na moč živahno. Vsak dan prihajajo in odhajajo številni pamiki, nikjer ni sledov večje krize, dasi sta gospodarska stiska in socialna revščina na Grškem in na vzhodu kar vsakdanji pojav. O Grčiji je pravil strokovnjak na naši ladji da je umela sprotno izkoristiti zadnjo svetovno gospodarsko krizo. V tej stiski, ki je v živo zadela trgovinsko mornarico raznih dežel in hudo udarila po parorptovnih dnaSbah, je Grčija za razmeroma majhen denar nakupila večje število pamikov in s spretno organizacijo zavzela v sredoEemskem pomorstvu mesto, ki daleč prekaša njeno šrevilčeo moč in njen politični vpliv. Promet v pirejskem pristanišču že sam nazorno kaže, s koliko močjo se Grčija oklepa morja, kar ni tako samo po sefbi umevno, de vemo, da je v tem pogledu prej močno zaostajala in že očitno nazadovar la. Obsežni pristani s števitakrri. velikimi in manjšimi ladjami, mnoga skladišča, zlasti mogočni silosi za žito, vrveča množica mornarjev, delavcev, in popotnikov, malo dalje pa tipično življenje pristaniškega mesta — vse to te zagrabi že pri prvih korakih. Pirej jg silno narasel, saj se je tu naselilo po vojni več ko stotisoč maloazijskih begamo©«, ki so se bali mo- Akudemija umetnosti rali nečloveško boriti za goto pravico do življenja in šele potem za skromen prostorček na soncu. Silno razsežnost tega največjega grškega pristanišča si razložimo s tem, da je tu nenavadno mnogo majhnih, zgolj enodružinskih hiš, ki so se kakor gobe oprijele tal — teh trdih, izsušenih, od južnega sonca ožganih grških tal, katerih dih je bolj mačehinski kakor materinski, zakaj socialna ureditev te slabo rodovitne, pasivne dežele sloni na močnih kontrastih med bogastvom in siromaštvom in dopušča le malo medlih prehodov med obema socialnima svetovoma. če si v Pire ju, še nisi v Atenah, in če se ne prenagliš pri izbiri avtotaksijev, kar t! takoj pomaga zmanjšati zalogo drahem v listnici — čeprav je sicer bencin tu poceni in vozna tarifa nižja ko pri nas. — lahko prevoziš z električno železnico razdaljo kakih 12 km med pirejskim pristaniščem in središčem Aten_ Ta vožnja stane samo 5 drahem, torej komaj nsaio več ko dva dinarja, pri tem pa se vlak ne zaustavlja za vsakim vogalom kakor ljubljanski tramvaj. Ko si tako ah drugače postavljen v središče Aten in se povzpnež na pr. na Akropolo, šele vidiš, kakšen ogromen obseg v dolžino skoraj 50 km so zavzela mesta, ki so danes že nepretrgano zvezana (Pirej, Falaron in crr. i in ki podaljšujejo vnanje ozadje Velikih Aten. „JUTR0VA" POSVETOVALNICA Pravna M. H. M. Kdaj sastara prestopek proti devizni uredbi? — Tak pokfcopek kot ete ga opisali v vašem vprašanju, zastara v dveh letih. To zastaranje meja devizni pravilnik iz L 1931- , Drž. npokojenee v privatni sliubi bi se rad rešil bremena plačevati prispevke OUZD. — Bremena se ne boste mogli rešiti dokler službeno razmerje še traja ki ni bilo odpovedano. Prispevkov za starostno zavarovanje boste oproščeni, čim boste dokazali, da prejemate pokojnino (odrezek na-k ftznicc) Ali deduje nezakonski otrok po očetu aH po materi? — Le po svoji materi ali njenih stariših, ker spada le v njihovo družino, ne pa v rodbino nezakonskega očeta. Tudi po svojem posiooviteiju deduje po zakonu, ne deduje pa po posinoviteljevih sorodnikih če niso privolili v adopoijo. »Leve«. Sprejem v policijsko službo. — Ce tudi ste odslužili vojake v bolničarski četi, smete prositi za sprejem v policijsko službo. Pogoje za sprejem in V6e potrebno najdete v »Službenem listu« iz L 1930. v 43 kosu, ki ga morete vpogledati pri domači občini. Ce boste vložili prošnjo za sprejem v službovanje pri južnejših banovinah je vsekakor prav, da jo vložite v srto-hrvat-skem jeziku. Slovenski jezik je pa istotako vreden, saj je tudi službeni jezik. D. T. M. Zahteva za več ko 50% znažanje dolga dolžniku kmetu se ©me vložiti pri pristojnem sreskem 90dišču v letu dni od dme, ko so se dolžniške listine zamenjale z novimi obveznicami. To velja le za znižanje dolgov _ prRenesansad nosorogi iz dolgega časa ruvali mlada drevesa in kjer so levi begali sem in tja v celih tropah. Z eno besedo — to je bila pokrajina, kar nič ustvarjena za žensko. Ela je stopila na vroča tla Afrike z moškim spremljevalcem. Svojevrstnost pokrajine, divji vršaci gora in glasovi zveri, ki so prihajali iz globoke divjine, vse to jo je premagalo, da se je naposled vdala Henrikovemu prigovarjanju, naj ostane nekaj časa v teh krajih. Mogoče je pripomoglo k tej njeni odločitvi tudi dejstvo, da ji je bil mladi mož simpatičen, iz enostavnega razloga, ker dotlej Se ni videla podobnega položaja v svojem življenju. Ce stari Afrfkanci trdijo, da je velika razlika med ženskami v kolonijah in med tistimi, ki žive izven kolonij, bo to menda resnica, ženska, ki je odrasla v koloniji, vidi življenje od čisto druge strani kakor ženska, ki živi v krotkem zatišju civilizacije. Odtod prihaja, da ceni ženska v koloniji hitro odločitev, ženska, ki ne pozna tega življenja, zahteva, da se moški zanjo poteguje in prosjači za njeno naklonjenost. S tem nočem reči, da je takšna ženska sanja vo bitje, ki se ne zaveda trdot sveta okoli sebe. Nasprotno, takšna ženska vidi življenje mogoče bolj s trezne plati kakor njena sestra v tropih, kajti podzavedno se oglaša v njeni duši spomin na davno minule čase, ko so moški za žensko ljubezen odhajali na vojno in umirali z globokimi ranami. Ko je Henrik osem dni po Elinem prihodu pod Kilimandžaro govoril o svoji ljubezni in vprašal Elo. ali ne bi hotela postati njegova žena, mu je Ela odgovorila: »Vaše vprašanje me popolnoma nič ne preseneča — navzHe temu pa ne morem nanj odgovoriti.« »Čemu ne morete odgovoriti?« je poizvedoval Henrik. Ela se je resno zazrla v vprašalčev obraz in povzela: »Enostavno zategadelj, ker stojim med dvema snubcema. Vi in moj spremljevalec imata v mojih očeh enako visoko ceno. Mogoče smatrate te besede za izraz moje muhavosti. Vendar vas opozarjam, da ni to nobena muha. In se tudi ne izmikam odločitvi. Meni gre v glavnem za to, da jasno vidim in izberem čiste stvarno.« življenje na Kilimandžara povzroča, da se ljudje nikdar preveč ne vdajajo črnim mislim. Henrik in Ela sta po cele dneve hodila po visoki travi, opazovala divje živali, se jim umikala, ali pa streljala nanje... Slike so se naglo menjavale. Časih se je Henriku zdelo, da se spremljevalec Ele malo preveč posveča tej ženski. Da jo ljubi, to je bilo Henriku že popolnoma jasno. Ela pa se je umela držati v ravnovesju in je bila enako prijazna proti obema. Trudila se je, da je ostala napram obema v enakem tovarištvu. Spremljevalec Ele je to vedenje mino prenašal. Samo v trenutkih, ko je bil ne-opažen in daleč od Henrika, so se njegove oči povzdignile k deklici z nekim posebnim hrepenenjem, ki je dajalo njegovema obraza čar vzhičenoeti in lepote. Nekega dne so vsi trije skkvrfH, da bodo opazovali trop nosorogov, ki so se pojavili v bližini farme. Več ur so križarfli po neskončni stepi z visoko travo. Zaradi boljšega razgleda je odšel spremljevalec Ele na neki griček, ena pa je ostala s Henrikom v dolini. 27. Dc5:a7 Kg8—f7 28. Tfl—bi Dd2—d5 29. Da7—b6 h7—h8 30. a3—a4 Lg7—f6? Se tudi to! V časovni stiski spregleda črni drugega kmeta. 31. Lf4:h6 g6—g5 32. f2—f4 Kf7—g6 33. Lh6:g5 Lf6:g5 34. f4:g5 Dd5—e4 Se zadnji poizkus. Grozi Td2, kar pa beli seveda vidi. 35. Tbl—b4! Td7—dl + 36. Kgl—h2 De4—e5+ 37. Tb4—f4 Kg6:g5 38. h3—h4+ kg5—h6 39. Db6:b7 Sledilo je še: 39. — 40. — De5—al 40. Db7—f3 Tdl—hl-f 41. Kf2—g3 Dal—el + 42. Df3—f2 Del—c3 43. Tf4—g4 črni se vda. Vasja Pire. Tudi lord Halifax pride ▼ Pariz Kakor poročajo, bo spremljal na potovanju v Pariz angleškega kralja in kraljico tudi lord Halifax, angleški zunanji minister. Basen Mati lisica je vodila svojo hčer lisičieo prvič v svet. da bi jo seznanila z nevarnostmi, ki srečujejo živali pri vsakem koraku v življenju. Nista bili še daleč, ko sta v daljavi ugledali velikega mesarskega psa. »Mati, pred tem bova bežali?« je vprašala lisičica lisico in se stisnila k rodite-ljicL »Ne bova bežali, hčerka«, je pojasnila mati, »ta nama ni nevaren«. čez čas sta uzrli majhnega psička, kakršne nosijo ženske v naročju. »Zdaj pa jo kar pobrišiva, mati«, je zapiskala lifiič.ira- Lisica pa ji je odgovorila: »Tudi tega se nama ni bati, zato bova kar mirno nadaljevali najino pot«. Lisičica nikakor ni mogla razumeti, kako se mati ne umika psom, zavoljo katerih jo je vedno svarila, naj bo oprezna, kadar jih sreča. Dejala je materi: »Kako to, da zdaj ravno hodiva svojo pot, kadar srečavi kakšnega psa, prej pa rt mi zabičevala, naj se psov ogibljem?« »To je tako«, je pojasnila lisica lisičici. »Velik pes ni lisici nikoli nevaren, ker je ne more prekositi v urnosti. Mali pes nam zopet ni nevaren, ker nima moči. Ampak srednji psi — teh se varuj in boj, — zakaj, tj so naši so vragi in morilci ker jim ne moremo priti v okom.« Japonski majnlk Češenj nI ve<, zato pa cveto azaleje Češnje so odov&teie, & zato cvete jo na japonskih otokih ta azaleje. Ni raso na Japonskem. od Hokaida do Formozc, ki bi v svoj soseščini ne lmeia pobočja ali vead vrta 8 temi čudovitimi rastlinami. Vsa poezija te dežele, poezija cvetne nežnosti m bojevite moškosti, se osredotofiaje na ta mesec. Sve-tiščne slavnosti češnjega razcveta so se umaknile 5. maja prazniku šobn-no-eeku, prazniku cvetličnega božanstva in vojnega duha. Soba pomeni tega marciainega duha, ki 3a vcepljajo niponskim sinovom že v osnovni šoii in ki pa 5. maja slavijo z vreto lepih ceremonij. Na ta dan postavljajo starši z molitvami okrašene podobe narodnih junakov na hiflni oHar. Prosijo, da bi njih sinovi posta® kakor Hidejoši, srednjeveški »japonski Napoleon«, ali ponosni upornik Saigo aH oek> kakor admiral Togo, ki .je prod vež nego tremi desetletji premagal Ruse v pomorski bitki pri Čuskni ki ki ga Japonci častijo kot enega svojih največjih junakov. Tedaj postavljajo na okar tudi kaJcsen stari samuraje ki meč ali zastavo s kak-amm vojnim napisom. StaršL ki nimajo potomcev, romajo do oltarjev velikih cesarjev in junakov ki prosijo, da bi jim dali možate sinove. Pred hišni vhod postavljajo visoke zastavne droge, prave mlaje, na katerih plapoiajo pestro pobarvane in v podobi rib urezane zastave. Te rite predstavljajo krapa, ki plava proti toku in ki predstavlja v japonski »im-boliki premagovanje ovir. Drugo veliko sdavnoet japonskega ma^iika predstavlja velika procesija h kamojskim svetiščem v Kiotu. Ta slavoost izvira iz šestega stoletja po našem štetju m nekoč so cesarji vodili te procesije. Sedaj se jih udeležujejo le npih zastopniki v srednjeveških oblačilih. Velik del romarjev pri jaha na konjih m v starih oošah. Središče sprevoda je lepo okrašena volovska vprega. Mnogo tisoč pobožnih in radovednih ljudi ae zbere 15. maja, na dan tega praznika, na kkrtoj-skih ulicah, po katerih gre procesija. Due 27. maja pa praznujejo v vseh pristanišča! Italijanski pregovori Predober kuhar škoduje pogostoma "rolj nego slab zdravnik. (Sardinija) Vola je treba zaklati en dan prod slavjem, če naj pojedina uspe. (Sardinija) Slab rokodelec ne najde nikoli dobrega orodjja. (Rim) Posodi svoje uho drugim in ohrani jezik zase. (Piemont) Bolje jeza leva nego prijateljevo hiene. (Abesinija) Ženeke solze so pametniku samo slane kaplje. (Napoli) Voli dobro vlečejo plug — toda mleka ne dado. (To&kana) Tudi dvajset razbojnikov ne more nagon ničesar vzeti. (Umbrija) Modrijan ki norec skupaj vesta vead&rie več nego modrijan sam. (Emilija) Kjer ljubezen manjka, tajn je vb* obraz grd. (Sardinija) Kjer so miši, je tudi kruh. (Lombardija^. Mehka postelja še oe dela dobre nofiL (Genova) Kdor srovori skozi Q06, še m tafco na sta-bem kakor tisti, ki mu nos manjka. (Skalita) Niso vse strahovi ki hočejo ponefi ▼ bfe-rino soto. (Napoli} Tudi najbolj lena osel tefe, de ima pridnega gospodarja. (Sicilija) Noben mož m tako višoik, da bi se ne znal še stegniti — m noben mož ni tako majhen, da bi se ne mogel še skloniti. (Marice) Orel rajši od gladu umrje, nego da bi jedel kar so me pustili jastreb L (Umbrija) in oporiščih vojne mornarice dan te mornarice. Tedaj se apomingajo z vefit&m paradami Togove zmage nad Rosi in s tema zaključijo vrsto velikih slavaostl japonskega majn-tka. Križanka SL 29 Besede pomeni je: Vodoravno; 1.) denair v sreda j. vefcu, 5.) ribiška potrebščina, 8.) egipčanski bog, 9.) žensko ime, 10.) sorodnik, II.) brz, 12.) nemški zaimek, 13.) rimski vojSao-vodja, 14.) prva in zadnja črica indijskega boga. 15.) zmagovalec pri Grkih, 17.) mestovzap. Aziji, 18.) reflca v Radiji Hte.) nžkalnica (frane.), 20.) čap&ova drama, 21.) voja&ri izraz. 23.) mesto v Rusiji, 24.) otok v Irskem morju, 25.) ženice, 26.) vzklik, 27.) brezsrčen, 29.) pokopališče v Zagrebu, 31.) predlog-, 33.) čistilno sredstvo, 34.) članica, 35.) snežna nepri-lika, 37.) barva, 38.) števnik, 39.) SstS-no sredstvo, 40.) otok v Bgejakesn morju, 41.) moški glas. Navpično; 1.) del kopališča, 2.) madžarsko moško krstno ime, 3.) svetopisemska oseba. 4.) veiznSk, 5.) izraz pri tenisu, 6.) moško krstno ime, 7.) gorovje v Aziji. 9.) obtLe&a starih RkiMJauar, H.) dušična ow.da.,,< »In tako, vidite«, je zaključil major, »pridemo na kouau do spoonanja, da naredi ženska čeeto čisto drugačen zaključek, kakor ga moški pričakujemo od nje. Prav v tem je tudi njena pravioa, zato ker Rekordi iz strahu pred smrtio Ollmpijci, o katerih nihče ne govori — človek v borbi za življenje Mojstrski plavač po sili razmer — Ustavljen brzi vlak — Herknl v jetniški celici in dirjajoči jezdec Pred nekoliko desetletji bi smatrali rekorde, ki jih dosegamo pri današnji športnih tekmovanjih, za nemogoče. Tekmovalci ne-K>: estano prekašajo prejšnja prvenstva in ni dvoma, da bodo tudi pri naslednjih olimpijskih igrah postavili r senco marsikateri le-kord, ki se nam vidi danes morda n-epre-kosljiv. To je uspeh neprestanega športnega razvoja ljudstev. Toda razen vežbanja je še nekaj, kar usposablja človeka za čudovita telesna dejanja in rekorde ki zasenčuje;o celo zmage olimpijcev. To ie smrtni strah. Sledeči primeri, ki jih je zabeležil zavod za telesno vzgoio ameriškega Harvardovega vseučilišča, nam pokažejo, kai more storiti v borbi za življenje človek ki ie v normalnem žiivljeaju vse kaj drugega kakor športni mojster. Posebno poučni primeri so se dosra;ali mad svetovno vojno. Tako je neki avstrijski pešec po imenu Moser med neko bitko ob So?i napravil 1.65 m visok skok. in sicer s polno opremo. 6 puško v roki. Pri nekem napadu na sovražne postojanke se je znašel pred žitno oviro, ko je iz neposredne bližine strojnica začela sipati smrt. Vojak ie vedel, da ga more reški le skok v iairek za žično oviro in 6 polno opremo Je tvegal ta skok. čeprav je biilo videti, da mu pod nobenim pogojem ne more uspeti. Toda brez vsakega zaleta mu je ta skok uspel ter mu rešil življenje. Njegovim tovarišem to rekordno dejanje ni ušlo. Ko je polk pozneje prišel na odmor v zaledje, so Moserja pozvali. naj skok ponovi. A navzlic vsem naporom je dosegel, in to celo brez opreme, le 1.23 m višine. Smrtni strah pa ga je bil usposobil za 42 cm višji skok ... Na zaipadni fronti se je zgodilo, da eo neko ameriško patruljo presenetili Nemci. Med tem ko so ti tri može ujeli, je Skušal četrti, narednik Boker, pobegniti. Skočil je v bližnjo reko in je ušel sovražnemu ognju na ta način da je plaval pod vodo, kolikor dolgo .je šlo. Pozneje so ugotovili, da je Boker, ki nikakor ni bil doter plavač. preplaval 85 m dolgo progo pod vodo, ne da bi zajed zrak. nekaj kar je videti naravnost nemogoče. To je tem boli čudno, ker je Boker na ta način normalno preplaval komaj 25 m. Nič manj čudovit ni bil rekord nekega francoskega ladijskega potnika Epinarda. Mož. ki je štel že nad 40 let in ki ni bil nikoli dober plavač, je padel na nekem zabavnem potovanju po Sredozemlju čez krov v morje, ne da bi kdo to opazil. Z močjo obupa se je držal nič manj nego 12 ur nad vodo, dokler ga ni rešila neka ribiška ladja. Nihče ni hotel verjeti da je tako dolgo plaval, on sam ni tega verjel, ko je pogledal uro. Pred tem dogodkom ni bil Epinard v vodi nikoli vztrajal več nego 10 minut, Neki ameriški farmar je na begu pred gozdnim požarom in s težkimi š k o r n j i na nogah v enajstih minutah opravil 3200 m. Kratko pred svojim odhodom na berlinsko olimpiado je članica angleške hookeyske skupine Bernice-Haynesova rešila neki brzovlak strašne katastrofe na ta način, da je v noči in viharju pretekla 4 km dolgo progo po tračnicah v 20 minutah. V mesto Newton ie šla ustavit brzovlak. ko je opazila, da se je mo6t v bližini njene hiše podrl Skok. ki ga v normalnih pogojih noben človek ne more ponoviti, je pred časom rešil ameriškega vojnega mornarja Maaona. Ta je vodil z dinamitom naložen tovorni avto od postaje proti mornariškemu skiadiSču. Na nepreglednem ovitniku je zagledal čez cesto nenadno brzojavni drog, ld ga je bil po vsej priliki podrl vihar. Mason je vedel takoj, da ni njegovo življenje vredno niti centa, če s.e še v i6tem trenutku ne <"n Reko jun. ob 10. na igrišču Jadrana in med Rapidom in železničarjem rez. ob 15. na igrišču železničarja kot predtekmo k prv. tekmi (železničar— Maribor). športnega kolesarstva Slovenski kolesarji bodo prihodnjo nedeljo slavili SO letnico ustanovitve prvega kolesarskega kluba — Kolesarski šport je zdaj v mnogočem drugačen kakor je bil takrat že nekajkrat smo na tem mestu opozorili našo športno javnost, da pripravlja ljubljanska kolesarska organizacija v nedeljo dne 29. t. m. velikopotezno prireditev v počastitev 50-letnice obstoja slovenskega kolesarstva. Ob tej priliki bi ne bilo odveč, če se nekoliko razgledamo v zgodovino in v začetne čase tega športa, ki se pri nas v Sloveniji po pravici smatra kot eden najstarejših. čurstvo, precej bodli v oči. Iz strahu pred morebitnimi napadi so posamezni slovenski kolesarji ali manjše skupine, ko so se bližali n. pr. Tržiču, Celju ali drugim takim središčem kjer je cvetela nemška nadutost, svoje bodeče znake brž poskrili v žepe in jih spet nataknili, ko so bili izven takšnih krajev. Pa tudi med fanti bližnjih vasi ljubljanske okolice so ti »motovilčar-ji« zelo pogosto povzročili zmedo, kajti mi- jtaen retlKin spominov na prvo dobo društvenega življenja med našimi kolesarji Slika predstavlja skupino članov z odborom »Kluba slovenskih biciklistov — Ljubljana« te L 1892, torej samo 4 leta po ustanovitvi. Med n$ml čitamo številna znana Imena te naše najstarejše kolesarske garde, tako med drugim: Kavčič, Gričar, Auer, Seunlg, Stermecld, MajdiČ, Jakopič; Dečman; Vesel; Jerman; Zupan, Bohinc, Petrič, Fursager, Tomažič, Jenko in še druga Predvsem naj tukaj omenimo vzorno organizacijo, red In disciplino tedanjih kolesarskih športnikov, v čemer naši, današnji kolesarji močno zaostajajo. Pa tudi one družabnosti In med njimi, kakor so jo gojili tedaj, ko so se v vrstah kolesarjev zbirali sami brkati, stasiti fantje in možje, ki so med našim občinstvom uživali velike simpatije. Njihove prireditve in javni nastopi so bili najbolj obiskani, dragocene nagrade, s katerimi so bih tedanji dirkači nagrajeni, so prihajale od vseh mogočih strani (so pač bili tudi časi drugačni!). Kolesar je bil takrat v športnem pogledu že nekaj višjega. V vrstah kolesarske organizacije so se takrat zbirale tudi razne vplivne osebnosti in inteligenca, kar vse je moč in ugled teh športnikov močno dvigalo. Ker prav teh dveh elementov v današnjem kolesarstvu manjka, se tudi ne smemo čuditi, če ta lepa športna panoga ne napreduje, kakor bi po pogojih in udo-mačenosti zaslužila. Zelo pogosti in številčno močni so bili posebno njihovi izleti. Ob nedeljah in praznikih so se ljubljanski jezdeci na visokih kolesih (nekateri pa tudi že na nizkih) odpravljali v bolj oddaljene kraje, n. pr. v Grosuplje, na Vrhniko, v Kranj, Kamnik, Tržič itd., kjer so bili vedno prisrčno sprejeti, saj so se podeželski ljudje ponašali kadar so imeli take pogoste obiske mestnih kolesarjev. Svoje odhode iz Ljubljane so navadno beležili v klubskem lokalu na črno desko, na katero je vsak zamudnik pogledal, ugotovil smer odhoda svojih tovarišev in jo brž ucvrl za njimi. Cesto se je dogajalo, da se je skupina že pozno vračala z izleta, ko je od daleč zagledala še zadnjega zamudnika. V veselem razpoloženju in s petjem so se ti jezdeci vračali včasi celo že s petelini spet v Ljubljano. — Glede discipline velja vedeti, da so pri skupnih izletih in drugih javnih nastopih bili vsi v enakih krojih; če se je kdo pojavil s kolesom v navadni obleki ali v nepopolnem kroju — bodisi kdorkoli — je bil seveda takoj potisnjen na zadnji konec skupine. Na čepicah ali suknjičih so nosili lepe klubove znake v narodnih barvah, ki so v tedanjih iSasih, ko se je pri nas še bohotilo nem- sli!i so, da jim meščanski biciklisti hodijo v zeljnik in mešajo glave domačim dekletom. Marsikateri »biciklist« iz one dobe bi vedel povedati katero veselo o sličnih doživljajih. Zelo v časteh so bili takrat posebno dirkači. Eden takih, ki se je v prvem desetletju slovenskega kolesarstva pri dirkah najbolj izkazoval in stalno zasedal prva mesta na cesti ali na dirkališču, je bil vsem dobro znani in še zmerom čili g Viktor Bohinec, ki ga je zavidal marsikateri takratni kolesarski športnik. Drug agilen kolesar onih dob je bil g. Jakob Gorjanc, ki si je za 1. 1897-98 pridobil na progi iz Trsta v Celje naslov prvaka zveze slovenskih Uolesarjev in se tudi sicer mnogo udejstvoval. Dalje so se na startu agilno pojavljali gg.: Stiasny Lj., Jakopič J., Jaklič J., Seunig I., Fursager L., Počkaj F., Ravnihar V.. Majdič F., Zupan I., Bleiweis pl. Trsteniški, M, Hren VI., Kukovič J., Murnik J., Vernik B„ Dolničar V., Jela-čin I., Kane V., Justin R„ Trtnik F., Pfeifei-J., Jarc F., Krapeš F., Stare F., Borštnik F., Speil A., Accetto Z., Verč'č J., Pintar A., Traven J., Gombae F. in še drugi. Mnogo pionirjev našega kolesarstva je že leglo k večnemu počitku, a spomin na njihovo delovanje v tej organizaciji bo med nami vedno živ. Redki bodo lahko še prisostvovali proslavi 50-letnice obstoja slovenskega kolesarstva in se tudi prepričali o razliki kolesarstva nekdaj in sedaj. Mi vemo, da s kolesarstvom, kakršno "je danes, ne bodo zadovoljni, in priznati jim je treba že v naprej, da bodo imeli prav ... kajti takšnih športnikov kakor jih je imela naša ožja domovina pred 50 leti, danes ni več. In to je velika škoda! »Slovenski kolesar« Kolesarska podzveza Ljubljana je za proslavo 50-letnice slovenskega kolesarstva žrtvovala še nekaj — in niti ne malo — tu izdala posebno jubilejno številko z gornjim naslovom, v kateri je hotela »v meglenih barvah podati naši današnji kolesarski generaciji nekaj spominov na čase, ko si je slovensko kolesarstvo začelo utirati pot k nadaljnjemu razvoju.« Res skromna je ta številka za bogato zgodovino, ki jo ima za seboj slovensko kolesarstvo. 50 let dela v športu je za nas in naše razmere zgodovinski dogodek, kakršnega še nismo doživeli. Saj se je moglo pravo športno življenje pri nas z redkimi izjemami začeti šele potem, ko smo se osvobodili tujčeve pesti in na svojih tleh začeli graditi tudi na tem polju. Kolesarji pa so se že takrat, ko se je bilo treba še skrivati pred prežečim očesom avstrijskih oblastev. zbirali v svojih društvih, ki so imela razen samih športnih ciljev tudi važno nacionalno vloge. Tako Je prišlo, da slavijo kolesarji obenem z redkim športnim jubilejem tudi jubilej koristnega dela za narodno stvar. Jubilejna številka »Slovenskega kolesarja« daje v strnjeni obliki nekaj zanimivega vpogleda v pestro zgodovino našega kolesarstva. V nekaj člankih je v splošnih obrisih nakazana dolga pot, ki jo je od leta 1RS8. do današnjih dni prehodilo naše kolesarstvo. V krajših sestavkih so objavljene zanimive podrobnosti iz prvih, kaj pa zelo idiličnih časov, ki so jih preživljali naši prvi kolesarji. Precej prostora 90 izdajatelji te jubilejne številke posvetili najbolj aktivnim dirkačem povojne dobe, med niimi Josipu šolarju, Kosmatimi, Va-lantu, Hvali, Zanoškarju, Abulnarju, Rozmanu in še številnim drugim. Največ premisleka pa je vreden članek o kolesarstvu nekdaj in sedaj, v katerem pisec razmotriva o vzrokih, zakaj je kolesarstvo imelo pred davnimi leti vse drugačne čase in uspehe kakor jih ima zdaj. Predvsem manjka, tako povdarja med drugim, delavcev za kolesarsko organizacijo, resnih in požrtvovalnih, ki bi mogli današnje kolesarstvo zajeti v pravo športno smer; prav tako pa se je zaradi večjih zahtev zmanjšalo tudi število aktivnih delavcev, torej dirkačev samih, med katerimi lahko uspevajo samo najbolj vztrajni in naibolj odporni. Slednjič se člankar pri-tožuie tudi nad mačehovsko odmerjenim prostorom, ki ga dobiva kolesarstvo v raz-n5h naših dnevnikih. Nekateri športni referenti (sic!) daiejo to panogo prav na konec vseh drusrih športov, češ ker jo smatrajo »za peto kolo«. H kraju navaja celo nekaj konkretnih primerov, v katerih je naše kolesarstvo prejelo premalo prostora za svoje prireditve. (»Jutrova« športna rubrika je enako dostopna vsem športnim klubom in organizacijam, ki gojijo katerokoli športno panogo, in ni med niimi nobene, ki bi bila »za peto kolo«. Katera izmed njih pa pride na konec športov, pa ni odvisno samo od športnega referenta, temveč predvsem od požrtvovalnosti in ambicije posameznih funkcionarjev v klubih ter od uspehov in delovanja aktivnih predstavnikov vsake športne panoge. Op. ur.) »Slovenski kolesar« je zanimiv prispevek k zgodovini našega športnega udej-stvovanja in jo zato toplo priporočamo vsakomur, ki se zanima za to, iz kakšnih početkov se je naš šport začel. Posamezne številke so po 2 din. Razpis kolesarske dirke za državno prvenstvo juniorjev Kolesarski savez Jugoslavije razpisuje na dan 12. junija t. 1. na progi Celje—Konjice—Slovenska Bistrica—Maribor tekme za državno kolesarsko prvenstvo junior-skih vozačev. Start bo ob 9. dopoldne v Celju na Mariborski cesti pri gostilni Svetel, cilj pa v Mariboru na Tržaški cesti pri stadionu železničarja. Pravico nastopa imajo vsi juniorski vozači (kategorije E), ki so na dirki za prvenstvo svojega podsaveza dosegli eno izmed prvih petih mest in imajo licence za leto 1938. Dirka se vodi po pravilih in pravilnikih KSKJ in UCi ter po policijskih cestnih predpisih. Kolesa morajo biti opremljena z dvema sigurnima zavorama in zvoncem. Menjava kolesa Je dovoljena samo ob prelomih. Vsak vozač vozi na svojo odgovornost in svoje stroške. Vsako spremstvo je strogo prepovedano in Ima za posledico — diskvalifikacijo. Vozači morajo biti na startu najmanj eno uro pred začetkom dirke, kjer bodo plombirana kolesa in odvzete licence, ki jim bodo vrnjene, ko bodo vrnili startne številke. Pri prihodu na cilj se mora vsak vozač prijaviti tehničnemu referentu. Prijave je treba poslati saveznemu tajniku g. Otmarju Ferrariju, Zagreb, Vuko-vičeva 3, najkasneje do 8. junija. S prijavo je treba plačati znesek din 10.—, poznejše prijave se bodo sprejemale proti dvojni prijavnini. Za proteste je treba priložiti znesek din 50, najkasneje četrt ure po prihodu na cilj. V utemeljenem primeru se bo znesek vrnil, sicer pa zapadel v korist savezne blagajne. Dirka bo ob vsakem vremenu. Nagrade, ki bodo razdeljene po končani dirki v restavraciji Mariborski dvor v Mariboru, bodo naslednje: 1. državni dres, zlata kolajna in posebna nagrada, 2. srebrna kolajna in posebna nagrada, 3. kolajna in dar podpredsednika g. Jurčiča, 4. do 6. kolajne, 7. do 10 priznanice. Jugoslovanski zimsko športni savez sporoča, da bo v nedeljo 29. maja t. 1. njegova XVI. redna glavna skupščina v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani, Miklošičeva cesta ob 8. zjutraj z že objavljenim dnevni redom. Vsi udeleženci skupščine imajo pravico do polovične vožnje od 26. maja do 1. junija t. 1. Kupiti je treba na odhodni postaji s člansko legitimacijo in fotografijo celo karto in železniško legitimacijo obrazec K 13. Karte pri izhodu v Ljubljani ne smete oddati, ker velja skupno s potrdilom o udeležbi za brezplačen povra-tek. JZSS (Službeno) Vsi člani upravnega odbora se vabijo na izredno plenarno sejo upravnega odbora v ponedeljek 23. maja t. 1. ob 20.30 v savezni pisarni. Na seji se bo razpravljalo predvsem o predlogih za skupščino, o poročilih s kongresa BTSe in o podelitvi saveznih športnih znakov. To je red izredne važnosti. Dolžnost vseh članov upravnega odbora je, da se seje udeleže sigurno in točno. SK Slavija. Danes ob 13.15 morajo biti pred glavnim kolodvorom vsi igralci I. moštva. Kdor ima doma opremo in ne Igra, jo mora brezpogojno oddati na kolodvoru. Prosim sigurno in točno! Tajnik. Kolesarska podzveza bo imela redno sejo v ponedeljek 23. t. m. ob 20. v prostorih kavarne Vospernik. Gg. odborniki se prosijo, da se seje sigurno udeleže, ker se bo sklepalo o važnih zadevah. • Uspešno delo naših skavtov Te dni obhaja svojo pm> obletnico na>-mlajše skavtsko društvo »Steg skavtov Ljubljana III.* Dnevi prvega leta se stečejo 24. t m. Ko smo dudi ionsko leto o ustanovitvi novega skavtskega stogsu smo bila nekoliko skeptični spričo dejstva, da že obstojata v Ljubljani dve taki društvi. Vendar pa se je naša skepsa izprevrgla v navdušenje ob pogledu na izredno delavnost stega. 2e lansko počitniško taborenje v Mednem, o katerem smo takrat poročali, je pokazalo veJško življenjsko silo tega ste-ga in sposobnost njegovega vodstva. Steg skavtov Ljubljana 11 L, je ustanovil in ga še Učitelj Miroslav Zor, načelnik Stega skavtov Ljubljena III. vodi učitelj Ijubljartslke poskusne šofle g. Miroslav Zor, znani skavtski organizator rn vodja Danes je to edini ljubljanski skavtski steg, v katerega je možen vstop vsakomur, kajti oba ostala stega sta se pretvorila v izključno šolski organizaciji Brez vsakih javnih podpor, tiho in neumorno deluje mladi srteg ter zbira v svojih vrstah vse, ki se navdušujejo za preprosto prirod-no življenje, za taborno romantiko in za skavtske vsečloveške ideale. Poleg šolarja stoji uradnik. podeg obrtnega vajenca trgovec, poleg delavca akademik in vsd si podajajo roke v skavtski po-zdrav, obljubljajoč zvestobo Bogu, kralju, domovini in Bolgari v Krškem Krško, 21. maja. Krško s svojo okolico je spet enkrat oživelo, ko so včeraj popoldne sokolski oddelki z gasilsko godbo na čelu odkorakali pred sresko načelstvo, da sprejmejo bratske goste, plovdivske pevce. Tudi Številno občinstvo je navzlic slabemu vremenu napolnilo trg in dalo ob prihodu avtobusov duška svojemu navdušenju. Kot prvi je pozdravil goste v Imenu prebivalstva župan g. Lazarini, ki je med drugim izvajal, da se bratje ne smejo čuditi, če pri nas, v tako majhnem kraju, ne bodo sprejeti s takim sijajem kakor drugod, da pa so čustva, ki navdajajo prebivalstvo Posavja, ista, kakor jih je manifestiralo prebivalstvo drugih krajev širom vse banovine. V imenu Sokola, pod katerega okriljem se je vršil snočnji koncert, je pozdravil goste starosta Burja, ki se je v svojem, s slovanskim duhom prežetim govorom zahvalil Bolgarom za delo, ki ga vrše za zbli-žanje bratskih narodov. V imenu zbora se je zahvalil vodja turneje g. Pešev, čigar besede, polne bratskega zanosa, so izzvale med občinstvom splošno navdušenje. Godba je nato zaigrala »šumi, Marica« in »Bože pravde«, nakar je veličastna povor-ka odkorakala v sokolski dom. Ob 20. se je v nabito polni dvorani doma pričel koncert. Ob vsaki točki je občinstvo nagradilo pevce za krasno izvajanje s frenetičnim aplavzom. Naraščajnica Radovanovičeva je v imenu sokolske mladine izročila ljubim bratom krasen šopek nageljnov s posvetilnim trakom. Zahvalil se ji g. Pešev, čigar govor je izzval v dvorani tako navdušenje, kakršnega KrSko ne pomni. Ovacije kar niso hotele ponehati, tako da so bili nazadnje pevci prisiljeni, da so izven programa dodali še nekaj narodnih pesmL Po koncertu je pogostil pevce g. Vinko Bon v svoji kleti s pristnim dolenjskim cvičkom. Pri banketu, ki ga je gostom priredil krški Sokol, sta nazdravila Bolgarom brat Debelak in sestra Skerletova, zahvalila pa sta se jima g. Pešev in prota Simonov. Navdušenje je bilo na vrhuncu, ko je Vekoslav Bučar spregovoril bolgarskim pevcem v slovo. Sokolski orkester je zaključil prelepi večer. Kako silno lepo je bilo razpoloženje, priča okoliščina, da so spremili goste prav vsi k jutrniemu vlaku. Neizbrisni pa bodo ostali vtisi tega za Krško edinstvenega dne. Tatinska poslovna knjiga V noči na sredo so imeli Kranjčani, ki so se vračali iz Narodnega doma od predstave, mnogo posla in tudi zabave t zasledovanjem vlomilca, ki se je vtihotapil v Merkur j evo trgovino z železnino. Slučajno ga je nekdo videl, ko je zlezel skozi okno v klet Cela truma je zastražila trgovino, da ne bi vlomilec utekel pred prihodom policije m orožnikov. Orožniki pa niso mogli priti v prostore trgovine, ker je vlomilec okno za seboj zaprl. Poklicali so poslovodjo, da je odprl lokal. Vse prostore so preiskali, toda o vlomilcu ni bilo sledu. Naposled so ga našli na podstrešju za nekim tramom. Poslovodja se je zelo začudil, ko je v vlomilcu spoznal mladega L., uslužbenca trgovine. Zasačeni vlomilec je priznal, da je že večkrat ponoči obiskal trgovino ter odnesel razne predmete. Na njegovem stanovanju so našli knjigo, v katero je skrbno vpisoval ves tatinski plen ter tudi navedel, komu ga je prodal Včeraj so orožniki že aretirali nekega trgovca, 3d je bil menda njegov najboljši odjemalec. V tatinsko zadevo, ki je najbolj pojasnjena s »poslovno« knjigo, je zapletenih več oseb. AarlAtm zaklonom tior p*eprwv4jeneet ®a službo bližnjemu. Vsi stoji in starosti to zastopane v stegu, ki deluje harmonično, brez notranjih pretresov in v resnici demokrat tično. t. V prvem lota svojega obstoja je pokazal steg že zelo lepe uspehe. Organiziral je močno krdelo najmlajših skavtov-volčačov —, več čet izvidnikov ter močan klub roverov-uskokov, ki so v svojem srečno izbranem de-ki izredno aktivni Nad 17-letni fantje, pestro pomešanih stanov, spoznavajo ob bratskem sodelovanju težkoce, kar vpliva vsekakor vzgojno na mlade ljudi, stoječe na pragu samostojnega življenja. Steg sam pa pripravlja tudi kiuibe pohratimoiv, starejših skavtov, ki se žele udejstvovaJfci v skavtskem življenju ter se udeleževati taboren j a. Mala skupina skavtskih dedavcev, ki se je zbrala v Stegu skavtov Ljubljana IIL ima Se različne druge dalekosedsne načrte, o katerih bomo Se poročali. Za proslavo obletnice bo steg priredil dvodnevno taboren je ob bistri Savi onkraj Tomačevega. Pod platnenimi strehami okrog tabornega ognja bodo agilni dcavti pregledali svoje preteklo delo in načrte za bodočnost Novinci se bodo pripravil j ali za poletno taboren je ter bodo po svečani obljubi uvrščeni med prave skavte. Se več drugih slovesnosti se bo vršilo ob tej priliki. Kdor od naših čitateljev želi natančnejših informacij, naj se potrudi k izložbenemu okencu, ki ga je iz prijaznosti dala skavtom na razpolago tvrdka Goreč. Tam bo videl vedno kaj zanimivega. Počitniško taboren je bo društvo letos priredilo na zelena Krki, v najlepšem delu doline gradov, na Otočcu. Organizirano bo velikopotezno in se ga bo udeležilo tudi mnogo pripadnikov drugih stegov. Steg skavtov Ljubljana III. si je, stoječ ▼ središču Slovenije, nadel tudi nalogo, pomagati zunanjim stegom pri njihovem razvoju. Zavedajoč se te naloge, jim bo pomagal pri vzgoji vodnikov, četovodij in tabo-rovodij. Skavtizem je vreden, da se razširi povsod in med vse ljt»di. treba ga le prilagoditi različnim potrebam. Mesto in dežela — oba sta v današnjih razburkanih časih potrebna miru, da se zavesta in najdeta zopet sama sebe ter izpolnita mesto, iti jima ffre. Nove in lepe možnosti za narodno vzgojo daje skavti-zem, strma je njegova pot, toda ravna, brez ovinkov. Srečni so ljudje, ki hodijo po njej. Mlademu stegu. ki sd je nadei tako visoke cilje, pa želimo za bodočnost še mnogo uspehov in lepega razvoja! Ob grobu vzorne matere Na Vrhniki je nedavno umrla gos pa Ivanka Drašler-Čeponova, ugledna go-stilničarka in soproga mesarja. Po rodu je bila iz Horjula, stara je bila šele 45 let. Vzorna gospodinja je bolehala že tri leta. Zapustila je dva mladoletna otroka. V spomin blage gospe je napisal njen brat Janko naslednje poslovilne besede: Cvetja polni majndk v svoji pestri krasoti je tu, novo življenje diha v naravi, a Tvoje je usahniio kakor cvetje, ki ga uniči slana. Pred tedni, ko ai se poslavljala od ljubljenega doma v nadi, da ozdraviš, si v temni slutnji in bridki žalosti opazo-vaiLa vzbujajočo se naravo in srce nam bilo polno britkostL Kakor zamori pomladni mraz jablano v polnem cvetju in pričakovanju obilnega sadni, je tudi Tvoje na videz krepko telo umorila kruta bolezen v najlepši dobi Tvojega ploden osnega in vzornega življenja. Na dan, ko smo obhajali materinski dan in slavili vzorne matere, smo Te položili v prerani grob. Biti a si vzorna m ljubeča dlnižnoa svojemu zvestemu soprogu in nepozaben mi bo ostal v spominu ljubeč in globok pogled, ki si ga upirala v njega pri slovesu dan pred smrtjo. BiLa si zlata in preskrbna mamica svojima nedolletndma nadebudnima sinovoma, a Tvoja nežna roka, ki bi ju morala voditi po težki poti življenja, je omahnila, ne da bi dovršila do konca svojo materinsko dolžnost. Preden je prenehalo utripati Tvoje ljubeče srce, so zadnje besede veljale otrokoma. Nepozabni nam bodo ostali trenutki, ko sd kot skrbna gospodinja v nadi ozdravljenja zapuščala svoj ljubljeni dom, sad Tvojega truda in dela, v temni slutnji, da ga ne boš videla nikdar več. Edina tolažba v neizmerni boli pa nam je zavest, da si zatisnila od muk trudne oči odana ▼ voljo Njega, čigar pota so nepreračuruljiva. DVA JUNAKA »Se nikoli nisem videl, da bi bili na kakim seji odprli usta.« »Tako? Kdo pa je vselej zehal, kadar ste vi govorili?« TUDI NEKAJ »No, kako pa tvoje čebele?« »Se kar zadovoljen sem z njimi! Medu mi Hvalice sicer niso dale, ampak zadnjič so opikale mojo taščo, da se je že drugi dan vsa jezna odpeljala domov.« TRDOVRATEN SNUBEC »Kaj, že spet ste tu, čeprav sem vas pred petimi minutami vrgel ven?« »Oprostite, — toda prej mi niste povedali, ali mi boste dali svojo hčer ali ne.« »TOTRO« 9t tti Bb*Qa, n. V. 1938 NRPOLEONOUR TFHNR UUBEŽEN »če hi me bila poznala v Časih revolucije! Takrat sem bil suh in bled. S svojimi sipkimi rameni, vdrtimi prsi in slabo uniformo nisem bil prav nič podoben tistim, ki ugajajo lepim ženam. A vendar sem stopal po ulicah lahkih nog, z glavo polno načrtov. Veroval sem vase. Zmerom sem veroval vase, tudi v najtemnejših trenutkih!« Ta vera je pojasnjevala večino njegovih dejanj. Dovoljevala mu je napon in odločnost, preračuna-nost in neskrbnost ter mu dajala čudovito mnogo-ternost bitja, ki ga je dolgo časa varovala prevelike utrujenosti. Obnavljal se je sleherni dan. Napoleon je hodil nekaj minut sem ter tja, nato pa »pet prisedel k dragi in jo prijel za roko. Marija Walewska ni več nosila poročnega prstana; nadomestil ga je bil votel obroč, v katerem so bili Napoleonovi lasje in v katerega je bilo vrezano posvetilo: »Kadar me ti ne boš več ljubila, te bom jaz še vedno ljubil.« Cesar ji ga je bil podaril v Kraljevcu. Časih je postala Marija Walewska žalostna in rekla, da ona pač ne bo prva nehala ljubiti, ampak slutnja ji pravi, da ga bo dalj ljubila kakor on njo. Nad tem se je Napoleon vsakikrat razjezil. »Mar 1» veš,« je vzkliknil, »da se bitje, kakršno sem. jas, nikoli ne izpremeni? Rojen sem bil za rodbin-1 sko življenje, če sem Jožefom varal, sem Jo varal le zato, ker me je ona začela varati. Toda ženske, ki sem jih imel, ne pomenijo nič več kakor obed, ki sem ga použil pred dvema letoma. Pri tebi, Ma-rie, je stvar povsem drugačna. — Ti ne bd smela dvomiti o meni.« Marija se je takoj raznežila in ga jela prositi odpuščanja. A tudi on se je opravičil: »Vojak sem, nagel in robat Niso me vzgojiil na dvoru...« Drugekrati, kadar je po dva dni nepretrgoma delal in spal le malo ur in je bil zaradi tega izmučen, je priletel v hišo kakor vihra. Ob takih dneh mu je bil zatohli sobni zrak neznosen. Povabil je Marijo Walewsko v svoj voz; peljala sta se po Parizu in bližnji okolici ali pa v Sevres, Meudon ali Boulogne na izprehod. Nekoč ji je pokazal Mal-maison, drugič jo je zapeljal na Sorbonski trg ter obiskal z njo ateljč svojega najljubšega slikarja Davida, ki je bil pravkar dovršil velikansko sliko kronanja. Čeprav je imel Napoleon malo nagnjenja do umetnosti in ni mnogo razumel o slikarstvu, je bil vendar vzhičen, ko je videl, da je Davidov čopič tako veličastno zajel uro njegovega vzvišenega zmagoslavja. Čestital je mojstru in ga prosil, naj začne slikati prijateljičin portret. David je bil od Marijine miline, kakor tudi od nekaterih pametnih besed, ki jih je izrekla o njegovih slikah, ves očaran in je privolil, da zaradi nje zapusti svoj atelje, česar ni hotel storiti niti cesarjevim sestram na ljubo. Prišel je v Houssaye-vo ulico ter jo naslikal v njenem belem budoarju, i na pol ležečo na zofi, z roko na polodprti knjigi, I z jasnimi, sinjimi očmi in otožnim smehljajem Obrnjenim proti svetlobi Fonchčjev načrt 2e nekajkrat je Fouchč obiskal grofico Walew-sko. Zmerom najde za svoj obisk ugoden izgovor. Zdaj jI mora sporočiti kako novico, zdaj pride, da ji stori uslugo. Četrt ure posedi v Houssayevi ulici, nato se pa vrne k svojim opravkom, k velikim in malim. Pri teh kratkih obiskih je zmerom ljubez- niv, dobrodušen in ustrežljiv. Počasi se je Marija Walewska privadila njegove odurne bledosti, njegovega dolgega, suhega obraza m njegovega rezkega glasu. Mariji Walewski gre njegova skrbljivost do živega, in njegova vnema ji dobro de. Tudi to, kar cesar govori o njem, mu v njenih očeh več koristi kakor škodi. Fouchčju sile ob tem času solnce Napoleonove naklonjenosti. ne, da bi cesar spoštoval njegov značaj; a Fouc. _va nenavadna samozavest, njegova dovzetnost, spretnost in ogromno znanje, vse to ima zanj poseben mik. Ta dva tolikanj različna značaja se vzajemno čislata in pritezata. Zato mu Napoleon vse bolj in bolj po ver j a izvedbo najvažnejših političnih zadev. Iz policijskega ministra je postal malo manj ko prvi minister. Pri vsaki reči ima prste vmes. Nekdaj je hotel zagotoviti svoj vpliv s tem, da bi dal Napoleonu ljubico. Pri tem je mislil na gospo Rčcamierjevo. A niti ta tolikanj oboževana žena niti cesar nista bila naklonjena njegovemu načrtu; zato ga je takoj spet opustil. Odkar je stopila na plan Marija Walewska, se ukvarja Fouchl z drugim načrtom. Po svojih zanpnfldh pri dvoru, Se bolj pa po tvojem lastnem opazovanju je o globokošti Napoleonovih čuvstev do Marije Walewske dobro poučen. Da bi se zdaj zvezal s cesarjevo prijateljico, vodil njeno ravnanje in s tem utrdil cesarjevo zaupanje do njega, mu je preklavrno. Njegovo oko meri na nekaj višjega, važnejšega. Po Mariji Walewski se je Napoleonovo srce ustalilo. Če bo še on s svojo vztrajno zvitostjo podpiral grofico, si sme Marija izbrati krono za cilj. Da ni skoraj prav nič mče-muma, Fouchč sicer čuti. A njena ljubezen do Napoleona, nekakšna mržnja do Jožefine, ki bi jo bilo lahko podnetiti, in razna zanimanja, ki bi se vendar še utegnila zbuditi v nji — kdo pa ve? — vse to jo mora po njegovih mislih neogibno pripraviti do tega, da sklene z njim zvezo. Ako jima potem uspe, da strmoglavita kreolko, njegovo staro in nevarno sovražnico, ki mu jo je zmožna še pošteno nagoditi, če ne bo dovolj hiter — tedaj Napoleon gotovo ne bo imel bolj nujne želje mimo te, da svojo dražestno, mlado, krasno in odlično ljubico z brezmadežno preteklostjo povsem dvigne do sebe. Tedaj se bo čutu Fouche prvič po mnogih letih resnično varnega. Tedaj bo mogel s podporo nove cesarice in kot prvi minister gospodarja sveta na široko razpeti peroti svojega veleumja. Niti malo ne dvomi, da bd cesarstvo tako dobilo prestolonaslednika. To bi pa pomenilo dokončno ukročen je notranjih in vnanjih sovražnikov. Rojalisti potem ne bi več upali, da se vrne stara monarhija. Jakobinci bi se odrekli svojih prismojenih sanj o svobodi. Anglija bi se uklonila. To bi končalo večne vojne; bilo bd pomlajenje Evrope, ki bi vendar že vstala iz krvave kopeli — in varnost in mir... S/ootia icoleictmra ortte /6Lovcu«, Rimska 24, Blei-weisova 2. 12813-18 Pravo veselje uživate samo pri Kramarju, Dolenjska cesta. Koncert, veselica Izbrana vina in jedila. 12786-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Danes o priliki motocikli-stične dirke velika prireditev ( pestrim sporedom ! 12764-18 V restavracijo Frankopanski dvor na koncert prvovrstnega jazza »Akordeon«. Izborna vina. dobra kuhinja. Mladi kozlički, pečeni na ražnju. Din 28 kg. 12787-18 ESB&BKBt Beseda 1 Din asc«»g « Din za šifro ali daianje naslova 5 Din Najmanj š« n Dtn Korespondentko perfektno v srbohrvaščini, nemščini n italiianščini, i.rno nemško stenotipistko, iščemo za takoišen nastop v provincijaln.-m mestu Ba-nata. Pomi lbe na Brača Freischberger, Petrovgrad. 12511-1 Mesarskega pomočnika (sekača> vojaščine prostega in neožerrenega, spreime Ivan Javornik, Domobrap-ska C. 7. Ljubljana. 12499-1 Dekle iz boljše družine, ki zna samostojno kuhati in gospodinjiti, dobi zaposlenie. Ponudbe r.a ogl odd. Jutra pod »Nemka k otroku«. 12437-1 Izurjene pletilje iprejme »Mila«, Mestni trg Itev. 17. 12761-1 [ Mlad perfekten sluga I samski, prost vojaščine, vešč serviranja, pospravljanja, likanja, z znanjem slovenskega in nemškega jezika in z dobrimi spričevali dobi takoj stalno službo v gosposki hiši na deželi. Ponudbe s sliko je poslati na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Sluga«. 12590-1 Salon »Moda« Pražakova ul. 15-1. Išče več dobrih pomočnic vajenk. 12682-1 Korespondenta I z brezhibnim poznanjem hrvatskega jezika išče večje zagrebško trgovsko podjetje Lastnoročne obširne ponudbe s prilogo fotografije nasloviti na Publicitas d. d., Zagreb pod št. 49880. 12585-1 Prodajalko zanesljivo, agilno in izvež-aano v elektrotehnični stroki, spreimemo. Samo pis- I mesto v boIj. mene ponudbe z navedbo gem saionu. Ponudbe na dosedanje prakse nasloviti ni »Elektroindustrija«, d. d.. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. 12550-1 Brivski pomočnik ogl. odd. Jutra pod šifro [ »Boliši salon«. 12666-1 Guvernanta — Plačilno natakarico nemško ali italjansko ter slovensko govorečo, zmožno vzgojiteljica kavcije 'sprejme mali hotel z znanjem francoskega Informacije: Kolodvorska jezika dobi službo. Dopi se na ogl. odd. Jutra pod »Fina duša« 12638-1 ul. 23-1. 12709- Stavbnega tehnika # , vojaščine prostega, sprejme Zelezninar I tovarna za stalno v svojo ki razume pisarniška de tehn pisarno. — Prednost la in sposoben za pot- ?e™čma deloma srbohrva nika dobi takoj mesto . 5C'"?- Nast0? ta£?>- T Po Ponudbe na ogl. odd. Ju nudbe na ogl. odd. Jutra 1 pod »Lepo mesto«. tra pod »Veletrgovina z železnino, Zagreb« 12634-1 12714-1 Kotlarskega V Mariboru I pomočnika oddam mirno opremlje- potrebujem takoj. —Urbas no stanovanje proti me- | Jastrebarsko. blirani sobi v Ljubljani Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Počitnice zelenju« 12626-21 12719-1 Postrežnico pridno ln pošteno k 2 lanski družini sprej- I se spozna na vrtnarska Vrtnar samostojen in sposoben samski dobi službo ta koj. Istotam sprejmemo vrtnarskega delavca, ki mem. Naslov v vseh po deia. Ponudbe na ogl. slov. Jutra. 12631-1 | odd. Jutra pod »Vrtnar« 12758-1 Trgovskega sotrudnika I Spretno pletiljo mešane stroke ki je bil za- sprejmem. Naslov v po poslen daljšo dobo v večji slov. Jutra. 12749-1 podeželski trgovini sprejmem I " manufaktur. in galan- Mlinarski pomočnik terij. oddelku. Prednost imajo izložbeni aranžerji. samostojen delavec dobi mesto. Vprašati v pisar Hrana in stanovanje v hiši. , ^Vii^enia Oh Inrfcii Ponudbe, z navedbo pogo-I °b jarkU jev, prepisi spričeval in življenjepisom slati na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Podeželsko mesto«. 12784-1 Lesostrugar 12572-1 I o, zaupna oseba, prvovrsten organizator in kalkulant, vešč jezikov, želi prememti mesto. Dop ise pod »Zmožen« na oodružnico Jutra Maribor. 12420-2 Plačilna natakarica penektna v nemščini, ser-viranju, sam<_sto,na, išče za takoi mesto izven Liuo-hane. Ponudbe na ogl. odd (utra pod šifro »Za *akoj«. ; 12389-2 Skladiščnika nekoliko prakse iščemo. Nastop službe takoj. Trgovsko naobraže ni imajo prednost. V ponudbi navesti svoj kurikulum vitae in višino kavcije. Ponudbe poslati na ogl odd. Jutra pod »Skladiščnik« 12489-1 Servirko oerfektno in istotako sobarico iščem aa boljši manjši penzion na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Graščina« 12459-1 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE 93—94 Oče, ki se je čutil krivega in je tudi dvomil, ali bi mu na policijskem uradu verjeli, se pa ni maral dati prijeti. »Za menoj!« je šepnil Janku, in ko sta prišla prav do redarja, sta se oba hkratu po bliskovo sključila, smuknila pod njegovimi razprostrtimi rokami mimo nje- ga in jo ucvrla v beg, Džimi pa za njima, Ko je oče tako nenadoma izpustil kmetovo nogo, je padel ta naprej in umazana metla je oplazila orožnika po obrazu! Deklico 15 let staro za cvetličarno m vrtnarskega vajen ca marljivega n poštene ga spre'me takoj A. Va-tovac. Vrazov trg i. _ 12657-1 Kuharico fali kuharia) prvovrstno moč, zmožno voditi samo--toino veliko restavracijsko kuhinjo v Ljubljani, sprejmem takoj. Ponudbe na o.el. odd. Jutra pod šifro »Restavracijska kuharica«. 12801-1 Prodajalca ali prodajalko izurjena T delikatesni in kolonijalni trgovini, zmožnega popolnoma samostoino voditi večjo trgovino, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poslovodja«. 12800-1 Šiviljo dobro izvežbano, sprejmem. Lir.dič Alojzij, Devinska 7] Trnovo. _12811-1 Praktikantko strojepisko z znanjem srbohrvaščine sprejmem. Ponudbe na ogl! odd. Jutra pod šifro »Prak-tikantka«. _ 12812-1 Šoferja z nekoliko kavcije _ za tovorni avto ali kom panjema sprejmem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »10.000« 12706-1 Prodajalka dobro izurjena v špecerijski stroki se sprejme v špec. trgovino v Ljub ljanl. Ponudbe na ogl, odu Jutra pod »AB 77« P 12704-1 Trgovski potnik j iolonialne stroke z več etno prakso, dobro vpe ijan želi stalno službo Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Soliden« 196 2 Brivska pomočnica želi praksi v damski stroki. Dela tudi samo za hrano •n stanovanje. Naslov v «eh poslovalnicah Jutra. _ 12313-2 1000 Din dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo hišnika, skladiščnika, inkasanta,' ali slično. Sem oženjen brez otrok, zmožen ne kaj kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hišnik« 12635-2 Šofer, mehanik trezen ln pošten, zanesljiv vozač za avtobus, osebni ali tovorni avto išče službo kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajen Diesel-motorjev« 12636-2 Kuharica za vse zdrava in poštena, srednjih let išče službe z nastopom 1. junija. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro kuham«. 12581-2 Prodajalka dobro vpeljana v špecerj-ski in delikatesni stroki z znanjem nemščine želi mesta. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Spretna meč«. 12597-2 Gospodična želi poldnevno zaposlitev pri otroku. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljubim deco«. 12SW 2 Samostojen pek išče službo. Gre m pošlo vodjo ali vzame pekarno v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Pod 28 let« 12609-2 Pekovski pomočnik vojaščine prost išče službe kierkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jura. 12648-2 Prodajalka meiane stroke, mlajša, želi kjerkoli mesta, tudi v bu-ftftu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12656-2 Soliden obrtnik pošten, vesten, srednjih let vešč nemščine želi primerne zaposlitve pri kakem tovarniškem podjetju. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Delaven«. 12646-2 Absolventka dvorazr. trgovske šole s prav dobrim uspehom zmožna. Išče zaposlitve Ponudbe pod »Kjerkoli na ogl. odd. Jutra. 12510-2 Stalno službo išče samski delavec, pošten, priden, trezen, za nesljiv z dobrimi spričevali. Položi 3000 din kavcije v tovarni ali tr govini ali slično. Nastopi 1. junija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skrben delavec« 12509-2 Prodajalka izurjena v manufakturi galanteriji ln špeceriji, dobra moč. išče mesta v boljši trgovini. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Vestna prodajalka 12523-2 K otrokom želi 21 letno dekle z Izobrazbo 4 razredov meščanske šole ter 2 letnikoma dekliške obrtne šole. Zna nemščino in pomaga po potrebi tudi pri vseh hišnih delih. Ponudbe pod »Začetnica* na podr. Jutra Maribor. 12543-2 Dekle trgovsko naobraženo, pridno ln pošteno, sposobno za vsako delo, va jeno samostojnega g spodinjstvo. revnih star šev prosi zaposlitve, naj raje v okolici Celja. Na slov v vseh posl. Jutra 12536-2 Vsestransko uporabljiv fant z mečša.nsko šolo. par-letno pisarniško prakso vojaščine prost, išče pri merne zaposlitve. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Blatnl-ker« 12486-2 Absolventka gimnazije s perf. zna njem nemščine išče službo. Ponudbe na ogl odd. pod »Takoj ali poz neje« 12476 2 Dekle Išče službo gospodinje k samskemu gospodu ali gospej. Gre tudi v mesto. Vešča likanja Pe rila. nekoliko tudi šivanja. Nastop s 1. ali 15. junijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena ln varčna« 12454 2 Nekadilec išče službo sluge, rad M izučil za šoferja. Kavcija 2100. Ponudbe pod šifro »Irezen« na ogl. odd. Jutra. 12806-2 Trgovski pomočnik šofer samovozač z daljšo prakso, mešane stroke, išče mesto pomočnika, potnika ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcija 10.000«. 12810-2 Kuharica Išče službe pri dobri družini v Ljubljani ail na deželi. Ponudbe pod »Vztrajna« na ogl. odd. Jutra. 12732-2 Akademik v denarni stiski išče zaposlen j a kjerkoli. Nasl. v vseh posl. Jutra. ** ,„ 12751-i Iščem tvrdko ki potrebuje mladega profesionista. kateri se želi izučiti šofiranja in ki ima veselje do potova nja. Naslov v vseh posl. Jutra. 12754-2 Katera tvrdka potrebuje mizarja s svo jim orodjem. Službo nastopi takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 12755-2 Služkinja srednjih let, zna dobro ku-liiti in opravljati vsa hišna c!cla, išče službe k manjši • iružini na stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna«. 12674-2 Perfektna sobarica gre k večji rodbini ali na sezijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Perfektna sobarica« 12740-2 Postrežnica išče zaposlitve za ves d^an. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsega zmožna« 12791-2 Učenko za trgovino elektrotehnične stroke, razumno in pridno sp'ejmemo. Ponudbe na siovitj na »Elektroindustrija«, d. d. Ljubljana. Gosposvetska cesta 13. 12551-44 Trgovskega učenca sprejme večja trgovina mešanega blaga v letovi škem kraju Gorenjske. Z znanjem nemščine imajo prednost. Pismene ponudbe po6latl na ogl. odd. Jutra pod šifro »Veselje do trgovine* 12490-44 Vajenca sprejmem v trg. 2 mešanim blagom. Vsa oekr ba. v hiši. Pokovec Filip, Ribnica, Dol. 12472-44 Vajenca sprejme specerljska trgo vina v Ljubljani. Nasl. v vseh poslov. Jutra. 12432-44 Kolarskega vajenca sprejmejn. Naslov T po slov. Jutra. 12426-44 Mizarskega vajenca pridnega in poštenega, — s; rejmem takoj. — Ivanšek F tnc, Liubljana, Cesta 29. oktobra št. 19. 12662-44 Kavcije zmožen mlajši upokojenec z znanjem več jezikov — išče službo skladiščnika infea-santa. vratarja ali slično. Gre tudi za oskrbnika na deželo. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Skrben« 9920 2 Zaposlitve išče pošteno ln čisto de kle za trgovino ali slič no obrt. Zna voziti kolo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pridna* 12790-2 Fant z dežele 18 let star, želi nastopiti službo kot pomoč v trgovini ali kot sopotnik pri avtopodjetju. Gorjup Stanko, št. Janž na — dravskem polju. 12781-2 Mlado dekle ki se raerume na vsa de la pridno in pošteno že 11 službo pri boljši rod bini. Ledinek. Maribor, Koroščeva ul. 8. 12774-2 Nagrado dobi kdor mi preskrbi kjerkoli službo skladiščnika, paznika aH nočnega čuvaja. Sem zmožen položiti tudi kavcijo. Nasl. v vseh posl. Jutra. 12775-2 Zaslužek Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj-S4 znesek 17 Din. Tisoč dinarjev in več zaslužite z delom doma. Pošiljam ma Derial, prevzamem goto vo biaeo. Mal kapital potreben. Zahtevajte pro spekte. priložite znamko za odgovor. Hemipa, Pančevo, Trg kralja — Aleksandra 3. _ 11325-3 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Na slov pustiti v ogL odd. Jutra. 12559-3 Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanj« naslova S Din. Najmanj-St znesek 17 Din. Kopalno peč banjo in leseno steno prodam po nizki rm i, Pred Škofijo 15-1. 12502-6 Apno najfinejfc, najceoejfc, »tahjo z drvmi igt Apoeni ca Do- brepolje. 12542-6 Dalije, gladijole, begonije, potooke, kane, lilije, irise, vse originalne bolandske gomolje, nudimo vsled pozne sezone po znižanih cenah. Priporočamo tudi cvetlično seme za poletje. Sever & Komp., Ljubljana. 1233J-6 Sv. obhajilo - sv. birma spominjata na tvrdko Dolenc, Ljubljana, Wol fova 10. 11697-6 Po ponovno znižanih cenah se proda te ostala zxlogh železmne ia steiclenine, steklena vitrina, inventar, fee-laže in stavbeni les. — B. Zilič, Ljubljana, Tvrševa cesta št. 11, vhod s Figor-čevega dvorišča. 12527-4 Zenit Saksofon Es posrebren Bm. Saksofon, klarinet B in 70 najnovejših plesnih šlagerjev prodam za Dim 6.000.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12774-26 Prodam čoln fKlelboort), Jeranov« X. Trnovo. 12611-6 Otroško posteljico železno, belo lakirano in 2 omari proda. ni. Vse dobrem 6tonju. Ptn-tar, Gosposvetska 1-H. ^ 12524-6 Mlado dekle raj en o otrok ln dru gih hišnih opravil Išče zaposlitve takoj, žužek Ana. Rašica 1, p Vel Lašče. 12392 2 Mesarski pomočnik želi službe. Zmožen vsa kesa dela Močan, zdra/v Na.stopi v rnestu ali na deželi. Naslov v vseh po 5lov. Jutra. 12501-2 Mlad pošten fant zanesljiv, želi kakršnokoli zaposlitev. Zmožen tud: ključavničarstva.— Vajen kmet. Naslov: pri g. Kratki, št. Vid nad Ljubljano. 12397-2 2 dekleti pridni ln poštenj iščeta službe v pomoč gospodi nji. Naslov: Zabovnik Eli. Zagorje ob Savi 64 12416-2 Pekovski pomočnik vojaščine prost želi stal nega nameščenja za skupno delo. Naslov v vseh posl. Jutra. 12429 2 V letoviškem kraju iščem kakršnekoli službe. najraje blaganičarke ev. tudi natakarice. — Imam trgovski tečaj. Na, slov v vseh posl. Jutra 12677-2 Šofer star 28 let z znanjem nemščine in srbohnašči n« vajen Diesel motorjev in vseh popravil išče službo. Gre tudi na sezono Ponudbe pod »Do ber vozače na ogl odd. Jutra. 12668 2 Kakršnokoli službo sprejme absolvent zadr. šole, vajen vsakega de la, za majhno plačilo. Naslov v vseh posl. Ju tra. 12676-1: Prodajalka poslovodkinja z večletno prakso želi mesto po družnice v kakšnem le toviškem kraju, ev. tudi drugje. Cenj. dopise na podr. Jutra v Celju ood »Prvovrstna moč 750«. 10635-2. Starejša natakarica zmožna več Jezikov želi mesta takoj ali s 1. Junijem. Razume tudi vsa hišna dela kakor: kuhati. perilo likati. Ponudbe na podr. Jutra. Maribor pod »Urna« 12778-2 Gospa lzučena v trgovini z me šanim blagom išče mesta kot prodajalka kjerkoli. Najraje bi šla v Ljubljano po možnosti. Naslov v vseh posl. Jutra. 12777-2 Starejša gospodinja išče službo, najrajši pri sa mostojnem gospodu. Nastop 1. junija. Cenj. po-nvdbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zanesljiva gospodinja«. 12767-2 18 letno dekle pošteno, pridno z gospo dinjsko šolo si želi boljše službe v kuhinjo ali za sobarico ali slično. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Sem poštena« 12693-2 Dipl. strojnik z dolgoletno prakso -rseh vrst strojev želi spremeniti službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra v LJubljani pod »Trezen mašinist« 12690-2 Mlad mesarski pomočnik vojaščine prost išče služ bo kjerkoli. Nastop takoj. M. Bizjak. Slov. Ja vornik 103. 12697 2 Prodajalka vsestransko verzirana za nesljlva z zna,njem nem ščine. vajena tudi šivanja moškega perila Išče službe Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dela-voljna« 12680-2 BBMTOMMIHHiM^millHBNMip^B-^lflrtlllHHil'' Vajenci (ke) ■ 1 ttTHTfnii EKfrmtTff H< rm»nwt»i mn mu rutnnitnn (• tit; Besed« 1 Din davek s Din za Slfro ali dajanje naslova S Din Na 1 manj &t enesek 17 Din. Za 15 let starega sina absolventa meščanske šole, iščem mesto v mešani trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten in priden«. , ' 12445-44 Popolnoma brezplačno pošljem vsakemu v nekaj dneh srečko za 200 komadov prlma Rum-burg platna. Ako priložite pismu nenalepljeno poštno znamko za 1.50 din. Klement Berenyi, penz. bančni prokurist. Subotlca III, Daničičeva Ul. 3. 12481-3 Inteligentnim osebam dam takoj naročila, tudi na deželi, da izpišejo specialne naslove in pa vprašalne pole. Stalen posel. Zares lep zaslužek zajamčen z dogo-rom. Tiskovine ln osta lo samo proti kavciji 50 din nudim še nekaj dni, dokler Je še nekaj prostih rajonov. — Klement Berenyl, penz. bančni prokurist. Subotlca III. Da2745-6 Frizerska oprema ln aparati poceni napro daj. Reber 7. 12757 6 Aparate za kavo ■ti olje, rime tehtnice in tricikel, prodam. Kopitarjeva št. 1, šp. trg. 12672-6 Otroški voziček arto, globok, prodam. Ftignerjeva 9-H. 12752-6 Prodamo razne stare, še uporabne železne osi, jermenice, kotlo-vino, zobna kolesa, cevi itd. Naslov: »Obnova«. Ljubljana, Vošnjakova ul. 22-11. 12799-6 'Gramofonske plošče fleli jorgovan, Violeta tango, Kukačka, itd. samo po it'D 30— ELEKTRO i o. Pasaža Nebotičnika. 12804-6 Motorno kolo Diamant, več dvokoles, Jtlavlrska harmonika razni fotoaparati, bas, kitaro, radio ugodno naprodaj. A ko želite kaj jrurodatl ali fcuplti obrnite se na komisijsko trgovino Puhuurjeva 1 (po ][eg Plgovca). 12707-6 Kufxim Beseda 1 Din. davek 3 1Xn m šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanj-dt znesek 17 Din. Koleselj It« peresih, za. zaprtgo ene-Itt konja, dobro ohranjen, tabljen, za uporabljanje ui hribovitih cestah bi feupil takoj. Opis m nast.oV poslati : Mihael Dobtršek p. Loka pri Žujmu, Dolgi potok št. 39. 12487-7 Vinske sode rabljene, dobro ohranjene, kup/m. Ponudbe prosim na ogL odd. Jutra po značko »Preisangaoe«. 12346-7 Letve in konične deske stalno kupujem. Dobavitelji s splavi na] se javijo na naslov Mihvoj- Dj Dobri-Veliko Gradište (Du-ciarska banovina). 12533-7 Kopalno banjo •dobro ohranjeno kupim Franc Tršan. Podgora, Sit. Vid nad LJubljano. 12618 7 Omare in postelje dobro ohranjene kupimo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo« 12632-7 Kupim 1 par konjske angleške komplet, vprege, rabliene, eiobro ohranjene z dobrima komatoma od 21—22 col. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Vprega«. 12577-7 Parni kotel ali lokomobilo velikosti 40 — 50 kv. m po možnosti s stopni ščastim pred- ali podtal nim kuriščem v- dobrem stanju Iščem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12592 7 r- Steklenice Frjnz Jožefove, čiste, kupu lja želite prodati ali sa eno dati v snrambo — sprejmemo v posebni oo deiek 9 somtsljsuo pro daje po ze»u ugodnih pogoj in Kupcev je ' ^em »ddelku vedno do voij za dobro obranjen< johištvo Vso reKlam" preskrbimo sami. dpo ■oči te uano na dopisnic tli ustno Prevo2 poni itva i naš euimsiJsK >dde ek preskrbimo sa nI. Ivan Matniau Ljub jana. Tyrševa cesta 79 IV Spalnice, jedilnice, kuhinje po danih ln lastnih na irtlh po jako ugodni ce al. Strojno mizarstvo O Lancož WoLtova 12 219 1> Moderne spalnice kuhinje, orehose in p le s kane vam nudi najceng je mizarstvo Josip Go-ljar. Gosposvetska 13 — dvorišče, vhod pri Delav skem domu. 12614-12 Črešnjevo spalnico politirano prodam po nizki ceni. Mizarstvo Cvetko Kladnik. Mokro nog. 12434-12 Gosposko sobo dobro ohranjeno, prodam. Jelovškova ul. 24, Trnovo. 12808-12 rt Beseda I Din. davels j Din za šifro ali dajanja lasiova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Chevrolet limuzino modro, y izvrstnem stanju, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 12393-10 Kupim DKW tudi drugo znamko, štiri-sedežni, malo rabljen. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra podruž. Jesenice pod »Avto« 12573-10 Puch 125—175 ccm zadnje kolo, event. malo gonilo, kupim — šantl, Konjice. 12563-10 Krasna jedilnica starinska, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12760-1? Vsak je kar najbolj zadovoljen z nakupom kolesa ali motorja pri Tehnik Jos. Banja! LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 20. Zaloga radioaparatov, tenis reketov L t. d. Originalno prikolico za Harley 1200 ccm 1928 prodamo. Unitas, Celovška c. 90-a. 12605-10 Fiat 514 štirisedežna limuzina, dobro ohranjena, z malo porabo bencina, ugodno naprodaj. Na ogled v garaži hotela Uniona. 12332-10 Motorno kolo nov Sachs 74 ccm. vo-žen 500 km prodam za 2.700 din. Naslov v vseh posl. Jutra. 12538-10 Motorno kolo NSU 350 ccm OHV sko raj novo prodam ali zamenjam za lažje od 200 do 250 ccm. Osredkar M. Domžale. 12498 10 Prikolico za motor ceneno, dobro ohranjeno kupim. Pinterič. Ma ribor, Prešernova 20-III 12421-10 5-tonski tovorni avto za prevažanje gramoza, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kipper«. 12809-10 »Sachs« motor kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 12667 10 Avtomobile tovorne, osebne in avtobuse. dobro ohranjene, vseh jakosti. kupite najceneje pri O. žužek, Krupp zastopstvo Ljubljana, Tavčarjeva 11. 12763-10 Ariel 500 ccm OHV športna tipa, novejši model, ugodno na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 9«. 12794-10 Motor DKW 100 ccm, zelo dobro ohranjen, prodam. Celo\ška 78 dvorišče. 12793-1C Beseda 1 Din. da ves 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj g) znesek 17 Din Več koles rabljenih ln novih pr vovrstnin znamk poceni proda Llpar Cerklje. 11310-11 Kolesa in šivalne stroje Diirkopp. Ankar Vesta ln drugih prvovrstnih — znamk v veliki izbiri prodaja najcenejše Triglav, Resljeva 16. 12607-11 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Pletilne in navijalne stroje in nekaj motorjev po ugodni ceni proda Henrik Franzl, Ljubljana.,— Pri voz 17. 12602 29 Motor kompl. 220-330 V 2 KS skoraj nov in manjši pult s steklom ugodno prodam. Juvan, Prešernova ul. 18. 12212 29 Ideal Perplex mlin fabrikat G. Luther A. G. Braunschweig za mlet je vseh vrst kosti, lesa žitnih odpadkov itd. spo jen s 6 HP elektromotorjem kompletno z — mlevsko omaro prodam. Vprašati: H. Vielhaber, Maribor. 12785-29 Mizarske stroje prodam, dam v najem ali pristopim kot družabnik. Ponudbe na cgl odd. Jutra pod »Stroju 12783 29 Prodam lokomobilo tvrdke Halnrich Lanc 30-35 konjskih sil, kurilna površina 13.447, 10 atmosfer. Hlep, Zg. Sv. Kungota. 12776 29 Kot družabnik pristopim k samostojni gostilničarki. Obširne po nudbe pod »Razumevanje« na ogl. cdd. Jutra. 12570-16 Hranilno knjižico Vrhniške obč. hranilnice z vlogo 70.000 din ln knjižico Vrhniške Kmeč ke posojilnice z vlogo 5000 din prodsum najvlš Jemu ponudniku. Ponudbe pod »Za gotovino« na ogl. odd. Jutra. 12401-16 Posojilo 3—5000 din za 1 mesec za že prodano sezijsko blago Iščem za takoj. Ponudbe na OgL odd Jutra pod »Lep dobiček, popolno kritje« 12675 16 Posojilo od 300—500.000 din iščem za 1 leto. Plačam 8% in procentualno udeležbo pri dobička ali drugt ugodnosti po dogovoru. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Visoke obresti 14-70«. 12723-16 Posojila daje in hranilne vloge sprejema Splošno kreditno društvo, Ljubljana, Aleksandrova 5. 12726-16 Od Kmetske posojilnice kupim knjižico )—10.000 din, lahko tudi prepis. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar 70« 12728-16 Dolgoročna posojila dobijo državni, samoupravni ln privatni nameščenci na njih dohod ke kakor tudi hipotekama na nepremičnine pod ugodniim pogoji. — Brezplačne Informacije dobite v informacijski pisarni. LJubljana, Slom škova ul. 1, priti. 12686-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanj š) znesek 17 Din. Gostilno z Inventarjem oddam takoj ugodno v najem radi selitve. StražUčar, Pokopališka 35. 12628-17 V letoviškem kraju na Gorenjskem Iščem v najem manjšo hišo ali vilo pripraivno za penzi-jo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pen-sion- 12625-17 Kolesa Izbira velika, cene nizke ugodna plačila. Remec Oskar, Dolenjska c. 5. 12699-11 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanj &t znesek 17 Din. Vloge na knjižice in tekoče račune obrestutejo najugodneiše posojila dajejo proti tadostnemu kritin vrednostne papirje nupuiejo, prodajalo, lom bardirajo ir. posojajo: Hranilnica dravske banovine Liubljana — Maribor — Celje — Kočevje. 12450-16 Ureditev dolga potom sodnih u> izvensodnih poravnav Nasveti » koakurzmb za devah in vseh drugih tiguv--sko obrtnih poslih Stro Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj fc znesek 17 Din Za gostilno pripravno posestvo, z velikim vrtom, pod Rožnikom oddam. Naslov v vseh po-•lovalnicah Jutra. 12404-19 Mesarski lokal in delavnico oddam. Cigiarjeva ulica št 12. Vodmat. 12055 19 Lep lokal takoj oddam. Emonska cesta 2. 12596-19 Mehanično delavnico vpeljano, pripravno tudi za drugo obrt na prometni točki oddam. Ma tevž ZavTl, Slov. Javor-nik. 12576 19 Dva trgovska lokala radi delne preselitve poslov-nih lokalov v I. nadsropj.i oddamo v pritličju na Tyrševi cesti številka 18 nasproti Figovca. Zelje interesentov oomo po možnosti vpoštevali. Ponudbe na Kmetsko posojilivro ljublj. okol. v Ljubljani. 12652-19 Mlekarna že več ko 10 let obstoječa, dobro uvedena v centru Sušaka naprodaj Dne* na prodaja mleka 400 litrov, lokal primeren za vsako prodajalno Naprodaj radi odpotova nja. Naslov Rudolf Sti-gllč, mlekarna, Sušak 12547 19 V Zagrebu zelo ugodno naprodaj radi smrtnega primera že 15 let obstoječa kleparsko vodovodna delav niča t centru. Ponudbe M. Kmjalč, Mesnička 38. 12508-19 Mesnico in prodajalno auhomes nate robe prodam radi odhoda lz Zagreba. Nujne ponudbe: Mesnica. Zagreb, Masarykova 10-12480 19 Lokal na Bledu v centru pripraven za delikatesno ali boljšo mlekarno takoj oddam. Dopisi A. W01fllng, — Bled. 12484-19 Lokal poceni oddam v prometni Židovski ul. št. 6. 12796-19 Prostori za obrt ali industrijo z vsem komfortom se oddajo. Naelov v vseh posl. Jutra. 12734 19 Gostilne, trafike, bufete trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, krčme, menze, mlekarne, parfume-rije, drogerije, lekarne, vi-narne, hiše, vile in posestva letovišča, zdravilišča in kopališča prodajamo in posre-lujemo nakup uspešno, solidno in naglo: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica , br. 144. t 12566-19 Posest Beseda l Din. davek Din za Slfro ali dajanje naslova i Din. Najmanj h snesek 17 Din. P-osestvo 34 oralov. 6 oralov gozda, ostalo njive, travniki m sa-donosnik pri Sv. Marjeti, naprodaj. Natančnejše pri Drevenšku, Prapro trnkov a 10, Maribor. 12463-20 Dvostanovanjsko hišo poec Bed njanska br 17, Zagreb. 12621-20 Stanovanjska hiša ( 4 sobami, dvemi kletmi, z »peko krita in dvojnook-nati kozolec, ter zemljišča -000 m2 travnikov in njiv, proda se po ugodni ceni. Posestvo leži tik bano-vinske ceste, oddalj. 1 uro od trga Litija. Informacije daje Josip Vozel, Litija 70. 12561-20 Vilo petsobno sadovnjak periferija Maribor 135.000. Posestva, hiše, gostilne, mline, trgovine prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova c. 33. 12565-20 Enodružinsko hišico v dobrem stanju kupim zaželjena Gorenjska ali okolica Celja. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stih svet«. 12615 20 2 — 4 stanovanjsko hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Gotovina in hipoteka». 12641-20 I Hišo ali vilo dvostanovanjsko v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »80.000 Din«. 12644-20 Večjo stanovanjsko hišo v Ljubljani blizu centra prodam. Čisti donos 8ori:i«^e občinjs^ ct ste ln železnice ugu 1.0 prodam Tudi po 10 din Naslov v vseh posl. Jutra, 12670-20 Valjčni mlin in žaga s pripadajočo stanovanjsko h-šo, "gospodarskim poslopjem v predmestju Ljubljane prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jura. 12647-20 Svoj prima objekt r Jugoslaviji zamenjam za enakovredno hiso v Gradcu. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Mit Kom-fort«. 12591-20 Pekarno v centru mesta takoj oddam Za odkup inventarja 12.000 Prešernova 8, Kranj. 12720-19 Lokal takoj oddam gospodu. Gosposka ul. 16 (Sajovic). 12712-19 Lokal na Tyrševl c. 69 oddaim takoj. Clhlaf 12759 19 Trgovina v Mariboru mala galanterijska se radi bolezni ugodno od da. Primerna tudi za vsako drugo trgovino. — Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »50< 12780 19 Lepe prostore primerne za lokal ali delav. nico, na prometni točki, — ugodno oddam. Poizve se Celovška cesta 79. 12795-19 Lep lokal za tngovlno «11 obrt oddam Tyrševa 37-1. 1267*1-19 Lokal za pekarijo ali špecertjo ugodno oddam. Ponudbe pod »Lokal 7« na ogl. odd. Jutra. 12700-19 Med mestom in deželo oosrednje »Jnlrov« mali oglasnik Dvostanovanjska hiša visokopritlična nova naprodaj Prevzem večje hipoteke Snm. Beethovnova 14 po-izve k pri hišniku. 12639-23 Prazno sobo •ddam. Galjevica 9-a 12604-23 Opremljeno sobo ■ posebnim vbodom oddam solidnemu gospodu. Dvofakova uL 3-III levo 12671-23 Lepo solnčno sobo z balkonom in souporabo kopalnice oddam solidnemu gospodu s 15. junijem. Naslov v vseh posl. Jutra. 12658-23 Prazno sobico podstrešno, poseben vhod, oddam za 150 din mesečno. Mestni trg 11-I. 12711-23 Sobo lepo opremljeno, oddam Kalni osebi, Jegličeva 7. 12715-23 Več praznih sob pripravnih za pisarno oddam. Naslov v vseh posL Jutra. 12738-23 Sredi mesta oddam sončno opremi je no sobo. Poseben vhod s stopnic, elektrika, parket. Najemnina 280 din Prečna ul. 8 nasproti kopeli. 12695-23 Dva gospoda sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Sv. Petra nasip 41. 12696 23 Dražbe Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dražbeni oklic. V zapuščinski stvari po dne 13. decembra 1937 umrli Boje Justini roj. Perterlin, trgovki v Ljubljani, Clglarjeva ulica št. 5, se zaradi sklepa okraj nega sodišča v Ljubljani opr. št 1/1452/37-13 vrši v soboto 28. maja 1938 s prlčetkom ob 15. uri na licu mesta v Ljubljar ni—Moste, Na klančku št 1 (garaža Stražarja Ivana) , prostovoljna Javna dražba starega avtomobila znamke »Opel«. Dr Krervl Josip, Javni notar kot sodni poverjenik. 12619-32 Trgovec 26 let star, aaanostojen želi resnega dopisovanja 8 gospodično istih let. trgovsko naobraženo s primerno doto. Samo stoj na pletilja m izklju čena- Resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Ju tra pod »Pošteno živ ljenjec 12493-25 Trgovec srednjih let želi znanja z boljšo samostojno da mo. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Di skretna« 12788-25 Vdova starejša, simpatična, po sestnica Išče starejšega gospe a ki razpolag* b večjim kapitalom. Ponudbe na ogl odd Ju tra pod »Dosmrtna oskr ba« 12744-25 Vdovec 53 let star, značaj en s krasnim gostinskim podjetjem in več stotisoč gotovine želi spoznati v tej stroki dobro verzira-no gospodično aJi vdovo 35 do 45 let staro. Nekaj gotovin« zaželjeno. Dopi se na ogL odd. Jutra pod »Zn&čajna žena« 12637-25 Ločenec stalnega nameščenja, 2000 din mesečne plače želi radi takojšnje ženitve spoznati damo, kateri je srčna kultura predpogoj. Kratek popis življenja in slika zaže-ljena. Ponudbe na ogl. od-del. Jutra podruž. Jesenice pod šifro »Binkošti«. 12578-25 Informacije seseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Informacije trgovske ta privatne, po izvedovanja Itd. vrši strogo diskrertno: Informacijski zavod, Ljubljar na, Kolodvorska 41, 12663-31 Preklicujem obdolžitrv, ki sem jo izrekla o gospodu Omerzdj Martinu v Trbovljah. — Julija Relja, Trbovlje. 12718-31 Opozorilo Nisem plačnik za svojega Bina, Hiti Rudčifa^ če mu kdo kaj posodi. Hiti Jakob, Polakova ul. 13. 12741-31 % UK Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj št znesek 17 Din. Katera dama bi denarno podprla nadarjenega moža v dosego umetniškega cilja. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plemenito vračilo«. 12613-24 Gospodična s nekaj premoženja želi poznanstva z resnim gospodom, ki Ima namen ustvariti si prijeten dom. Prednost uslu žbenci pri železnici. Ne anonimne ponudbe r ogL odd. Jutra pod šifro »Majska sreča.«. 12562-25 Vdovec star 43 M posestnik ln podjetnik bres otrok že 11 znanja ■ premožnejšo gospodično staro do 38 let. Ponudbe na ogL od Jutra pod »Poštenost« 12522-25 =- I Vdovec 46 let, državni uslužbenec s pokojnino z nekaj premoženja išče družico z nekaj premoženja. Do plse s sliko na ogL odd. Jutra pod »Kragujevac« 21« 12548-25 Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvestneje. Velika izbira odličnih partij obeh spolov — Informacije razpošiljamo proti vposlanim din 10 v poštnih znamkah, diskretno »REZOR«, pošta 3, Zagreb 12567-25 Trgovec ln posestnik na dežel poroči takoj gospodično do 30 let z gotovino oko 11 150.000 din. Izčrpne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takojšnja zveza« 12681-2: r ZA BISHO Foto Holynski ALEKSANDROVA 5, Mucika Razveseli me. 22. ob 16. uri pri meni. p. 12687-24 Invalid dobrosrčen Seli poročiti dekle ali vdovo. Ločenke niso Izključene. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Dota zaželje-ma* 12497-25 V svrho ženitve želim spoznati 25 letno gospodično z doto 30 ti soč za povečanje obrti Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Obrt 27« 12485-25 Mizarski mojster star 25 let s svojim orodjem ln 40.000 din gotovine bi poročal go spodično s svojo hišo, tudi vdove niso Izključene. Napredek obrti. — Ponudbe pod »Harmonija« na ogl. odd. Jutra. 12365-25 Mlada nčiteljica poroči učitelja. Poroka mu kaže premestitev v bližini Ljubljane. Ponudbe pod »Dom« na ogl. odd. Jutra. 12735-25 m- u-O Cunje krojaške odrezke. stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco), — kupi vsa ko množino ARBEITER, Maribor, Dravska uL 15. SOPRANI1 EMONA H0HNER P' Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj Si znesek 17 Din Sobico skromno, opremljeno — išče mlad fant za 1. Junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odslužim tudi s popoldanskim delom«. 12756-23a Opremljeno sobo iolnčno, mirno, do I. nadstropja, ne predrago, išče solidna stilna gospodična za 1. junij v centru event. v bližini mesta. Dopise na ogl odd. Jutra pod značko »V plačilu točna«. 12805-23a sobne in krušne, ploščice za štedilnike, stenske obloge, in dr. nudi najceneje in najbolje Keramična zairaga registrovana zadruga z omejeno zavezo V LJUBLJANI — TESARSKA UL. 5. Telefon 27-69. RAZPI Pododbor ZDRUŽENJA POŠTNIH URADNIKOV v Mariboru, odda takoj v najem posestvo sestoječe iz 18 oralov in mesto oskrbnika (ce) v okrevališču na Pohorju, ki bo z julijem t. 1. otvorjeno. Natančnejši pogoji se dobijo pri inšpektorju M. KUMRU, Maribor, glavna pošta (telegraf). Resni in kavcije zmožni (10.000 din) interesenti naj predložijo ponudbe do vključno 26. maja 1938. 100 — 150 ph. rabljeno v prav dobrem stanja z ognjiščem za kurjenje z drobnim premogom kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«, pod »Lokomobila 150«. Stalna razstava K si? POHIŠTVO Bufet-menza v Zagrebu, 70 stalnih gostov — naprodaj zaradi smrtnega slučaja. Lahko se prevzame samo invpt-| tar brez odstopnine. -Vprašati : Zagreb, I }raškovičeva ul. br. 44 Zastopnike za vse banovine za prodajo patentiranih peči za kopeli brez vodovoda — prednost imajo oni, ki so vpeljani pri zdravnikih, lekarnarjih, učiteljih itd. v manjših krajih. — IŠČE proti primerni proviziji »FEROLIM«, tvornica peči in Štedilnikov, Vinkovci. načrt na posestvo veletrgov-ca g. Zonggerja mod Krekovo cesto An potokom Ložnaoo. Ta bodo gradili visokopri-tHčne in enonadstiropne hiše. Gesta ob potoka Ložnaea bom biti široka najmanj 8 m. Mestni svet je odobril regulacijsko ia stovb-no črto za novo stavbo veletigovca g. Ster-roeckega aa ogl« Kralja Petna cesto in Prešernove tdooe. Prešernov« tzLica bo morala ■meti ta najmanj 10 m širine. O načrtu, da bi g. Stermecki zgradil aa oglu ome stavbe tri metre nad zemljo za okrogel prizidek, ka bi segal čez regulacijsko črto, bodo še razpravljali strokovnjaki. Zdravstveni odbor. Občina bo Peter živkovič med V aJutiu« smo ie kratko poročali o lopo uspelem zborovanju JNS, ki je btHo preteklo nedeljo v Maslovamh v Bosanski Krajini Od naročnika, ki je prisostvoval temu riiodu, smo prejeli o njem sedaj še daljše poročilo, po katerem posnemamo nekaj podatkov. Čeprav so Maslovaire oddaljene od Ko-torvoroša, kjer je sedež sreza, nad 15 km in so vasi v tem kraju redko nasejane, se je vendar na shod zbralo preko tisoč domačinov iz vse okolice. Z avtobusom, ki «e imel veliko jugoslovanska zastavo, so piišli iz Banjaluke senator dr. V asa Glu-šac, narodni poslanci dr. Vosa Jovanovič, dir. Sipko Vukanovič, prota Jovan Jovanovič in Arate Kovač, predsednik bonovinske-ga odbora JiNS D joka Koljevič in še nekateri drugi člani banovinskega odbora. Na zborišču je bila postavljena govorniška tribuno, okrašena z državnimi zastavami, a tudi aedjaka so se zbinaffi r skupinah s pia-polajočimri jugoslovanskimi trobojnicami Ob 11. dopoldne je otvoril zborovanj« kmet AmdjeHko Šebič ter predloži] m predsednika kmečkega posestnika Milutšna Jo-tanoviča. Ta je toplo pozdravil vse navzoče in dal besedo senatorju dr. Glušctt Dr. Glušac je prikazal v svojem lepem govoru pregled borbe za osvobojen je in zxxfi-n j en je ter vlogo Bosanske krajine t tej borbi. Pozval je Kraijišndke, naj tudi ▼ bodoče prednjačijo v borbi za jugoslovansko misel. Nor. posl. Jovam Jovanovič, prota iz Pnnjavora, je obdelal nekatera pereča politična vprašanja in govoril o Vladni finančni poJJtiki. Ravno ko je posL JovanoviS končal svoj Celjski mestni svet Regulacija Voglajne, SuSnice ln Koprivnice — Gradnja poslopja Pokojninskega zavoda — Nov Škropilni avtomobil in stroj za batranMranje — Gradnja delavskih stanovanjskih hišic — Tlakovanje in ureditev Vodnikove ulice — Gradnja ceste Celje—Lokrovee — Povišanje mezd občinskim delavcem Cetfa 2L maja Celjski mestni svet je imel r petek zvečer redno sejo, ki je trajala tri ure in poL Zupan je naprej poročal o irvTšenrih sklopih zadnje seje. Tako je m. dr. cesta na Stari grad dograjena in tudi že kedavdira-na, izvršuje se pomladansko graanoženje občinskih oest, na Starem gradu pa ao začeli graditi železobetonske stopnice v Fri-derilkovem stolpu. Finančni odbor. Prošnje protitdbeekirio*-ne zveze v Ljubljani, sreskega odbora Rdečega križa v Celju, Kola jugosL sester in J ugoslovensko-bolgarske lige ▼ Celju je mestni svet odkloni. Proračun za regulacijo Voglajne v drugem odseku od železniškega prelaza za kemično tovarno mimo Westoove tovarne znaša 888.000 din. Ker pa bi Westnova tovarna kot glavni privatni interesent prispevala k stroškom samo 25.000 dmn, bo občina opustila izvedbo regulacije v drugem odseku ter bo porabila razpoložljivi denar za dovršitev regulacije Voglajne od omenjenega železniškega prelaza do bivše tovorne kisa ▼ Zavodni in za nadaljevanje regulacije Sušnoce m Koprivnice. Občina bo prodala Pokojninskemu zavodu v Ljubljani brvši hotel »Krono« na Krekovi cesti po 265 dlin kvadratni meter. Poleg tega je Pokojninski zavod znižal mostni občini obrestno mero za posojilo za 1 odstotek. S tem si bo občina prihranila okoli 40.000 din na leto. Stranke morajo izprazniti staro stavbo do L juKja, nakar bo občina porušila stavbo ▼ lastni režiji. Pokojninski zavod bo tam zgradil moderno poslopje s stanovanji in lokali. Občina bo kupila drugi škropilni avtomobil za ceno do 250.000 dan, rabljeni tovorni avtomobil za tehnični oddelek in škropilni stroj za katran za makadamiizinanije hodnikov za pešce in uilic. Stolp celjske gasilske čete in a to za shrambo materiala na dvorišču mestnega poglavarstva bo občina podrla ter zgradila v podaljšku desnega dvoriščnega trakta železobetanski gasilski stolp, v katerem bosta nameščeni tudi delavnica in Kotlarna za cenjtraJno kurjavo; stroški bodo znašali okrog 160.000 din. Občina namerava graditi delavske stanovanjske hišice, ki bd stale okrog 30.000 dim. Za poskušajo bo zgradila eno tako hišico v Novi vasi. Vodnikovo ulico bodo tlakovali in uredffi ter pri hiši g. Gradta razširili. Stroški ao proračunom na 853.415 din. Občina bo prispevala okrog 400.000 din, ostanek pa banska uprava in sreski oestnd odbor. Gospodarski odbor. Občina bo prodala gg. Greinia, Uoaku, inž. Komeln, Lenka in Langu starvbne parcele pri Sp. Lonovžu po 40 do 55 dlin, inž. Pla/vou pa stavbno parcelo pri mestnem zavetišču v Medlogu po 25 diin kvadratni meter. Nabava cevi za kanalizacijo Gobarja je bila oddana tvrdki Je-zemak za 49200 din, gradnja javnega stranišča pri kapucinska cerkvi tvrdki Nerad za 21.081 dlin. Škropilni avtomobili bodo zavarovali pri podružnici Vzajemne zavarovalnice v Celju, katere vodja je župan g. Mihelčič. Občina bo zgradHla cesto od Celja do Lokrovca; stroški bodo znašali okrog 50.000 dim. Za ureditev ceste od vile »Jasne« na Ostrožnem do Lopate je določenih 6.770 din. Kmetijski odbor. Iz občinskega sklada bivše okoliške občine je še na razpolago 2.055 din, ki jih bo mestna občina porabila za nabavo sadne in hmeljske škropilnice za mestno zavetišče v Medlogu. Občina bo prispevala posestnikom Jožetu Ocvirku za napravo gnojišča 1.500 din, Matija Gamilšku in Filipu Zupancu po 1.000 din, podružnici Čebelarskega društva v Celju za nabavo sadne tehtnice 300 din, Antonu Tomainu za nabavo sadnih drevesc 100 din, Mariji Glinakovi za vzdrževanje plemenskega merjasca, Jožetu Majcnu in Belaju pa po 1.200 din za nabavo rodovniškega bika pomurske pasme, ki je v celjskem srezu predpisana. Odobren je bB tudi pravilnik za nabavo plemenskih bikov pomurske pasme; občina bo prispevala do 50n/o nabavne cene. Odbor za občinska podjetja. Nabava 24 vodovodnih števcev je bila oddana tv. Dolžan za 14.120 din, nabava vodovodnega materiala za vodovod v naselbini ob Dečkovi cesti pa isitri tvrdki za 52.738 din. Gradbeni odbor. Rudarska družba »Bo-hemia«, lastnica premogovnika v Pečov-niku, mora 14 dni po prejem« zadevnega dopisa podpisati dogovor z mestno občino glede u-reditve in vzdrževanja ceste Celje—Apnemik—Pristava, sicer ji bo občina naložila prispevek za prekomerno uporabo ceste. Ta cesta se začasno zaipre za promet s težkimi motornimi vozili. Temeljita ureditev te skrajno defektne ceste bi stala okrog 2.350 000 dim, je pa vsled po-manjkamja sredstev neizvedljiva. Občima bo napravila proračun za gradnjo mavzoleja za padle vojake iz celjskega, laškega, gornje-grajskega in šmarskega sreza. Mavzolej bi zgradili v Celju in sicer v obliki kapele, pod katero bi bila grobnica. Kot stavbi-šče za bodočo trgovsko šolo je občina določila prostor za okoliško šolo. Mestni svet je odlložil parcelacijo in prodajo parcel na severovzhodni strani hriba sv. Jožefa z izjemo stavbne pareele nasiproti vile g. Della Mee. Občina bo ukrenila potrebno, da bi država vnesla sitroške za gradnjo nujno potrebne justične palače v Celju v program javnih del iz novega investicijskega posojila. Mestni svet je po predlogu tehničnega oddelka odobril parcelacijske načrte za posestva ge. Pertmozerjeve ter Alojza Crepin-ška in Antona fimerca na Sp. Hudinji in Jožeta Češka v Zagradu. Odobril je tudi od Vrtove« ▼ Celja sa 5225 <£n, atesvBotetno obsevanje pa od inž. HuMa ia Zagreba. Pravni odbor. V Članstvo bmIis ubSue so bili sprejcrti: učiteljica v p. ga. Mka Majcmova, zasebni nradmak Vinko Sušteo, aodar Anton Andrenšek in prekajevaiec Venčeslav Šeligo, Juriju Schwandra pa je zagotovljen sprejem, če dobi naše državljanstvo. Ker se meje mestne občine krijejo z mejami celjske župnije, preidejo posli cerieveno-komkuremčnega odbora m mestni svat. V upravni odbor drJL meščanskih šol v Celju je bil na novo izvoljen kot zastopnik občine m. a Fran Roš. M. a WSk»vsky je pri sloča jnostih predlagal zvišanje mezd vsem statinim in nestat-nasri občinskim delavcem vsaj sa 10*/». Župan je odgovoril, da se že izdeluje pravžlnsk za ureditev teh meai, ki bo predvideval tudi rodbinske dokAade za ožeojene delavce. govoe, as je v sntomobfta pripeljal predsednik JNS Peter TJfvkcrnt v spremstva senatorja Radoslava Dunjiča. G. Živiuvtf se zdravi t zdravilišču Tesličo, pa se je odzval vabflu, da pride v Maskrvame med svoje pristaše. TI so mso, ko ao ga ugledafi, prrrreclffi frenetične ovocije. Sede ko so ae po par urinutah polegle, je priišefl do besede posL dr. Srpfco Vukanovič, ki je topio pazdravfl predsednika Živfcoviča. Ovocije ao se zopet ponovile in na splošno zahtevo je povzel besedo tudi predsednik Žrvko-vič. V daljšem govoru, ki so ga poslušalci ponovno prekinjali z navdušenim odobravanjem in z ovacijarmi, je orisal stališče JNS napram vladi in napram združena opoziciji. Podčrtal je, da Jugoslovenska nacionalna stranka nikakor na sama sebi namen, temveč da se smattra ie za sredsitvo jugoslovanske politik© ▼ službi kralju in domovini. Nato je govori! 3Se post. Ants Kovač a Zagreba. Opozoril je ina revolucionarne napore predvojnih nacionalistov u Bosne in Hercegovine ter j3h stavS za zc»ksd nesebičnega in svetlega patriotizma. Aprfimal je na prisotne vojne dobrovodjce in rta vse Ki»-jSnike, naj bodo tocE v bodoče navdušeni dobrovofljci v borb« za popolno zmago ju-goslovendce državne in nacionalne ideje. Vsi govorniki ao b® topk> aklamkramdL Zborovanje je bito zaključeno z vzfcHca-njem kralju, Jugo^havrjS ia voditeljem JNS. Predsednik Zavkcmč je ostal v Masflo-varah in sosedni wbsk ObodniJku sfcoro do večera. Ko se je potem vračal ▼ TesRč, ao mu kmečki sarnJSljerrfki vuu>vfe priredili tople ovecdja. Izvrstno krojene obleke i lepSih vzorcev, ne-premočliive veterne suknjiče. pumparce, perilo •n vsa praktična oblatila prodaja najceneje PRESKER, Sv. Petra c. 14. MORSKO KOPALIŠČE SUTTVAN HOTEL VESNA neposredno ob morju. 40 mlnxit vožnje s parobro dom od Splita. 50 udob nlb sob. 80 postelj, sobe za turiste električna raz svetljava, restavracija z renomirano kuhinjo, pr vovrstna na ledu hlaje na dalmatinska vina. — Park. vrt, dobra pitna voda. sodobne cene. V hiSl zdravnik. Ves pen I slon 68 din. Inf. Putnlk 1 in hotel. Boris RihterSič: Peter se maščuje »Danes popoldne ostaneš doma. Ne, nič ugovorov, ličil se boš. Zvečer te bom izprašaA, in če ne boš znal.. .< Potem kretj«, ki pove več kakor besede. Oče je besen. Včeraj je prinesel Peter iz šole razrednikovo pismo. Poostren ukor zaradi vseh nerodnosti, ki jih je zagrešil ▼ zadnjem času. S priporočilom, naj »roditelja stopita sinu na prste in naj se oče čimprej oglasi v šoli.« Včeraj je ves dan trajala nevihta, danes se pa nadaljuje. Peter je bil s tovariši domenjen, da pride na Glazijo žogo zbijat. Peta, njegov raj-red, se bo udarila s šesto. On je določen za branilca. In če ga zdaj ne bo, — kdo bo vskočil namestu njega? Peter sedi v svoji sobi Tam so knjige in zvezki, zunaj sonce, pomlad Jezen gleda skozi okno. Domači odhajajo, sliši njihove korake, in na stopnicah se še pogovarjajo. Na izprehod gredo, po stari navadi. Dve uri poti, potem gostilna, vino, žem-lje, šunka, in nazadnje nazaj domov. Tisti izprehodi, ki se jim Peter vselej ogne s kakršnimikoli izgovorom, da gre potem lahko svojo pot. Pred hišo bevska priklenjeni pes, ki sluiti, da bo zdaj prišel trenutek njegove prostosti. Se nekaj očetovih jeznih vzklikov, — pes se zaganja vanj s tako silo, da ga niti odkleniti ne more, — potem mir. »Po bitki pri Maratonu so Atenci prevzeli vodilno vlogo v grški zgodovini...« Kaj ga briga grška zgodovina, že stokrat premleta in prekleta? Kaj ga zanimajo Perikli in Temistokli? Fantje so že na G Lazi j i, — ob dveh se začne tekma zdaj pa je tri četrt Im potem latinščina. Livij, — sama starima, ki smrdi po stoletjih in po profesorjih. Po teh dositi bolj. »Rogelj, l nadaljujte! Ze spet niste pripravljeni! Vaš oče naj pride v šolo!« Peter Rogelj — Rogač mu pravijo v šoM — je ves nesrečen in zeha nad knjigami. Ali bi ušel? Skok iz prvega nadstropja? Ne bi bilo prvič. In potem zvečer? Pozna to. Njegovo prituljeno zvonjemje na vratih. Potem se vrata odpre. Oče stoji na pragu. »V sobo!« Potem... Dostikrat je že čutil udarce. Niso ga toliko boleli, kakor so se mu zdeli sramotni Da, šestnajst let ima, pa ga oče še zmerom tepe. Dvajset jih je v njegovem razredu, pa dobro ve, da pri nobenem drugem ni tako. Ali je starec res brez premisleka? Ali, hudiča, ne pomisli, da je bil tudi on mlad? Zadnjič, da. Zadnjič, ko je ubil mačka, — kaj je to takega? —, je bilo najhuje. Tako hudo, da je nazadnje Peter planil iz kota, kamor je bil poslan, zagnal porcelanast umivalnik po tleh, očetu pod noge, in zatulil: »Živina! Se žal ti bo!« Tokrat ga je oče samo grdo pogledal, postal rdeč kakor puran in mu s prstom pokazal, naj gre v svojo sobo. Potem tri dni ni govoril z njim. Peter je mislil, da se bo kaj izpremenil, pa nič. Četrti dan se je začelo i znova, ker je pisal matematično nalogo samo komaj zadostno. Ko bi pobegnil od doma? Čeprav brez denarja? Saj je svet velik in tudi zanj se bo našel kje prostor. Morda še lep prostor. Toda ne. To se dogaja preveč pogosto in skoraj vsakega najdejo. Privlekli bi ga nazaj in vse bi se začelo rznova, še huje. Kaj drugega mora najti. Peter je gledal v prihodnost Neznosna je. Kaj mu obeta? Šola, ki jo sovraži, starin, ki jih sovraži, — da, tudi mater sovraži, kar se nikoli ne potegne zanj, ker »i nič boljša od očeta, — vse sovraži Ali se je vredno tako potikati iz dneva ▼ din, iz šo- le do doma, od doma do 5o$e? Če bi napravil sploh vsema konec. Konec. Čarobna beseda. Konec. Smrt. O, to bi bS udarec za očeta ki za mater, za vse, še za profesorje. Konec vseh skrbi, te prazne vsakdanjosti pod neznosnim pritiskom. Da. tlako bo napravfi. Potem naj 4 oče puli lase, — kako m« to privošči! In mori maj se meče po njem, ko bo ležal mrtev na •tleh. Prav jima bo, čsto prarvl Ura je pol treh. Na Glasi ji že Igrajo. On mora seveda čepeti to, jutri pa bi se norčevali iz njega. Zaradi domačih tiranov. Skočil je a postelje in stopil ▼ spalnico staršev. V nočni omaricj je rrjvujlvut, ki ga je oče prinesel že iz vojske. 2e pogosto ga je držal v rokah. Hladen je, težak. Spet ga je vzel, potem pa ga je vtaknil v žep, do mu je desno hlačnico vlekel novtzdoL Kje? Zdaj se je že odločal, kaj bo storSL Toda ne ta v sobi V klet pojde. Skozi okno bo skočil na dvorišče in potem bo zlezei v klet. Zvečer bodo prišli domov, pa ga ne bo nikjer. Oče bo rohmeL, mati bo v strahu Oče bo hodH v vežo prisluškovat, kdaj pride. Petra pa ne bo. Ne bo ga od odkoder. Zjutraj bo ooe morda že obvestil poS-oijo. Potem pojde dopoldne mati v klet po premog in drva. Čudila se bo, da so vrsta odprta, in tam ga bo dobila, hfodnrga, mrt-vega. Petru je igralo sive, ko Je As peem5Sjfl£, Zraven njega pa bo pismo, polno očitke**, To, pismo mona Še napisati. Sedel je za mizo to začeL Liri, dva, tik Hitro mu je šlo čzpod peresa vse, kar gs je tako dolgo bodlo. Kar vrelo je iz njega. Da hi napisal še pozdrave za profesorje? Ne, saj ni vredno. Vtakni je pnsmo ▼ žep. Skok skozi okno. Igrača. Potem ▼ klet. Pozabil je vzeti s seboj ključek, da bi odklenil žabico. Pa zdaj je tako vseeno. Moral jo je streti Nič za to. Nikogar ni v hSa. Vsi ao ffi wn. TucH sosedovi Nihče ne bo etEšai strela. Suno njega so obsodiB, da je xnonad ostati doma. Ostal bo, tako da bo vsem žai. Zlezel je čez sklad premoga t kot, ki je bil prazen. Potem je vzel pismo iz žepa ki ga položfl na tla. Lepo tja zraroen, kjer bo on -ležaL V roki je stiskal hladni aavdven. Paftso- ni so v njem. Samo pritisk, pa bo opravil svoje. Že večkrat je skrivaj streljal z njim. Tako kratka je pot is vsega t nič. Ko je zdaj še enkrat vse premisiS, ae mu je zdelo, da si je izbral edino pravo pot in čudi se je, da se je že prej na spomnil. Hladno, trezno je vse premislil. Kaj bi ga ča-kako? Nič Kaj bo, če zdaj napravi konec? Tudi nič. Samo skrbi in pritiska ne bo več, vsega tistega, kar ga tlači Kratka bolečina ali pa še tisto ne. Da bo le dobro meril. Zunaj je začul nekakšen šum. Ali se že domači vračajo? Nes ne smejo ga dobiti, drugače bodo mislili da je aaano simntinal, da jih je hotel prestrašiti. Kar sam od sebe se mu je okrivil post, ko si je pritisnil cev na srčno stran. Rezek pok, sunek, potem tema, ki ga je zalila kakor voda. Daljno šumenje an ničesar več. Pa le še ni bil konec. Slabo je meri, Peter. Dragi dan ae je zbudil v bobrišnjci ves slaboten, ves prazen. Mati je stala ob njegovi postelji Dodgo je trajalo, preden jo je spoznal in se vsega spomnil. »Peter, zakaj si to storil?« Ni odgovoril. Ni vedel, kaj naj reče, in tudi preslab je bil. Pa vendar je čuti, da se je nekaj zelo, zelo izpremenilo v njem. Hlastno je obrnil obraz in ga skril ▼ blazino. TVRDKA F.I.GORIČAR Ljubljana — sv. Petra c. 29 vljudno naznanja, da je svoje trgovske prostore radi podiranja stare hiše začasno preuredila in zmanjšala ter prodaja vso manufakturno blago in konfekcijo še vedno po globoko znižanih cenah. IZKORISTITE . UGODNO PRILIKO! Vodeča tovarna za slikarske potrebščine (aparati za poživijanje ploskev, šablone, valjci, predloge itd.) Išče zastopnika za Jugoslavijo, ki ima dobre In stalne 7veze pri slikarskih odjemalcih. — Le brezpogojno marljivi In zanesljivi gospodje, ki ev. tudi delajo na lasten račun, pridejo v poštev. Ponudbe z obširnimi tozadevnimi podatki nasloviti na Schliessf. 97 Selb., Deutschland. PROVIZIJ SKEGA ZASTOPNIKA Id je dobro vpeljan pri tovarnah za čevlje, usnjeno blago in ponjave kakor tudi pri grosistih za sedlarske in čevljarske potrebščine za Dravsko (LJubljana) in Savsko (Zagreb) banovino sprejme dobave zmožna nemška tovarna za lasieni sukanec. Ponudbe po možnosti v nemščini z navedbo dobrih referenc poslati pod S 439 na Annoncen-Expeditlon Hans Kegeler, Berlin — Wilmersdorf. IKSB POZOR! Grafiki in propagandisti! Nagradno tekmovanje za izdelavo načrtov in tekstov oglasov L nagrada din 1000.— II. nagrada din 500.— trije odkupi po din 200,— Nagrade podeluje neodvisen žiri. Pogoje za natečaj pošlje: »Z E P H I R« D. D. — SUBOTICA Iščem tovarno ali delavnico ki bi me zalagala preko celega leta nsaoškimi in ženskimi čevlji v Novem Sadu. — Oferte na oglasni zavod isMOLKA, Novi Sad, šifra »Gotov novac« Več praznih sob pripravnih za pisarno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ■MHHiKHtmiiiu" naročnine variti svojcem zavarovalnino t a u n .n > a O > a 5J M — N Poznani SALVAT-Caj zopei žolčne Kamne in bolezni žolčnega mehurja dobit« pri glavnem zastopniku: lekarni pri st. IVA« O, Zagreb. Kaptol št. 17 Prospekte o zdravijo-nju pošljemo zastonj. Osrl. rog. 8. br. 27870 JEKLENITE ŽIVCE, pa boste ponovno postali energični ln za delo sposobni. »KA-LE-FLUIDc, (ekstrakt lz žlez zdravili živali) regulira lzločevalno delo vseh žlez. krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako. da postane človek zopet aktiven v življenju in sposoben za delo. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masa-rvkova 9 Miloš Markovič. »KA LE-FLUID« se prodaja T lekarnah. S br. 10537 33 Brez posebnega obvestila. Umrl je naš dragi soprog, skrbni oče, stari oče, brat ki tast, gospod Vinko Jansekovič žel. urad. ofic. v pok., posestnik in gostilničar v Petrovčah Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo 22. maja ob 5. url popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Kancijanu v Žalcu. Petrovče pri Celju, dne 20. maja 19S8. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Za vse izraze globokega sočustvovanja, ki sva jih bila detežna ob p»-bridki izgubi najine nepozabne matere, gospe GRČAR FRANJE GOSTILNI©ARKE IN POSESTNICE V SP. ŠIBKI izrekava svojo prisrčno zahvalo. Posebno Izražava hvaležnost vsem sorodnikom, prijateljem tn udeležencem pri pogrebu, zlasti »Narodni čitalnici« v Sp. Šiški, ki je tako častno m z v srce segajočimi žalostinkaml kar najlepde počastila spomin svoje dolgoletne članice na njeni zadnji poti, nadalje častni gasilski četi iz Šiške. Najino posebno zahvalo naj sprejmejo vsi darovalci prekrasnih vencev in cvetja, sploh vsem, ki so nama v teh težkih dneh kakorkoli lajšali najino težko boL Vsem še enkrat prisrčna hvala! LJUBLJANA, ZAGREB, 22. maja 1938. sin STANKO, in hčerka ter ostalo sorodstvo. Hotel Vila Lucija Aleksandrovo otok KRK Pension z vsemi taksami od Din 45.— naprej. Prospekti se dobijo brezplačno pri Putniku in pri upravi hotela. zapira ušesa proti hrušču. Din 24*—• x lekarnah in drogerijah. f Sporočamo žalostno vest, da nam je umrla po dolgi bolezni v 85. letu starosti naša preljuba mama, stara mama in tašča, gospa Uršula Kimovec Blagopokojno spremimo 23. t. m. ob 14.30 uri iz zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski c. na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 21. maja 1938. Žalujoče rodbine: KIMOVEC, ŽAKGI, KADUNC »JUTRO« ZAVARUJE! ZAHVALA V globoki žalosti, ki nas Je zadela ob bridki izgubi našega nepozabnega ta ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, gospoda Josipa Primožiča veleposestnika in gostilničarja smo bili deležni od blizu to daleč sodstva ta vsakemu posebej zahvalili, se tem potom vsem najpriOTtoejžte »^M«™; toplo zahvalo izražamo prečastitemu gospodu župniku Hartmanu za njegove taUžitae obiske in ostali častiti duhovščini, bralnemu društvu za spremstvo ta lepe žalostlnka, eostilničarski zadrugi, gasilskemu društvu, lovskemu društvu ta vsem onim, ki so ga L časa bolezni in jeseni življenja tolažili, vsem darovalcem prakrasnto vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na poti k večnem počitku. PRISTAVA — TR2I0, dne 22. maja 1958. žah^oče rodbine: Primožič, Elsner, Globočnik. >JUTRO < K. 338 "i 22 TTeddJa, 22. V. 1938 ZANESLJIV VODIC C H ROH OH ETRE ELECTION Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani razglaša, da je bila do roka, objavljenega v volilnem razglasu v »JUTRU-?: in »Slovencu« dne 1. maja t. 1., vložena samo ena sporazumna kandidatna lista, ki jo je društveni izvršni odbor našel v redu. Zato odpadejo v smislu čl. 12. društvenih pravil volitve in je smatrati kandidate na tej listi za izvoljene. Delegati za občni zbor društva so sledeči: 1. Gombač Erle, ind. uradnik pri Trboveljski prem. družbi, Ljubljana, 2. Martelanc Ivan, tajnik pri Vzajemni zavarovalnici, Ljubljana, 3. Klinar Peter, ravnatelj pri Hipotekami banki jug. hran., Ljubljana, 4. Sitar Lojze, trgov, sotrud. pri I. C. Mayer, Ljubljana, 5. štih Ludvik, prokurist pri Zavarov. zadrugi »Croatia«, Ljubljana, 6. ZemljiC Joško, prokurist pri Medic-Zankl, Ljubljana, 7. Likar Ciril, carin, posred. uradnik pri R. Ranzinger, Ljubljana, 8. Japelj Franc, trgov, sotrudnik pri Fr. Stupica sin, Ljubljana, 9. Leder Stanko, blagaj. pri Nabav, zadrugi usl. drž. žel., Ljubljana, 10. Nosan Franc, uradnik pri Zadružni gospodarski banki, Ljubljana, Ll. Fr. Velkovrh, uradnik pri Vzajemni zavarovalnici, Ljubljana, 12. Svetek France, uradnik pri Pokojninskem zavodu, Ljubljana, 13. Hartman Alojzij, uradnik pri Pokojninskem zavodu, Ljubljana, 14. Pleško Albin, uradnik pri Ljubljanski kreditni banki, Ljubljana, 15. Dr. Dular Marjan, uradnik pri Glavni brat. skladnici, Ljubljana, 16. Trop Tomo, knjigovodja pri Jos. Reich, Maribor. 17. Burja Ivan, tajnik pri Privilegirani agrarni banki, Ljubljana, 18. Dr. Vatovec Fran, urednik pri Konzorciju »Jutro«, Maribor, 19. Stranič Josip, trgovski sotrudnik pri Oset Miloš, Maribor, 20. Mikuš Maks, ind. uradnik pri »Semperit«, Kranj, 21. Indikar Franc, knjigovodja pri »Intex«, Kranj, 22. Kuhar Avgust, uradnik pri Kranjski industr. družbi, Jesenice, 23. Velepič Ivan, delovodja pri Kranjski industr. družbi, Jesenice, 24. Kovačič Anton, vodja pri »Karitas«, Maribor, 25. Cerar Drago, teh. uradnik pri Kranjski industr. družbi, Jesenice, 26. žitko Stanko dr., član uprave Nove Založbe, Ljubljana, 27. Medvešek Albert, pis. ravnatelj pri dr. Kalan Ernest, Celje, 28. Strojin Anton, prav. referent pri Pokojninskem zav., Ljubljana, 29. Munda Franc, trgov, knjig, pri R. Stermecki, Celje, 30. Golmajer Ciril, poobl. pri Zadružni gosp. banki, Ljubljana, 31. Šetinc Maks, trgov, sotrud. pri M. Kokal, Kranj, 32. Palme Ferdinand, ind. uradnik pri Združenih papirnicah, Vevče, 33. Lapajne Zoran, uradnik pri Jug. zav. banki »Slavija, Ljubljana, 34. Globočnik Rajko, tajnik pri Ljudski posojilnici, Ljubljana, 35. Staudigger Franc, pis. uradnik pri Trbov. prem. družbi, Trbovlje, 36. česnik Ivan, uradnik pri Učiteljski tiskarni, Ljubljana, 37. Šerjak Anton, trgov, sotrud. pri Ant. Krisper, Ljubljana, 38. Ing. Knez Leo, teh. uradnik pri Tvornici za dušik, Ruše-Maribor, 39. Hrovat Rudolf, prok. pri Tujsko prom. zvezi, Maribor, 40. Kunstek Štefan, knjigovodja pri »Štora«, št. Vid nad Ljubljano, 41. Ing. Uršič Fran jo, obratov, pri Svinčenem rudniku, Mežica, 42. Viktor Sinkovič, trgov, pomočnik pri Josip Jagodič, Celje, 43. Koprol Stane, šef eks. pri Jug. zavarov. banki »Slavija«, Celje, 44. Povše Ciril, trgov, sotrud. pri I. Samec, Ljubljana, 45. Kolman Rado, ind. uradnik pri »Titan«, d.d., Kamnik. LJUBLJANA, dne 21. maja 1938. Za trgovsko bolniško in podporno društvo: Predsednik: Tajnik: Klinar Peter 1. r. Gombač Erle 1. r. □□□□maoDODnanonoDaiiDnnaaaonDCODnnnnDnDannnni Tržiška posojilnica reg. zadr. z om. zav. — Tržič vabi na 34. REDNI LETNI OBČNI ZBOR kateri se vrši v nedeljo, dne 29. maia t. I. ob 9. uri dopoldne V prostorih (salonu) gostilne pri Šteru s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načelstva, 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937, 4. Poročilo nadzornega odbora in razrešitev upravnega načelstva, 5. Sprejetje novih zadružnih pravil na podlagi novega zadružnega zakona, 6. Volitev načelstva in nadzorstva, 7. Slučajnosti. Pripomba: Ako bi ta občni zbor ne bil ob napovedani uri sklepčen, se vrši pol ure pozneje istega dne drug občni zbor istotam, z istim dnevnim redom, kateri sklepa ne glede na število navzočih članov o vseh točkah polnoveljavno. K obilni udeležbi vabi NAČELSTVO Nič več plešavosti« Javite zahvale* Uporabljajoč Vašo vodo »MORANA« sem uvidela njeno koristno delovanje, pa sem vam za to izredno hvaležna, ker so mi lasje prenehali izpadati. Katarina Papič, Zagreb, Nova ves 62/HI. Vaša voda »MORANA« je pokazala odličen rezultat, zares ona je najboljše sredstvo sedanjosti. Hvala Vam. Vinko Jembrek, 4 četa, 1. bataljon, Sarajevo. Po rabi 15 dni, mi je »MORANA« pomagala, lasje so prenehali izpadati, a izginili so tudi prhljaj in hraste. Zahvaljuje se vam Pepelko Josip, Zagreb, Ilovska 22. Vzhičen vam javljam svoje veselje. »MORANA« mi je nepričakovano pomagala, vse kožne neprijetnosti so izginile in lasje mi je pomladila. Franjo Tudorič, Plavno. Za vašo tekočino »MORANO« se vam zahvaljujem, ona mi je zelo pomagala, kot mi doslej še ni mogla nobena voda. Janez Miklovčič, Sodražica. »MORANA« mi je rešila lase. — Vam se zahvaljujem, a »MORANO« dalje uporabljam. Mladen Opačič, Tepča. Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo 29. t. m. »MORANA« se dobiva v vseh trgovinah te stroke. BRZOPARILNIKI z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom KOTLI ZA ŽGANJEKUHO vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminjasti kotli za sadne soke, tovarniške naprave itd. — najceneje pri tvrdki If A#,f'l«»lr'»(( dr- z z" LJUBLJANA, Kolodvorska 23. JfIVU lldfRa TeL 37-92. Zahtevajte prospekte! »JUTRO« ZAVARUJE! Za so neve Za lepe dneve najcenejši In najprimernejši platneni čevlji za otroke z gumastim podplatom. Vel. 27—34 Din 19.—, št. 35—42 Din 25.—, moški Din 29.—. Izdelujemo jih v beli, sivi in drap barvi. Novi, elegantni, lahki in ndobnl kopalni čevlji iz tkanine z gumijastim podplatom, neobhodno potrebni za vroči in ostri pesek na plaži. Izdelujemo jih v beli, rdeči in modri barvi. Elegantni lahki in zračni damsfcl sandali. Izdelani iz močnega belega usnja, kombinirani z modrim usnjem preko rista. Otroške sandalice iz platna z elastičnim podplatom in špango preko rista. Od št. 27—30 Din 25.—, št. 31—34 Din 29.—. Poleti za štrapae, delo in sprehod ni boljših čevljev, kot so ti. Izdelani so z močnega drap platna, z ojačenim vrh-nim delom in okusno okrašeni s rdečim štepom. Za dobre otroke je za pomladne dneve tole fleksibel sandala z okraskom in špango preko rista. Od štev. 27—30 Din 49.—, št. 31—34 Din 59.—, št. 35—38 Din 69.—. Moški sandali, izdelani t* močnega boksa s prvovrstnimi usnjenimi podplati. Okusno zgubani ter dajo nogi vso udobnost in zračnost. Zelo okusni čevlji iz lanenega platna, primerni za kopališče, plažo in sprehod na solncu. Lepi otroški čevlji iz laka z okrasnim jezikom preko rista. štev. 27—30 Din 69.—, št. 31—34 Din 79.—. Enaki iz belega nubuka za isto ceno. Elegantni moški sandali, Izdelani lz belega semiša z usnjenim podplatom in nsnjeno peto. Zelo lepo pristojajo k belim hlačam. Damski čevlji, izdelani iz grobega drap meliranega platna z okraskom iz rdeče kože preko rista. Nov model! Elegantnim gospodom k letnim oblekam. Izdelani iz finega belega in rjavega boksa, šivani na rom. £T A Alf AVTI? neprekosljive kvalite- ti i* VlSi&I^OJj V«I£L} te v veliki izberi pri JOS. ZALTA & CO, železnina, Ljubljana, Tyrševa 9. »poleg Figovca«. Šivalni »troji pogrezljlvl O'roški vozički OvoRolesa najnovejših modelov motorji, trlclklji Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26. Posetite deželo Vaših davnih sanj ANCIJO Obrnite se na najstarejšo in najvažnejšo francosko potovalno pisarno (Agence de Voyages Frangaise) in prejeli boste brezplačne ilustrirane brošure, podrobne načrte in vsa potrebna pojasnila o udobnosti potovanj, ki so Vam na razpolago. Veliko znižanje voznih cen na vsem železniškem omrežja. LES VOYAGES LUBIN, PARIŠ (76) 36, Boulevard Hausmann, 36 (fondč en 1879) PARKETE izdeluje in dobavlja po nizki ceni LEO PAULIN ZAHTEVAJTE BRESPLAČNI CENIK AjrtJPDLNEJŠE "-GENERALNO ZASTOPSTVO ~ F! 5CHNEIDER :•..; ZAGREB NIKOLICEVA I O - (HRASTOVE, BUKOVE, JAVORJE VE) MIZARSKE PLOŠČE (Panelplatte) VEZANE PLOŠČE (Sperrplatte) parna žaga, tovarna parket in furnirja —< pošta Straža pri Novem mestu — 2eL postaja Straža-Toplice. — Telefon Straža 2. Udrževaiec za tisk tkanin (DampSer) prikladen za udrževanje jedkega in pisanega tiska na svilnati in bombažni tkanini. Mala poraba pare, nizke cene. — Vprašati: Kovač Aleksander, Sombor, Draškova ul. 19. IIH H HTTIHII If 11 HI lil niHIHIIIIIH TlHintff IIIHTTT? tflHHIIT*HITI(Hn |f I) fftHf fl Hl^fH T: !flftfTfT* »ItlHffHI I m ff HTI HtltHTTIH .Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. _ ysi y Ljubljani.